$18Y 113. r MM t rti ft 25. Mi 1922. Naročnina Leio i za državo SHS: sa celo leto naprej Dlu. 120*— za pol leta „ .. „ SO'— za četrt leta „ .. „ 30-— ca en meneč „ „ „ 10' — za inozemstvo: celolemo.....D a. 2 6-— mei-ečno...... 18-— = Sobotna izdala: ~ v Jugoslaviji . . . Din. 13 -t inozemstvu ... „ 35-— Posamna Slev. 75 por. s Cene lnseratomisa Enostolpna petltn« vrsti malt oglasi po K 4-— in K 6 —, veliki oglasi uid 43 mm vk Sine po K 8 —, poslana ifcu po K 12 —. Pri večjem naročila p opast* Izhaja vsak dan lzvzemS ponedoilka ln dneva po praz« nlkn ob url zjutraj. s mesečna priloga; Vestnik SKSL' i&OT Uredništvo le v Kopitarjevi ullol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisnia se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. Im lis! za sloienskl narod. Uprava je t Kopitarjev al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 s.i laročnlno la št. 349 za oglase, sagreb 39.011, sarajer. 7563, praške ln dnnaj. 24.797 Friderik vit. pl. Lama: Francija In. sv. Zadnji čas je italijansko časopisje znova začelo pogrevati stvar o nekem sporu med Francijo in sv. stolico, nastalem o priliki genovske konference. Kakor je gotovo še v splošnem spominu, je tedaj Pij XI. pisal genovskemu nadškofu pismo, v katerem je opominjal na spravo narodov in rekel med drugim, da se sovraštvo iz-premeni tudi v škodo zmagovalca samega. Dalje je pisal, da se ne sme pozabiti, da najboljše jamstvo za mir ni gozd bajonetov, ampak medsebojno zaupanje in prijateljstvo. Dasi so se te besede glasile docela splošno, jih je vendar svet smatral kakor naperjene posebej proti Franciji in francoko časopisje se je zelo razburjalo. Da ni ostalo samo pri tem, je bilo razvidno iz Poincarejeve izjave v odseku za zunanje stvari, češ da je naročil francoskemu poslaniku pri sv. stolici Jonnartu, »naj opozori kardinala Gasparrija na razne izraze nekih papeževih dokumentov, ki jih smatra kot za Francijo malo ugodnem. Že tedaj so začele po časopisju strašiti vesti o »težkem nesporazumljenju med Francijo in sv. stolico«. Ko je pa kmalu nato poslanik Jonnart končno izvršil svoj že večkrat javljeni sklep, da odstopi kot poslanik in se vrne na delo za svojo stranko, je italijansko časopisje brez pridržka pisalo o napetosti med Francijo in Vatikanom. Seveda tudi francoski listi niso molčali in prostozidarski :,Passe« je za lase privlekel na dnevni red tudi rusko-vati-kanski problem, češ da pomenja dogovor med sv. stolico in Moskvo (ki je bil pa sklenjen že meseca marca!) poraz francoske politike. »Osservatore« je nato dne 5. maja še enkrat z vsem povdarkom ugotovil, da so se tikala tista pogajanja edino-le svobodnega gibanja papeževih pomožnih odposlanstev v stradajoče ruske pokrajine in da je vsako versko ali politično razširjenje teh karitativnih namenov sv. stolice fantastično. V tem so pa dobili neki krogi na Francoskem, ki jim prijateljske zveze z vatikanom nikakor niso po volji, nov povod za napade na sv. stolico. Nuncij msgr. Cerretti se je bil namreč udeleževal kongresa krščanskih strokovnih društev v Parizu ter se tam odločno izjavil za osem-urni delavnik, kar salonskim socialistom Herriotu, Varenneu, Sembatu i. dr., ki sede v senatu, nikakor ni bilo po čudi. Listi so predli stvar dalje in vedeli povedati, da se je tudi pariški kardinal Dubois gra-jalno izrazil o tem nuncijevem nastopu. Vsekakor se je kardinal Dubois takoj oglasil z izjavo, da je vest docela izmišljena. Tako oglojane kosti so se končno znova polastili rimski nacionalistični listi in se nenadoma začeli ogrevati za sv. stolico, češ da je zaradi svojega stališča nasproti Italiji morala prestati že marsikak pritisk. Narnigavaii so na težko napetost med sv. stolico in Francijo, na diplomatične ugovore itu. Vse to so pisali italijanski listi baš v dneh, ko je bil msgr. Cerretti v Metzu, kamor je prišel na liturgični kongres, slovesno sprejet s sodelovanjem vseh občinskih in državnih oblasti ter častne stotnije. V dneh, ko je nuncija sprejel Millerand in ko je izšel uradni komunike, ki zavrača vse vesti francoskih in italijanskih listov o nesporazumljenju med Francijo in sv. stolico kot zmotne. Poincare pa je od svoje strani posebej izjavil, da vsa ta kampanja ni drugega nego manever njegovih političnih nasprotnikov radikalcev. Tako se zlovešče napovedbe nekih listov o ponovnem pretrganju zvez med Francijo in sv. stolico zaenkrat ne uresničijo. Vendar imamo v tem slučaju nqy dokaz, kako težko stališče ima sv. stolica in kako previdna mora biti, da ne zadene kje koga v komolec. ITALIJA PRISTANE NA IZPREMEMBE DOGOVORA. Belgrad, dne 24. jim. Izv. Po poročilih iz Rima jo verjetno, da vendarle pride do popolnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo na podlagi formule angleškega ministr kega predsednika Llovd Georgea in da bo Italija pristala na izpremembe, ki jih zahteva Jugoslavija. BIgrad, 24, junija. (Izv.) Danes ob 9.30 dopoldne je otvoril predsednik dr. Ribar sejo narodne skupščine. Pred prehodom na dnevni red je naznanil tajnik, da je kralj sankcioniral več zakonov, in sicer zakon o trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo, zakon o zaščiti ubogih in bolnikov, zakon o zaščiti dece in mladine, zakon o zaščiti delavcev in zakon o zavarovanju delavcev. Predsednik dr. Ribar je sporočil, da je sprejel zakonski načrt o dvanajstini za mesec julij in zakonski načrt o inozem-posojilu v znesku 100 milijonov dolarjev. — Nato je narodna zbornica prešla na ustna vprašanja. Vojni minister je odgovarjal na vprašanje narodno-socialistične-ga poslanca Deržiča glede batinanja kmetov in mu dejal, da nima o tem nikakih podatkov in da zato ne more točno odgovoriti. Poslanec Deržič se s tem odgovorom ni zadovoljil in izjavil, da bo v tej zadevi stavil interpelacijo. Na drugo vprašanje vojni minister ni odgovarjal, ker in-terpelanti niso bili navzoči. Nato je povzel besedo fin. minister dr. Kumanudi, da poda svoj ekspoze o proračunu za leto 1922. Ekspoze so vsi navzočni poslanci poslušali z veliko pozornostjo. Dr. Kumanudi je najprej govoril o razvoju proračunskega vprašanja od 1. 1919 do danes. Nato je prešel na letošnji proračun, ki je v prvotni obliki predvideval devet milijard izdatkov. Proračun je bil potem reduciran na sedem milijard, nato pa zopet na 6.277,804.000, pri čemer je bil tedaj razloček skoro eno milijardo dinarjev. Iz finančnega odbora je izšel proračun popolnoma drugačen in sicer s prebitkom 2,800.000 dinarjev. Da se razvidi, kako je prišlo do te vsote, se jc treba ozreti nazaj do 1. junija 1921. Najprej smo imeli proračunske dvanajstine, kjer so znašali izdatki nad 6 milijard. Dvanajstini za mesec januar in februar znašata 5.798,270.000, a izdatki dvanajstin za meseca marec in april ter maj in junij po 6.140,927.000 dinarjev. Iz tega je tedaj razvidno, da so bili izdatki zelo neredni in da so se gibali med vsoto 5.700,000.000 in 6.690,000.000. Vse to se je zgodilo tekoin enega leta. To je navajal finančni minister zato, ker se je moral proračun povišati za štiri milijarde, to pa vsled tega, ker je prometno ministrstvo začetkoma predlagalo zase 831,850.442 dinarjev. Te kredite je finančni odbor odobril, in sicer je vstavil 402.452 dinarjev v proračun, dočim je bil ostali del krit s posojilom. Vendar pa je izšel ta proračun iz finančnega odbora z zneskom 1.350,500 tisoč dinarjev. Ministrstvo za promet je v pokritje teh izdatkov predlagalo 50 odstotno zvišanje železniških tarifov. V finančnem odboru so tekom debate tudi druga ministrstva zahtevala novih kreditov, ki znašajo 631 milijonov, ne da bi bili pri tem upoštevani izdatki za uradništvo v novih pokrajinah, ki znašajo nad 360 milijonov, ter izdatki za železničarje, ki znašajo 90 milijonov. Vendar se je finančnemu odboru posrečilo, da te zahteve nekoliko omili in zmanjša proračun na 5.690,653.000. Med restrikcijami, ki jih je izvedel finančni odbor, je na prvem mestu redukcija draginjskih doklad. Poprej je bilo predlagano, da se dovolijo draginjske doklade v znesku dveh milijard, v resnici pa so znašale 2.400,000.000 dinarjev, dočim je fin. odbor določil, da znašajo 1.900,000.000 dinarjev. Ta veliki razloček izvira iz tega, ker so se iz kreditov, ki so bili v novih pokrajinah določeni za drag. doklade, izplačevale tudi plače uradništva. Doslej se še ni moglo natančno določiti, koliko pravzaprav znašajo te doklade. Finančni odbor pa je izvršil še marsikaj drugega. Po njegovi iniciativi se je izvršila redukcija uradništva. Odpuščenih je bilo 9.996 uradnikov. Finančni odbor je prišel do prepričanja, da draginjske doklade ne smejo znašati več nego 1.800,000.000 dinarjev. Razen tega je izvedel tudi drugo redukcijo, ki na prvi pogled ni važna, ki pa bo rlonesla državni blagajni vendarle 50 milijonov, in sicer v vojnem ministrstvu, kjer se orožništvo prideli ministrstvu notranjih poslov, finančni stražniki pa ministrstvu za finance. Na ta način je bilo prihranjenih, kakor že rečeno 50 milijonov dinarjev. Razen tega je finančni odbor zvišal proračun ministrstva za pošte in brzojav. Finančni minister je navajal vse to, da omogoči primerjanje, kaj je vlada predlagala in kaj je finančni odbor izvršil. Minister je prešel nato na drž. dohodke in opomnil, da je o tem že obširno govoril v finančnem odboru. Navajal je številke, iz katerih izhaja, da se je času od meseca septembra 1921 pa do 30. aprila 1922 od 140 milijonov predvidenih direktnih davkov plačalo 116 milijonov dinarjev. Dohodki so bili v Srbiji, Dalmaciji, Slavoniji, Banatu, Bački in Vojvodini večji, kakor je bilo predvideno, v Sloveniji Bosni in Hercegovini pa manjši. Podatki iz Hrvatske še niso znani. Minister je govoril nato o davku na poslovno obrt. Omenil je, da so se dvirmili zoper ta davek protesti z različnih strani ter da se je zakon o tem davku izpremenil v toliko, da se bo pri prometu do 360.000 dinarjev plačeval pavšalno, dočim se bo pobiral pri večjem obratu na podlagi izpiskov iz knjig. Minister je napovedal gotove izpremembe tega zakona. Prešel ie na razmere v Srbiji, kjer so se uvedli razni davki, med njimi invalidni davek na bogastvo itd. Dejal je, da zlasti vprašanje pritožb zoper odmero davkov ni pravilno rešeno. V Srbiji je premalo sodišč, ki bi mogla reševati pritožbe zoper davščine. Belgrad, 24. junija. (Izvirno) V nadaljevanju svojega ekspozeja v narodni skupščini je finančni minister dr. Kumanudi prešel na primanjkljaj v državnem proračunu. Minister jc izvajal, da se da deficit ugotoviti le na podlagi podatkov, ki jih more dati na razpolago le Narodna banka. Gre za dolg, ki ga je država napravila pri Narodni banki. Po teh podatkih se je država od 1. junija 1921 do 1. oktobra 1922 zadolžila za 417 milijonov. K tej vsoti pride še 80 milijonov Din, za katere se je država zadolžila v mesecu maju, ki pa so se porabili po 1. juniju. Tako znaša ves dolg države pri Narodni banki 497 milijonov Din. K vsoti je treba pripisati prejšnje kredite, ki se niso mogli popolnoma poravnati in ki znašajo približno 100 milijonov. Odprti so še računi vojnega ministrstva s približno 500 milijonov Din. Ako se sešteje sedanji dolg s prejšnjimi, najdemo, da znaša primanjkljaj 3.350 milijonov Din. Za ta deficit nimamo zaenkrat še sklepnih računov. Primanjkljaj kaže natančno stanje naših financ, ker se popolnoma strinja z množino bankovcev, ki so v prometu. Prišteti moramo še znesek, ki ga je Narodna banka porabila za izmenjavo avstro-ogr-skih bankovcev. Tako dobimo, da je vsega skupaj 4600 milijonov Din v prometu. Finančni minister dr. Kumanudi je prešel nato na državne dohodke. Rekel je, da je bilo od direktnih davkov do 30. aprila t. 1. vplačanih 116 milijonov, dočim je bilo v proračunu previdenih 140 milijonov Din. Govoril je o važni reformi, ki jo vsebuje zakonski načrt, katerega je že prejela narodna skupščina in po kateri se davčni uradi ločijo od finančnih uradov. Zlasti je povdarjal važnost dobre davčne uprave. Zelo važno je, da se davki pravilno odmerjajo in naglo pobirajo. Minister je razpravljal tudi o novih davkih, kakor o davku na vojne dobičke, na poslovno obrt itd. Opomnil je, da se bodo ustanovili posebni odbori prve ir. druge instance za davčne zadeve, ki jih bodo sestavljali davčni obvezan-ci, katere imenuje finančni minister na predlog trgovskih in obrtniških zbornic. Dasi se je v tem pogledu že mnogo storilo, se pobiranje davkov, zlasti na Hrvatskem in Slavoniji ter Vojvodini ne pobirajo posebno gladko, in sicer zaradi toga, ker zapuščajo najboljše moči službo zaradi nezadostnih plač. Izrazil je upanje, da se bodo razmere izpremenile, čim bosta začeli davčni šoli v Belgradu in Novem Sadu kazati uspehe. Navzlic temu pa so državni dohodki vendar le vedno večji. Leta 1919. so znašali dohodki iz direktnih davkov 48 milijonov Din, 1. 1920 161 milijonov, 1. 1921 520 mil. in v prvih štirih mesecih tekočega leta okrog 160 milijonov Din, Finančni minister je nato govoril o in-direktnih davkih, taksah in carini, ki so se lažje pobirali, ker obstojajo v tem pogledu jasni, enotni zakoni. Dohodki iz raznih pristojbin so znašali 1. 1919 18 mili- jonov Din, 1. 1920 81 milijonov in 1. 192f 227 milijonov Din. Trošarina je znašala 1. 1919 19 milijonov, 1. 1920 95 milijonov in 1. 1921 377 milijonov Din. Za tekoče leto se od vseh indirektnih davkov pričakujejo dohodki v znesku približno ene milijarde Din. Zunanja trgovina je pasivna. Toda tif-di v tem oziru bo bolje. Dočim je bila leta 1920 trgovinska bilanca še za dve milijardi Din pasivna, je bila lani le še za poldrugo milijardo. Minister je naglašal potrebo sodišč, ki bodo hitro in uspešno pobijala tihotapstvo. Kar se tiče dohodkov iz carin, so znašali 1. 1919 111 milijonov, leta 1920 427 milijonov in 1. 1921 nad eno milijardo Din. Dr. Kumanudi je nato branil mono-polsko upravo, ki kaže v dohodkih lep napredek. Dokazoval je, da nimamo v državi dovolj soli in tobaka in tudi če bi imeli, bi nam vendar za to manjkalo potrebnih prometnih sredstev, da spravimo sol in tobak v promet. Govoril je o monopolu na vžigalice, ki se natančno izvaja le v Srbiji, dočim se drugod pobira le monopolska taksa. Del vžigalic se mora uvažati, ker se proizvaja v naši državi na leto 160 milijonov, porabi pa 250 milijonov škatljic. Monopolska uprava stoji na stališču, da prodaja v lastni režiji ni ugodna in tako fun-gira pri nekaterih tvornicah vžigalic le kot delničarka, kakor n. pr. pri tvrdki »Drava« v Osijeku, v kateri ima pettisoč delnic in pobira le takse. Tudi monopol na cigaretni papir se ne izvaja popolnoma. Finančni minister je potem razpravljal o državnih železnicah in rekel, da se računa, da bodo dohodki znašali 747 milijonov Din, ki se bodo po povišanju tarifov za 50% povečali na približno 1200 milijonov Din. V prvih treh mesecih t. 1.' pa so imela vsa tri železniška ravnateljstva že 322 milijonov Din, kar pomenja velik napredek tudi brez povišanja tarifov, tako da se more z vso pravico pričakovati, da bodo dohodki državnih železnic znašali okrog poldrugo milijardo Din. Zatem je prešel finančni minister na vprašanje državnih domen in dejal, da bo ravnateljstvo državnih domen ta posestva hkrati z likvidacijo pokrajinskih uprav prevzelo in razmere tam uredilo. Finančni minister dr. Kumanudi je govoril v svojem ekspozeju tudi o dinarju in navedel vse, kar se je storilo za izboljšanje njegovega tečaja. Rekel je, da je ravnotežje v proračunu velike važnosti za izboljšanje dinarja in da država že sedem mesecev ni najela nikakega dolga pri Narodni banki v svrho proračuna. (Klici iz vrst Jugoslovanskega kluba: Zakaj se ne izplačajo dolgovi za nabave in dela pri posameznih ministrstvih?!) Tudi izboljšanje prometa bo v tem pogledu ugodno vpii-valo. Razen tega mora priti v državo zdrava valuta. Ameriško posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev se bo porabilo le za produktivne in nobene druge investicije. Je pa neka nevarnost za naš dinar, in to je onih 600 milijonov našega novca, ki se nahaja v inozemstvu. Napeti moramo vse moči, da pridemo v posest tega denarja, da se no uporabi za ošibljenje naše valute, ako bi to prijalo tujcem. Minister upa, da bi režim svobodnega trgovanja z devizami "ojačil špekulacijo z dinarjem. Kar se tiče 1% državnega investicijskega posojila je minister dejal, da so zasebniki podpisali 337 milijonov dinarjev, banke pa ostanek, t. j. 163 milijonov Din, Dne 15. marca je prvi kupon zapadel in se jo zaradi tega deponiral pri Narodni banki znesek 17.5 milijonov Din, od katerega je bilo že nad 12 milijonov izplačanih. V proračunu so se morale izvršiti gotove izpremembe in nekateri krediti povečati. Dr. Kumanudi je končal svoj ekspoze in dejal, da se državne finance boljšajo in da pridejo v doglednem času v red. (Splošno ploskanje.) — Po govoru finančnega ministra, ki jc trajal dve uri in pol, je predsednik dr. Ribar zaključil sejo. Prihodnja seja v ponedeljek dopoldne. Interpelacije naših poslancev, UREDITEV RUDARSKIH PLAČ. Belgrad, 24. jun. (Izv.) Posl. O o s t i n č a r je vložil vprašanje na ministra za šume in rude, v katerem zahteva, uaj sc potom vlade skliče v Ljubljani ali Trbovljah cnketa za ureditev rini irskih plač. K tej enketi naj bi se pozvali y,;nopniki vseh rudarskih organizacij trboveljske premogokopne družbe. VPOKLICI REKRUTOV. Belgrad, 24. junija. (Izv.) Posl. škulj je posredoval pri vojnem ministru, naj se ne bi vpoklicali rekruti v času najnujnejših poljskih del v mesecu avgustu. Vojni minister je obljubil, da rse bo prošnjam rekrutov ugodilo. DRAGINJSKE DOKLADE IN DOPUSTI POŠTNIH PODURADNIKOV IN SLUG. Belgrad, 24. jun. (Izv.) Posl. Žebot in tovariši so vložili interpelacijo na ministra za pošto in brzojav radi nabave službenih oblek, odobrenja dopustov in nakazila draginjskih doklad poštnim poduradnikom in slugam v Sloveniji. Po naredbi ministrstva za pošto in brzojav od 25. aprila 1921 bi imeli poštni pod-tiradniki in uslužbenci dobivati obleko, ki jo dejansko ue dobe. Draginjske doklade so maksimirane za poduradnike 1. razr. na 1500 Din, 2. razred na 1000 Din, 3. razred na 850 Din, 4. razred na 1500 dinarjev in 5. razred na 750 Din, za 9luge 1. razr. na 1100 Din, 2. razr. na 850 Din, 3. razred na 800 Din, 4. razr. na 700 Din in 5. razr. na 650. Poslanci Jugoslov. kluba naglašajo v svoji interpelaciji, da je na ta način položaj poštnih poduradnikov in clug poslabšan in da imajo dejansko manjše dohodke kakor prej. Radi tega zahtevajo, naj se poštnim poduradnikom in slugam dovolijo draginjske doklade po številu družinskih članov. Nadalje poudarjajo, da so poštni poduradniki in sluge po prejšnji službeni pragmatiki dobivali letno 8—14 dni dopusta, po naredbi ministrstva za pošto in brzojav pa imajo pri dovoljenju dopustov poštni direktorji pravico presojati, komu se imajo dopusti dovoliti, in komu ne. Radi tega zahtevajo poslanci Jugoslov. kluba, naj se ta naredba poštnega ministrstva ukine in naj ostane v tem pogledu v voljavi stara službena pragmatika. Berlin, 24. Km- (Izv-) Danes dopoldne je bil ustreljen nemški minister dr Rathc-nau, ko se je odpeljal iz svoje vile v Grune-waldu, da bi se napotil v ministrstvo za zunanje posle. Morilcem se je posrečilo pobegniti. Dr. Rathenau je bil na mestu mrtev. O atentatorjih ni sledu. Berlin, 24. junija. (Izv.) Vest o atentatu na nemškega ministra za zunanje posle dr. Rathenaua sc je bliskoma razširila po mestu in povzročila povsod veliko razburjenje. Oblasti so takoj odredile zasledovanje atentatorjev, ki pa doslej še ni imelo nobenega uspeha. Demisija dr. Marinkoviča sprejeta. Belgrad, 24. junija. (Izv.) Ker jc minister notranjih zadev dr, Marinkovič tudi po prejemu pisma, ki mu ga je poslal predsednik demokratskega kluba Ljuba Davi-dovič, vztrajal na svoji ostavki, je bila ostavka sprejeta tudi v demokratskem klubu. Ker Ljuba Davidovič ne mara sprejeti tega resorta, so nastale v klubu kombinacije, da prevzame to listnico Rafajlo-vič. V parlamentarnih krogih ovore, da izbruhne povodom zasedbe ministrstva za notranje posle kriza, ker sc je podala demisija v najkočljivejšem trenutku. Govori se celo o tem, da prestopi dr. Marinkovič v radikalno stranko. Pri seji demokratskega kluba je bilo opažati veliko nezadovoljnost poslancev s finančno politiko dr. Ku-manudija. Dr. Kumanudi je nato odstopil, vendar je svojo stavko na prigovarjanje nekaterih poslancev umaknil. Politični krogi menijo, da se položaj dr. Kumanudi-ja ni ojačil. Današnja »Pravda« javlja, da bodo radikalci zahtevali zase listnico ministrstva notranjih posov. Hov protest večine reške konstituante. Večina reške konstituante je v soji dne 19. t. m. v Kraljeviči sklenila naslednji dnevni red: Večina reške ustavotvorne skupščine ugotavlja in naznanja kulturnemu svetu nevzdržne notranje razmere na Reki, kjer oborožene in vihrave bande tujih nacionalfašistcrv, odkrito podpirane po kraljevih orožnikih, še vedno neovirano vzdržujejo gospodstvo nad deželo in stra-hujejo njeno prebivalstvo; slovesno protestira proti nameravanemu ovekovečenju tega stanja stvari, ki še danes onemogo- čuje vrnitev in redno delo ustavotvorne skupščine v Reki; opozarja, kako je tudi zadnji krvavi čin v Valscurigue služil za neplemenit nastop kralj, oblasti in naeio-nalfašistov v svrho opravičenja novih krvavih represalij proti brezbrambnim meščanom, kakor tudi v svrho razgaljenja in moralnega oškodovanja vlade in večine reške konstituante, imejoče svoj sedež ta-čas na jugoslovanskem ozemlju, nasproti vladi SHS; obžaluje, da je italijanska vlada, pristransko informirana od običajnih interesirancev, razvila tudi ob tej priliki nasilno sramotilno kampanjo; zahteva sko-rajšno in polno primembo čl. 4. rapalske pogodbe; zahteva razorožbo in odstranitev nemirnih elementov in porlpihovalnih tujcev z Reke; izraža vse svoje občudovanje in spoštovanje ponosnemu in vstrajnemu reškemu ljudstvu, ki kljub preganjanju, bedi in kljub terorističnim nasiljem, ki jih podpira prijenljiva pasivnost kraljevega orožništva — ne kloni glave niti ]x>d najtršimi izkušnjami in priznalno odobruje delo, ki ga je razvil predsednik gosp. Bic-cardo Zanella, kateremu iznova izraža svoje polno zaupanje. Ponesrečene zaupnice. Mladini so naročili po raznih krajih, med drugim tudi v ljubljanskem okraju, zaupnice za dr. Žerjava, ker mislijo, da se bodo ria ta način oprali težkih očitkov g. Kamenaroviča. Te zaupnice pa ne prenesejo kritike niti v očeh demokratov okoli »Slov. Naroda«, ki danes o njih piše sledeče: Ob najnovejši zaupnici, ki jo je izreklo neko ljubljansko politično društvo, je vodstvo tega društva tudi izjavilo, da »zavrača in obsoja vse pojave nedisciplinarnosti poedinih pripadnikov stranke.« To sodbo jc vodstvo dotičnega društva zireklo, ne da bi zaslišalo one pripad~"e stranke Značilno za nepristranost sodbe! Dalje pa je vprašati, kako daleč gre discipliniranost? Ali je poedini pripadnik dolžan, da mora pod očitkom nediscipliniranosti prenašati prav vse, četudi največje nerodnosti in pogreške kakega vodit, stranke. Kdo niši v takem slučaju strankino disciplino, ali tisti, ki se upre napravljeni pogreški, ali pa storilec pogreška.« — Tako dobivajo mladini nezaupnice od lastne stranke. -}- Priznanje. Za ustanovitev samostojne politične organizacije za Goriško in Istro namesto sedanjega centralnega društva »Edinost« v Trstu se zavzema tudi dopisnik »Slovenskega Naroda«. Glede »novostrujarjev« (krščanski so-cialci) pravi, da so oni res edini, ki kaj delajo, dočim pristaši tržaške orientacije samo besedic i jo. -f Krsta Cicvarič in novi volivni red. Z novim volivnim redom je znani demokratski branitelj in zagovornik g. Pribiče-viča Krsta Cicvarič prav slabo zadovoljen. V »Beogradskem Dnevniku« bere demokratom težke levite, ker so glasovali za tako nazadnjaški zakon in pravi med drugim: »Upali smo, da dobimo po vojni boljšo in dovršenejšo demokratijo, kot smo jo imeli prej. Namesto demokratije pa smo dobili katnarilo, ki nas spominja na najhujše čase v dobi Obrenovičev in doživeli smo sramoto, da nekaj perverznih polkovnikov (»bela roka«, op. ur.) odločuje o usodi države in nam preti, da bodo uničili še ono malo demokratije, kar je imamo. Najhujše pa je, da podpirajo reakcijo sami šuma-dijski samostalci (jedro demokratske stranke, op. ur.), ki so postali Pašičevi ad-jutanti. Zato naj se demokratje ne čudijo, če bodo glasovali pri prihodnjih volitvah dosedanji demokratski volivci z — republikanci!« — Tako pisanje g. Krste Cic-variča je jasen dokaz, da v demokratski stranki silno poka. + Od Italijanov podkupljeni listi, — »Pravda« trdi da so Italijani podkupili dva velika ameriška lista »Newyork World« in »Newyork Times«, da prinašata za našo državo sramotilne članke in informacije. — Mogoče je pa tudi, da imata oba lista v Jugoslaviji dopisnike, ki poročajo listom resnico o naših razmerah, ki vladi res ne delajo posebne časti, in da so Italijani v tem slučaju popolnoma nedolžni. Kdor dobro in pošteno vlada, temu se časnikarskih poročil ni treba bati, ker imajo tudi tc vrste laži kratke noge. Jasni se! V Berlinu se jo vršilo te dni zborovanje francoske in nemške lige za človeške pravice. Govorili so predsednik nemškega parlamenta Lobe, bivši francoski naučni minister Buison, bivši nemški poslanik v Varšavi grof Kessler, profesor na pariški Sorbonni Basch, nemški znanstvenik Einstein, francoski profesor na Sorbonni Bougle in vodja francoskih socialistov Renaudel. Francoski delegati so ostro obsojali francoski imperializem in militarizem. + D' Annnuzio odklanja ponovno sodelovanje v reškem vprašanju. Kapitan Formisano in Gino Biasini sta v svojem in svojih prijateljev imenu zaprosila D' An-nunzia, naj se zopet udeležuje na usodi Reke. D' Annunzio je odgovoril v daljšem pismu, v katerem sodelovanje odklanja in pravi: »Reško ljudstvo naj si samo izvoli svojega moža in samo naj išče svoj blagor. Jaz hočem ostati pri tem tuj.« Darujte za gladujoče v Rusiji! Dnevne novice. — Ciril Kandut f. Dne 22. junija oB pol 4. uri zjutraj je umrl na Dunaju v bolnišnici usmiljenih bratov koroški duhovnik Ciril Kandut, v starosti 82 let. G. Kandut je dovršil 1. 1914 v Celovcu bogoslov-ne študije, se je podal v Belgijo, da bi študiral socialne vede, a se moral vrniti radi izbruha svetovne vojne. Služboval je kot kaplan v Pliberku in pozneje od 1. 1915 do 1918 kot vojni kurat na italijanski fronti .Ob prevratu je bil nastavljen kot kaplan v Borovljah in po plebiscitu v Prevaljah. L. 1921 se je podal na Dunaj, da bi nadaljeval višje bogoslovne študije. Pokojni je bil nadarjen, energičen, delaven, spreten, pobožen duhovnik. Slovel je kot govornik v cerkvi in zunaj cerkve, kot dober mladinski organizator, kot požrtvovalen narodnjak. — Za Koroško je smrt g. Kan-duta hud udarec. Pokopan je bil v soboto, 24. t. m., na Dunaju na centralnem pokopališču. Njegovi rodbini izrekamo iskreno sožalje, vso duhovniške brate pa prosimo za memento. R. I. P.l — Krajna kmetska zveza v St Vidu priredi v nedeljo, fine 2. julija velik kmet-ski tabor v Dravljah pri Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Ob 1. uri popoldne seja okrajne kmetsko zveze, h kateri so vsi zastopniki krajnih kmetskih zvez nujno povabljeni. 2. Ob 3. uri popoldne pete litanije v cerkvi sv. Roka v Dravljah. 3. Po lltanijah ljudski shod pred cerkvijo, na katerem poročata gg. narodna poslanca dr. Korošec in Brodar o gospodarskem iu političnem položaju. Po shodu se vrši na vrtu pri Mihlnu prosta zabava. Ljudstvo iz ljubljanske okolice, pridi polnoštevilno! —> Katehctom. Obratno ravnateljstvo južno železnice v Ljubljani je dovolilo za udeležence katehetskega kongresa v Zagrebu znižano vozno ceno. Priglašene! bodo pravočasno dobili legitimacije. Glede vožnje po državni železnici opozarjam na oglas v »Slovencu« dne 23. junija. — V torek, dno 27. junija, od štirih do petih posvetovanje odbornikov kateh. društva in udeležencev kongresa; ob petih sledi predavanje vseuč. prof. dr. Ehrlicha. Vabljeni vsi. (Lokal: Posvetovalnica Jugosl. tiskarne.) — Tajnik. — Sestanek sošolcev-duhovnikov 1. 1899 se vrši letos pri Št. Joštu nad Vrhniko dne 12. julija. — Korošci pozor! Vsi oni Korošci, Kateri so še državljani Nemške Avstrije, se morajo do 30. t. m. zglasiti pri tuk. nem, konzulatu radi potnega lista. — U druženje koroških Slovencev v Ljubljani. — Tržič. 25 letnica Društva .sv. Jožefa m 15 letnica »Orla« ter blagoslov novo zastave se vrši dne 2. julija t K kot smo že poročali. Sredi priprav za slovesnost nam je umrl naš gosp. župnik Josip Potok ar. V znak žalosti bi morali to slavnost preložiti, kar pa sedaj ni več mogoče; pač pa se bo spored slav-nosti v toliko.še spopolnil, da bomo pO 10. maši 2. .julija šli z godbo in novo orlovsko zastavo na grob g. župnika Potokarja, kjer bo godba zaigrala žalostinko, na to bo govor v spomin velezaslužnemu in nam vsem nepozabnemu župniku, in nato bo moški zbor zapel v pozdrav pokojnemu. Tako bomo s poklonitvijo pokojnemu ob grobu m z lepo uspelo slavnostjo 25 letnico pač najlepše proslavili njegov spomin in Franc Bonač: V Našim slepcem v slovo. Lc enkrat bi videl kak* solnce gor gre. Kdorkoli je po 9. uri zvečer umerjal svoje korake po samotni Stari poti za »Le-oniščem«, kjer se dviga ponosno poslopje bivšega zavetišča za onemogle in ne-ozdravne, se mu je zdelo, kakor da gre mimo velikanske grobnice ali tihega, pozabljenega gradu, nekdanjega kotišča na-silstev in zavratnosti. Niti ena žarnica ali lučica ni prodirala z dobrohotnim sojem na poznega šetalca, nemo in resnobno je štrlelo zidovje v gluho noč in v poslopju samem kakor dih smrti. In vendar ko je za-sinil dan, je zablestela vsako jutro tudi v srcih in dušah najbednejših sinov in hčera našega rodu (kajti uprav tem jo ljubezen nakazala te prostore) jaka notranja sila in čudovita življenjska moč. Pa je pulsiralo življenje, da si strmeč se vprašal: so li res to naši ubogi slepci? Kakor da bi skakljal žuboreč studenček, poln drznosti in smelosti preko razoranih čeri in čmernih sivih skal. Zadonel je srebrnozvočni smeh slepe dece, ki se je pojala po vrtu in nalik mladim žrebetom na paši, poskakovala same razigranosti. Kakor da bi bil ves zavod en sam glasbeni konservatorij, tako so doneli glasoviri, harmoniji in violine. Vmes pa so pod veščo roko starejših gojenk brenkale citre, v vojni oslepeli invalidi so pa v poredni gorenjski nasmeh nabirali gube svojih harmonik. Pa se je zopet dvignil proti nebu, kakor plamteča raketo, div-ni spev poveličanja, slave ter obenem prošnje slepčeve do lastnega Stvarnika, da si ves prevzet prisluškoval tem glasovom in tedaj razumel, kako je baš ravno naš Me-štrovič hotel ovekovečiti v svojem kosovskem templju, najboljšega v narodu, slepega guslarja, ki hodeč od sela do sela, od koče do koče bodri svoje sonarodnjake, opeva »slavnu pogibiju«, krepi vero narodovo, vzdržuje vezi notranjega edinstva, nevidnega carstva in sokoli svoje pleme na boj za krst častni i slobodu zlatnu. Dasi večina odraslih naših slepcev v tujini vzgojena, skoro ne razumevajoča leta 1919 materni jezik svoj, kako kmalu se je oprijela ljubkih naših narodnih pesmi in kako ponosno so iz njihovih grl donele naše domorodne marseljeze in druge umetne skladbe. Če si pa stopil v učilnice, si videl lahko kako so naši Tončki, Albinčki, Marice itd. pod spretnim vodstvom usmiljenje napredovali v čitanju, pisanju itd. in da, pa prav zares, tudi preskočili v tem marsi-icakega šolarčka z zdravimi očmi. V delavnicah so pa odrasli pridno spletali košare, stole, stojala za cvetlice itd., izdelovali krtače in slično, dekleta pa so urno opravljale svoja prelepa ročna dela. Torej ena sama himna življenju in delu ter plemeniti zabavi posvečena in vsaki dan na novo odpeta, vedno lepa, vedno sveža. Nepozabni Valentin Haiiy, oče slepstva in največji njihov dobrotnik, ti si jim začrtal pot, ti si presekal s čudovitim žarometom njih temo in jim pokazal navzgor iz prepadov. Uprav pred sto leti je opazoval ta mož v Parizu, kako je bil neki zakotni gostilničar zbral skupaj 10 slepcev in jih na ogaben, grotesken način oblekel in maski-ral, samo zato, da bi napolnil prostore svoje »špelunke«. En slepi revež je moral z oslovskimi ušesi in pavovim repom nušo- pirjen nastopiti in občinstvo zabavati z naj-' ostudnejšimi popevkami predmestnih po-hajačk in frivolnih blodnic. Drugi so oboroženi s smešnimi očali iz raznobojne lepenke spremljali to opolzko petje na razna glasbila. Surovo občinstvo pa se je od-zivalu temu nečednemu prizoru z divjim ploskanjem in huronskim vpitjem ter napajalo te reveže s slabim, žgočim alkoholom. Do solz ginjen je ostal Haiiy in spomin jajoč se besed svetega pisma: »Proklet naj bo kdor slepca zapeljuje na njegovih potih«, je sklenil svojo življenjsko nalogo posvetiti slepstvu. Še nobena roka se ni bila doteknila čudovitih energij in vrednot, ki počivajo v srcih slepcev; on je to storil in danes se dvigajo v vseh kulturnih središčih celega sveta prekrasni domovi, posvečeni plemeniti vzgoji teh najbednejših med bednimi. 19. marca letos, da navedem samo en slučaj, so slepci avstrijske republike slovesno obhajali stoletnico tega vzornega moža, ko so v razkošni ceremo-nielni dvorani bivšega dvora priredili nadvse dobro uspeli koncert, pri kateri je bila navzoča elita dunajske družbe, kakor tudi vsi sloji prebivalstva. Dvorana do zadnjega kotička polna. Tudi naši slepci so hoteli, predno odidejo v Kočevje, kamor jih je dirigirala višja sila in predno zapuste svojo stare prostore v poslopju, ki je oddano drugim Človekoljubnim namenom, javno pokazati Ljubljani da ure v zavodu niso bile izgubljene. Beračili in prosjačili niso naši slepci, niti en cvetlični dan ni bil aranžiran za nje, ko so nas vendar po Ljubljani ma-lodane vsako nedeljo nadlegovali za najrazličnejše namene, tako da je že Ljubljančan prosil Boga: prahu in cvetličnih dnevov reši nas, o Gospod! niti eno društvo ni zanje priredilo kakega javnega nastopa. Ne! Samozavestno so hoteli stopiti, pred občinstvo in mu zaklicati: Lo enkrat bi videl kak' solnce gor gre... solnce Tvojo naklonjenosti, solnce Tvojega sočutja, bela Ljubljana. Hoteli so pokazati svojo izurjenost v branju in pisanju v petju in glasbi; ne beračiti, ne; pa tudi oni hočejo živeti kakor drugi koristni člani človeške družbe, to so hoteli pokazati in res je bil določen dan 19. t. m. za javni nastop in sicer ob 8. uri v Filharmoniji. Ob 8. uri smo našteli, reci in piši : 9 oseb občinstva, do konca se je dvorana napolnila s 70 osebami. Opazoval sem slepce. Zdelo so mi je, ko so vpraševali venomer ali je dosti ljudi in smo jim žal odkrito resnico priznali, kakor da bi iz mrtvega očesa njihovega kaj> ljala grenka solza, ena za drugo in kakor da bi ustnice šepetale: Le enkrat bi videl oblak nad m enot, bi vprašal ga glasno: Se iočeš z menoi? Ne bomo tukaj razmotrivali je-li bild premalo reklame, je-li temu kriva prislov-nična zaspanost in apati.ja nas Ljubljančanov, ki drugače radi apeliramo na svoja zlata srca. To je gotovo, da naše občinstvo, naša Slovenija še ni vzgojena za slepce. Ko smo večkrat peljali naše slepcc na razne izlete, koncerte, procesije itd. in to so sami gorko želeli, smo večkrat slišali opazke, kakor: počemu pa te reveže vlačijo na dan in slično. Ne rečem, da plemenite duše niso nič storile za nje, ne, toda v celoti so jc doslej premalo storilo. Hočete samo en primer? Avstrijska republika ima v vseh svojih večjih mestih zavod za slepe: kakor Dunaj, Gradec, Line, Celovec itd. Vzemimo Gradec, kjer se je do prevrata izpolnili njegovo srčno željo po 25 letnic!, J o kateri jo govoril malo pred smrtjo in jo tako iz srca želel dočakati! Z delom za pašo 25 letnico proslavimo njegove velike zasluge za naše društvo sv. Jožefa in za nase Orle. Zato naj gotovo vsako društvo iz cele Gorenjske od Ljubljane do Kranjske gore pribiti ta dan 2. julija v Tržič! Narodne noše, kroji, konjeniki, društva z zastavami naj pridejo polnoštevilno. Naj bo ta 25 letnica in slavnost proslava tudi po-Jcojnega našega g. župnika! Bog živi! Na svidenje 2. julija v Tržiču! — Vič. 2. julija obhaja naše k. s. društvo 20-letnico ter ima večjo prireditev. jVabimo ljubljanska in okoliška društva. — Ponesrečen fašistovski pohod na Kobarid. »Era Nuova« poroča iz Vidma, da so bili čedadski in videmski fašisti, ki so šli zaradi poškodovanega spomenika na Krnu na kazenski pohod proti Kobaridu, na križpotju pred mestom sprejeti z ognjem iz pušk ter so se morali vrniti. V Vidmu je vsled tega nastal silen vihar, po zidih so nabili hujskajoče letake. Oblasti so pa poslale proti Kobaridu »ojačenja orožništva in kraljevih straže. Upajmo, da si bodo fašisti na Goriškem polomili zobe. — Zrelostni izpiti v zavodu sv. Stanislava v St Vidu nad Ljubljano so sc vršili 21., 22. in 23. junija pod predsedstvom predsednika višjega šolskega sveta g. dr. St. Beuka. Uspeh je bil sledeči: Bergant Janez (z odliko), Dobeljak Tine (z odi.), Dolenec Jože, Eržen Janez, Fajdiga Viljko (z odi.), Hladnik Janko, Jankovič Jože, Klemenčič Alfonz (z odi.), Kosmač Janez, Magister Jože, Odar Lojze I(z odi.), Piščanec Tone, Podobnik Jože, Puc Franc {z odi.), Rutcr Stanko, Sedej Viktor (z odi), So-šič Ludovik (z odi.), Teršelič Martin, Umek Janez (z odi.), Urankar Pavel (z odi.), Vidan Jože, Wer-bole Rudolf, Žerovc Franc. — Izmed 23 kandidatov je 10 odličn.jakov, ostali vsi soglasno. Zrelostni izpit je napravil kot eksternist tudi g. Jos. Dobro-5ek, policijski revirni nadzornik v Ljubljani. — Toča je pobila v Tržišču na Dolenjskem žlihtarm< sta se v teku osmih dni pripetili dve eksploziji. Pri prvi ni bilo razen materielne škode nobenih jjesreč, čeravno so tik nad glavami delavcev popo-tale skoro vse šipe. Druga eksplozija, ki se je juvršila ravno pri tem stroju, je bila katastrofalna. nVsled velikega poka je v tovarni nastala splošna panika. Poleg škode, ki jo cenijo blizu 1 milijona Joron, je bil smrtno-nevarno poškodovan Alojzij Som, >žlihtar«, ki je tudi po preleku petih ur v strašnih bolečinah izdihnil v ljubljanski bolnišnici. Pripeljali so ga domov v Tržič, kjer je bil 24. junija pokopan. Vsled tega apeliramo pristojno oblast, da stvar preišče, da se nerednosti odstranijo, tako, da ne bo v nevarnosti življenje v tolmuni zaposlenih delavcev. Dolžnost tovarne pa je, da skrbi za vdovo pokojnika in njegove tri nepreskrbljene otroke. — Nttmeslo razbojnika ubil svojega brata. Sapami v Prištini je bilo nedavno sporočeno, da se bliža kraju opasen razbojnik. Župan je takoj od- vzgojevala večina naših slepcev. V zavod-nem poročilu berem, da je revno oblečena Štajerska samo leta 1921 darovala svojemu Odilien-Blindeninstitut 5,700.000 K. To-Jiko so znašali stroški zavoda in so pokriti. ^Jela Slovenija je od leta 1918., ko so prišli prvi slepci v Ljubljano pa do danes, darovala vsega skupaj za svoje slepce nekaj nad en četrt milijona kron. — Koncem tega meseca odidejo naši slepci iz Ljubljane; »vdova tožna, zapuščena« mati Slovenija nima zanje prostora v svojem osrčju, saj kmalu niti ne bo vedela kam s svojimi bolniki. Slepci vpoštevajo težki položaj in odhajajo sicer žalostnih lic, toda v veseli nadi, da se kmalu povrnejo v nov, prelep dom, ki jim ga sčasoma postavi domovina, o kateri so sanjali v tujini. Duh Gregorčičev, ki je klical: odpri srce, odpri roke... t— še živi med našim narodom. Vsem svojim dosedanjim dobrotnikom se prisrčno zahvaljujejo in obetajo iti naprej po začrtani poti dela, upanja in plemenitega razvedrila. Mi Ljubljančani vam kličemo z Bogom ljubljeni naši! V poslopju, kjer ste doslej bivali, so Visele tablice z napsom: Kdorkoli naše zavetišče, kot dobrodošel gost obišče in ginien gleda kaj je beda. naj zraven tudi se zaveda, 4i da niim, ki mrak oči jim kriie, v tem domu luč prosvete siie. Luč prosvete naj vam sije še nadalje žudi v novem domu, ioaa ne zabite na pre-lestni soj one Večne Luči, ki je Pot, Resnica in Življenje. Skozi temo življenja naj Vam bo On najboljši voditelj, učenik, mojster in svetovavecl Sel s puSko, da počaka razbojnika v zasedi. Kmalu se mu je pričel bližati nek človek; misleč, da je razbojnik, ga je vstrelil. Pozneje je šele opazil, da je ustrelil svojega brata. — Pojasnilo. 22. t. m. je izšel v »Slovencu« preklic, ki ga je podpisal g. A. Škof. Naprošeni izjavljamo, da g. A(vgust) Škof, ki je usnjar, ni identičen z g. A(ntonom) Škofom, strojevodjo in g. A(lfonzom) Škofom, delovodjo. — Razpisano zdravniško mesto. Razpisuje se mesto psihiatričnega asistenta pri državnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani, lnteresentje se opozar-.jajo na razpis v Uradnem listu. štajerske novice. š Poslanec dr. A. Korošec ima na Petrovo, 29, junija ob 11. uri dopoldne na G o m i 1 s k e m pri podružnici v Grajski vasi okrožni shod Slovenske ljudske stranke in Kmetske zveze za ves vranski in deloma celjski ter šoštanjski okraj. BORZA, Belgrad, 24. junija. (Izv.) Devize. Berlin 23.50, Budimpešta 8.05, Bukarešta 49.25, Italija 369, London 342, Ncwyork 75.25, Pariz 655, Prag 149, Dunaj 0.43, Solun 205. Valute. Nemške marke 25, romunski leji 48, dolarji 76.25. Zagreb, 24. junija. (Izv.) Danes borza ni poslovala. Včeraj popoldne se je ob ogronmi udeležbi občinstva vršil pogreb pokojnega pisatelja Fr. Maslja-Podlimbarskega, avtorja romana i Gospod in Franjo«, ki ga je ■zdala pred vojno »Slov. Maticam in radi ! iterega je bil interniran izven domovine, kjer je tudi v prognanstvu umrl. Krsta z zemeljskimi ostanki pokojnika, ki so jih prepeljali pred dnevi v domovino, je bila izpostavljena na mrtvaškem odru v Narodnem domu, odkoder se je tudi vršil po-grob. Po vseh ljubljanskih ulicah, kjer se ;je pomikal pogrebni sprevod, je tvorila špalir mladina ljubljanskih nižjih in višjih šol, kakor nešteto občinstva. Pred Narodnim domom je blagoslovil krsto monsg. Tomo Zupan ob asistenci župnika Ivana Vrhovnika in dr. Žiberta, nakar so združeni ljubljanski pevski zbori pod vodstvom g. Hubada zapeli »Vigred se povrne«. Na čelu sprevoda je jezdila sokolska konjenica, zatem je korakalo ljubljansko sokol-stvo, vojaška godba, oddelek vojaštva, ljubljanske srednje šole s profesorji, že-lezničarska godba, pevska društva z zastavami, zastopstvo Orlovske zveze, vseučili-ška mladina, med njo katoliška akademska društva, zastopstva raznih drugih društev in korporacij, na kar so sledili venci, med njimi venec pokojnikovih ožjih rojakov iz Krašnje ter venec društva slov. leposlovcev. Zatem je sledil voz z duhovščino, nato pa so nosili trajev venec št. peter-ske Ciril-Metodove podružnice z napisom »Gospodin Franjo«, za tem vencem pa je peljal četverovprežni voz krsto s pokojnikovimi zemeljskimi ostanki. Za krsto so korakali pokojnikovi sorodniki ter rojaki, pokrajinski namestnik Ivan Hribar ter poveljnik dravske divizije general Dokič, vladni komisar na ljubljanskem magistratu dr. Senekovič, uradništvo pokrajinske uprave ter vseh drugih državnih uradov v Ljubljani, zastopstvo mestnega magistrata, zastopniki raznih korporacij, med njimi odbor društva slov. leposlovcev ter odbor »Slov. Matice«, deputacija Udruženja jugoslov. novinarjev, vsi službe prosti častniki ljubljanske posadke ter mnogo-brojno drugo občinstvo. Sprevod je zaključil zopet oddelek vojaštva. Ljubljana že dolgo časa ni videla tako veličastnega sprevoda; s svojo veliko udeležbo je dostojno počastila spomin velikega pokojnika in mučenika za jugoslovansko idejo. Na pokopališču sv. Križa so po blagoslovu v cerkvi položili krsto v grobnico rodbine Furlan. Po pogrebnem obredu na pokopališču, ki se je izvršil v slovenskem jeziku, se je prvi poslovil od pokojnika pisatelj prof. dr. Lah, ki je bil med vojno s pokojnikom dalje časa skupno interniran. Svoj govor je pričel z besedami pesnika dr. Fr. Prešerna: »Ena se Tebi je želja spolnila, da truplo v domači Ti zemlji leži.« V imenu društva slov. leposlovcev se je poslovil od pokojnika pisatelj župnik Fr. S. Finžgar z nastopnimi besedami: Dragi pokojnik! V imenu društva slovenskih leposlovcev eno gorko tovariško besedo na tvoj grob — naš Podlimbarski! Tako svež in jasen mi je v spominu tvoj — nekam v daljavo zazrt, skoro mrk pogled, kakor sem ga tolikrat srečaval pri sejah Slov. Matice. Hrepenel si nekam z žalostjo in upanjem v srcu: Vleklo te je iz sužnosti v 6vobodo, od sovražnikov — k bratom. In tega koprnenja nisi mogel nositi zaklenjenega v srcu. Dvignil si roko in pokazal slovenskemu narodu na Jug, pokazal z moško gesto, brez bojazni, kot mož, ki mu je več ideal kot vsakdanji kruh. Zarrdi te svoje geste pa si nastopil, dragi pokojnik, svoj križevi pot — sovražna sila te je odtr- gala od doma in ti postlnla mrzli grob v tujini. Tujina je pokopala —- tebe, pokopala pa ni tvoje ideje, ki je vzbrstela in obrodila sad. Dragi pokojnik! Usojeno je menda v našem rodu, da so hodili vsi njegovi iskreni buditelji iste trnjeve steze: Od naših blago-vestnikov Cirila in Metoda, ki sta nam dala pismo in prvo knjigo, pa mimo pisateljev reformacijske dobe, mimo Prešerna, Keteja do Ivana Cankarja, vse do danes ista usoda: Za svoje vzore so želi trpljenje. Toda to nam ni povod za strah, to nam bodi pobuda trdnega upanja. Če so — in to so — kulturni narodni delavci le tista v biser strjena solza, ki jo iztisne iz svoje lastne bolečine morje naroda, potem je tudi ta narod klen in močan dovolj, da ni omagal doslej in ne bo omagal poslej. Ob tvojem grobu dokumentira danes narod strnjen v eno, da se zaveda sebe — ker se zaveda tebe. In če je ta narod šel za tvojo gesto proti jugu, bo zrl ta narod neustrašen proti zapadu in severu, dokler ne prebije njegova volja in sila grobne stene ter ne pokliče v naročje skupne matere svoje neodrešeno brate. In takrat se bo pod to domačo rušo trikrat vzradovalo tvoje srce, kateremu srcu danes tvoji tovariši za to moško tvojo besedo in za to odločno tvojo gesto, s pregnanstvom nagrajeno, izrekamo: Večni spomin tebi, zahvala in slava! Občinstvo je pokojniku trikrat zaklicalo »Slava k, nakar se je ob grobu zahvalil prirediteljem pogreba in vsem ude-ležnikom v priprostih besedah pokojnikov brat z željo, da bi bili vsi taki Slovenci, kakor je bil pokojnik, in da bj vsi tako ljubili svojo domovino, kakor jo je on. Nato so pevci pod vodstvom g. Pre-lovca zapeli »Lepo našo domovino«, zatem pa je zaigrala železničarska godba ob grobu »Naprej zastava slave«, s čemer se je izpolnila želja pokojnega pisatelja, ki jo je izrekel pred smrtjo. Ko je igrala godba to slovensko himno ob grobu slovenskega pisatelja, ni bilo očesa, ki bi ne postalo rosno od ganotja ob misli, da se je preganjanemu mučeniku za slovensko stvar izpolnila samo ta skromna želja. za nravm* vzgojo. Napovedani shod zoper nedostojno modo se je, razvil v »shod za nravno vzgojo«, ki bo nepreklicno v pondeljek, 26. jun., ob polosmih zvečer v Unionu. Shod sklicuje združeno ženstvo samo. Tudi govornice bodo same dame. Komur je mar za moralo in oliko — dobrodošel na shodu! h tj Izjava. Nekateri ljubljanski dnevniki so pisali pretekli teden v zadevi moje hčerke, kakor da so očetje jezuiti zakrivili, da je moja hčerka odšla od mene in kakor da so jo po sili odpeljali v samostan. Podpisani smatram za svojo dolžnost izjaviti javno, da sc je s temi obdolžitvami delala očetom jezuitom velika in grda krivica. Očetom jezuitom in posebno gospodu patru rektorju izražam svojo iskreno in najsrčnejšo zahvalo, ker so mi otroka v težkem duševnem boju rešili. Liste, ki so o tej zadevi poročali drugače, pa prosim, naj krivico, ki so jo očetom jezuitom s svojimi poročili storili, popravijo. — Jož« Šusteršič 1. r. lj Vse dovoljeno? Že zopet agitirajo in razdeljujejo mladini po šolskih telovadnicah listine, vabila za sokolstvo in sokol-ske nastope. Zoper tako netaktno in nepedagoško ravnanje bi moralo nastopiti vsi pošteni katoliški starši, ne le posamezni, ki pošiljajo pritožbe našim listom. Ali je učiteljem in učiteljicam telovadbe vse dovoljeno? Govorilo se je. da je svoj čas višji šolski svet učiteljstvu prepovedal vplivati ali agitirati v šoli za katerokoli telovadno organizacijo. Kako pa nekateri to umevajo? Učiteljstvo telovadbe naj se zaveda, da ima pred seboj tudi otroke poštenih krščanskih roditeljev, ki ne puste pa ne puste, da bi se njih ljubljena deca zastrupljala s sokolskim, Cerkvi sovražnim duhom. »Če se bo to ponavljalo, bo kmalu konec naše potrpežljivosti« — tako govorjenje so čuje iz naših vrst. Siccr pa ---saj upamo, da pridejo že skoraj drugi časi. lj Pogreb f prednice ljubljanskega uršulinskega samostana M. Maksimilijane Kolenc. Veličasten pogreb nepozabne pokojnice je nov, živ dokaz, kako Bog že v tem življenju poveličuje svoje zveste služabnike in kako izbira zanje na čudovit način tako plačilo, ki je v najtesnejšem stiku z njihovim zemskim delovanjem. Kot jc pokojnica posvetila svoje življenje blaginji mladine, tako je določil tudi Bog ravno mladinski praznik sv. Alojzija za dan r.je-ne zadnje proslave na zemlji. Njen pogreb ni bil žalni sprevod, bi! je triumf, 1 i ga jc, pripravila hvaležna mladina uršuHnki, žrtvujoči se za njo. Vse, kar je ljubila v življenju: mlndina. netje, solnce iu veli", v.--se je združilo, da jo spremi na zadnji poti k večnemu počitku. Ob pol 6. uri o?, je začela zbirati na Kongresnem trgu šolska mladina: gojenci Marijanišča, uršulinska vnanja ljudska in meščanska šola, uršulinska vadnica, notranja meščanska šola, višja gospodinjska šola pri uršulinkah, gojenke uršulinskega učiteljišča, uršulinske Marijine družbe z zastavami. V cejkvi in ia stopnji.- It pveci cerkvijo so tvorile ?pa!ir gojenke ; ' ;lin-skega zavoda. Ob 16. uri so prenesli krsto s kora redovnic v cerkev, kjer jo je blagoslovil veleč. gg. provincialni vikar P. Hu-golin Sattner. Pevski zbor ljubljanskih bo-goslovcov je zapel pretresujočo žalostinko: »Usliši nas, Gospod!« Nato se je razvil sprevod. Ob straneh jiaradnega voza so stopale belooblečene gojenke uršulinskega učiteljišča, noseč v rokah velike, krasne šopke junijskega cvetja. Krsta je bila por krita z lepimi venci hvaležnih častilcev blagopokojnice. Med pogrebnimi udeleženci so bili: pokrajinski namestnik Ivan Hribar, vseučiliški rektor insgr. dr. Aleš Uše-ničnik, višji sodni svetnik Anton Bulovec, raforent za bogočastje msgr. Viktor Stsska, ravnatelj duhovskega semenišča, kanonik Ignacij Nadrah, mestni šolski nadzornik Maks Hočevar, magistralni svetnik Evgen Lah, zastopniki duhovskega in učiteljskega stanu in mnogoštevilno občinstvo, med njimi cela vrsta bivših hvaležnih učenk blage rajnice. Pri znamenju je zapel pevski zbor ljubljanskih bogoslovcev še v zadnji' pozdrav pogrebnico »Nad zvezdami«. Ganljiv '"o bil prizor na pokopališču, kjer so hvaležne gojenke med glasnim Hitenjem nasule * v odprto jamo svežega cvetja in pokrile z njim tudi krsto, da je bila zagrnjena v dehteče cvetlično odelo. Kakor je šla pokojnica skozi življenje, iroseč cvetje na pota bližnjega, deleč vsem dobrote, tako jo je spremila hvaležna ljubozen do groba. Dobra, vzorna mati in prednica je našla svoj zadnji mirni dom v krogu svojih pred n jo umrlih sosester nu pokopališču pri Sv. Križu, njena sveta duša pa se ra-duje v Njem, ki se mu ,;e v veliki ljubezni popolno žrtvovala. lj Javno vprašanje g. vladnemu komisarju dr. Seuekovieu. Ali Vam je znano, g. vladni komisar, da sc vršijo v parku v Zvezdi, ki sloji sredi mesta, vsak dau javni lovi na ptiče? Ali ste že morda culi. kako strelja kavarnar Krapež z ostri, mi streli v Zvezdi, da se ne plaše le ptice, ampak tudi ljudje, ki se v Zvezdi hlade? Kavarnar gosp. Krapež je zasedel del Zvezde, ves trotoar ob kavarni, zasesti hoče še ostali trotoar ob restavraciji, sedaj je začel prirejati še love na ptiče. Ali Vam je znano, g. komisar, da bi knj takega v nobenem drugem mestu ne bilo mogočo in da drugod skušajo ptice v parke celo privabljati. Ljudstvo ja ogorčeno ter dcLa komentarje k temu početju g. kavarnarja Krapeža, češ da je njemu vse dovoljeno. Osobito pa je ogorčeno občinstvo, ker gosp. kavarnar baje trdi. da ima dovoljenje od magistrata. Ali Vam je. g. komisar, o takem dovoljenju kaj znano? Ce Vam je /.uauo, Vas prašamo, zakaj je bilo to dovoljenje dano? Če ne, ali mislite ukrenili vse potrebno, da se tej samovolji g. Krapeža energično postavi meja. Vi ste danes čuvar Ljubljane in njenega gospodarstva. Na Vas je, da naredite red in dokažite, da g. Krapež ni več kakor Vi! Če pa tega ne morete, potem pa razpišite lov v Zvezdi saj na javni dražbi, da bodo tudi druge lovske družbo prišle na svoje. lj »Ljubljana* ima v ponedeljek totno ob pol osmih pevsko vajo z p. ženski, ob pol devetih pa za moški zbor. Polho.^oviluo! -• Pevovodja. lj Cerkev gv. Florijana se prav pridno prenavlja in dela že zelo ljubek in prijeten vtis. Sedaj začne tudi akad. slikar Sternen na svež omet slikali podobo na zunanji steni posneto po prejšnji sliki. Tako poslaue cerkvica Žalostne Malere Božje kmalu kras mesta Ljubljane. lj Šolska razstava na veštinic. Razstava ho brezplačno odprta 28., 29. in 30. junija in sicer od 9. do 1. ur«. lj Razstava risarskih in ročnih del gojenk li-coja in ženske gimnazije se vrši od nedelje 25. t. m. do inkl. torka 27. t. m. vsaki dan od. 8 do 18. ure. V torek 27. t. m. se pridruži tej razstavi tudi še ona kuharskih izdelkov gojenk licejske gospodinjske šole. Zadnja bo otvorjeua za obisk od 11. do 17. ure. Starši gojenk, prijatelji in znanci zavoda so vabljeni, da si razstavo ogledajo. lj Pogrebno društvo Marijina bratovščina* opozarja člane na sklep zadnje^1 občnega zbora, da se pobira naknadni donrjek po 80 K za vsakega člana dne 28. junija od 2.-5. popoldne in 29. junija od 9—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne v društvenem lokalu Hrenova ulica 7. Obenem opozarja odbor na skiep, da se smalra izstopiviim vsak član, ki dolguje enolelni prispevek. Novi Člani sc sprejemajo vsak dan od 1—2 popoldne v društvenem lokalu. li Policijska kronika. Črno pleskano kolo je bilo ukradeno trgovskemu vajencu Rudolfu Frayerju. — Dclavcu Francu Koširju ie bil v Spodnji Šiški ukraden rjav jopič v katerem jc imel nad 600 kron denarja. — Vlomljeno ie bilo v Tičarjevo trgovino na Sv. Petra cesti. Vlomilec je odnesel 1116 kron in 30 svinčnikov. Vlomilca so prijeli. li Iz državnega vzgojevnlišča v Ljubljani je nobegnil Franc Pcsrl iz Velike Nedelje. lj Našla se ic denarnica s srednjo vsoto denarja. Dobi se na stojnici Terezija Kaplja — Voidnikov trg. li Ženska ura, srebrna, se ic našla pred nekaj dnevi pred mlekarno na Mestnem tri«. Spravljena je pri vratarju v fr&nčiikanakem simottnou. c Praznik prrsv. Srca Jenusovega ▼ rerkvi sv. Jožefa. Ves dan od pol 6. ure zjutraj do pol 8. ure zvečer je izpostavljeno Najsvetejše. Ob C. uri zjutraj skupno sv. obhajilo; ob pol 11. uri pa slovesna sv. maša Zvečer je ob pol 8. uri obhod z Najsvetejšim in nato posvetitev družin presv. Srcu. — Ta dan dobe verniki v tej cerkvi popolni odpustek kolikorkrat obiščejo cerkev in molijo i>o namenu sv. Očeta. Moška in mladeniška Marijina družba r Križankah se udeleži danes zvečer ob pol 8. uri z društveno zastavo obhoda plodom sklepne pobožnosti v čast presv. Srcu Jezusovemu v cerkvi sv. Jožefa. Želi se polno-številne udeležbe. Po cerkvenem govoru se zbiramo pred vhodom pri zastavi. Orlovski NOVA ORLOVSKA ZASTAVA RAJHEN-BURŠKEGA »ORLA«. Čč. šolske sestre v Mariboru so v tem letu napravile dve krasni orlovski zastavi: prvo za »Orla« v Št. Petru v Ljubljani, drugo za »Orla« v Rajhenburgu po načrtu akad. slikarja Vurnika. Po kompoziciji sta si obe zastavi precej enaki. Zato velja ocena šentpeterske zastave v »Slovencu« tudi za rajhenburško. Čast čč. šolskim sestram, ki so mojstrsko dovršile krasno delo! Blagoslovitev rajhenburške orlovske zastave se vrši dne 29. junija, na praznik sv. apostolov Petra in Pavla. Glavna slavnost se začne ob 10. uri dopoldne. Ob po! 9. uri sprejem gostov iz Hrvatske, oo pol 10. uri onih iz Slovenije na kolodvoru. Od tam gre sprevod z godbo po trgu v lurško cerkev, kjer bo mil. g. kanonik Mešiček iz Brežic blagoslovil novo zastavo, katere kumica bo gospa Škoberne, soproga narodnega poslanca iz Dovškega. Nato bo pridigal mgč. gospod dr. Anton Medved, profesor v Mariboru in rajhenburški rojak. Sv. mašo bo celebriral mil. g, opat trapistov Epalle v škofovih insignijah. Po sv. maši se vrši orlovski tabor na slavnostnem prostoru pri kaplaniji. Popoldne ob I 3. uri lavna telovadba z veliko ljudsko vese-I lico. Na orlovskem taboru govori g. dr. Basaj, i predsednik Orlovske podzveze; nar. poslanec i Skobcrne i. dr. Zato 29. junija vsi v Rajhenburg! Vsa dru-i štva iz Dolenjske in Štajerske in orlovski odseki naj pošljejo kar največje število ta dan v : Rajhenburg, obenem društvene in orlovske zastave. Dobrodošle tudi narodne noše! Vsi odseki naj prijavijo vsaj približno število udeležencev, da se bo pravočasno poskrbelo za kosilo po gostilnah. Ne odlašati s prijavami! j Člani orlovske organizacije imajo od Litije do ! Sisaka polovično vožnjo po južni železnici. Na veselo svidenje v Rajhenburgu dne 29. i junija! Velikanska udeležba bratov Hrvatov na orlovskem taboru v Rajhenburg«, Zanimanje br. Hrvatov za naš orlovski tabor je veliko. Čez 500 jih je že zdaj prijavljenih. Pridejo s svojim pevskim in tambura-škiin društvom. Tudi nastopi hrvatski Orel pri telovadbi in prostih vajah samostojno. Bratje Hrvati, srčno pozdravljeni! Dobrodošli! Polovična vožnja za orlovski tabor v Rajhen-burgu! Vsi člani orlovske organizacije, ki se udeležijo orlovskega tabora v Rajhenburdu dne 29. junija, imajo pravico do polovične vožnje na južni železnici od Litije do Sisaka. Od svoje postaje do Rajhenburga naj vzamejo ceio karto, katere ne smejo oddati v Rajhen-burgu na kolodvoru, ampak io pridržijo za vožnjo nazaj. Zato upamo, da se bo udeležilo slavnosti veliko število orlovskih odsekov! Šentviško orlovsko okrožje priredi na praznik 20. t. m. okrožno javno telovadbo v Smledniku. Ker je to edina letošnja prireditev tega okrožja, vabimo, da se je v obilnem številu udeležite in daste duška delu katoliške mladinske organizacije. Odpeljemo se z pol 12. vlakom do Medvod, ob pol 3. uri litanije v Smledniku, nato javna telovadba. Pri telovadbi govori g. dr. Puntar iz Ljubljane. Pri prireditvi svira polnoštevilna sale-zijanska godba iz Rakovnika. Na svidenje v Smledniku. Bog živi! Šentpeterski Orel ima v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer važno sejo. — Predsednik, Orlovska slavnost v Dol. Logatcu. Vrhniško okrožje >Orlov« priredi obmejno javno telovadbo na praznik sv. Petra inPavla dne 29. junija 1922. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Kraji ob progi južne želesnice iz Ljubljane v Logatec imajo ugodno zvezo, in sicer z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 2.35 uri popoldne — odhod iz Logatca ob 9.45 uri zvečer. Sodeluje godba Zveze Jugoslov. železničarjev iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. TurKstika In šport. S, K. Slovan. Dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov; A. Bucik, Sv. Petra cesta 3, II. Obenem sc pozivajo vsi člani, ki še niso plačali članarine, naj isto nemudoma store, ker je rok vplačila že poteke!, V nasproinem slučaju naj se vrnejo poštne položnice. Prerod, ženska moda In »Naprej«. Od odlične strani smo prejeli: Gospodje pri »Napreju-*: se hudujejo nad > Kalanovim Prerodoma in nad shodom, ki je sklican zoper nesramno žensko modo v Ljubljani, češt i malo žeusk poznamo, ki bi se šopirile s tako modo in »Prerod* bi storil bolje, da skliče "hod zoper dragiujo«. Ta je pa dobra! Zoper draginjo naj skliče — Prerod shod! Kako pa nastaja draginja? Ali morda niso ženske same s svojo modo sokrive draginje ter jo pospešujejo? Ali zahtevajo morda trgovci, da morajo ženske nositi drag klobuk, krilo, nogavice, čevlje, vse ene in iste barve in iz najmanj trpežnega, prozornega blaga? ter se polivati z dragimi laži-parlemi, ki človeku sapo če gre na ulici mimo? Ali morda ne ve »Naprej', da - pr. take laži-nogavice, ki stanejo vc.5 kot 200-S00 K za nar, trpe le 5 do 6 dni, potem so pa strgane? Ali »Napreju« morda ni znano, da lakasti in druge vrste laži-čeveljčki iz rokavi carskega usnja, ka- tere nosi v Ljubljani — z malimi izjemami, — vsaka ženska, vzdrže le par tednov na ulici, nakar mora nositeljica uove kupiti? Poznamo pri nekem oblastvu v Ljubljani uradnico-tipkarico, ki ima 3000 K mesečne plače. Sama je pravila, da si je kupila lakaste polčeveljčke, ki so po 17 dnevni noši šli narazen ter stali 1200 K ter tanke nogavice, ki jih je nosila 5 dni, na kar so bili strgani, a so stali 280 K. V 3 tednih je izdala 1500 K, ne da bi od lega kaj imela. Ali se sme ta ženska pritoževati nad draginjo ali nad slabo plačo? Prepuščamo sodbo našim čitateljem. Ali »Naprej«: ni še čul česar o tem, da so naše matere — oblekle take obleke, kakor jih vidiš sedaj na ulici, n. pr. bele obleke, bele nogavice, bele čeveljčke, le tedaj kadar so šle na »šiStatc na ^handelsbal ali v Kazino na »oficirsbal« ali v čitalnico na maškarado, — ali pa kadar so imele kopalne kostume v »Malem grabnu«. Ce mu to vse ni znano, mu povc.no to in svetujemo mu, da pogleda malo nnokolu po naših ulicah. »Malo je žensk ki bi se šopirile z nesramno modo!« To se pravi pač resnico staviti na glavo. Ravno obratno je res. Malo jc pametnih žensk, ki bi se ne šopirila z nesramno modo! Saj vendar ni potreba druzega, nego imeti na ulici odprte oči. Če bo to storil tudi »Naprejc, bo videl, da so krila naših žensk, ki so bila še pred par leti samo »fussfrelc, postala sedaj že : kniefrei« in so na potu, da postanejo še bolj vlreir, in životna obleka, ki je bila poprej »halsfrei«, postala je »brust-, armel-c in »schulterlrek. Ce se - Naprej e vel« navdušujejo za »debarderke na ulicah, — kajti noša našega ženstva dandanes je pravcata debarderki-na noša, — jim na tem polju pošteno občinstvo ne bo sledilo. Vsaj mi smo mnenja, da se naše pošteno ženstvo no bo hotelo vcič poniževati na nivo debarderk-demimonrlk ki proslavljajo sedaj svoje neslavno vstajenje — a ne morda pri maške-radah v plesnih dvoranah v velemestih, marveč na ulici v naši lepi »dolgi vasiZato proč s kostumi debarderk in nazaj k poštenosti v obleki! HIBIEHmHa«BBB!RB3IK9!SnHE5^3 /ili sle že poslali naročnine? dvokolosa. šivalni stroji, pneumatika /.a dvokolesa, motorji in vsakovrstni deli najcenejše v veliki izberi. Cene na zahtevo. — Totarna »Tribuna*. Ljubljana, Karlovska cesta 4 — Zvonarska ulica 1. Spalna sofja (Stutzflugel) še dobro ohranjen po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove uprava '.ista pod štev. 2534. Voz brek močan, za dva konja, pokrit, takoj naprodaj. Vprašati na Dunajski cesti 21. 2514 s 25 ploščami— dobro ohranjeno — se ceno proda v Rebri 15. 2526 smrekova Za Amerikance! K0nSitmb jezeru, blizu Beljaka, raprodaj. Nova hiša s hlevom, podom, lepim stanovanjem, 19 oral njiv, travnikov in gozda o'o glav. cesti in pri železn. postaji. Ponudbo do 1. avgusta na upravo pod štev. 2189. Tomaževa v 6 zvezkih, najnovejša izdaja 1910-15 ni prodni za kron 1500. — Ponudbe pod »Summa...« na upravo lista. ANTIKVITETA! Nad 120 la star, vložen, dobro Mft^lSmiif (Betstuhi) s ohranjen predalčki naprodaj; isto'im tudi zbirka mineralij. Prekupčevalci izključeni. Naslov v upravi lista pod št. 2519. HARiONIJ na piščalke, s tremi registri, popolnoma v redu, proda za vredno ceno PAITZ, Maribor, Pod mostom 14. 2428 lih n Stalna voda, blizu postaje, zraven šole in cerkve v lepem in prometnem kraju, Trije tečaji z vsemi pritiklipami, lepi stanovanjski prostori. Elektr. razsv. Naslov pove uprava lista pod štev. 2475. se priporoča za osebne vožnje na vse bližnje kraje, posebno na Bled po zmernih cenah IVAN BOLE, Brezje. 24)3 Podpisana naznanjava slavnemu občinstvu, da sva prevzela 6 v najem ali na račun išče samostojna gospa bodisi v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe pod »Gostilna 24S8« na upravništvo »Slovenca«. DVA DIJAKA sprejmem na hrano in stanovanje za prihodnje šolsko leto. Naslov pove upravn. Slovcn. pod št. 2536. 7.a cepove, lepe biče, prave tržaške bičevnikc in motvoz priporoča VELETRGOVINA OSVALD DO-BEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. — Kupim tudi ročni voziček. V ElUSv naprodaj, dober predinet za spekuJ. Okrož. mesto, središče žel. zvez, s trg. prostori, 2 stanovanjema, tik kolodvora. 14.000 m5 prima sadovnjaka, polja, prim. z? stavb., prim. za trgovino, gostilno, vrtnarijo, se da razdeliti na 12 stavblšč. Naslov v upravi lista pod štev. 2499. v Ljubljani na Sv. Petra cesti. Točila bova prvovrstno vino. Najboljša kuhinja itd. Cene zmerne in točna postrežba. Sprejemajo se tudi učenke za poduk v kuhi. — Sc priporočata Kati in Jože Korošec. ^"»Efi^Jlun otroške vozičke, dvo- kolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne strojo, pneumatika in zastopstvo malih pomožnih motorčkov za navadna kolesa: »TRIBUNA«, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4, Zvonarska ulica štev. 1. 7.535?- Sprejmejo se tudi popravila, Za prihodnja šolsko leto 88 sprejme na stanovanje in hrano deklica & K. iskovala v Ljubljani ljudsko šolo. Naslov pove upravništvo lista pod št, 2528. Iščem za svojo trgovino z mešanim blagom na deželi, starejšo in samostojno krščanskega mišljenja in lepega vedenja. Naslov pove uprava lista pod štev. 2510. kdor mi preskrbi stanovanje s 3 ali 4 sobami za takoj ali vsaj do jeseni, v novi zgradbi v Ljubljani. — Ponudbe pod: »MIRNA STRANKA 2284« na upravo. samostojna moč, katera je pripravljena opravljati tudi vsa druga hišna dela, dobi mesto pri mali družini na deželi. Plača po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo lista »Slovenec« pod št. 2422. f Kupim t?m\h ali njivo ob večji vodi. Ponudbe pod šifro: »OB VODI« na anončno družbo: ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 2531 sc sprejme v umetnem mlinu; ponudbe pod »Poštenost«, poštno ležeče, Žalec. 2429 ob tekoči vodi, z vodno silo na razpolago, ali vzamem MLIN v najem. Ponudbe pod šifro: »Vodna sila« na anončno družbo ALOMA COMPAMV, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 2531 BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih ceuah nudi JUG0-AUT0 d. z o. z. v Ljubljani. ruatauu Z ¥ ¥ T i js naprodaj nn Dolenjskem. Naslov pov 1 upravništvo »Slovenca« pod štev. 2355. imim i s* m Prepričajte sc v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov. — »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. -TRGOVINA: Stari trg štev. 28. 2389 a dame. gospodo in decn priporoča tvrdka A, & E SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10. cis mn z večletno prakso, vešč slovenskega in nem. jezika ter strojepisja, sc pod zelo ugodnimi pogoji sprejme. Starost nad 27 let. Vstop čimpreje ali najkasneje 1. avg. Reflcktira se samo na prvo moč. Ponudbe: Maribor, poštni predal št. 34. 2 niafiliifaiAtUd jalca, zmožna nem. in slov. jezika ter aranžiranja izložb, sc pod zelo ugodnimi pogoji sprejmeta. — Reflektira se samo na prve moči. — Ponudbe: Maribor, poštni Brcdal št. 34 Več spretni!] šivilj za moško perilo kakor tudi več delavk, ki bi sprejele delo na dom, sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Vprašati: Tovarna psrlla TRIGLAV, Vojvode Mišiča ccsta 21, ali Kolodvorska ulica 8. 2463 la strešnik iz najboljših cementov prodaja po solidni ceni JOS. CLIfiAR, nasproti topničarski vojašnici. Največja :;: — zaloga cementnih izdelkov. — ::: iščemo cerkvenška za pokopališče. Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. — Ponudbe na upravo lista pod »Cetkvenik« 2528. Radovljici. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naša preljubljena mama, stara mama, sestra, tašča, teta, gospa Magdalena Ramovš roj, !g!!č po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, nocoj ob 9. uri v 66. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb uepozabne pokojnice bo v ponedeljek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Florijana ulica štev. 19 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. junija 1922. Ivana Iglič, sestra. v neposrednji bližini penzijona Grinto-vec ima več lepih, na novo opremljenih sob za letoviščarje. Cene zmerne,^ postrežba solidna. Voz na postaji Kranj, ako sc pravočasno naprej naroči. 2512 sprejmem za sekanje lesa. Delo jc na akord in na dnine. Plača po dogovoru. Natančna pojasnila daje Josip Molej, na i Spodnji Upnici pošta Kamnagorica pri J ^ ^^ vratl]) rok( kakor trdile. pa rast las so zamore doseči samo s razumnim negovanjem. Tisoč priznanj, je dospelo že od vseh dežel sveta za lekarnarja Felier. »ElJsa« lilfjno mlečno mtlo, najbolje blago, najfinejšo „milo lepote", 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K. »Els9« pomada za obraz odstrani vsako nečistost kože, solnčno pege, zaje-dance, gube i. t. d; 2 porcelan, lončka z zp.niotom in poštnino 80 K. »Elsa« Tanochian pomada za rast ?as krepi kožo glave, prepreči izpadanje, lomljenje iu cepitov las, zapreči prhuto in prerano oslvelost i. t. d. 2 porcelan, lončka z znmotom in poštnino 80 K. PB O DAJALCI ako naroče najmanj 12 kosov od enega predmetu dobč popust v naravi. Razno : I.iliino mleko 34 li: in»*Uo ra brke 10 K; najnovojai Hcga-pudor ilr. Klauora v vol. ori^in škntljah 40 K: nnjlinojši Hoga nobni pra&ok v patont. škatljah 40 K; ntider na rohpb v vrečicah »K: Kobni praaok v Skatl.iali 13 K; v vročicah S K; Saotaot dišava Ka porUo I2IC; Schampoon ?.a Jano 8 K; rumonilo 13 listkov 4S K: naitmojj rarfem po 48 in »o K: motna voda za ta»o HO K. Za to ramo prodmete bo r.nmot in poštnina računa posebej Evien 0. Felier, mm, Min laft Elsa trg 134, Hrvatsko. z daljšo prakso, veščega izdelovanja finega pohištva, sprejme za stalno jsr- VEČJA TOVARNA POHIŠTVA V LJUBLJANI, -»t Ponudbe in izpričevala naj se naslovijo na: TOVARNA POHIŠTVA I. I. NAGLAS, LJUBLJANA. Fran Ramovš, sin. Emir pl. Schildenfeld, vnuk. Zahvala. Za vse mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in ljubezni, ki smo jih prejeli povodom smrti nepozabnega gospoda Pttoharla duhovnega svetnika, tržiškega župnika itd. sc vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebej iskrena hvala g. dekanu Koblarju, ki je vodil pogreb, preč. g. prijorju Valer. Učaku za pretresljiv poslovilen govor v cerkvi, vsej čast. duhovščini, ki se je udeležila pogreba, vsem tržiškim društvom, šolskim vodstvom, uradom, tovarniškim zastopnikom, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Iskrena hvala tudi cerkv. pevcem za ganljivo petje, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, ter vsem faranom, prijateljem in znancem, ki so v tolikem številu spremili pokojnega na zadnji poti! — Najlepšo zahvalo izrekamo tudi za izredno, ljubezni polno skrb, s katero sta lajšala pokojnemu težko trpljenje oba gg. zdravnika dr. Hawlina in dr. Haus. Tržič, dne 23. junija 1922. Franc Vavpoiič, Ciril Mtiavec, Marija Potekat, mati. kaplana. Ste*, 143. SEOVENEC, cfts 58. JtftlJa T823t Stran J, ZafilEsaSJe *r«c m. Druškovič in drug fflHRIBOR, Komika cesta 39. Sprejme se: 1 knjigo¥odja bilančnik, i. Roresponderit iz železne stroke, zmožen slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe na: Tovarna verig d. d., v Lescah pri Bledu. 2539 15 letni vdovec 39 let star, čedne postave, neomadež. preteklosti, dobro situ-iran, s -1 otroki (3 hčerke, 1 omož, in 1 sin, dijak na Francoskem), dela zmožen — hotelir, išče starejšo dekla ali vdovo brez otrok, Izključno samo Slovenke, ki so izgubile svoje imetje, čedne postave, vajene gospodinjstva, Stedljive, dobro «i-tuirane ter neomadež. preteklosti in dobre družice v bodočem življenju. Dobro in ugodno življenje. Tajnost zajamčena. Ponudbe s slikami je poslati na Milana Ristič, hotel »Tetovo«, Balkanska ul. 62, Belgrad. 2511 avna pohištva (jedilna soba, spalna soba, pohištvo za salon in drugo) sc vrši dne 1. julija 1922 popoldne od 3. ure dalje na Turjaškem trgu št. 5-II. levo. 2494 r Gospo nudi iz svojih mlekarn in sirarn cenj. trgovcem in konsumentom po najnižjih dnevnih cenah: Ia domači ementalski sir, polnomastni trapistovski, polmastni groyerski in tilsitski sir, sir Imperial Jog-hurt in z dvojno smetano; nadalje Ia namizno in čajno maslo, joghurtovo kislo mleko, sveže pasterizirano mleko itd. Ima v zalogi vse mlekarske stroje in potrebščine za preizkušanje mleka, za izdelovanje masla in raznih vrst sira za mlekarne in gospodinjstvo. Električni stroji proizvod AEG, električni števci proizvod AEG, žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehnična tvrdka KAROL FLORJANČIČ, CELJE. Proračuni brezplačno. 2524 9 T a obstoječe iz dveh zidanih cnonadstropnih hiš, mlina, žage, 4 njiv, gozda in velikega sadnega vrta, se po ugodni ceni proda. — Natančno se poizve pri lastniku. Naslov pove uprava pod štev. 2413. od on KBiirnr-guBOfliUA^ b KOlODVOR 5Hfi 0110» Vi Naprodaj je POSESTVO dobro ohranjen sc ceno proda. — V. V. Lončarska steza štev. 6. 2520 oddaljeno 5 minut od Novega mesta. — Več pove lastnik FRANC ZURC, Žabja vas 35, pošta Novo mesto. 2249 Original 7.a vse vrste goriva, stabilni in vozeči Motorji Lokomohile Lokomotive Dieselmotorji """»Msaas OTOK AR UHLBR Poslovnlca za promet proizvoda tvornice motorjev in strojev Lnngen & Wolf, Wion ZAGREB, Brsgcvlta 5 - dvosišže lil. Motorni čolni 11*11 za Tračne in Imla krožne žage. Motorji HM nI valji za ceste ■ ■■ na sosalni plin od motor drvenih odpad-I BUIVI ]