poštnina platana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V Četrtek, dne 1. septembra 1927 St. 196. Posamezna Številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeHskn lz prispel v Ottaiwo v 36 do 40 urah. Letalo je vzelo s seboj živil za dva dni in 800 galon bencina. (Galona drži 4 litre in 543 kubičnih cm.) v Carigrad, 31. avgusta. (Izv.) Ameriška letalca sta danes zutraj s svojim letalom »Ponos Detroita« priletela v Carigrad. TRGOVINSKA POGAJANJA " S ČEŠKOSLOVAŠKO, v Praga, 31. avgusta. (Izv.) Za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo so končane vse priprave. Točni termin začetka pogajanj se bo objavil po jugoslovanskih volitvah v narodno skupščino. Pogajanja bo za Češkoslovaško vodil ministrski svetnik dr. Križman. Kot kraj pogaajnj se navaja predvsem Praga. VELIKANSKO RUDISČE KALIJA ODKRITO. v London, 31. avgusta. (Izv.) Kakor se poroča iz Moskve, je v ozemlju Solikamsk v deželi Sainojedov na zapadnem robu uralske-ga gorovja našel profesor Preobraženskij velikansko rudišče kalija na terenu, ki obsega 20 milj. Če se ta vest uresniči, je s ter; odkrito kalijsko ozemlje, ki je največje na svetu. Izrabljanje teh ogromnih ležišč kalija bi silno vplivalo na ves mednarodni trgovski svet. Smatra se, na naj se ta vest zaenkrat sprejme z vso previdnostjo, ker ni izključeno, da gre za kak borzni manever. POGREB LIVORNSKIH ŽRTEV, e Livorno, 31. avg. (Izv.) Danes sc jc vršil svečan pogreb 18 vojakov, ki so izdihnili pod ruševinami vojašnice Cuchiari. Vlado je zastopal prometni minister Ciano. Krste so prepeljali na železniško postajo, odkoder sc trupla prepeljejo v domače rojstne kraje posameznih vojakov. Kardinal Massi, nadškof v Pisi, jc obiskal ostale ranjence v bolnici. Ko jc Mussolini zvedel za izid policijske preiskave, jc nakazal iz svojega fonda 10.000 lir za družine ubitih vojakov. Domneva se, da gre za atentat oa vojašnico. Listi prinašajo le uradna poročila. r Teror pod PPŽ- režimom. OBZNANA NAD HSS. Dno 6. januarja 1925 je bil aretiran Stje-pan Radič. Policija ga je potegnila iz luknje. Tedaj je dr. Korošec imel v Mariboru govor, na katerem je dejal: >še tako močan jez ni večen. Živa voda ga podere in odnese. Se bolj brezuspešno pa je ustavljati se jasno izraženim hotenjem in željam živih, mladih iu naprednih narodov, kakor sta slovenski in hrvatski narod. Mi obsojamo vsako nasilje in se ne uklonimo. Mi ne pokleknemo«. Ako bi šlo samo za čisto politiko, bi ravno radikali imeli najmanj povoda, da preganjajo Radiča, kajti on je s svojim govorjenjem in s svojo taktiko mnogo več pomagal Pašiču in Pribičeviču nego nam, njegovim zaveznikom.« Aretiran je bil tudi tedanji podpredsednik narodne skupščine in državnega odbora dr. Vladko Maček, vsled česar so šefi opozicije: dr. Korošec, dr. Spaho, Ljuba Davidovič, Pavle Radič iu Nastas Petrovič vložili posebno spomenico na skupščinskega predsednika. Kako veliko nasilje je tedaj vladalo v celi državi, spričuje najbolj spomenica, ki so jo izdali voditelji opozicije, dne 9. jan. 1925. Tam se bere: Nasilja in nezakonitosti se vrste druga za drugo, kakor da je v državi proglašeno obsedno stanje. Neodvisni uradniki se preganjajo, mirni državljani se preganjajo iz kraja v kraj in celo preko meje. Policijske oblasti s pomočjo terorističnih banil za razbijanje shodov gazijo svobodo zborovanja in govora. Vlada skuša z nadaljnim pritiskom na sodišča postaviti let& v svojo službo. Edino takemu pritisku se lahko pripisuje, da je vkljub jasni odredbi neko sodišče uničilo že dve kandidatni listi, ki sta bih potrjeni. Tretje sodišče je odklonilo potrditev liste, ki je bila pisana s cirilico. S takim delom se rušijo temelji, na katerih edino more pravna država obstojati. TAJNIK NARODNE SKUPŠČINE ARETIRAN. Dne 14. jan. 1925 je bil v Belgradu aretiran dr. Rude Bačinič, tajnik narodne skupščine. Policisti so ga odvedli na ravnateljstvo, kjer so ga imeli zaprtega eno uro. Nato so ga v spremstvu orožnikov transportirali na kolodvor in z železnico v Split. Dr. Josip Hohnjec je tedaj vložil protest proti temu barbarskemu postopanju z narodnim poslancem, pa tedaj ni noben protest nič zalegel. Odločal je bajonet in pendrek. DOMOLJUB USTAVLJEN. Dne 14. januarja je bil ustavljen »Domoljub«. V tozadevnem odloku pravi policijska direkcija, da prepoveduje »Domoljub« radi tega, ker v zadnjih letih dosledno prinaša članke, ki izzivajo k mržnji do države kot celote in k verskemu in plemenskemu razdoru. Nato navja odlok članke iz leta 1922. Pisanje, ki leta 1922 ni bilo protidržavno, je postalo protidržavno pod PPŽ leta 1925, torej več kot dve leti kasneje. »Slovenec- je k tej zaplenitvi pisal: »Kar se tiče policijske prepovedi same na sebi, se razume, da nobena stvar, ki izhaja od SDS, nima nič skupnega s pravom, pravnim čutom in pravnimi navadami. To so reči, ki so SDS popolnoma tuje. SDS pa bo dočakala razsodbo, ki je jako blizu in ki je ne bo izreklo sodišče, ampak celokupen slovenski narod.« ZAPLEMBA IN USTAVITEV »DOMOLJUBA« RAZVELJAVLJENA. Dne 18. januarja 1925 je sodišče razveljavilo zaplembo in ustavitev »Domoljuba«. EVeliki župan oz. policija je namreč šla vedno preko zakona in svojega dekreta o zaplembi ln ustavitvi »Domoljuba« ni predložila sodišču. Tudi pritožbo si je brez vsake osnove v zakonu pridržal veliki župan. Vsi ti odloki so izključno imeli le namen oplašiti volivce SLS, jih pripraviti v tak strah, da si ne bi upali na volišče in vzeti vsa agi-tacijska sredstva stranki, ki je tedaj ogrožala zadnje postojanke SDS. Zgodilo pa se je, da so bile te nezakonitosti največja reklama za SLS. Takrat smo pisali: »Režim hiti od bla-maže do blamaže.« Mrtveci hitro jašejo. ŠKANDALOZEN NAPAD »SLOVENSKEGA NARODA« NA DEŽELNO SODIŠČE V LJUBLJANI. Naši žerjavovci so bili tedaj tako objestni, da so mislili, da ni sile na svetu, ki bi se jim mogla upreti. »Slovenski Narock si je takrat privoščil škandalozen napad na ljubljansko deželno sodišče, ki bi vsakega drugega, če bi ga zapisal ali izpregovoril, drago veljal. »Narod« je pisal: »Ugotavljamo, da sodišče ni smatralo za potrebno, da bi o stvari razpravljalo meritorno, marveč se je dalo »Domo-ljuhovemu« zastopniku speljati na led in sc lovilo zgolj za formalnostmi. Tako se jc mogel zgoditi škandal, da je kr. sodišče, jahajoč formalnega belca, razveljavilo ustavitev in zaplembo »Domoljuba«, dasi je oboje v zakonu popolnoma utemeljeno!« Dalje pravi »Narod«, tla daje sodišče s tem samo potnho protidr-žavnim elementom in jih bodri k podvojeni protidržavni propagandi. To je nezaslišan Škandal, kakršen jc mogoč samo pri nas.« Ta napad glasila SDS na neodvisno sodišče, ki je proti nezakonitostim državne uprave moralo uveljaviti zakon, je najhujša obsodba za tisti čas in najsramotnejše izpričevalo tedanjega pravnega reda. Ta nekvaliti- »s tt pri Sv. Lenartu sem bli obsojen. Dobili smo sledeči popravek: >Sv. Lenart, dne 30. avgusta 1027. Gospod Franc Terse-glav, urednik »Slovenca«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 6. List >Slovenec«, kojega urednik ste Vi, prinesel je v svoji številki 193, dne 28. avgusta 1927 na strani 2 v četrtem stolpcu in na strani 3 v prvem in drugem stolpcu od Franja Zebot-a podpisan članek, ki se tiče moje osebe in katerega popravim v sledečem. Neresnična je namreč trditov članka, da jo bila autoprometna družba obsojena na lako visoko kazen raditega, ker je pred letom 1925 uvažala bencin, prost državnih dajatev in ga prodajala z dobičkom naprej in da je bila država oškodovana za 33.927 Din 75 par. Res jc namreč, da je inžener Milko B r e n c od tvrdke »Mara« obljubil avtodružbi preskrbeti davka prosti bencin, da jc zato dobil od avtodružbe poblastilo, da pa jc imenovani ta bencin na svoj račun brez vednosti družbe uvozil in gn prodal na svoj račun naprej ter s tem oškodoval le avtodružbo, ki jo še nadalje skoz tri leta vozila z obdačenim bencinom. Ca- ciran napad z debelim kolom kaže, kam bi prišla pravna varnost, če bi ostala PPŽ. NEZAKONITA PREGANJANJA URAD-NIŠTVA. Režim PPŽ je hotel ubiti vse uradnike, ki niso bili njegovi volivni agitacijski priga-njači. Pri tem se je zakon opetovano kršil brez vsakih skrupulov. Brez vsake preiskave so bil odpuščeni iz službe: dr. Milavec, Stanko Masič, velika župana dr. Vodopivec in Teodor šporn, premeščeni so bili: dr. Vidic iz Radovljice v Ljubljano, Marsič iz Kamnika v Krško, dr. Hacin iz Laškega v Kamnik, dr. Šiška iz Krškega v Kočevje, dr. Cu5 iz Kočevja v Krško, dr. Megušar iz Šmarja v Prevalje, Milač iz Prevalj v Maribor. Nekateri izmed premeščenih niso bili še niti dve leti na službenem mestu. Premeščali so poročene v kraje, kjer niso* mogli dobiti družinskega stanovanja, tako da so Milač, dr. Šiška. Marsič in dr. Vidic morali imeti dvojno gospodinjstvo. To so sami odlično kvalificirani uradniki, ld so vedno vestno vršili svojo dolžnost. Režim je imel tedaj ined uredništvom dovolj takih, ki so bili potrebni ukorov v tej ali oni obliki, toda tisti so se brž zapisali v Orjuno in bili so imuni v vsem svojem početju. Uprava v Sloveniji je pod PPŽ padla na kačaški in haj-duški nivo. PPŽ TERORIZIRA URADNIŠKE STANOVSKE ORGANIZACIJE. I Dne 18. januarja 1925 je bilo prepovedano uradniško zborovanje za celo državo, ki bi se moralo vršiti v Ljubljani. Ker se je vlada bala, da bo na tem zborovanju padla tudi marsikatera ostra obsodila PPŽ, je zborovanje preprečila. Ta korak je zbudil med uradništvom strašno nejevoljo. Le splošnemu obsednemu stanju, ki je tedaj vladalo v vsej državi, se ima režim zahvaliti, da ni ta odredba imela katastrofalnih posledic zanj in za drža.vo. FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK 0 PPŽ. »L'Ere Nouvelle« je objavil takrat uvodnik izpod peresa francoskega ministrskega predsednika Herriota o tedanjih razmerah v naši državi. Herriot pravi: >V Jugoslaviji utrjuje s terorjem svoj režim neka manjšina, ki je ni poklicala na oblast večina judstva. V preteklem letu je Pašičeva kamarila svoje gospoastvo vsilila kraljevini SHS. Cenzura, preganjanje strank, razpuščanje občinskih zastopstev, razpust parlamenta, prepoved javnih shodov, samovoljne aretacije, vse to so sklenili, da se obdrže na krmilu proti volji ljudstva. (Doba Orjune.) Koncem julija pa je kamarila morala odstopiti. Na krmilo je prišlo demokratično ministrstvo (Davidovič-Korošceva vlada), ki jo zedinilo vse narode v kraljevini, da se vrnejo k vladi reda in zakonitosti. Ko pa je na jesen hotel parlament postaviti na dnevni red vprašanje korupcije Paši-čeve skupine, se je vlada izmenjala. Na vlado je bil znova poklican g. Pašič proti volji parlamenta. Pašič je zavladal z nasiljem. Od tega trenutka dalje tlačijo jugoslovanske narode preganjalci. Preganjati in zapirati so začeli politike. Samo v šibeniškem okraju v Dalmaciji so zaprli 300 ljudi, 300 pa jih je pod policijskim nadzorstvom. Zaprtih je toliko, da se misli na koncentracijska taborišča. Za vsako tiranijo je treba najti opravičilo. Če Moskve ne bi bilo, bi jo bilo treba iznajti.« Tako je pisal predstavnik Francije, naše najiskrenejše zaveznice, o tlačilcih našega ljudstva. Bili so to res časi največje sramote za našo državo. NAUK. Osvežimo si spomin, da bomo razumeli, zakaj SDS danes razpada in zakaj mora razpasti. Ko greš na volitve, sc spomni zadnjih dni pred volitvami leta 1925 in voli tako, da boš s svojim glasom pripomogel, da se take razmere več ne povrnejo. SDS nobenega glasu! rinarna pa je kaznovala avtodružbo, ker je ona napravila njo odgovornim za dejanje in-ženerja B r e n c a , ker se je postavila na stališče! da je bila avtodružba glasom dekla- racije lastnik bencina in raditega tudi odgovorna. Prosim, da prinesete ta popravek na zakoniti način. Z odličnim spoštovanjem: dr. Gorišek Milan. Epilog k dr. Koroščevemu shodu v Črensovcih. Skozi leta že se vrši med dr. Korošcem dn Radičem, oziroma med SLS in HSS političen boj za nadvlado v Prekmurju. Boj je bil skozi vso dobo oster in gotovi znaki so tako govorili za Radičevo zmago, da se on ni po-mišljal izraziti trdnega prepričanja, da bo Prekmurje tekom enega leta izvzemši malo število ljudi v njegovem taboru. To se je zgodilo lani, sedaj pa je razvoj dogodkov popolnoma drugačen. Radič je padel in več ne bo mogel vstati, dr. Korošec pa se dviga vedno više! Morda je bil slučaj, da sta obiskala v tej volivni borili Prekmurje i Radič i dr. Korošec. Dne 20. avgusta, na god sv. Štefana, ki so ga Madjari tudi letos praznovali, se je Radič pojavil v svojih glavnih trdnjavah — v M. Soboti in D. Lendavi. Pričakoval je, da ga zopet pozdravijo tisočglave množice, kakor prejšnja leta. Mož se je varal. V M. Soboti je sicer imel shod, toda ta se je vršil v znamenju bojnega razpoloženja nasproti njemu in se je vsula zoper njega taka ploha med-klicev, da skoraj govoriti ni mogel. V D. Lendavi ga je čakalo še večje ponižanje. Isti Slov. krajina, 29. avgusta 1927, Madjari, kd so mu še lani vzklikali »eljen« in bi šli v ogenj za njim, so ga sedaj pregnali, tako da se napovedani shod niti ni začel, marveč se je Radič s tovariši naglo odpeljal, da se ne bi mu kaj neljubega zgodilo. Za dr. Korošcev shod se ni delala velika reklama. Razen tega je ves dopoldan in še popoldan do dveh deževalo, kar je volivcem iz daljnih krajev onemogočalo prihod na shod. Vkljub tem neugodnim dejstvom pa se je ob tretji uri zbralo na velikem prostoru pri cerkvi do 2000 ljudi in dr. Korošec je govoril takorekoč pred licem vsega PTekmurja, kajti dasi množic cd daleč ni bilo, zastopniki so prišli iz bližnje in daljne okolice. S tem nastopom je dr. Korošec končal večletni srditi dvoboj. SLS je izvojevala sijajno zmago. Slika je danes jasna. Radič je doigral ,tako da kot tekmec sploh ne pride več v poštev. Nasprotno pa dr. Korošec vedno bolj pridobiva na terenu. Tudi Madjari prihajajo do spoznanja in najbrž se ne motimo, ako že sedaj trdimo, da pride SLS iz volivnega boja z absolutno rečino in bo edina stranka, ki doseže količnik. SDS popolnoma osamljena. Časopisje SDS v Sloveniji krčevito dokazuje, da SDS po volitvah vendar še more računati na kake zaveznike. Sam dr. Žerjav se je v svojih izjavah trudil dokazati, da se f>o SDS naslonila nazaj na demokratsko stranko in da se bo osnovala >skupna fronta demokracije v celi državi«. Sicer itak nihče temu pripovedovanju ni verjel, ker je notorično, da gre le za zadnje rešilne poizkuse .SDS, ali da bo osamljenost SDS še bolj izrazita, še bolj jasna in za vsakega, še tako zagrizenega Žerjavovca očita, zato je poskrbel sam vrhovni šel SDS g. Pribičevič. Dr. Voja Marinkovič je namreč na svojem zadnjem shodu v Nišu povdaril, da SDS nima pravice govorili o nasilju, ker je sama izvajala najhujše nasilje. Na ta očitek je odgovoril Pribičevič po svoji navadi na lak način, da pomeni ta odgovor definitiven prelom med Marinkovičem in Pribičevičcm. SDS je s tem izgubila poslednjo mulo na kako zavezništvo in je končno odžagana kot škodljiva suha veja iz vsake parlamentarne kombinacije. Pribičevič je tako-le govoril: Z ogorčenjem zavračam podtikanja, da so samostojni demokrati 1925 leta vršil nasilne volitve.« Nato je vrgel na Marinkoviča celo vrsto ljutih osebnih očitkov in nadaljeval: »Po vsem lem vidite, kakšen državnik je to in koliko vere so vredne njegove izjave, kadar on govori o edinstvu naroda in države. G. Marinkovič je človek, ki je izmed vseh srbi-janskih politikov najožjega obzorja, pravi in polnokrvni rogionalist, ki ne vidi niti pedi čez šumadijski plot, ves v naprednjaških tradici- jah, katerim je celo srbstvo, kako šele jugo-slovanstvo puhla fraza.« »Mi vemo, da g. Marinkovič noče svete demokracije v državi, ki bi nas osvobodila od radikalskega terorja. Zato nas tudi provocira v svojih govorih in zato on koplje vedno globljo zev med demokratskimi elementi v državi. Zato je on tudi napravil koalicijo z g. Veljo Vukičevičem in poveril popa Korošca, da vodi zunanjo politiko. Če ne bo po volitvah bloka demokracije, moramo vedeti, da nosi zato glavno krivdo g. Voja Marinkovič.« V prvem odstavku očita Pribičevič Marin-koviču popolno nesposobnost. Kdor oba politika pozna, ta ve, kako neotesan in bedast je ta očitek. Če bi Sv. Pribčevič mogel vsaj senco tiste državniške modrosti pokazati, kot jo opa* žaš pri Marinkoviču na vsakem koraku, pa bi SDS hodila pač drugače srečno pot, kot jo hodi pod Pribičevičevim vodstvom. , Drugo, kar je važno, jo pa to, da jo PH-bičevičev očitek za Marinkoviča tako huda osebna žalitev, da ta dva moža ne bosta zlepa več sedela za isto mizo. Pribičevič je pri Marinkoviču doigral! V drugem odstavku postavlja Pribičevič naše žerjavovce na laž in pove na vsa usta, da jc razdalja med Davidovič-Marinkovicevo in Pribičevič-Žcrjavovo demokratsko skupino vsak dan večja in da niti Pribičevič sam ne upa, da bi po volitvah prišlo do sodelovanja med obema skupinama. To naj si prebero tisti hvaležni bravci »Jutra«, ki njegovim farbarijam, da bo šla demokratska stranka reševat SDS, še kaj verjamejo! Pogodba m štajerski mandat SDS. Dne 12. 1. 1925 smo brali tole zanimivo pogodbo med dvema prvakoma SSD: Midva podpisana dr. Ljudevit Pivko, profesor, in dr. Fran Lipold, odvetnik v Mariboru, sva clanes pod častno besedo sklenila sledeči dogovor: Jaz podpisani dr. Ljudevit Pivko se zavezujem za slučaj, da bom dne 8. februarja 1925 kot nosilec liste Narodnega bloka izvoljen poslancem, takoj odstopil mandat v korist sopod-pisanega srezkega kandidata za Maribor levi breg, Dolnja Lendava, g. dr. Frana Lipolda, odvetnika v Mariboru. Samostalna demokratska stranka pa se po sopodpisanem predstavniku in predsedniku SDS v Maribora zaveže za odstop mandata v roke dr. Lipolda izposlo-vati dr. Pivku najdalje do pričetka šolskega leta 1925-26 mesto ravnatelja na moškem, v podrejeni vrsti na ženskem učiteljišču v Mariboru. Maribor, dne 19. 11. 1924. Dr. Ljudevit Pivko m. p. Dr. Fran Lipold m. p. Afera Mestne hranilnice v Mariboru. »JUTRO« PRIZNAVA KAZNIVA DEJANJA, NAVEDENA V REVIZIJSKEM POROČILU. MNENJE ODLIČNIH JURISTOV. Maribor, 31. avgusta. »Jutro«, glasilo združene slovenske gospodarske« liste je pred kratkim še polnilo svoje predale s članki o krivici, ki se je baje zgodila bivšemu upravnemu odboru Mestne hranilnice, ker je bil razpuščen. Nič ni poročalo, da jo bil dr. Štefan Sagadin, član glavnega odbora Davidovičeve stranke, v Mariboru zato, da se stvar ne iznese v javnost, da pa je dr. Spaho, ki je prvotno šel na intervencije demokratov, pozneje, ko se je po ustnem razgovoru z velikim županom mariborskim prepričal, kako upravičeno je veliki župan ravnal, odredil, da se prvotni ministrov dekret ne izvede. Nič nismo o tem brali v »Jutru«, kakor ludj ne o dejstvu, da je bilo revizijsko poročilo predloženo drž. pravdništvu v preiskavo in v postopanje. 'Včeraj pa jo :• Jutro« vendar le izpustilo ;par besed o tej zadevi in jo trdilo, da so zastopniki SLS — od 18 članov le 3 — gg. dr. Veble, dr. Juvan in obč. svetnik Ozvatič zdaj ludi pred drž. pravdništvom. S to notico je »Jutro« potrdilo našo vest, obenem pa je že v včerajšnjem »Slovencu« prejelo odgovor, kaj jc drž. pravdništvo že ukrenilo. S to notico je »Jutro« indirektno priznalo, da so v revizijskem poročilu dejstva, katera državno pravdništvo zasleduje po kaz. zakonu. »Jutru« je dobro znano tudi mnenje odličnih mariborskih juristov o tej zadevi, ki je tako, da je drž. pravdnik bil popolnoma upravičen v več slučaiih uvesti postopanje. Kar pa zadeva bivše zastopnike SLS pri Meslni hranilnici, naj se »Jutro« nič kaj ne boji zanje. Ti so takoj, ko so zaznali za nered-nosti, položili svoje .mandate in izstopili iz upravnega odbora. In tako je »Jutrova« skrb zanje čisto odveč, je bolje, da se jih boji, ker bodo med drugimi tudi ti priča nerodnosti, ki jih je SDS. gospodarstvo zakrivilo. »Jutro« vlači celo zadevo zelo nerodno v javnost. Pa menda ne za to, da desavuira vodstvo svoje lastne stranke? Ali naj bo to tudi znamenje njihovega notranjega političnega razpadanja? t Nezaupnica mestnemu pospodarstvu v Ptuju. 30. t. m. se je vršila seja mestnega sveta, na kateri se je imel odobriti računski zaključek za 1. 1926. Ko je referent dr. Fermevc končal svoje poročilo, je zaprosil za besedo občinski svetnik Rupar (SLS) in med splošno tišino podal sledečo izjavo: »Glede na nerednosti v mestnem gospodarstvu pri blagajniškem poslovanju in knjigovodstvu, ki so se odkrile zadnji čas povodom kazenskega postopanja proti mestnemu blagajniku, se upravičeno domneva, da računski zaključki niso pravilni, to pa kljub temu, da so se predložili mestnemu svetu v odobritev. Tako, kakor jih je sestavilo uradništvo, jih je tudi odobril in pregledal finančni odsek. Mestni svet je torej potrdil računske zaključke prejšnjih let v zaupanju na poštenost uradništva, sposobnost onih, ki so račune pregledali in odobrili in v zaupanju na odgovornost župana. Kljub odobritvi teh računskih zaključkov je dejstvo, da so se malverzacije pri našem mestnem gospodarstvu vršile skozi celo vrsto let, ne da bi jih merodajni činitelji zasledili. Zato tudi za današnje računske zaključke ne moremo glasovati. Imamo povoda dovolj, da smo zgubili vsako zaupanje v toč- nost računskih zaključkov, vodstvo naše mestne uprave in v g. župana. Zato izražamo nezaupnico vodstvu mestne občine in predlagamo, da se da predlog za nezaupnico na glasovanje na današnji seji.« Podžupan Blažek, ki je sejo vodil, jc moral dati ta predlog kljub odporu svojih pristašev na glasovanje. Izid je bil za pristaše sedanjega režima na ptujskem magistratu porazen. Za nezaupnico je glasovalo 6 občinskih svetnikov SI-S, 4 Nemci in 1 socialist, torej skupno tri kompaktne politične stranke, ki predstavljajo izraz javnega mnenja na ptujskem magistratu. Proti je glasovalo 7 pristašev SDS in NSS. Ta nezaupnica Je tem pomembnejša in dalekosežnejša, ker jc izšla iz mestnega sveta samega in kateri mora nujno slediti razpust občinskega sveta. Tako je tudi na ptujskem magistratu SDS-režim zadobil smrten udarec. SDS gospodarstvo in gospodstvo povsod propada Povsod odpadajo od SDS pristaši in se vpisujejo v Da-vidovičevo stranko - matico; Zerjav-Kramar-Ribnikar ostanejo kmalu generali brez armade. Tudi v Ptuju se vrste SDS vsled gospodarstva te stranke rapidno redčijo. iz delovanja mariborskega oblastnega odbora. Kakor smo že poročali, je dovolil g. finančni minister mariborskemu oblastnemu odboru najetje posojila v znesku 10 milijonov dinarjev. Kako zaupanje, da uživa oblastni odbor, v katerem ni niti enega esdesar-j a, je dokaz, da so se ponudili za realizacijo posojila domači iu inozemski denarni zavodi. Med inozemskim kapitalom sta prednjačila pri ponudbah Francija in Anglija. Oblastni odbor je sklenil, da bo posegel po domačem kapitalu in se bo začelo posojilo realizirati tekom prihodnjega ledna. Posojilo se bo uporabljalo za zboljšanje zdravstvenih razmer v oblasti, za popravo cest, regulacijo rek in potokov, za melioracije in za odstranitev škode, Maribor. 31. avgusta katero povzročajo ob neurjih hudourniki. Poročali smo že tudi, da je ena najnuj-ne ših potreb za mariborsko oblast zgradba nove in moderne umuboinice. Oblastni odbor se je odločil, da se bo zgradila umobolnica na posesti grofa Schonborna v Slivnici pri Mar.boru. Grof se je b.anil pri prvi ponudbi oblastnega odbora odstopu posesti v obsegu 70 oralov, a sedaj je ponudil sam odboru posest proti primerni denarni odškodnini. Za zgradbo umobolnice bo najel odbor posebno posojilo in se bo začel graditi zavod v presledkih in skraja največ za 100 bolnikov. Zgradba nove umobolnice bo ena glavnih iaslug mariborskega oblastnega odbora in celotne SLS. Državni uradnik naj dela, voli in plačuje za SDS. Dne 1. januarja so prejeli od tajništva SDS :' % •< siiiir*; pite ; j»ji^Kf . fel mltim : i:. Matija Skorbec častni kanonik, bivši dekan v Krkavcih v Istri, ki je praznoval 31. t. m. šestdesetletnico svojega rojstva. Kot zavednega Slovenca m značajnega duhovnika so ga Italijani pregnali in živi sedaj pri svojem nečaku v Tržiču. (Glej listek v 195. številki »Slovenca« od 31. avgusta.) pod 16 leti, zlasti pa brezplačne dijaške vozovnice. Jesensko zasedanje Društva narodov. v Pariz, 31. avgusta. (Izv.) Briand je snoči začete razgovore z Chamberlainom danes nadaljeval. Dasi so tudi sedai na oficielnem dnevnem redu samo sekundarna vprašanja, se v tukajšnjih političnih krogih z največjim zanimanjem opazujejo politični dogedki ženevskega jesenskega zasedanja, katerega pomen je tem večji, ker bo prisotnih obenem nič manj kakor 20 ministrov za zunanje stvari. To leto izstopita po turnusu kot člana Sveta odposlanca Belgije in Italije. V pariških poučenih krogih se smatra, da je zagotovljeno, da bo belgijski član zopet izvoljen. Mesto češkoslovaškega člana pa pripada sedaj Fin-političnih krogih smatrajo, da bo na prihodnjem letu zastopala Argentina. V francoskih poliitčnih krogih smatrajo, da bo na prihodnjem zasedanju romunsko-madjarski konflikt spravil Svet D. n. v zelo siten položaj. v Pariz, 31. avgusta. (Izv.) Več listov je napadlo Brianda radi njegovega včerajšnjega govora. Tako piše »Avenir«: »Briand ve dobro, da locarnska politika v Franciji pomeni vedno večje zlorabljanje, ker Locarno ne zagotavlja miru, temveč pomeni neizogibno vojno. Ze 1. 1917. jo Briand začel razgovore s sovražnimi silami, ki bi lahko povzročili, da bi Francija zgubila vojno. Takrat se je Briand še pravočasno rešil iz zanjke, ter želimo samo, da bi se tudi sedaj pravočasno rešil, ko je na tem, da že dve leti dela na to, da Francija zgubi mir.« v Ženeva, 31. avg. (Izv.) O priliki septem-berskega zasedanja Sveta Društva narodov in glavne skupščine bo prišlo v Ženevo nič manj kakor 22 evropskih ministrov za zunanje stvari. V Ženevi vlada že zelo živahno vrvenje. Še nikdar ni bilo tam toliko turistov z vsega sveta. Nemška delegata nista izstopila v Ženevi, marveč sta zapustila vlak že v Lausaui in sta zvečer dospela z avtomobilom v Ženevo, kjer sta se nastanila v hotelu »Metropole«. Jutri najbrže še ne bo javne seje, temveč bo samo tajna seja za določitev dnevnega reda. Cham-belain pride šele jutri zjutraj in če bo utrujen, bo tajna seja šele popoldne. Briand, ki je zadržan v Parizu radi seje ministrskega sveta, pride v Ženevo šele v soboto, tako da prva seja najbrže ne bo imela posebnega značaja. Tudi privatni razgovori posameznih ministrov med seboj se bodo začeli najbrže šele v soboto. Kot predsednik pride na vrsto delegat države Chile. Predsedstvo za glavno skupščino, ki se bo začela v pondeljek, še ni določeno. Gotovo je le, da pride na vrsto Južna Amerika, proti kandidaturi Uruguaya pa je sedaj vložena še ena protikandidatura. Sestanek ministrov Male antante v Ženevi. v Praga, 31. avg. (Izv.) Prihodnji petek in soboto se sestanejo v Ženevi trije zunanji ministri Male antanle k posvetovanju, pri čemer bodo razpravljali tudi o akciji Rothermera proti državam Male antante. Chamberlain v Parizu. v Pariz, 31. avg. (Izv.) Angleškki zunanja minister je bil danes popoldne svečano sprejet v pariški mestni hiši. Seje so se udeležili številni ministri, predvsem seveda Briand, ki je angleškemu zunanjemu ministru izročil zlato knjigo Francije, ki jo vsi pariški listi označujejo kot oficijelno darilo prijateljstva francoskega naroda angleškemu narodu. V Parizu izjavljajo, da kot prejemnik te dragocene knjige ne more biti vrednejši nihče drugi, kakor ravno Chambelain, ki ima odlične zasluge za sklenitev angleško - francoske prijateljske pogodbe in ki je tudi sicer vedno nastopal v korist Francije pri mučnih pogajanjih glede medzavezniških dolgov. Milan Fabjančio: V viharju pod Triglavom Gabrijel Čepan je bil Dolenjec po rodu in po duši. Gorel je za mirne in tihe naravne krasote nizkih gričev z belimi cerkvicami, se divil z mehkimi bukovimi gozdi obraslim goram, se zatapljal v otožno slavčkovo zdihova-nje ob večernih mrakovih v gostem leščevju, ki trepeče v mlečnem soju drhteče mesečine, se zazibaval v poredno žuborenje nemirnih potočkov, vijočih se preko zelenih livad v ponižnih dolinicah, ki jih senči otožno vrbovje, ko zahaja solnce za položnimi holmi. Ljubil je strme vinske gorice z jokajočimi trtami spomladi, z rdečim mareličnim cvetom in bre-skinim vonjem; ljubil je cvileče goslanje jesenskega črička, ki pod obloženo trto zdihuje zvezdam. Ves je bil prižet s svojim srcem na okajene slamnate strehe dolenjskih vasi, v reber zleknjenih in na kup znešendh kakor jata črnih počivajočih golobov, ki se nad njimi vije sivi dim iz sajastih ognjišč. Tistih visokih gora, ki režejo oblake in Sčegetajo s svojimi ostrimi vrhovi po božji bradi, tistih ni ljubil, celo bal se jih je: bal se ie brezdanjih prepadov, skalnatih robov, visečih sten, rušečega se snega, lomečih se skal in razddvjanih hudournikov. Vendar pa je v dnu srca hranil trdno vero v nedoumljivo krasoto teh visokih podnebnih strahot in se ni mogel načuditi tihi, resni, v oddaljenost zazrli lepoti zasneženih velikanov. Če bi mogel, bi z roko pogladil topeoo se beMno njihovih razritih hrbtov in nasekanih temen, pogladil bi jih nežno, preipetaje, da bi si ne ožgal prstov na svetlordečih, v solncu gorečih plamenih. Vlekla ga je k sebi pravljična skrivnost Zlatorogovih razdejanih vrtov, vleklo ga je petje in prelestai ples belih žen, vabilo ga je bogastvo srditih pritlikavcev-gosto-bradcev; kar zatrepetal je, tako ga je prevzemalo hrepenenje po teh daljnih, visokih strminah, po teh divnodivjih krasotah. Pa se mu je zazdelo, da visoko iznad njdh stoji bela smrt, zavita v oblačni plašč in preži srepo-gleda, po kom bi zamahnila s svojo ostro koso, da bi njen mr:'U žvižg prešinil vso širno lepo domovino... Zaobrnila se mu je misel v šumeči topli bukovi gozd, domovje skrivajoče se kukavice, njegovo uho je prisluhnilo otožnodrobečemu zdihovanju malega slavčka in zabrnelo je v njem na desetine malih zvonov, ki s holmov in brd bude večerne sence v zasanjanih dolinah. Gabrijel čepan pa je imel prijatelja Antona Vetrana, ki je kaj rad pipo kadil in jo vedno priž gal, ker mu je venomer ugašala. Vetran je bil kljub svoji obilnosti postal vnet hribolazec, četudi ni imel niti v misl h namena, da bi se prrslavil s plezanjem po ostrih zobinah in visečih čereh. Pričel je svojo novo nedeljsko zabavo s Šmarno goro, jo nadaljeval s Svetim Joštom, se popel na Golico, se zaril v peščene steze Kamniških planin pa nikjer do vrha, ker je bil v taikih umetnostih še premalo izšolan. Predvsem pa si je kupil tiste težke čevlje, ki so polni železnih zob, da se bolj zlahka zagrizejo v kamnate steze in ska- le, cepin pa je prišel šele leto dni kasneje. Ali ni zasajena v srca vseh Slovencev neka želja, ki preide polagoma v zavestno dolžnost, da poseti očaka Triglava, ki je na stare dni dočakal plemenito slavo, da je najvišji med vrhovi naše lepe širne države? In ali bi ne bila sramota za vsakega izobraženega potomca Valukovega, da bi legel prej k večnemu počitku, kakor pa da bi zamudil stopiti na teme tršatega starca? Gabrijel Čepan in Anton Vetran, oba sta bila tega mnenja in sta glodala to misel prav krepko, četudi se o takem podjetju nista mnogo pogovarjala. Strašna je višina triglavska in več poti se apenja nanj! Katero boš izbral? Čisto gotovo, da tisto, kjer je manj klinov, tistih malih črnih in železnih klinov, ki tiče v skalah, kakor klošec v pasjem hrbtu. In če se klin izpuli? Po skalah se boš zvalil in razbit obležal pod divjimi stenami! Pa vendar, če je že toliko nežnih ženskih čeveljčkov plesalo po plešasti očakovi glavi, zakaj bi so moral ravno sedaj izpuliti klin, ko sta se namenila Čepan in Vetran, da izpolnita svojo slovensko dolžnost Vetran je vse točno preštudiral vsa potu preudaril, se posvetoval s tovariši in znanci, ki kar skačejo po skalah kakor divjj kozli in doznal. da ni nič nevarno, če nima človek leksikalne smole. Vse je bilo pripravljeno, celo cepin si je Vetran izposodil od prijatelja, cepin, kd je že videl marsikateri vrh in zasekal neredko stopinjo v led in sneg. Nahrbtnik nabit, srce polno korajže in nad Triglavom solnce, da bi celo čemerni čepan za vriskal. Ker še nikdar nista hodila po tej ioti, sta željno iskala znamenj ob poti, da bi ne zašla. Vročina je pritiskala in Vetran, ki se je priče] potiti, je polagoma odlagal kar po vrsti suknjič, telovnik in slednjič še srajco, da je hodil skozi senčnati smrekovi gozd kakor cirkuški rokoborec, zakaj bil je zelo ši-rokopleč. V desnici jo vihtel cepin in šel popolnoma prazen, ker jo Čepana obložil z vso svojo navlako, ki jo človek v prirodi pravzaprav ne potrebuje. Vetran je menil: »Veš, Cepan, da mnogo turistov hodi po gorah hrez srajc? To je silen užitek! Naj se tudi koža nadiha tega planinskega zraka!« Mladeniško je koračil Anton Vetran z dvignjenim cepinom in mahoma z njim naskočil mladega gada, ki pa se je bliskoma skril v resje kraj poti. Ni ga več videlo Ve-tranovo oko, četudi je sekal s cepinom po resju, da bi uničil plahega struipenca. »Ušla je nesnaga! Včasih so po dinarju plačevali gadje glave...« Pričel je kresati iskre v pipo, ki mu je ugasnila. Ker se mu je potila glava, je odložil tudi kapo in jo zataknil Čepanu za nahrbtnik. »Tu po ravnini ti nesi, Čepan; ko se bova vzpela vkreber, ti bom odnašal. Vsak nekaj časa. Imenitno je hoditi takole na pol gol, če greš v gore. Silen užitek, Cepan ...« Skozi vejevje so se v f iljavj prikazovali skalnati triglavski skladi, ob katere so v višinah butale mestoma sive megle, se zajedalo v strme razpoke, lizale prepadne stene in izginjale razpršene od solnfnih žarkov. Na v Pariz, 31. avgusta. (Izv.) Angleški zunanji minister Chamberlain je o priliki, ko so mu darovali zlato knjigo Francije, imel govor, v katerem se je za darilo zahvalil v imenu Anglije. Rekel je: »Francijo ljubim iskreno, ljubim jo v dnevih veselja in morda še bolj v dnevih nesreče, ker sem takrat najbolje ugotovil njen pogum in energijo. Ljubim jo, kakor ljubimo žensko, in če se smem tako izraziti, ravno tako njene napake, kakor njene vrline. Zato nihče ne more občutiti večjega veselja radi prejema zlate knjige, kakor jaz, ker knjiga pomeni znak angleško-franco-skega prijateljstva. Vendar pa ne moremo vseh naših zadev reševati s čustvi. Glava mora ostati gospodar svojih odlokov. Skupno delovanje obeh naših držav je zgrajeno obenem na čustvu in pameti. V časopisih sem bral govor, ki ga je imel včeraj francoski zunanji minister. To je več kot govor, to je politična gesta največjega pomena. To je priznanje, katero v imenu svoje države popolnoma podčrta vam. Navzlic na/padom, katerim smo izpostavljeni, in obupanju, ki se širi okoli nas, bomo brez slabosti nadaljevali delo poravnave, za katero nudi naše prijateljstvo pogoj in garancijo. Hočemo imeti zaupanje do nas in do drugih. Respekt, ki ga imamo pred pravom drugih, nas mora dovesti do tega, da bomo respektirali naše lastno pravo. Prepričan sem, da bodo, ako naša dva naroda ostaneta složna, koristi ravnotako velike za nas, kakor za ves svet. Ce bomo dalje gojili fran-cosko-angleško prijateljstvo, bo to do konca zgodovine zagotovilo mir in enotnost Kneginja Esterhazy začetnica Rother- merove akcije. v Praga, 31. avg. (Izv.) Kakor poroča neka tukajšnja privatna korespondenca, je iniciativa Rothermerejeve akcije za revizijo tria-nonske pogodbe izšla od kneginje Esterhazy, ene izmed najvplivnejših madjarskih aristo-kratinj, ki je pred nekaterimi meseci dalj časa bivala v Londonu in se seznanila z Rotherme-rom. Bivši madjarski minister Ladislav Nagy, M je tudi bil takrat v Londonu, je bil pri Ro-thermereju sprejet s posredovanjem kneginje Esterliazy. Pri tem se je Rothermere dal in- formirati o željah in zahtevah Madjarov. Tudi je kneginja Esterhazy bila ona, ki je povabila Rothermereja, di obišče Madjarsko, da se o razmerah sam prepriča. S pomočjo madjar-skega plemstva, v čegar krogih je lord Rothermere občeval v Budimpešti, je dobil od ma-djarske vlade vse informacije za svojo akcijo. Madjarska vlada je v svrho informacij lorda Rothermereja vzdrževala v Londonu tudi dva posebna legacijska svetnika. Romunska narodna princa v Bukarešt, 31. avgusta. (Izv.) Kakor poročajo romunski listi, se je generalni tajnik narodne kmetske stranke poslanec Magyaru, ki se udeležuje sej interparlajmentarne unije v Parizu, večkrat sestal z romunskim bivšim princem Karlom ter se z njim tudi javno pokazal. »Cubantul« piše, da je ta vest povzročila v vladnih krogih vznemirjenje. Ministrski predsednik Bratianu je poslal narodni kmet-eki stranki pismeno vprašanje, ali je Magya-ru postopal po lastni inicijativi ali po nalogu vodstva stranice. »Politika« piše, da je Magya- kmetska Karla. za ru pred svojim odhodom v Pariz obvestil vodstvo stranke, da se bo v Parizu sestal, s komur se bo hotel. Predsednik stranke Ma-riu in podpredsednik Michalai odobravata, stališče Magyaru-a. Politični krogi dobro uvi-devajo, zakaj gre. Nastop Magyaru-a je v zvezi z raznimi izjavami kongresa narodne kmetske stranke v Albi Julii. Po njihovem mnenju je postopanje te stranke zelo nevarno in je naperjeno proti obstoječemu pravnemu redu. SEIPEL SE UDELEŽI SKUPŠČINE NEMŠKIH KATOLIKOV, v Dunaj, 31. avg. (Izv.) Zvezni kancler dr. Seipel se jutri za nekaj časa odpelje v Nemčijo. Udeležil se bo 66. glavne skupščine nemških katolikov v Dortmundu ter bo imel govor z naslovom »Delo in kapital v krščanskem pojmovanju«. BELGIJSKI FINANČNI MINISTER NA DUNAJU. v Dunaj, 31. avg. (Izv.) Belgijski finančni minister Theunis je danes prišel v privatnem poslu na Dunaj, kjer bo ostal kratko časa. MEDNARODNA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA. v Praga, 31. avg. (Izv.) V Košicah na Slovaškem se je danes začela mednarodna železniška konferenca, katere se udeležujejo zastopniki Češkoslovaške, Nemčije, Madjarske, Avstrije, Jugoslavije, Poljske, Romunije, Švice, Grške, Turčije in Norveške, kakor tudi zastopnik Mednarodne družbe spalnih voz. Konferenca bo trajala nekoliko dni ter bo razpravljala o ureditvi cen za tovorni in osebni promet. SLED 0 LETALCU REDHERE-U. " v Newyork, 31. avg. (Izv.) Prvo sled o izginulem letalcu kapitanu Redheru je našel norveški tovorni parnik »Kristian Krogh«, ki je priplul v Jamaico. Parnik je zapazil letalo vso pokrajino pa je pritiskala jeklena sopari-' ca, da so se muhe in brenclji razdraženo spre-letavali in se zadevali v obraz pogumnih turistov. »Velran, dež bo.. .« je zadvomil nad vremenom Čepan, ki bi se bil najraje vrnil, kakor da je nekaj slutil. Pred očj mu je stopil obraz dovškega župnika, ki ga je na kolodvoru, četudi ga ni poznal, vprašal: »Ali na Triglav?« »Da...« je kratko odgovoril Čepan in ni prezrl ,kako so ga objele skrbne župnikove oči od glave pa do obuvala, zakaj Čepan je bil oblečen, kakor bi šel na izprehod v ljubljansko okolico. Nato so župnikove oči splavale nad triglavske višine in se ustavile na modrem nebu, ki je po njem plavala komaj vidna zastrt ob t. Kakor da so hotele župnikove ustne nekaj spregovoriti, kakor da so se zajedle v njegov obraz skrbne sence, se je zdelo Čepanu. »Vetran, dež bo, v nekaj urah bo grmelo...« je ponovil Čepan in se zazrl v skalnato strmine, ki so težke štrlele proti nebu in se širile v solnčni pripeki. Tam pod temi stenami se je jenjala dolina in nikjer ni bilo spozjiati, kje naj bi se spenjala pot kvišku. Bilo je videti vse tako strmo kakor navpičen zid, kj nemilostno zapira vsa pota in ti s prstom kaže: »Vrni sel« >Ne vem, Vetran, kako bova plezala,« je zaskrbelo Čepana, ki ga je nahrbtnik že malo silil k počitku. »Kod bo šla najina pot?« Nikjer položnega prehoda, vsepovsod višavje, stenovite zaseke, v katerih se je bliščal 165 milj pred Lavuero v Venezueli in je letalu na njegovo željo signaliziral najbližji kurz k obali in daljavo. Ker je Redhere v tej smeri letel dalje, je upanje, da je pristal na kaki neobljudeni obali in da torej še žiyi. K AFERI ZAGORSKEGA, v Varšava, 31. avg. (Izv.) Največji list poljske desnice »Kurier Warszawski«, ki je bil zaplenjen radi poročil v aferi Zagorskega, trdi danes, da bi imel biti tudi varšavski dopisnik »Izvestij« Bratin izgnan iz Poljske radi njegovih poročil v tej aferi. Poročilo je v diplomatskih krogih napravilo precejšen vtis, ker je ruski dopisnik v najožjih zvezah s tukajšnjim sovjetskim poslaništvom. KUPUJTE SREČKE ii. STAOSONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.— Kd/ se godi doma nasproti Kesinega doma. topeči se sneg. »Ho,< je vzkliknil Vetran, »od daleč se vse drugače vidi kakor pa je v resnici. V Kamniških planinah je vse kaj drugega; tam je šele navkreber. Sicer — šla bova, dokler bova mogla. Se bova pa vrnila. Saj ni nikjer zapisano, da morava ravno letos biti na Triglavu. V knjigi tudi piše, da ta pot ni nič kaj posebno težka, le na nekaterih mestih je treba paziti. Samo čudno se mi zdi, da ni nikjer nobenega turista.« »Morebiti pa ne hodijo radi tod, rajši z druge strani,« je mislil Čepan, ki ga je minilo veselje, da bi se vlačil po teh stenah in bi bil že rajši gledal Triglav z ljubljanskega polja. »Ti, Vetran, midva letos ne bova na Triglavu; se mi vse zdi.« »Zakaj ne?« se je vznevoljil Vetran. »Bova že videla, ko bova gori. Vrh Triglava lahko prorokuješ, kolikor hočeš!« Vetran si je oblekel srajco in si naložil nahrbtnik. >Saj ni tako težko!« je menil in jo krepko mahnil dalje. Pot se je stisnila v stezo in se pričela dvigati, drevje se je umikalo in pred njunimi očmi so se v vsej pusto in krasni divjosti iziprsile nebotične stene. Na desni se je v sztrmi rebri zamolklo oglašal kravji zvonec, na levi pod stenami pa je odmevalo meketa-nje belorunih ovac, ki so mulile sočno planinsko travo po jaslcah med nizkim grmičevjem. Vedno nižja je bila dolina, Vetran in Čepan pa vedno višja. Dolina se je b svojim temnim smrekovim gozdom in belim prodom, ki so ga nanesle hudourne in spomladanske vode„. Pozdrav slovenski domovini. Iz Bohinja smo prejeli: Bivajoč ob krasnem Bohinjskem jezeru, kjer se'izborno imamo, čutimo — Vaši gostje iz Nemčije — potrebo, da od tu pošljemo pozdrav vsej slovenski domovini. Občudujemo lepoto Vaših gora in dolin, krasoto Vaših jezer in planin in odkrito povemo, da bi prav radi tukaj ostali, ko bi nas naša domovina ne klicala nazaj. Povabimo Vas, da obiščete tudi Vi nas, kjer sicer ne boste videli toliko naravne krasote, pač pa ogromno rudnikov in dimnikov, a dobra srca tudi. Spoznavati se moramo vedno bolj, Slovenci in Nemci, in se bomo tudi bolj vzljubili. Srčno se zahvaljujemo za prijaznost in ljubezen, s katero smo bili sprejeti od vseh in povsod, ter obljubljamo, da pridemo še! — Bog živi Slovenijo in nje gostoljubno prebivalstvo! — V imonu vseh rektor Avgust Hegenlcotter. — Iskreno so radujerno, da se naši odlični nemški gostjo v naši domovini tako dobro počutijo. To kaže, kako naravno in neprisiljeno prijateljstvo se more razviti med nami in velikim nemškim narodom. Dragim nemškim gostom kličemo: Pridite še in šel Dr. Tomanova stoletnica v Kamni gorici, Kakor je bila zamišljena, tako se je tudi izvršila: skromna jo bila, a bila je prisrčna. Domačini so bili skoro vsi, sosedov je bilo tudi precej, tako da je bil obširen prostor pred Tomanovo rojstno hišo dosti poln. Ob 3 je otvcril slavnost g. Mikelj in pozdravil vse navzoče, zlasti edinega še živečega sorodnika pokojnikovega, nečaka g. Aleksandra Tomana, potem došle goste, občinski odbor, Orle in gasilce, nakar je domači pevski zbor zapel še vedno lepo Tomanovo pesem »Savici«, ki jo je uglasbil Rihar. Nato je stopil na oder slavnostni govornik g. prof. dr. Joža Lovrenčič, ki nam je izčrpno podal življenje in delo dr. Tomana. Lep, skrbno sestavljeni govor je poslušalo občinstvo z velikim zanimanjem. Orisal nam je pokojnega kot pesnika in politika, ki se jo pošteno trudil, da bi pridobil sodobnike za svoje vzore: Boga, svobodo, domovino, kar se mu je tudi posrečilo. — Po govoru je zadonela slavljen-čeva »Pesem koroških Slovencev«, uglasbil Gerbič. Drugi govornik, g. dr. Lončar, pozdravi zboro-valce kot predsednik Slovenske Matice ter slavi dr. Tomana kot ustanovitelja in dobrotnika Matičnega. Kot zgodovinar označi slavljenca, ki ni bil sicer prvi med pesniki in politiki svoje dobe, a je vendar mnogo storil za probudo svojega naroda in tako dosegel mnogo lepih uspehov, za katere smo mu tudi mi po pravici hvaležni. Po tem govoru so šli zborovalci na pokopališče, da se poklonijo pokojnemu velikemu domačinu. V prisrčnih besedah se spominja pokojnika g. Adolf Kapus kot velikega dobrotnika domače občine. Ko ga je ^utrudila težka hoja«, si je izbral za zadnji pcčitek svojo ljubljeno Kamno gorico. Pevci so odpeli »Jamico tiho«, n nato so se podali ljudje večinoma v Društveni dom, kjer so bile štiri deklama-cije Tomanovih pesmi in pa igra »Berite Novice«. Tako smo res skromno, a vendar dostojno počastili spomin svojega znamenitega rojaka ter se mu tako oddolžili za vse, Jiar je storil za svoj rojstni kraj in ljubljeno Slovenijo. Kaj je z novimi razredi na osnovnih šolah. Maribor, 81. avgusta. Veliko razburjenje je nastalo po kmetsluh občinah v mariborski oblasti, ko so dobile povelje, da morajo ustanoviti nove šolske razrede. Ministrstvo zahteva razširitev šol večinoma v krajih, kjer niso podani zakoniti pogoji. Skoro nikjer, kjer so se po naročilu iz Belgrada morali ustanoviti novi razredi, ni dovolj otrok. Ce je n. pr. slučajno v I. razredu 51 ali malo več otrok, a v II. in IIL razredu samo po 20, 30 ali 40 otrok, pa zahteva ministrstvo za ono število otrok v I. razredu, ki znaša čez 50, nove razrede. Krajnim šolskim odborom svetujemo sledeče: šolski odbori naj takoj pošljejo velikemu županu prošnjo, da se ustanovitev novega razreda ukine. Prošnjo naj združijo šolski odbori z uradnim poročilom, da ni dovolj otrok za nov razred. Šolski odbor naj prosi velikega župana, da priporoča ministrstvu ukinitev novega razreda na dotičnt šoli. Načelnik šolskega odbora naj takoj skliče sejo odbora in naj predlaga sklep, da se potom velikega župana izposluje ukinitev nepotrebnega novega razreda. Sestaviti se mora zapisnik in na podlagi zapisnika in sklepa seje se sestavi uradno poročilo in prošnja na velikega župana (prosvetni oddelek). Med tem pa se začasno sicer otvori nov razred, ki pa se bo po mnenju šolskih strokovnjakov, na katero smo se obrnili za mnenje, morali ukiniti v krajih, kjer za nove razrede ni dovolj otrok. Zanimivo je, da nepotrebne šolske razrede ni predlagal veliki župan, oziroma prosvetni oddelek, ampak je nek gospod v ministrstvu prosvete na lastno roko sestavil seznam, kjer se »morajo« ustanoviti novi razredi. Ta gospod je seveda pristaš samostojne demokratske stranice. Informirali smo se o celi zadevi in zvedeli, da je ministrstvo prosvete že dne 30. julija samo brez uradnih predlogov velikega župana določilo nove razrede. Radi tega postopanja je prišlo do velike zmešnjave v tej zadevi in tako se je tudi zgodilo, da morajo občine radi dveh ali treh otrok ustanoviti nove razrede. Mariborski strah ujet. Letošnje počitnice je dozdaj neznani vlomilec porabil v to, da je vlamljal v zaprta in začasno zapuščena stanovanja. Vlomilca ni bilo mogoče izslediti. Vedelo se je, da bo vedno predrznejši in da se bo ravno s tem ujel. Na drugem mestu poročamo o najnovejšem njegovem ulomu v- stanovanje dr. Stermola. Spretni mariborski policiji, se je posrečilo, da je vlomilca včeraj izsledila v osebi nekega Pavloviča, ki je stanoval na Teznem. Na sled so mu prišli na ta način, ker je prodajal ukradeno blago. Da pa je on vlomilec v stanovanje Hladka in Marina, dokazujejo odtiski njegovih prstov in rok in zarez na njegovih prstih, ko je s silo odpiral Hladekovo kaseto. Policija ga je izsledila pijanega v neki gostilni in ga kar spravila na varno. Počitnic je konec, počitniški strah je na varnem. Drzna Igra ©bonskih oblastev na Lastovy. Proti jusarjem. — Hrvat nc dobi dela. Mohorjeve knjige se plenijo. Že večkrat smo se bavili z žalostnimi razmerami, ki vladajo na otokih, ki jih je zasedla Italija. Poudarili smo posebno okolnost, da je anarhija na istrskih in dalmatinskih otokih popolna. Res je, da otoke loči morje od celine, kljub temu pa je več ko čudno, da se v državi, kjer je fašizem izvedel zleknila tja do Save in žarila v trepetajoči solnčni luči. Vedno kvišku, samo kvišku, da so klecala nenavajena kolena in je oba zalival pekoč znoj. Lica so žarela kakor mak in pljuča so zapeljana sopla. Oddiliavala sta se in posedala na razpaljenih kamnih. 2e je bilo treba grabiti po prvih klinih, se plaziti po kolenih preko skalnih pragov in zopet sta jo mahala po položno se spenjajoči kamnati stezi, ki je jasno pričala, da je ta okolica pasišče skokonogih meketavcev. Kvišku, samo kvišku ... Solnce je jezdilo Da njunih hrbtih, cepin in palica sta enakomerno udarjala v kamen in nizko, skrivljeno grmičje ju je spremljalo kraj poti. Ni ravno prijetno hoditi tako s solncem in nahrbtnikom na plečih, z zasoplimi pljuči, da ti zraka zmanjkuje in te v njih vse boli, ni prijetno hoditi s klecajočimi koleni neizvežhanih nog. Vse to boli in ves se kuhaš v solnčni vročini; ho! krasna telovadba ... Tiho in izmučena sta se poganjala kvišku, v grlu ju je tiščala in davila zasnplost, da nista mogla govoriti. Na desno pod njima pa se je vedno bolj gubila v brezdno dolina. »Vraga, to je kakor zanalašč za revma-tizem,« je izsuval iz sebe Čepan, ki mu je srce kovalo kakor kovaško kladivo, zakaj njegovo srce ni bilo vajeno za tnke gore. »Razgled na vrhu poplača ves trud. Vsi tako pravijo, ki hodijo po gorah,« je iz-zlogoval Vetran in se uprl z obema rokama na cepin in se oddihaval z odprtimi ustmi. »Srce mi nagaja, pa se vedno bolj utrjuje.« " Palje.) centralizem do zadnje potence, Irpi, da varnostne in občinske oblasti neovirano teptajo zakon in celo specielne naredbe, ki jih izdaja tašistovski Rim. Kar počenja podestat na Lastovu pomeni po našem pojmovanju naravnost izzivanje notranjega ministra, ki je danes Mussolini. Pred dobrim letom je fašistovska vlada izdala zakon, ki reformira ju-sarske pravice; jusarji, ki hočejo svoje pravice obdržati, morajo napraviti nove prošnje. Notranji minister je kmalu ugotovil, da skušajo nekateri občinski načelniki jusarjem onemogočili prijavo njihovih pravic, da bi tako zemljišča pripadla občini. Fašisti so v Istri celo pretepli nekega kmeta, ki je pobiral podpise za skupno prošnjo, in mu dvakrat raztrgali prošnjo; lccnčno je kmet skrivaj odšel na 3odnijo v Rovinj in izročil prošnjo. Notranji minister je radi tega izdal posebno okrožnico, ki naroča prefektom ,da za vsako ceno ustavijo nezakonito postopanje občinskih oblaslev. Prelelcti so nato razposlali podrejenim županstvom stroga navodila v smislu okrožnice notranjega ministra. In kaj se danee dogaja na Lastovu? Občinski načelnik je sklical vse jusarje v šolsko dvorano. Na zbrane kmete je imel g. podestat ljubeznjiv nagovor, v katerem jim je svetoval, naj odstopijo jusarske pravico občini. Rekel je tudi, dn je prejel od vitjih oblati c v ukaz, da morajo kmetje vse jute odstopili občini, drugače bo prišel vladni komisar, ki bo ie napravil red. Občinskemu tajniku jc nato ukazal, naj prečila ta ukaz. Občinski tajnik je res vzel v roke neki list in pričel čitali ukaz, ki ga je poslalo višje oblaslvol Kmetje so se pri glasovanju izrekli proti prostovoljni odstopitvi jusarskih pravic. Podestat jim je nato nevoljno velel, naj izberejo 14 mož, ki se bodo pogajali s komisarjem. To ao kmetje tudi storili. »Ukaz« je brezdvomno potvorjen; iz tega, kar smo zgoraj omenili glede jusov in glede okrožnice notranjega ministra, izhaja, da je izključeno, da bi višja oblastva poslala takšen ukaz. Jasno je torej, da gre za podlo izigravanjo dobre vere ubogega ljudstva, ki o kompliciranem zakonu ne more biti poučeno; gre pa tudi za izigravanje višjih oblastev in samega notranjega ministra Mussolinija. Kam spada občinski načelnik, bo najboljše vedel notranji minister sam! — Predrznost občinskega načelnika gre celo tako daleč, da je pobral kmetom drva, nasekana v jusarskem gozdu, in jih prodali — Tudi varnostni organi na Laatovu imajo svo®a zakone. Karabinerji so zaplenili knjige »Društva sv. Hohorja za Istru« ko so prispele poverjeniku. Knjige je tržaška prefektura cenzurirala in odobrila. 2o davno je v tej zadevi interveniral sam poslanec Besednjak; dobil je tudi zagotovilo, da so bodo knjige vrnile lastnikom. Ti pa jih danes še niso prejeli. Pač pa se še nadalje izvaja pritisk na trgovce in gostilničarje, ki so bili člani Mohorjeve družbe; v strahu, da ne zgubijo obrtnega dovoljenja, so že davno izstopili iz družbe, pa še nimajo miru. — Pri gradbi nove državne ceste so zaposleni samo fašisti. Domači delavci ne dobe zaslužka. Nameščen je bil le en Hrvat; ko pa so fašisti našli pri njem Mohorjeve knjige, so še tega odpustili. Prebivalstvo je brez vsake zaščite. Občinski načelnik, tajnik, fašisti in karabinerji, vse je proti njemu in šikanira, kadar le more. Prestavljanje slovenskih učiteljev v Italijo. Na Tržaškem in Goriškem se že prestavljajo učitelji v južno Italijo v okolico Rima in Neapolja. Tako je že sedem učiteljskih moči prejelo tozadevne dekrete; ostali jih še čakajo in najbrže začetkom leta že ne bomo imeli več slovonskih učiteljev na Primorskem. Tako se dosledno izvaja fašistovski raznarodevalni program, odobren od g. Mussolinija. * * * Smrt odličnega psihiatra. V Trstu je umrl nenadoma dr. Guglielmo de Pastrovich, ravnatelj umobolnice pri Sv. Ivanu, ki je slovel za enega izmed najboijših psihiatrov v Italiji. Zanimivo je. da se do zadnjega ni vdal fašizmu kljub vsem pritiskom; pri vsem tem pa se fašisti niso upali vzeti mu ravnatoljsko mesto radi njegovega slovesa Tako je slovensko ljudstvu. Pretekli teden so je šla skupina vojakov, ki so se vračali z vaj, kopat v Vipavo za zaloškim mostom pri Dornbergu. Vojaki so komaj pokosili, pa se za razne zdravniške recepte niso zmenili in so kar poskakali v vodo. Enega je zgrabil krč in se je jel potapljati. Vojaki, ki so se šli kopat kljub strogi prepovedi svojih predstojnikov, so se zbali in slekli proč, da bi jih kak častnik ne zalotil. Pač pa je iz bližine pritekel sin slovenskega učitelja v ZalošOah ter planil oblečen v vodo. Zgrabil je vojaka in ga prinesel na breg; vojaka žaliboR niso mogli spraviti več k življenju. Truplo so pripeljali v kapelo na dornber-škem pokopališču. V kratkem času je bila mrtvašnica polna rož, ki jih je naneslo domače ljudstvo. Častniki so se temu čudili. Drugi dan se jo vršil pogreb na občinske stroške ob veliki udeležbi domačinov. Odkod ta čin pietete slovenskega ljudstva do tujega vojaka? Morda se bodo italijanski častniki in drugi Italijani kdaj prepričali, (ia niso Slovenci v Italiji prav taki barbari kakor jih slika pred italijansko javnostjo primorsko italijansko časopisje, ki dela vreme v Rimu. i-Jufloslovanske iluzije* je naslov članku, ki ga je spisal v tržaški »Piccolo« g. Marco Druscovich, »specialist za balkanske zadeve-. Člankar pride po neprestanem strupenem zabavljanju čez našo državo do zaključka, da bodo Italijani prvi, ki se bodo veselili zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarsko. Da g. Druscovich misli iskreno, priča že naslov članka. Dr. med. Jakša Jože špeeljalist za kožno in spolne bolezni ordinira od 9 —11 in od 3—5 ure. Ijubljana, WoIfova ulica l/I. k Naš novi roman. — Z jutrišnjim dnem začnemo objavljati najlepši roman znanega slo-večcga ameriškega pisatelja Marka Twaina: Kraljevič in siromak. Roman je iz 16. stoletja ter opisuje usodo dveh otrok: siromaka Tomaža Kanti in kraljeviča Edvarda VI. iz dinastije Tudor. Dejanje z bogatim zgodovinskim ozadjem je tako napeto zanimivo, da zapušča neizbrisen vtis v vsakem bravcu. Obsega 33 poglavij in je pravi biser angleške pripovedne literature. k Imenovanje. Namestnik drž. pravdnika pri celjskem državnem pravdništvu g. dr. Davorin Rus je imenovan za državnega pravdnika v I. kategoriji 5. skupini na istem službenem mestu. k Iz policijske službe. Okrajni nadzornik državne varnostne straže g. Hinko Lotrič je premeščen iz Celja k oblastnemu poveljstvu varnostne straže v Mariboru. k Duhovniške vesti. Za župnika na Pre-žganje pri Litiji je imenovan gosp. Josip Stu-pica, doslej kaplan v Šenčurju pri Kranju. — ijsi Št. 'Lamberta gre g. Josip Cuderman za mestnega kaplana v Kranj. ■— V Št. Lambertu pa ntistopi župnijo g. Karel Rupnik, doslej ekspozit v Konjšici. Konjšica ostane za enkrat prazna in se bo upravljala iz Št. Jurija pod Kumom. k Petindvajsetlctnica. Obče znani in med kmečkim ljudstvom mariborske oblasti izredno priljubljeni neumorni kmetijski strokovnjak Martin Zupane, strokovni referent za živinorejo pri kmetijskem oddelku velikega župana mariborske oblasti, obhaja 1. septembra petindvajsetletnico svojega uspešnega delovanja med narodom. k Opozorilo novonastavljenim učiteljem in učiteljicam. Vsi včeraj v »Slovencu« objavljeni učitelji in učiteljice morajo takoj nastopiti svojo službo, ker jim v smislu štev. 133, točke 7 službene odredbe služba propade in so kakor nenastavljeni. k Smrtna kosa. Na Dovjem je 30. avgusta umrla gospa Matilda Janša, posestnica in gostilničarka. Pokopali jo bodo danes popoldne. — V Levcu pri Celju je 29. avgusta umrla gospa Marija M a j d i č, soproga gostilničarja in posestnika. Pogreb je bil včeraj. N. v m. p.I k Slovenski klub na Dunaju. Ker živi na Dunaju precej lepo število Slovencev, ki so danes državljani treh držav, je iz umevnih vzrokov čedalje manj vezi med njimi, zato postaja nevarnost popolnega odtujenja. Od strani koroških rojakov je bila sprožena misel, da bi ustanovili slovensko društvo, morda »Slovenski klub«, ki pa bi imel dotike s hrvatsko »Prosvjeto«, ali bi zbiral v eno družino vse Slovence, ki so avstrijski, italijanski ali jugoslovanski državljani. Preteklo soboto je bil zbran že pripravljalni odbor 10 gospodov in gospa, ki so odobrili osnutek pravil, ki pride v razpravo pred ustanovnim zborom sredi oktobra. Prva skrb novega društva ali kluba bo, da si osnuje mešani pevski zbor, kakršen je med Jugoslovani mogoč pač le med Slovenci. Ako se ta lepa namera uresniči, bi bil tak zbor v čast vsej naši koloniji brez razlike državljanstva. Tudi bi mogel izpopolniti neprijetno vrzel pri vseh naših prireditvah na Dunaju. ★ Prikrojevanje perila po životni meri. Spisala Ema Arkova, učiteljica na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Cena 40 Din. — Ta prepotrebna knjiga je izšla bogato opremljena s slikami in risbami krojnih vzorcev. Vsaka gospodinja, ki bo knjigo pozorno čitala in si risbe ogledala, si bo lahko sama narisala vse potrebne kroje za moško, žensko, otroško in vse hišno perilo. S to knjigo je zamašena občutna vrzel v naši gospodinjski strokovni literaturi, Tudi iičiteljieam ženskih ročnih del, gojenkam gospodinjskih šol in tečajev je knjiga nujno potrebna, zato jo je kot pomožno knjigo odobrilo tudi ministrstvo trgovine in industrije. Knjiga je izšla v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. k Žrebanje časnikarske loterije odgode-no. Zaradi razpisa volitev v narodno skupščino, ki bodo prav v času, ko bi sc imelo vršiti žrebanje časnikarske loterije, so nastale tež-koče pri razpošiljanju srečk, a razen tega bi bilo tehnično otežkočeno tudi žrebanje samo in obveščanje o uspehih žrebanja. Poljedelsko ministrstvo je zato z odlokom z dne 24. avg. 1927, št. 34.718/1 dovolilo, da se žrebanje od-godi na dneve od 15. do 28. januarja 1928. — Srečke novinarske loterije so po 10 Din komad. Dobitki so: 250.000 Din v gotovini, vila v kateremkoli mestu Jugoslavije, avto in mnogi drugi dobitki v denarju in dragocenih predmetih. Novinarsko loterijo je priporočilo notranje ministrstvo vsem svojim podrejenim oblastem in uradom. Zanimanje zanjo je v celi državi veliko; mnogi denarni zavodi so odkupili po 1000 srečk, mnoge šole po 100 in še več. Naročila še nadalje sprejema: Jugoslo-vensko novinarsko udruženje, Dobrotvorna loterija, Sarajevo. Izid žrebanja se bo objavil tudi v našem listu. •k Sprejemi v enoletni tečaj za gimnastiko v Belgradu. Prosvetno ministrstvo jc odločilo, da se sprejmejo na enoletni tečaj za gimnastiko v Belgradu sledeči učitelji in učiteljice osnovnih šol v Ljubljanski in Mariborski oblasti: Dragica Roškar v Dolnji Lendavi, Justina Bolhar v Čcpljah, Ciril Pivk v Litiji, Milan Jaklič v Makoljah, Mirko Koželj v Ze-talah, Nande Kavčič v Solčavi, Ladislav Poljšak v iZagradcu, Josip Zega v Gušlanju, Josip Kocmut v Bcltincih in Zvonimir Šuligoj, učit. abit. Imenovani so za 1. 1927 /28. osvobojeni dolžnosti poučevanja v šoli in sc morajo dne 14. septembra t. 1. javiti v prosvetnem ministrstvu, kjer bodo po zdravniški preiskavi končnovcljavno sprejeti v tečaj za gimnastiko. •k Dne 4. septembra godbena veselica na Vrhniki. Uljudno vabljeni vsi! Na svidenje! — Odbor. ■k Ivan Plcčko, pred vojno železničar v Trstu-Rojan, je odšel dne 24. avgusta 1914 iz Maribora v Galicijo s I. marš-četo ter se pogreša od 28. avgusta 1914. Kdor bi kaj doznal o imenovanem, se prosi, naj to naznani občinskemu uradu Gomilsko pri Vranskem, Savinjska dolina. •k Prostovoljno gasilno društvo na Raki priredi v četrtek, 8. septembra, na Mali šmaren, vrtno veselico pred gradom. Sodeluje godba požarne brambe iz Krškega. Okoliška društva in prijatelji gasilstva so vabljeni. — Odbor. 0796 k Kolesarska nesreča v Sostrem pri Ljubljani. 14letna Amalija Gašperšič sc jc vozila 29. m. m. s kolesom; srečala je voznika, ki je peljal težak voz peska. Vozila je na napačni strani, zadela ob voz in je padla tako nesrečno, da ji jc vozno kolo šlo čez obe roki. Odpeljali so jo takoj v ljubljansko bolnišnico. KIJSAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe k Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, tiščanju v prsih, ureja naravna »F r a n z -J o s e f« grenčica redovito kroženje krvi v spodnjem delu telesa in s tem pomirjevalno učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavnih organov izjavljajo, da se izkazuje »Franz-Josef« voda pri pojavih, ki izhajajo od samozastrupljcnja želodčno-črevesnega kanala, kot izborno čistilo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. rkomoifo 70 I iurlclfi elrOfjrl Cl Q I mj -u iLjuudft! omuu wi.v . CjuMjana Vabilo na javni delavski shod, ki se vrši v ! ponedeljek, dne 5. septembra 1927, ob sedmih zvečer v prostorih »Rokodelskega d o -m a«, Komenskega ulica. Na shodu poročata tovariša dr. Gosar in France Terseglav. Tovariši, vsi na shod! O Odhod profesorja Gavazzija. Te dni zapušča Ljubljano univerzitetni profesor dr. Artur G a v a z z i, dosedanji vodja geografskega in meteorološkega instituta na ljubljanski univerzi. Tekom sedmih let, kar je bival med nami, je zapustil mnogo sledov svojega neumornega in požrtvovalnega dela. Tako-rekoč iz nič je ustvaril geografski institut, ki mu je bil tolikanj pri srcu in za katerega je žrtvoval vse svoje sile. Institut, kakršnega je zapustil nam Slovencem, se lahko ponaša s svojo bogato knjižnico in mnogimi dragocenimi aparati. Pod njegovim vodstvom se je izobraževala uajnilajša generacija geografov v Sloveniji in tudi izven njenih mej ter se izpopolnjevala v strokovnem znanju. Z izredno pedagoško spretnostjo je znal znatno olajšati najtežje partije geografske stroke ter znal vzbuditi v slušateljih zanimanje in veselje do dela. Profesor Gavazzi pa si ni stekel mnogo zaslug samo za geografski institut, temveč je tudi zavodu za meteorologijo in geodinamiko posvečal izredno pažnjo. Leta 1920. je namreč prevzel vodstvo tega zavoda, ki se je ustanovil po zlomu Avstrije ter postal centrala vseh meteoroloških postaj v Sloveniji. Poprej je bila meteorološka služba še v jako niizernem stanju. Izdatno je pomnožil pičlo število postaj ter že obstoječe moderno preuredil. Postaje prvega reda z registrirajočimi aparati ni bilo prej nikake ,danes jih je že sedem. Dežemer-sko službo je združil pod enotno vodstvo, ki je prej deloma pripadala hidrografičnemu oddelku. Tako je sedaj narastlo število vseh meteoroloških postaj v Sloveniji na 228, s kakršnim relativno visokim številom se morejo meriti ediuole Nemci. V geodinamskem oddelku so se stari nerabni potresomeri iz predvojne dobe zamenjali z norim seismografom modernega Wiechertovega sistema, tako da je tudi temu oddelku priboril častno mesto v naši državi. — Za študijsko leto 1921-22 je bil imenovan za dekana filozofske fakultete, naslednje leto pa za prodekana. Vsem, ki so imeli kdaj z njim opraviti, bo ostal v prijetnem spominu, s svojo neumorno delavnostjo in nesebično požrtvovalnostjo, za znanost pa si je postavil med Slovenci trajen spomenik. 0 Rokodelski dom. Danes ob osmih ima pevski zbor v Rokodelskem domu vajo, katere naj se zanesljivo udeleže vsi gg. pevci. — Jutri v petek ob osmih je odborova seja Kat. društva rokodelskih pomočnikov. Na sporedu so važne in nujne zadeve. O Mestni magistrat. Vladni komisar v četrtek, dne 1. septembra 1927, cdpotuje, zato odpade ta dan sprejemanje strank. V izredno nujnih slučajih sprejema potem stranke v petek 2. septembra 1927. O Zahvala. Mestna občina ljubljanska je naklonila v potno blagajno ekskurzije elektrotehnikov ljubljanske univerze znesek 5000 dinarjev. Udeleženci tem potom izrekajo g. vladnemu komisarju Mencingerju za velikodušni čin najtoplejšo zahvalo. Istočasno se zahvaljujemo tudi vsem ostalim darovalcem, ki so podprli denarno ali materijalno našo ekskurzijo. Direktorij ekskurzije. O Umrl je včeraj čevljarski mojster g. Aleksander Hochleitner. Pogreb bo v petek popoldne ob 5. Blag mu spomin! O Razstavljeno slike. Na Aleksandrovi cesti v trgovini za umetnine pri Babki sta razstavljeni dve sliki g. akademičnega slikarja Franja A. Slerleta, priznanega najboljšega slovenskega portretista. Ena slika predstavlja industrijalca in predsednika Kranjske hranilnice g. Dragotina Hribarja v olju, druga pa princa Hermana pl. Schonburg-Waldenburga, graščaka na Snežniku, izdelani na poseben lastni, trpežni način — mešano z ogljem in rdečeeni (Rotel) na papirju. Princeva slika je izšla tudi v večbarvni reprodukciji v Jugoslovanski tiskarni, ki jo je izdelala prvovrstno v offset-tisku. Lepe slike priporočamo občinstvu, da si jih oleda, ker imajo umetniško vrednost. O V Higienskem zavodu v Ljubljani se s 1. septembrom 1927 uvede zimski delovni čas, za pisarne cd 8. do 12. in od 15. do 18. ure, za laboratorije od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, razven ob sobotah, ko traja delovni čas od 8. odnosno 9. do 13. ure. Na to spremembo se občinstvo opozarja. O Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih, javnih in privatnih šol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, ettid, šol itd. za klavir, violino, pelje itd. Stalno smo posebno bogato založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami za vse instrumente. Matična knjigrtrna, Kongresni trg. 0 Dijaške gospodinje, ki so že oddale svoje stanovanje, prosimo, da to takoj javijo in to store tudi v bodoče. Borba, Akademski dom, Miklošičeva c. 5. O Opozarjamo na današnji oglas konfekc. trgovine Lukič, ki se je preselila v Stritarjevo ulico št 9 O Restavracijo »Llojd je prevzel z današnjim dnem gospod Fran Bučar, bivši go- stilničar na Poljanski cesti. Glej današnji oglas. O Pevovodje in predsedniki oziroma zastopniki v Ljubljanski župi jugosl. pevske zveze včlanjenih pevskih zborov imajo v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. ob desetih zjutraj v pevski dvorani Glasb. Matice v Ljubljani sestanek, katerega naj se zanesljivo udeleže vsa društva. Ravno tam se vrši ob devetih zjutraj istega dne seja župnega artističnega odseka. Odbor. O Pri delu se je ponesrečil. Pri nasipa-nju ceste na Cekinoveni posestvu pod Rožnikom si je pri dviganju truge pretegnil hrbtenico 21 letni delavec Pavel Kovač, ki prvotno ni čutil nikakih bolečin, pozneje pa se je ob 10 zvečer zgrudil nezavesten na tla v Groharjevi ulici v Sp. Šiški, kjer ga je našel stražnik. Kovača so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. O Strupeno gobe. V Rožni dolini stanujoča gospa Adela šušteršičeva, po poklicu učiteljica, je v ponedeljek nabirala s svojim možem na Rožniku užitne bele kukmake (tkzv. >champions<), med katere pa se je zamešal pomotoma najbrže tudi kak strupeni kukniak, kajti v noči od torka do srede je vsa šesteročlanska družina pričela bolehati na znakih zastrupljenja. Poklicani zdra,vnik dr. Hogler je odredil prevoz ge. šušteršičeve in njenega 19 letnega sina Adolfa v bolnico, kjer so jima izprati želodce, tako, da sta že izven nevarnosti. V bolnico je bila prepeljana tudi mati ge. šušteršičeve g. Ana Hvala. Tri osebe se zdravijo še doma. O Zastrupljonje. Včeraj popoldne so organi rešilne postaje prepeljali v bolnico go. Šparovčevo, ženo aretiranega večkratnega tatu. Moževa sramota jo šla nesrečni ženi tako do srca, da je v obupu in duševni zmedenosti izpila večjo količino jodove tinkture. V bolnici so ji izprali želodec ter jo tako rešili. Marilzor □ Umrl je v Mariboru, zadet od kapi, 531elni uradnik državnih železnic Ignac M a -r i n i č. Pogreb se bo vršil v petek ob 4 uri popoldne. Žalujočim otrokom in soprogi naše sožaljc! □ Šola Glasbene Maticc v Mariboru. Sprejem in vpisovanje v šolo Glasbene Matice se začne dne 6. septembra. Vpisovalo se bode dnevno razen nedelj in praznikov od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Bivši gojenci Matice naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo, novinci pa zadnje izpričevalo drugih šol. Redni pouk sc prične dne 16. septembra. Poučujejo sc: klavir, gosli, viola, violoncello, kontrabas, harfa in pihala. Na zavodu se vršijo tudi skupne vaje (ensemble) za orkester, mladinsko petje, glasbeno teorijo in komorno glasbo. □ Trgovska akademija začne s ponav-ljavnimi izpiti 6. septembra. V nadaljnjih dneh sc vrše vpisovanja, redni pouk pa se začne 12. septembra. □ Trgovski dan. Tujec iz druge države jc dobil v roke fotografijo Trgovskega doma, kakršen naj bi bil. Ko pa si je hišo dejansko ogledal, se je zelo začudil in je vprašal mimoidočega: »Ali je ta hiša že zdaj bila taka, kot jo kaže slika, ali pa šele bo?" Odgovor je bil, da šele bo. Pa naj bi res že kinalu bilo, ker pri vhodu v mesto po glavni ulici bi tako zanemarjena hiša ne smela biti. □ Star tat. Včeraj je neki delavec v Mariboru opozoril stražnika na 701etnega hlapca Jakoba Krambergerja, ker je nosil njemu ukradeni suknjič. Krambergcr je suknjič z srebrno uro, verižico in 60 Din gotovine vred izmaknil pri evangeljski cerkvi. □ Vlom v stanovanje dr. Stamola. Stanovanjski vlomi so se zopet pojavili v Mariboru. Dne 30. t. m. je bilo med 14. in 15. uro popoldan vlomljeno v stanovanje zobozdravnika g. dr. Stamola v palači Pokojninskega zavoda. Ukradeno jc bilo mnogo obleke v vrednosti 5500 Din. Tat je prišel v stanovanje skozi dvoriščno okno ter ga po isti poti zapustil, Storilec je obleko razprodal na Teznu in en del jc jc policija že izsledila in zaplenila. Storilcu so na sledu. □ Goljufije z ukradeno Stampiljko. Nedavno je bila ukradena štampiljka gostilničarju g. Senekoviču iz Tattenbachove ulice. Te dni pa je s pomočjo te štampiljke oškodoval dosedaj neznani storilec več mariborskih trgovcev, ker je na Senekovičev račun vzel raznovrstno blago. □ Nevaren uzmovič. Včeraj je bil aretiran že 21tič radi tatvine predkaznovani Franc Krajnc. Nedavno je v Vrbanovi ulici ukradel 500 Din vredno obleko, zasleduje ga pa orož-ništvo pri Sv. Barbari radi tatvine obleke v vrednosti 1180 Din, mariborsko okrožno sodišče radi tatvine in goljufije in zagrebška policija radi tatvine. Celje SOMIŠLJENIKOM IZ CELJA IN OKOLICEI V ponedeljek, dne 5. septembra t. 1., ob osmih zvečer se vrši v vrtni dvorani hotela »Beli vol« v Celju volivni shod Slov. ljudske stranke. Na shodu govori kot glavni poročevalec načelnik SLS g. dr. Anton Korošec. Dolžnost vsakega našega somišljenika jc, da ta večer za gotovo pride pozdravit strankinega načelnika in voditelja Slovcncev. Posebno vabimo tudi volivce iz celjske okolice, da se kljub delavniku ne strašijo žrtvovati ta dan večerne ure v korist shodu. * • • 0 Volišča v občini Celje-okolica. Za volitve dne 11. septembra 1927 so določena v občini Okolica Celje sledeča volišča: Na volišču v Gabrju poslopje »Dečje stanice«, volijo volivci vasi Gabrje; volivci iz vasi Dobrova, Lokrovec, Spodnja in Zgornja Hudinja volijo na volišču v Spodnji Hudinji, gostilna Vobncr; volivci vasi Zavodna, Zagrad, Pečov-nik, Košnica, Polule, Miki, Hrib, Breg in Liscc volijo na volišču na Bregu, poslopje občinskega urada; volivci krajev Lava, Ostrožno, Medlog, Babno in Ložnica volijo na volišču na Lavi, trgovina Karlovšek. 0 Državna okoliška deška osnovna šola proslavi otvoritev novega šolskega poslopja na praznik rojstva D. M., dne 8. sept. 1927, na slovesen način. 0 Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Grernij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne 6. sept. t. 1., od 8. do 12. ure dopoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. 0 Razžaljenje časti. Dne 25. t. m. se je vršila vzklicna razprava pri okrožnem sodišču v Celju v zasebni obtožbi Antona Košenine, dimnikarskega mojstra v Celju, proti Francu Fuchsu, dimnikarskemu mojstru v Celju. Obtoženec Franc Fuchs je namreč na okrajnem glavarstvu pri razpravi, katere predmet je bil rajoniranje dimnikarskih okolišev, dimnikarskemu mojstru Antonu Košenini očital, da je tat, da ima dosti masla na glavi in da spada v luknjo. Radi teh žaljivk je bil Franc Fuchs obsojen na 250 Din denarne globe in je okrožno kot vzklicno sodišče tudi to razsodbo potrdilo. Franc Fuchs je sicer nastopil dokaz resnice, pa se mu je ponesrečil. Mrežice ol* Savi Oglasil se je tudi pri nas in na Čatežu preč. g. Teodor Tensundern iz Gladbecka, voditelj vest-lalskih Slovencev. Pozdravljali so ga prisrčno vest-falski izletniki-rojaki, ki jih je srečaval vsepovsod. S svojo prijaznostjo si je namah osvojil srca Po-setil je tudi daleč okrog znano rodbino veletržca g. Lipeja. Pozdravljen, iskreni prijatelj naših izseljencev. Vihar je podrl starodavno, orjaško lipo pri cerkvi sv. Lenarta. Bila je že trhla, a še vedno je stala košata, častitljiv spomenih prošlih časov. Dne 19. avgusta popoldne pa jo je zlomil močen veter do tal. Škoda, da si nismo ohranili vsaj slike. Naj iz korenine vzraste nova, velika lipa, da se bodo krog nje zbirali zopet cela stoletja dobri in srečni Slovenci! Me-tišina dolina Malokateri kraj je menda tako težko občutil sistem centralističnega državnega gospodarstva, kakor naša mežiška dolina. Izmed vseh drugih stvari omenimo naj samo našo deželno cesto. Krediti v državnem proračunu za to cesto so bili od leta 1920. pa do letos tako malenkostni, da niso zadostovali niti za najnujnejša popravila. Nasipanje gramoza je bilo ustavljeno že lansko leto, in mož, ki je takrat, zanašajoč se na državni kredit, plačal gramoz iz svojega, je še danes upnik države; brez obresti se-.veda. Najhujše pa je na progi Prevalje—Črna. Tam je prvič promet najživahnejM, drugič pa je lanska povod en j oporno zidovje ceste porušila, tako da je skrajno nevarno ponoči se tam voziti. Kdaj se bo vse to začelo popravljati, to ne ve niliče, potem bo na zimo promet skoraj nemogoč. V proračunu za leto 1.927-28 je za to cesto sicer predvidena vsota 300.000 Din, za kar se imamo zahvaliti SLS, ki ie imela razumevanje za naše potrebe ter nam izvo-jevala v Belgradu zgorajšno vsoto. Samo sedaj manjka še enega — kredit bi moral biti že otvor-jen, da bi se moglo z delom takoj pričeti, kajti na zimo nam ne pomaga ves kredit nič, ker se te vrste dela pozimi ne morejo vršiti. Obrnili smo se v tem oziru že na našega poslanca g. dr. G o s a r j a , da skuša doseč: pri fin. ministru otvoritev kredila. upamo, da se mu posreči. Prebivalstvo mežiške doline si želi vno eno, namreč da oblastni odbor v Mariboru čimprej prevzame našo deželno cesto v svojo upravo, potem upamo, da bo naša cesta zopet v redu. Da smemo to upati, nam potrjuje dejstvo, da nam je oblastni odbor že sedaj priskočil na pomoč ter nam omogočil, da se je popravil Kul-tererjev most, ki je bil skozi en mesec prometu za- naziv »Turopolje<. Hitro naraščanje hii kaže, kako J velikanska je bila prej stanovanjska kriza. Sejom v Dolnji Lendavi. Dne 29. avgusta se je vrSil v D. Lendavi živinski in blagovni sejem. Kar se tiče živine, sejem ni bil ravno dobro obiskan. Cene so bile precej visoke. Kranj V našem okraju se vrši mnogo shodov in sestankov, in kar je posebno hvale vredno, vsa zborovanja se vrše v najlepšem miru in redu. Tudi pristaši nasprotnih strank pridejo na naše shode, a se mora priznati, da se obnašajo zelo dostojno. Sem-patja govornikom stavijo kaka vprašanja, a zelo redko kateri. Po večini vsi odobravajo gospodarstvo, notranjo in zunanjo politiko Jugoslovanskega kluba SLS. Naše ljudstvo je spametovalo gospodarstvo 7 let nam nasprotnih strank. Ljudstvo je danes poplnoma prepričano, da gnile naše gospodarske in politične razmer zamore ozdraviti samo Slovenska ljudska stranka, pa naj govorniki nasprotnih strank govorijo kar hočejo! Vič Iz zadnjo občinske sejo: Dne 24. t. m. se je vršila druga seja občinskega odbora, ki je poleg drugega dnevnega reda izvolil tudi sledeče osebe: Finančni odsek: P. Teodor Tavčar, Bari Rudolf, Sluga Franc, Knez Andrej, Tribuč Josip, Golob Franc. — Socialno-zdravstveni odsek: Lombardo Peter, P. Teodor Tavčar, Saje Ivan, Zore Vincenc, Borštnik Pavel, dr. Emil Korun. — Stavbeni odsek: Bezjak Martin, Sojer Anton, Tribuč Josip, Sojer Franc, Peterca Andrej, Marinčič Franc. — Vodovodni odsek: Mehle Anton, Keber Jernej, Gale Rudolf, Oblak Matej, Tribuč Josip, dr. Emil Stare. — Pravno-policijski odsek: Kušar Viktor, Bezjak Martin, Bučan Franc, Borštnik Pavel, Tribuč Josip, dr. Emil Stare. — Revizorji: Kušar Viktor, Jurman Franc, Bučan Franc, Golob Franc. Rcgulacija Gradaščice: Občinski odbor je sklenil najeti v kritje stroškov za delno regulacijo Gradaščice in Glinščice, v kolikor odpadejo isti na viško občino, posojilo v znesku Din 200.000.—. Osebna vest. Na izpraznjeno duhovniško mesto v naši župni ji je prišel gosp. P. Albert Pire, ki je dosedaj služboval v Brežicah. Iskreno pozdravljeni v naši sredi! Cestna železnica. V torek so pregledovali v spremstvu župana mestni inženirji teren, odnosno kraj, do kjer naj bi stekla cestna železnica. Kakor izgleda, bomo drugo leto vendarle prišli do tako zaželjenega in potrebnega tramvaja. Novi kino. Kakor doznajemo, bo kino »Dru-štveni dom«- na Glincah začel že to jesen obratovati ter bo opremljen z najmodernejšim aparatom. Lilija Q«nj v graščini Pcnovič. V niči na sredo je gorelo v ponoviški graščini pri Litiji. Gorela je drvarnica in kašča, ki stoji med gradom in hlevom. Litijska požarna bramba je takoj odhitela na pogorišče, da je ome'ila ogenj in obvarovala gr?d ;n grajski hlev. S rašna bij bila škoda če bi se vnela velikanska graščina. Kašča in drvarnica je pogorela. Čez eno uro ie prišla tudi požarna bramba iz Šmartno, kateri pa ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je bil ogenj že zadušen Kdo je zažgal, se no v<5. Najbrže je prišel ponoči kurji tat krast kokoši in pri tem ali. namenoma ali pa po nesreči podtaknil ogenj. Grad je sedij prazen razen ene stranke, katero last so bile /.gorele kokoši. Dasi so ogenj hitro pogasili, je v;ndar precej škode. Pohvaliti moramo litijske ognjegasce. ki so s sosedi vred požrtvovalno in hitro prišli na pomoč Radičevci so zborovali na Vačah, ki so bilo do letos trdnjava kmetiicev. Padla jo pri občinskil volitvah. Sedaj jo je prišel reševat sam Ivan Pucelj. Vse ni nič pomagalo. Zborovalcev zbranih okrog 50 iz vseh strank, ki so poslušali Pucljevo zabavljanje, kakor ga poznamo že iz - Kmetijskega lista«. Gosp. Pucelj, Vaša zvezda ugaša! Proti kletvi in kvantanju. Dobro dene človeku, ki potuje po kamniškem glavarstvu, da so na vseh javnih iokalih napisi: Ne preklinjaj, ne govori nespodobno! Toplo priporočamo tudi litijskemu g. glavarju, da izda tako naredbo. Zlasti po plačilnih dneh se v Litiji podnevi, posebno pa ponoči sliši neprestano bogokletje, pridušanje in kvantanje. Javna oblast je pa čisto apatična |>roti tej podivjanosti. — Pa tudi drugje ni nič boljše. Najav.jeni načrti za poslopje ljudske in meščansko šole v Novem mestu. Komisija za pregled načrtov nove ljudske in meščanske šole v Novem mestu je končala svoje delo. Nagrajeni so bili naslednji ljubljanski arhitekti: Z nagrado 10.000 Diu načrt z ges'om »Narodu za narode (arhitekt Angelo Bo te!! i no, Celovška cesta 68); z nagrado 5000 Din načrt z geslom »ECI« (arhitekt Ivan Zupan, Gradišče 13); z nagrado 3.000 Din načrta z geslom »Prosveta« (stavbenik Vlado Smole, Tavčarjeva ul. 4.). Letni sejem v Novem mestu, dne 30. avgusta t. 1. je bil dobro obiskan. Nagnali so veliko lepe goveje živine in konj. Kupčija, pa ni bila posebno živahna, ker ni bilo izvozničarjev ter se je vršila prodaja le med domačini. Cena pitani klavni živini je bila okrog 8 Din za kg žive teže. Tudi mladih prešičev je bilo veliko pripeljanih. Kupčija pa je bila srednja. Kramarji in usnjari niso bili s kup- prt. Izrekamo na tem mestu oblastnemu odboru za- čijo posebno zadovoljni. Denarna kriza se občuti ' • " ■ ~ povsodi. Tudi žeparji so se pojavili ter izvršili tri žepne tatvine. Topliška sezona. V Toplicah pri Novem mestu je bila letošnja topliška sezona zelo živahna. Kopališki hotel in sanatorij sta bila vedno polna. Gostilne in privatne hiše so imele svoje sobe za tujce vedno oddane. Tudi sedaj se nahaja še kakih 80 kopaliških gostov v Toplicah. Nogometna tekma. V nedeljo, dne 28. avgusta t. 1. so je vršila na Loki nogometna tekma med S. K. Elan iz Novega mesta in S. K. Krakovo iz' Ljubljane. Zmagali so Novomeščani z rezultatom 5:3 (4:1). Pri S. K. Elanu je gostoval ljubljanski igralec g. Lado Zupančič (Ilirija). Tekmo jo vodil ing. gos. Josip Medic iz Novoga mesta. hvalo ter prosimo, da tudi pozneje upošteva naše žalostne razmere. Slovenska krajina Nastop orlovske srenje. Na Marijin praznik, dne 8. sept. t. 1. bo v Dolnji Lendavi na vrtu č. šolskih sester telovadni nastop prekmurske orlovske srenje. To bo prva orlovska prireditev v Lendavi. Članstvo pride v Lendavo že predpoldne ob pol 10. uri, in sicer na okrašenih vozovih. Po ve-černici ob 3. uri bo telovadba s prav izbranimi točkami, tako, da bo imel nastop skoraj značaj akademije. Orodna telovadba, bradlja in skok s palico v višino bo na sporedu. — Vabimo, da se te prireditve udeležijo naši prijatelji v čim večjem številu, da dajo priznanje naši orlovski mladini, ki je zajela v Prekmurju šele orati ledino. — Bog živi! Regulacija Mure? Ob priliki svojega obiska v Prekmurju se je g. velik župan dr. Schaubach peljal iz Črensovc v spremstvu g. poslanca Klekla k Muri na Dolnji Bistrici, da se na licu mesta pouči, v koliko so bile upravičene prošnje za regulacijo Mure. G. veliki župan si je ogledal obrežje in obljubil, da pošlje ven posebno komisijo, ki zadevo natančneje prouči. Nadalje je obljubil, da vse stori, kar je v njegovi moči, da se regulacijska dela čimprej začnejo. Visoka starost. Pretekli teden je bil pokopan Evcen Lakonvi. Umrl ie v 83. letu starosti. >Turopolje«. Ob cesti iz M. Sobote proti Ti-lin je nastala cela kolonija — nekako predmestje M. Sobote. Nad sto hiš je že dograjenih in graditev •e vrši še vedno naerei Nova kolonija je dobila Dopisi CESTA SV. RUPERT NAD LAŠKIM—D0BJE. Edina okrajna cesta, ki veže rob občine Ka-lobje. Sv. Vid pri Planini in veliko število občin iz Laškega, Sevniškega in Kozjanskega okraja z i železniško pos'ajo Sv. Jurij in s Oljem, pelje danes skozi neprištopni hrib »Jezercem — Ta cesta je pri prejšnjih, osobito pfl pri lafiskih nalivih silno trpela. Na cesti so se pojavili plazovi ter globoke razpoke, tako da leze cesta na obe strani v globino in preti propad te ceste sploh. Popravila cesto so baš v tem hribu pogoltnile velikanske vsote. Vsako i večje popravilo je povsem neracijonalno. ker vsak ( nov naliv uniči izvršena dela. Na inicijativo prizadetih občin in posestnikov se je začela intenzivna j akcija, dn se zgradi nova cesta, ki bi imela krajšo in složnejšo traso in bi obenem nudila sedaj odre- zanim občinam primerno diTeklno zvezo s postajo Sv. Jurij. Da bi cela akcija dobila enotnejšo smor, je tajništvo SLS v Celju sklicalo za ponedeljek dne 29. avgusta zvečer k Jošku Grassoliiju pri Sv. Jakobu pod Kalobjem sestanek zainteresiranih posestnikov, kjer naj bi se izvolil pripravljalni cestni odbor, ki bo stopil v stik z merodajnimi avtonomnimi in državnimi korporacijami v svrho čimprejšnje izvedbe te prometne pota, ki je gotovo ena najnujnejših. Sestanka se je udeležilo nepričakovano lepo število posestnikov. Prišli so celo iz oddaljenega Sv. Ruperta z agilnim in baš za lo vprašanje zaslužnim g. župnikom Jagrom. Sestanek je otvoril g. župnik j a g e r, na kar je povzel besedo tajnik SLS g. Ivo P e r š u h , ki je v daljšem govoru orisal možnosti, ki lahko pripomorejo do udejstvitve toli potrebnega prometnega načrta. Opozarjal je može, da morajo poskrbeti, da izide SLS tudi iz skupščinskih volitev močna, kakor je izšla iz oblastnih, ker bo le v močni SLS našlo ljudstvo polno razumevanje in naklonjenost za svoje pereče potrebe. Sestanek je soglasno odobril tajnikovo poročilo. V čudno luč se je hotel postaviti le radičevec Piutar, ki pa je dobil toliko odločnih ugovorov, da bo menda vendar le spoznal, da za slovenskega kmeta ni mesta med hrvatskimi batinaši. K besedi se je oglasil tudi bivši nar. poslanec Drofenik, ki je v vsem obsegu odobraval misli tajnika SLS in si zlasti izpo&cdil radičevce. Navzoči možje, bilo jih je preko 50, so nato soglasno izvolili v pripravljalni cestni odbor: za načelnika g. Plausteinerja iz občine Sv. Jurij-trg, za podnačelnika šen*rupertskega župnika g. Jagra, za tajnika trgovca Joška Grassel-lija iz občine Kalobje, za člane pa še g. Teržana iz Dobja, g. Šešerka iz Planine, g. Tovornika od Sv. Vida, obl. poslanca g. Slomšeka iz Sv. Jurija-okoli-ca, g. Šusterja Jakoba iz Kalobja in g. Roka Drofe-nika iz Sv. Jurja-trga. — Proti pričakovanju lepo uspeli sestanek se je končno pretvoril v lepo manifestacijo za Slovensko ljudsko stranko, ko je tajnik SLS v lepih besedah povdarjal, da je rešitev slovenskega človeka le v stranki, ki ji načeluje mož čistih rok, dr. Korošec. Zborovalci so sprejeli besede z velikim navdušenjem in vzklikali svojemu voditelju dr. Korošcu. * * * Polzela. Velika in gotovo že nekaj sto let stara akacija ob župnijski cerkvi na Polzeli doživlja čudno spremembo v svoji okolici. Tik za njenim deblom so podrli delavci del starega pokopalir-čnega obzidja in so pridobili na ta način prav ličen prostor. V sredino tega prostora se bo betoniral podstavek za spomenik 74 vojnim žrtvam iz občine Polzela. Tvrdka Vodnik v Ljubljani je spomenik že dogotovila in bo začela v 14 dneh s postavljanjem. Slovesna blagoslovitev bo v nedeljo dne 25. septembra po sporedu, katerega bomo objavili pravočasno. Opozarjamo že danes na to prireditev in prosimo sosedna društva, da na ta dan no prirejajo drugih prireditev. Na Brezniri se vprizoii v nedeljo dne 4. in 11. sept. ob pol 4 popoldne igra: »Genovefa, grofinja na Vojnomirovem. UProsveiaL 0 USODI MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA V SEZONI 1927/28. Maribor, 31. avgusta. S prvim septembrom se otvori nova sezona na mariborskem gledališču. Predstave same se pričnejo šele okrog 1. oktobra . Radi govoric o prenehanju opere, o težavnem položaju gledališča itd., se je zopet razširila bojazen, da je usoda gledališča v sezoni 1927/28 še negotova. Naše uredništvo se je radi tega obrnilo na int^ndanta g. dr. Radovana B r e n č i č a, ki nam je radevolje dal naslednje splošne podatke: »Mariborsko gledališče se nahaja že nekaj let enako kot druga oblastna gledališča, v gospodarski krizi. Krivda je na državi, ki je subvencije zmanjšala na minimum. Mariborsko gledališče tlačijo poleg tega še dolgo,i, nastali v letih 1924—26. Država je dajala takrat skozi dve leti le 200.000 Din subvencije, dočim so dobivale druga oblastna gledališča po štiri- do petkrat večje vsote. Mariborsko gledališče je bilo v tej dobi prikrajšano za 1 milijon 200.000 Din in ni čudo, da se jc moralo zadolžiti, če je hotelo sploh eksistirati. Kljub tem grenkim preskušnjam pa lahko gremo danes mimo in z zaupanjem v bodočo sezono. — Vprašanje obstoja opere je bilo nekaj časa neodločeno, tako, da je izgledalo, da izgubi tudi Maribor opero, kakor so jo izgubila tudi vsa druga oblastna gledališča, ld so imela svojo opero dolga leta. Diuga gledajiSča so bila letos na pomlad prisiljena opustiti celo opereto. V bodoči sezoni jo obdržita edino Maribor in Skoplje. Opero pa obdrži od oblastnih gledališč edino Maribor. Glavna zasluga gre za to odboru za ohranitev opere, ki je pod vodstvom bivšega župana g. Grčarja podvzel med publiko energično akcijo ter se mu je posrečilo pridobiti toliko etevilo abonentov, da je obstoj opere zasiguran. Zanimivo je, da se je pojavilo izredno zanimanje za ohranitev opere tudi v okolici Maribora. Tako re je javilo iz Slov. Bistrice 50 abonentov in in iz Ruš 25 abonentov. Gledališče je v sporazumu z mestno občino že uredilo vprašanje povratka abonentov predstav na domove. K predstavam se pripeljejo z vlaki, od predstav pa jih bodo popeljali domov mestni avtoomnibusi in sicer po režijski ceni. Opera ostane pod dosedanjim vodstvom. Izgledi so letos taki, da najmanj na lanskem umetniškem nivoju, to pomenja, da bo letos dosedaj ena najboljših opernih sezou. V drami se je ansambl, zlasti moški, ki je bil v lanski sezoni precej šibek, izpopolnil z režiserjem g. Radom Pregarcem, bivšim dolgoletnim glavnim režiserjem v Splitu, dalje g. Jos. Danešem, priznanim kotnikom in g. Vladimirom Skrbinškom, ki je žo poznan mariborski publiki ter je deloval tudi par let v Splitu. Opereta, koje glavni namen je zabava občinstva in polnitev gledališke blagajne, imfl letos vse predpogoje, da se zopet dvigne na oni nivo, na katerem je nekoč bila. Ansambl je letos konsolidiran in pod vodstvom g. Mitroviča bo še gotovo vsestransko napredoval. Taki so v glavnih obrisih izgledi za bodočo sezono mariborskega gledališča. Upamo, da se bodo nade gospoda intendanta izpolnile. O natančnejšem programu našega gledališča j>a bomo poročali prihodnjič. Nemčija, da sta se peljala v Amsterdam in da sta na licu mesta še enkrat premotrila vsa vprašanja glede nemške ekspodicile na olimpiado 1928. Olimpijska stanovanja v Zandwoordu so sedaj defini-tivno zasežena. Sicer pa Halt in Waitzer nista bila zadovoljna; ugotovila sta, da ni v Amsterdamu nobenih prostorov za treniranje v teku. To je neugodno za vse narode, ne samo za Nemce. Na stadionu se pa more — pravijo — treniranje le težko vršiti. Bojijo se, da bodo zaključki v Amsterdamu vsled tega veliko trpeli. Brezpogojno je treba delati na to, da holandski olimpijski odbor ta nedostatek do prihodnjega leta odpravi in da preskrbi prostore za vežbanjo v teku. ČE SI PREVEČ POČASEN IN MALOMAREN. Mednarodna zveza za težko atletiko v Parizu ni priznala kot svetovna rekorda Treffnyjev sunek z desno roko 95 kg (lahka srednja teža) in oboje-ročni sunek Haasa 133.5 kg (lahka teža). Vzrok jo ta, da sta bila oba uspeha prepozno javljena v Pariz. Treffny je dosegel svoj uspeh v lanskem juniju, Haas pa v lanskem oktobru. Po mednarodnih določbah so morajo rekordi naznaniti mednarodni zvezi tekom enega meseca, da jih potrdi kot svetovne rekorde. Avstrijska težkoaUetska zveza je pa naznanila oba rekorda šele pred dvema mesecema v Pariz, torej v drugi polovici junija. Grešila je tudi mednarodna zveza, ker je šele pred mesccem sporočila na Dunaj določbo glede enomesečnega roka, a vsekakor je avstrijska zveza malo preveč čakala. Javnim nameščencem In vpokojencem. Na naš članek, ki je bil objavljen pod tem naslovom v »Slovencu« št. 189 z dne 24. avgusta t. 1., se je do sedaj odzvalo precejšnje število javnih nameščencev in vpoko-jencev raznih strok in kategorij. VeC prijav-ljencev je zaprosilo za društvena pravila. Ker pa teh nimamo še natisnjenih, smo jim poslali le pristopnice, pravila pa jim pošljemo potem, : ko bodo izgotovljena. Glavni namen društva smo itak 2e zad-■ njič objavili in na tem temelju so sestavljena pravila, v katerih je namen društva in njega poslovanje točka za točko natančno določeno. Tu omenimo na kratko samo to, da si je ; društvo nadelo nalogo, da izvojuje svojim Cla-I nom pravične službene pogoje, nastopa za splošne pravice posameznih članov ter javnih I nameščencev v splošnem in vzdržuje vez med organizacijami javnih nameščencev in zastopstvom SLS ter Jugoslovanskim klubom. Med prijavljenimi pogrešamo precej uslužbencev samoupravnih oblasti in podjetij, kakor tudi mnogo uslužbencev cerkve. Vabimo torej, da se tudi ti zanimajo za našo organizacijo in pristopijo vsi k našemu društvu. Tudi državnih uslužbencev bi lahko še veliko pristopilo, a so nekateri mnenja, da tega niso potrebni, ker so že v svojih stanovskih društvih organizirani. Vodstvo našega ciruSttfa pa je mnenja, da more posamezniku veliko več nuditi kot marsikatero stanovsko društvo, ker ta društva skrbe splošno bolj za stroko, kakor pa za osebne koristi. In člani našega društva so itak tudi člani svojih strokovnih organizacij. Da bodo naši zunanji člani poučeni O' društvenem poslovanju, se je vodstvo tega odločilo, da bo v bodoče objavljalo važnejše sklepe odborovih sej v tem listu. Člane iz Ljubljane pa vabimo, da se sej v obilnem Številu osebno udeležujejo. Na zadnji odborovi seji se je poleg manj važnih stvari sklenilo in odobrilo sledeče: Na prošnjo A. V. iz L. za kritje zdravniških stroškov in stroškov za zdravila v znesku 240 Din 75 p se mu iz razloga, ker je potreben splošne pomoči, podeli namesto zaprošene vsote cela podpora 450 Din. Na prošnjo I. M. iz K. za posredovanje njegove premestitve se sklene, da se zanj takoj intervenira. — Intervencija je izpadla v popolno ustrežbo prosilca. Narodnega poslanca g. S m o d e ) a s« zaprosi, da v bodoči vladi zastopa naSe interese za ljubljansko oblast in g. 2 e b o t a za mariborsko oblast. Oba sta našim prošnjam rade volje ugodila, kar naj gg. tovariši vzamejo na znanje in se v slučaju potrebe potom društva nanj obračajo. Na mestu je seveda, da se tudi mi, zlasti v sedanjem volivnem času, za njiju krepko zavzamemo, da se jima na la način oddolžimo za zanimanje in pomoč, ki sta jo izkazala našemu društvu. Poleg navedenega je važno omeniti tudi sklepanje o odgovoru našega vplivnega ln za nas zaslužnega poslanca g. Smodeja glede državnih uslužbencev neuradniških kategorij, ki so po čl. 306. fin. zak. 27/28 postali dnev-ničarji. 2e iz teh točk sledi, da je društvo v veliko korist in oporo svojim članom in da smo-treno deluje za splošni blagor vseh nameščencev in vpokojencev, zato vabimo, da se vsi krščansko misleči tovariši in tovarišice kar najobilneje prijavljajo za pristop k našemu strokovnemu društvu javnih nameščencev in vpokojencev kraljevine SHS v LJubljani, začasno Mestni trg 19/111. Odbor. Spor ž Športni pododsek »Orel« Lo>;ntoo. V nedeljo, je posloval v I.ogatcu S. K. Vrhnika, ki je odigral prijateljsko revanšno tekmo s S. K. O. Logatec. Zmago si je pridobil domači klub v razmerju 5:6. Prodtekmo je igral S. K. Ix>gatec rezerva in S. K. Vrhnika rezerva z rezultatom 5:0 za Logatec. Sodil je g. Ciril Oblak dohrn NEMCI Z AMSTERDAMOM NISO ZADOVOLJNI. Dr. Halt iu državni nemški trener Waitzer sta porabila priliko zadnje tekme Holandija-Zahodna -f Nov strah za zlofinco. Sedaj je mo^ro^e identiteto človeka dognati po laseh. Znd<>stujo en sam las. Pod mogočnim mikroskopom .o pokaže človeški las kot bi bil pokrit z luskinami, podobnimi ribjim luskinam. Votel ka-ual sredi lasu, daje lasu barvo. Učenjaki trdijo, da dva človeka nimata enake strukture las, debelosti, velikosti kanala in luskin. Posebno pa se pri vsakomur razlikuje površina lasu. Za zločince zopet past, katera bo najbrže še bolje učinkovala kot pa odtisi prstov. GosnodtciTsjtvo Proslava jubilela zagrebške zbornice. Zagreb, 30. avgusta. VCerajšnja proslava 75 letnice ustanovitve zagrebško trgovske in obrtniške zbornice je bila nad vse sijajna manifestacija zagrebškega in hrvatskega gospodarstva. Na proslavi je bilo zastopano tudi Nj. Vel. liralj Aleksander po gen. Srečkoviču ter prišel je minister trgovine in industrije dr. Spaho. Zastopan je bil častno diplomatski zbor ter v izrednem Številu gospodarske korporacije iz Češkoslovaške, Italije, Nemčije, Poljske, Bolgarije ter vse domače zbornice. Prisostvoval je tudi ljubljanski veliki župan dr. Vodopivec, mariborskega velikega župana je zastopal okrajni glavar iz Cakovca, ljubljansko zbornico TOI jc zastopal njen glavni tajnik dr. Fran Windischer, ljubljansko borzo njen glavni tajnik dr. M. Dobrila. Na proslavi je govoril v imenu ljubljanske zbornice njen glavni tajnik g. dr. Fran Windiscker, ki je v svojem govoru izrazil iskrene častitke k jubileju ter poudarjal prijateljske odnošaje med obema zbornicama. Zagrebška zbornica ima za seboj trajno uspehe in Slovenci so v najtežjih časih narodne borbe prihajali iskat utehe, sveta in podžiga v kraljevi Zagreb. Izročil je tudi dar ljubljanske zbornice: sliko Bleda, umotvor slikarja Jame v lepem okvirju, ki ga je izdelal Gotzel. Slika ima napis: »Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani svoji odlični posestrimi ob 751etnici njenega obstoja.« Tudi druge zbornice so dalo lepa vezila: sarajevska predsedniško kladivo, osiješka preds. verižico itd. Zlato. Iz revije »Wirtschaft und Statistik« posnemamo sledeče zanimive podatke o zalogah ter gibanju zlata: Pod zalogami zlata je razumeti samo ono zlato, ld se nahaja pri notnih bankah, ki služi kot kritje za izdani papirnati denar ali pa se nahaja kot kovan denar v prometu. Zaloge znašajo na celem svetu 44.6 milijard mark po stanju koncem leta 1926, kar pomeni, da so se v teku leta 1026. povečale za 1.4 milijarde mark, kar je približno letna produkcija zlata. Vendar pa je gotovo, da vse producirano zlato ni šlo za denarno politične svrhe, ampak se ga je mnogo porabilo v industrijske svrhe. Da pa so zaloge zlata narasle, je pripisovati reorganizaciji dela evropski* j in ameriških veljav, ki je pritegnila zlato iz raznih skrivališč. Skupno so torej znašale zaloge koncem lanskega leta 44.574 milijonov mark, 1925. 43.166, t 1924. 41.956 in leta 1913. 41.267 milijonov mark. Od vbega zlata se je nahajalo lani v blagajnah 41.249 milijonov, v prometu 3325 milijonov. Leta 1913. je bilo razmerje: blagajne 24.336 milijonov, obtok 16.931 milijonov. Kako se je razdelilo zlato po posameznih kontinentih, kažejo sledeče številke za leto 1926. (v oklepaju podatki za leto 1913.): Evropa 33 (58.8), Amerika 52.1 (25.7), od tega Unija 42.4 (19.2), Azija 11% (11%), celo britansko earstvo 16.7 (21.6)%. Sledeče države so imele zlata leta 1926. (v oklepajih leta 1913.) v odstotkih: Unija 36 (18.3), br. Indija 17.6 (8.5), Anglija 6.4 (113), Francija 5.7 (13.6), Japonska 5.3, Španija 3.9, Aigentinija 3.7 (2.7), Nemčija 3.6 (9.6), 'Avstralija 2, Kanada 1.8. Zanimivo je to, da ima 'Argentinija relativno največ zlata: leta 1926. 247 mark na prebivalca, pred vojno 232 mark. Največ zlata porabi britska Indija: med vojno in po vojni je prišlo vanjo za 5 in pol milijardo mark zlata. Samo lani je bil uvoz zlata večji kakor izvoz za 475 milijonov mark. Vse to zlato pa ne pride v obtok in danes moremo računati, da ima Indija za 8 milijard mark zlata. Tržno poročilo. Hmelj. Niimberg, 29. avg. Dovozi s kmetov 10, po železnici 180 bal. Promet 60 bal. Cene za tržni hmelj 155—255, za halertauski 230—285, virtemberški 300 mark. Tendenca mirna. Usnje in koie. Cene kožam in usnju so ta teden napram prejšnjemu poskočile za 5%. — Na zagrebški borzi notirajo (v oklepaju prejšnji teden) za kilogram: vaches pol tuc. I. lahke 51—55 (49 do 53), srednje 53—57 (51—55), težke 55—57 (53 do 55), croupons I. lahki 63-66 (60-63), težki 68 do 72 (65—69), vratovi lahki 36—38 (35—37), težki B2—34 (31—33), okrajine lahki 81—34 (30—33), težki 28—30 (27—29), jermenski crouponi 96—101 (92—97), kravine svetle 87—94 (83—90), črne 85 do 90 (81—86), pitlingi 2 do 3 kg svetli 103—114 (99—109), črni 97—109 (93—104), blank 70—74 (67 do 71), za kvadrat kravji boks 14.70—19.95 (14—19), Calcutta 11.55-16.80 (11-16), telečji boks 16.80 do 24 (16-23). • • • Program 5. kongresa gospodarskih korporarij T Belgradu. Za 5. kongres gospodarskih kongrega-cij, ki se vrši 3. in 4. septembra v Belgradu, jo določen sledeč dnevni red: 3. septembra plenarna seja: Otvoritev, volitev sekcije za cenitev izvoza, produkcija in izvoz tobaka, (ref. trg. zbornice iz Skop-lja, Sarajeva in Splita), mletje pšenice (ref. Centrala ind. korparacij); 4. septembra, plenarna seja: Rudarski zakon (ref. belgrajska ind. zbornica ter zbornice Ljubljana, Sarajevo in Split). Volitev odbora za redigiranje resolucij; ob 5 popoldne: Poročilo sekcije za cenitev izvoza, predlogi resolucij in sklep. Izvi-z iz Vojvodine. Novosadska zbornica ceni izvoz v kampanji 1027 1928 iz Vojvodine na 2003 milijone Din, od tega iz Bačke 1219 in iz Banata za 781.4 milijona Din. (ilavni izvozni predmet bo koruza 451.350 ton za 902 milijona Din, pšenica 141.400 ton za 424.2 milijona Din. Ječmena, rži in ovsa ne bedo izvažali, krompir pa celo uvažali (500 ton za 2 milijona Din). Nadalje se bodo izvažale iz \ ojvodine večje količine špirita, vina, grozdja, konoplje, konj, goved, prašičev, perutnine, jajc, mesa, masti, koz, perja, paprike, vrvarskih izdelkov, svile itd. Švicarska centrala za posneSevanje trgovine. Pred kratkim se je osnovala v Curihu potom fuzije institucij »Scli\veizeri?ches Nachvveisburrau Ilir den Bezug und Absalz von Waren< v Curihu in »Bureau Industriji« v Lausanni večje podjetjo z naslovom: Švicarska centrala za pospeševanje trgovine. Ta institucija, ki jo subvencijo« irana s strani svicarslie konfederacijo, raznih javnih korporacij, osrednjih organizacij trgovine, obrta, poljedelstva in industrije in končno tudi privatnih podjetij ima tudi na letošnjem zagrebškem sejmu svojo oficielno informacijsko pisarno, ki ima namen, da z informacijami podpira zbližan ie trgovskih krogov Švice s trgovskimi krogi naše države. Uvoz v Italijo in tranzit lešnikov v lupinah. Neglede na to, da so se vesli, ki so se širile na tržaškem trgu in tudi po drugih inozemskih trgih glede prepovedi uvoza lešnikov v Italijo, ponovno demantirale, so čuje s strani neinformiranih še vedno, da je italijansko ministrstvo za narodno gospodarstvo prepovedalo uvoz in tranzit lešnikov v lupinah. Da se pojasni položaj, obvešča Trgovska in obrtniška zbornica v Trstu vse interesente, da vsebuje ministrski dekret z dne 3. marca 1927 listo predmetov, kojih uvoz v Italijo in tranzit preko italijanskega teritorija je iz sanitarnih ozirov. prepovedan, da pa ta dekret ne vsebuje nikakršne omejitve glede lešnikov v lupinah. Mednarodni volesejcin v Frankfurtu. Za mednarodni velesejem v Frankfurtu na M. je naše prometno ministrstvo dovolilo 25% popust na normalnih prevozml r°nah za paselnike iii razstavljavce sejma, ki se vrši od 18. do 21. septembra t. 1. Popust velja od 16. do 26. sepleinbra t. t. za vse vlake razun »SOE«. Na podlagi sejmske legitimacije kupijo posetniki velesejma pri odhodu odnosno ob prehodu naše meje l'A vozne karie, ki velja tudi za vožnjo nazaj, ako s potrdilom sejmske uprave na legitimaciji dokažejo, da so posetili sejem. Legitimacije sejmske uprave morajo biti tako pri vožnji tja, kakor nazaj žigosane s postajnim žigom. Za razstavljeno blago veljajo popusti, predvideni v tarifi Del. II. odsek B XIII. Volosejoni v Smirni se vrši od 4. do 20. septembra t. 1. Pravila velesejma so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na vpogled. Za izvozniko v Turčijo. Konzulat turške republike v Belgradu obvešča Zbornico, da mora bili vse blago, ki se izvaža iz Jugoslavije v Turčijo, opremljeno s spričevalom o izvoru blaga, potrjenim od turškega konzulata v Belgradu. Mednarodna razstava za vrtnarstvo. V Bruslju so vrši od 10. do 18. septembra t. 1. mednarodna razstava za vrinarstvo. Dne 31. avgusta. DENAR. Privatne ponudbe se nadaljujejo. Praga jo bila danes zaključena v Ljubljani po 168.475, nadaljnje privatno blago tudi po 168.45 ni našlo plas-mana. Neenotna je bila Italija. Zaključena je bila po 308.75 in 300.30; promet v devizi Trst je znašal 30.000. Berlin jo še vedno čvrst. Narcdna banka je danes dajala Curih po 10.935 ter London. Promet je bil večji kakor včeraj; največ v devizah Curih, Ne\vyork in London. Ljubljana. Devize: Berlin 13.52—13.55 (13.53), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 7.98875—8.01875 (8.00375), London 275.85—276.65 (276.25), Nevvyork 56.65—56.85 (56.75), Praga 168.07—168 87 (168.47), Trst 308—310 (308,75—309.50, 308.75). Zagreb. Berlin 13.515-13.545, Čarih 10.94— 10.97, Dunaj 7.9884- 8.0184, London 275.85—276.65, Ne\vyork 53.65—56.85, Praga 168.05—168.85, Trst 308.19—310.19. Curih. Belgrad 9.13. Amsterdam 207.80, Berlin 123.41, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.06, London 25.215, Nevvyork 518.625, Pariz 20.335 Praga 15.37, Trst 28.20, Sofija 3.75, Varšava 58, Madrid 87.51. Trs». Belgrad 32.35—32.40, Dunaj 259, London 89.32—89.40, Newyorlc 18.34-18.37, Pariz 71.75 —72.05, Praga 54.475. Dunaj. Dovize. Belgrad 12.48. Kodanj 189.90, London 34.48, Milan 38.57, Nevvyork 709.30, Pariz 27.81, Varšava 79.24. Valute, dolarji 707.10, francoski funt 27.81, lira 38.57, dinar 12.40, češkoslovaška krona 21.01. Praga. Devize: Lira 183.50, Zagreb 59.42, Pariz 132.44, London 164.0750, Nevvvork 33.7475. Dinar: Nevvyork 176.12, London 276.15, Berlin 7.40. VRF.DN0STNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 140 den., Merliantilia 80 bi.,. Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den.. Ruše 260—270, Kranjska ind. 365 den., Vfevčo 135 den., Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 80.25, agrari 50.25 —50.50, vojna odškodnina 354—355, okt. 359, Hrv. esk. 91—91.50, Hipobanka 55—56, Jugobanka 91, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 140—147, Šečera-na 500—510, Slavonija 14—16, Trbovlje 155—465, Vevče 135—145.50, Drava 570—600. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 78.50, Zi vno 95.50, Ilrv. esk. 11, Alpine 46.75, Leykom 12.35, Trbovlje 58, Kranjska industr. 44, Gutmann 32, Slavonija 1-81. BLAGO: Ljubljana. Les: Bukovo oglje suho, vi Jam, rinfuza, fko vag. naklad post. 2 vag po 77, bukova drva cepanice, fko vag. naklad, posl, 2 vag. po 19.50, bukova drva metrska z do 10% okroglic, fko vag. meja, 20 vag. 22; iščejo se: bukovi plohi, suhi, ne-žamani od 40—100 mm, od 2.50 šir. od 20 cm. fko vag. naklad, post. 420 den.; zaključki 24 vag.; tendenca neizpromenjena. Dež. pridelki (slov. post., plač, 30 dni, dob. prompt; vso samo ponudbo): pšenica bačka 78-79 kg, 2% ml. tar. 344.50—352, bačka 78-79 kg, 2%, za september 347- 34,9.50. sremska 78 do 79 kg, 2% ml. tar. 337 -339, slavonska 78—79 kg, 2% ml. tar. 334—339, koruza bačka nav. tar. 250— 255, bačka, ml. lar. 245—250, moka fko Ljubljana pri odjemu cclcga vagona, plačilo po prejemu 500; zaključkov ni bilo; tendenca neizpremenjonn. Novi Sad. Pšenica bačka 78—79 kg, 297.50— 300, sremska 78 kg, 205—297.50, ječmen bački, 65 do 66 kg, 260—265, sremski 65—66 kg, 200—205, oves bački 202.50—205, sremska pariteta Belgrad 215, koruza bačka 200—202.50, banatska okrogla 202.50, sremska 200- 202.50, moka 0 g bačka 437.50 —440, št. 2 bačka 417.50-422.50, št. 5 bačka 387.50 —392.50, št. 6 bačka 340—345, št 7 bačka 275—280, otrobi bački v juta vrečah 185—190, sremski 182.50 —185. Tendenca mirna. Promet: 11 pšeuice, 21 koruze, 1 moke, skupaj 33 vagonov. Knjige in revije LAVTARJEVE RACUNICE ZA OSNOVNE ŠOLE V NOVI IZDAJI. Knjigarna Ig. Kleinmayor & Fed. Bamberg, dr. z o. z. v Ljubljani je ravnokar izdala troje Lav- tarjevih računic za osnovne šole, ki jih je predelal Ljudevit Ccrnoj, in sicer: računsko začetnico (računanje v obsegu od 1 do 20), cena 18 Din, raču-nico za osnovne šole, I. stopnja, 2. šolsko leto (računanje v obsegu od 1 do 100), cena 16 Din, in računieo za osnovne šole, III., višja stopnja (praktično računanje), cena 23 Din.— V vseh treh raču-nicah je izključeno vsako mehaniziran je; nasprotr n pa zajemajo snov iz najbližje otroške okolice in vseskozi vpoštevajo praktične potrebe. Posebno veseli bodo učenci I. razreda računske začetnice; zakaj Dragotin Humek in Josip Poljanec sta jo opremila z umetniškimi barvnimi slikami, ki izborilo ponazorujejo pojme števil in računske operacije. — Slovensko učiteljstvo je avtorju Černeju lahko hvaležno, da mu je s svojim globoko zasnovanim in metodično dovršenim delom olajšal težavni iu v marsičem suhoparni pouk v računstvu. * Suvremena Opština, časopis za privredno-soci-jalno i kulturno unapredienje grada i 6e1a kao i samouprava u opšte. — Šlev. 6—7, ki je pravkar izšla, je domalega cela posvečena prestolnici — Belgradu, čegar zgodovino in razvoj prinaša v besedi in sliki. Izjemo delajo le trije članki: Dr. Mi-loslnv Stojadinovič: Samoupravo kao pioniri na-pretka; dr. H. F. Ulrichsen: Opštiiiska samouprava u Danskoj in uredniški članek: O gradjevinskim propisima Zvezku je priložen apel na čitatelje, to je na občine, da poravnajo naročnino, ki se je za lansko lelo malim občinam znižala na 100 Din; drugače znaša naročnina 200 Din. Uredništvo in uprava časopisa, ki je tiskan največ v cirilici, je v Belgradu, Kralja Milutina ul. br. 58. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča gg. katclietom sledeče knjige: Bopp L., Das Jugendatler und sein Sinil. Eine Ju-gendkunde zur Grundlegung der Jugendfiih-rung. 3-10 str., vez. 112 Din. Dauerbock P. J-, Das Wort CJottes an dio Kleinen. 1 Kinder-Homilien auf alle Sonn- und Festtage nebst Gelegenhcitsansprachen. 159 str., nevez. 30 Din. Dorner K., Die Stunde des Kindcs. Kinderpredig- len. 284 str., voz. 91.50 Din. Fahnenbruch F., Kinderpredigten. 73 str., vez. Din 32.50. Fahnenbruch K, Der Gottesdioust des Kindes. An-sprcchcn iiber das religiose und sittliche Le-ben des Kindes. 104 str., nevez. Din 35, vez. Din 46. Galterer M. S. J., Kimlerscelsorge. 222 str., nevez. Din 75. Gatterer M S. J., Katechctik. 656 str., nevez. Din 198. Gtirtler E., Vollstiindige Kateclicsen fiir das crsto Schuljahr. 183 sir., nevez Din 29.50. ITeiser II. A., Bie Friihkommunion der Kinder. Praktische Anleitung ftir Priester, Eltern und Erzieher. 133 str., nevez. Din 41. Iloffmann, Handbuch der Jugendkunde und Ju- gendorziehung. 416 str., vez Din 98. Moslerts K., Jiinglingscetsorge. Ziel und Aufgaben einer planmfissigen Seelsorge fiir die heran-vvachsende miinnliche Jugend. 349 str., vez. Din 108. Kolin J., Saat und Ernte. Lebenskundliche Bespre-chungen zur Einstellung der jugendlichen Selbsterziehung auf dem Familienberuf. 169 str., vez. Din 50 Mayer Dr. H., Kate.chotik. 179 str., voz Din 52. Ries Dr. .T., Katholiseho Lebensfiihrung. Gedanken ftir Fortbildungsschule und Christelehre. 230 ctr„ vez. Din 65. Um Sitto und Sittlichkeit. Ein Kommentar zu den Kalholischen Leitsiilzen und \Veisungen zu Selbsterziehung auf den Familienberuf. 169 str., vez. Din 60. Orel V nedeljo, 4. septembra bo v Planini pri Rakeku celodnevna orlovska prireditev. — Bog živil C zrlzveni vestnilc Nočnim častilcem se uljudno naznanja, da jo nocoj redno nočno češčenje presvetega Zakramenta. Molila se bo 11. ura: Prošnja za duhovnike. Uljudno vabimo možo iu mladeniče, da so nočnega če-ščenja prav v obilnem številu udeleže. Naše dijaštvo Duhovne vaje za akademike v Domu duhovnih vaj se začno 4. sept. zvečer ob 6. uri in trajajo do 8. sept. zjutraj. Stroški za vse tri dni so izjemoma 50 Din. Porabite torej ugodno priliko in priliko in prijavite se nemudoma Vodstvu >Doma duhovnih vaj«, Zrinjskega c. 9, Ljubljana. Zahvale Podpisani se najtopleje zahvaljujem gasilnemu društvu v Preski, ki je bilo ob požaru moje hiše, povzročenem po streli, hipoma na mestu s Iremi brizgalnami in udušilo požar, kakor tudi sosednjim gasilcem iz Zg. Pirnič in Medna, ki so v najhujši nevihti prihiteli na pomoč. Zahvaljujem so tudi slavni Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki mi je velikodušno ocenila in izplačala zavarovano vsoto ter imenovano zavarovalnico vsem najtaplejo priporočam. Plešec Ivan, posestnik v Preski pri Medvodah. :'Porota CELJSKA POROTA. Dne 30. t. m. se je porota bavila z dvema poklicnima tatovoma. Sodnemu dvoru je predsedoval dr. Bračič, votanta sta bila dr. Krančič in dr. Vičar. Državni pravdnik dr. Albin Juliart — zagovornik dr Kerschbaumer. Na zatožni klopi sta bila kaznjenca Anton Jevšenjak in V. Jerala, ki so ju privedli iz zaporov, ker še prejšnje kazni nista odsedela. Anton Jevšenjak in Vinko Jerala sta v uoči 24. januarja 1927 ukradla Francu Močniku, posestniku v Sv. Jakobu, obč. Kalobjo (sod. okraj Celje) dve kravi in vsa z vprego v vrednosti 9.000 Din. Anton Jevšenjak pa šo posebej 7. decembra 1926 skupno s svojo ženo Ano Antonu Kampošu v Lembergu (sodni okraj Šmarje) eno kravo v vrednosti 3.250 Din.) Anton Jevšenjak je mož 45 let, doma iz Loč pri Konjicah, po poklicu mesarski pomočnik. Tatinsko karijero jc začel žo s 16. letom. Začetkoma se ja špecijaliziral na kokoši, pozneje na ure ne brez verižic — potem na gotovino in obleko in celo kelihov in monštranc ni pustil v miru. Pri vojakih ni bilo nič bolje; vrsta tatvin in izsiljevanj jo tako narasla, da ga je vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo, česar ga pn jo rešil prevrat. Leta 1919 je že zopet pred celjsko poroto, življenju v ječah in prisilnih delavnicah je posvetit kar 22 let. Zadnji zločin je 7>riznal, prosil pa je mile sodbe, češ da jo vse življenje nesrečen, da ni užival nobene vzgoje in da je kradel, ker ni mogel dobiti zaposlenja. Njegov kompanjon Vinko Jorala je doma iz Viča, čevljarski vajenec. Dasi šele 24 let star je že 7 let prebil v ječah in je znan kot rafi-niran tat in delamržen človek. Moža sla se spoznala v Mariboru in nato skupno izvrševala prakso. Porotnikom je bilo stavljenih šest vprašanj (med njimi tudi ali sla tata iz navado), ki so jih enoglasno potrdili. Sodišče je na podlagi krivdoreka porotnikov obsodilo Antona Jevšenjaka na tri in Vinka Jeralo na 1 in pol leta težke ječo ter v povračilo stroškov. UMETNA MEGLA. Francoska potniška ladja »Ile de France« jc začula 20. t. m. ob amerikanski obali brezžično povelje, da naj ustavi za pol ure stroje. Čim jc to storila, je že bila zavita v nepre-dorno meglo, dasi jc sijalo poprej solnce. Umetno meglo so povzročili z razpršilci kemičnih tvarin vojna amerikanska letala. Te vaje so pokazale, da se zasledovana ladja lahko skrije v umetni megli pred sovražnim letalom. Meteorološki zavod v Ljubljani dno 31. avgusta 1927. Višina baromelra 308*8 m Opazovanfa i Barometer Toplota » C' Kel. »lun" » % Veter ln brzino v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin jO 11 ta - fl krni roF ob opazovanju v mm do /n 7 763-0 18-4 80 \V 2 6 24-8 16-0 Ljuhljans (dvorec) 14 762-2 24-8 53 E 3 8 21 764-5 19-8 85 NE 1 8 Maribor 763-0 19-0 90 NW 6 10 dež t 24 17 Zagreb 762-7 190 93 SW 2 10 dež 4 25 18 Belfirad 8 760-8 15-0 91 NW 1 8 22 13 Sarajevo 762-6 14-0 92 minno 10 dež 5 15 $kopi|c 760-7 16-0 86 mirno 10 24 13 Dubrovnik 759-4 20-0 68 mirno 9 dež 1 25 12 Split 760-0 23-0 63 N 8 7 28 21 Prajja 7 768-6 15-0 mirno 10 27 13 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reducirau na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 1. september: Ob vzhodnem robu Alp bržkone izboljšanje, sicer pa m alo izpreinembe. sod Ljubljane zahteva modernih oblaCil. Ker hočemo tej upravičeni zahtevi popolnoma vstreči, smo preselili svojo trgovino damske konfekcije ter konfekcije za gospode D StrJarJeoo ulico Sten. 9 (vogal pri frančiškanskem mostu) kjer otvarjamo mm trgovino najmodernejše konfekcije ter modnih potrebščin za gospode in dame. O finem okusu, izdelku, kakovosti ter o miših nizkih cenah, prosimo cenjeno občinstvo, da se osebno prepriča v novih naših trgovskih lokalih in izložbah. Pri nas je odslej najugodnejši nakup najmodernejših in najelegantnejših oblačil ter modnih potrebščin za gospode in dame. Vabimo! fFran Lukič, Stritarjeva ulica Stev 9. Vabimo! I.ASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. mm ABSOLVENTINJA drž. dvorazr. trg. šole, išče mesta v trgovini ali pisarni. V začetku gre tudi zastonj. Naslov pove uprava pod št. 6775. Deklica stadtS pridna in poštena, že izurjena v kuhanju, želi takoj stopiti v službo pri dobri kršč. družini, najrajši v Ljubljani. Naslov v upravi: štev. 67S5 Upokojenec 44 let star, išče službo kot delovodja, skladiščnik, oskrbnik, vratar ali kaj sličnega; gre tudi na deželo. — Reflektira za službo tudi v strojar. tovarni, ker je izučen strojar. Govori in piše slov., nem., ital. in srbohrvat. Ponudbe na upravo pod šifro: -.Zanesljiv« 6778. dobite danss Zal prav malo ali nit, vendar pa moreta že za ^ wk» naročiti znesek $ EUiil Ki a B oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo večji ogiasi od 5 Din dalje, li!eč o ism pes/e cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravnlštvo Gramofonisti! Vsa popmvHa vseh vrs< gru-mofonov in drugih različnih godbenih aparatov i z v r £ i m strokov njuško solidno, ceno in pod jamstvom v moji Specialni delavnici za fino mehaniko. A. $asberger Ljubljana, Tavčarjeva ulica Štev. 5. Z de?ele prinesena popravila izvršim, če jc le mogoče, šc isti dan. Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli so vedno v zalogi. 6782 SNEŽNE ČEVLJE sprejema v popravilo vsled bližajoče sc sezone že sedaj tvrdka M, Trc-bar, Sv. Petra cesta 6, in Prešernova ulica 30. L-**-*sfi kVHB 2 ■sh&sbksi Vajenec ali vajenka pošten in zdrav, se sprejme pri tvrdki L MUC -KOLONIALE - Ljubljana, Vodnikov trg 2. 6797 VEČ VAJENCEV sprejme D. MARINKO, urar, Ljubljana, Flori-janska ulica 31. CHRISTOFOV učni zavod, Ljubljana „ , : 28 let, bi poročil pošte-vpisuje še ves avgust in no gospodično z nekaj september na Domobran- ; premoženja} Resne po-ski cesti 7/1. — Vpisnina nudbe na upravo lista 10 Din, mesečna šolnina | pod: »Ženitev«. 100 Din, revni gojenci —— imajo popust. Šolsko leto prične 1. oktobra. Zavod j preskrbuje službe. j ODDA SE za t. november 1927 v Ljubljani, sredina mesta — VEČJI trgov prostor obstoječ iz dveh lokalov, skladišča in pritiklin. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 6666, iViaio kmetijo v prometnem kraju, vzamem v najem, kjer bi izvrševal tudi krojaštvo, evt. prevzamem mežna-rijo pri župniji ali večji ! podružn. Ponudbe upra- Sprejmem 2 DIJAKA' ^ pod: xKro,a£" 677X z vso oskrbo. - Naslov v upravi lista pod št. 6755. NA STANOVANJE sprejmem 2 dijaka. - Ka-stelic, Karlovska cesta 15. j J„ kovine kupuje FR. STUPICA, železnina Staro železo Damsko kolo dobro ohranj., prodam. Naslov v upravi: št. 6760. Po zelo ugodni ceni prodam 2 dobro ohranj. Fran Ravnikar, lesna industrija, Ljubljana, Linhartova cesta 25. 6708 1-2 nižješolca, sc sprejmeta na hrano in stanovanje. Električna razsvetljava. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6774. DVA DIJAKA (nižješolca) vzamem na stanovanje in hrano. — Cenj. ponudbe na Fani j Boje, Kočevje 6. 6576 j ZA DIJAKE nudi po izvanredno nizki ceni dobro hrano brezalkoholna jedilnica pri Mariji Pevec, Medvedova cesta 9, Spod. Šiška, v bližini gorenj, kolodv. v Ljubljani. Opremljena SOBA z električno razsvetljavo se odda s 15. septembr. Naslov v upravi: št, 6804 DVA GOSPCDA ali gospodični se sprejme na stanovanje. Maribor, Aleksandrova c, 44-111. ŠoSltl. gospoda sprejmem na stanovanje v Sp. Šiški. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 6777. 2 PRAZNI SOBI iščem za shrambo pohištva v mestu. Plačam naprej ali dam posojilo. Ponudbe na upravo pod Sifrn: »PohlStvo« 6801. Gosposvetska ccsta 5 plačuje rdeč fižol Din 4"— prepeličar „ 4"— mandalon „ 3'50 suhe gobe do „ 70"— vinski kamen „ 7"— Večje množine po dogovoru. Snserirajfe v ..Slovencu "i Na prostovoljni JAVNI DRAŽBI se bo predajalo dne 2. septembra 1927 ob 10. uri dopoldne v pisarni g. notarja Hudovernika, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6: Novo.zidana hiša v Ljubljani, Ilovica št. 37 s ca. 5000 m' ve!ik. zemljiščem, gospodarsk. poslopjem in šupo, Izklicna cena 60.000 Din. Takoj je plačati polovica kupnine. Kupci so vabljrni. 6714 Več mladih "TSat PRAŠIČKOV prvovrstne pasme, i m a naprodaj F. ŠKER-JANEC — p. Radomlje. ŠIVALNI stroj »Singer«, nov, pogrezljiv, PISALNI stroj »Mignon«, DECI-MALKA za 1000 kg in trpežno KOLO Jagdrad, radi odpotovanja poceni prodam. Naslov v upravi lista pod številko 6302. Novoustanovljena zadruga! ilohorfeva tiskarna r. z. z o. z. v Celja, Prešernova ulica 17 obvešča cenj, občinstvo, da otvori z začetkom šolskega leta svojo hnllgarno in trgovino s plsarnlShlml potrebščinami. Knjigama ima knjige svoje in drugih založb in vse šolske knjige. Ima bogato izbiro vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Naročajte ,S8ovanca(! ne on do 19. sept za večjo odvetniško pisarno v Ljubljani se sprejme. Nastop 1. oktobra. Ponudbe pod „Verziran in zanesljiv" na Aloma Company, Ljubljana. SžsatrvesSa in priporočilo. Cenjenemu občinstvu uljudno nezDanjam, da sem danes l.sept. t.l. na Sv. Petra cesti št. 7 odda! g. Franu Bučarju. Zahvaljujem se vsem drtgim gostom za ljubeznivo naklonjenost in simpatije ter jih prosim, da svoje zaupanje preneso tudi na sedanjega reslavraterja. V Ljubljani, 1. septembra 1927. Z vsem spoštovanjem Rudolf Mllller. Čast rai je cenj. občinstvo vljudno obvestiti, da sem I. septembrat.L prevzel dobro znano restavracijo .,L'oyd" na Sv. Petra cesti štev. 7 katero hodom vodil solidno in pošteno postrežajoč cenj. občinstvo s pristnimi in domačimi in tujimi vini ter vedno svežim pivom. Skrbel bo-dem za prvovrstno kuhinjo iu prosim cenj. občinstvo, da izkaže tudi meni svoje zaupanje ter me počasti s svo|im obiskom. V L!ub!joni. 1. septembra 1927. Z vsem spoštovanjem Fran Bučar. Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina zlata mamica, gospa RAZPRODAJA pohištva (omar. postelj, stolov, miz), posteljnine in gospodinjskih predmetov bo v soboto, 3. septembra t. I. ob 9 dopoldne r Ljubljani, Metelkova ulica 1 (nasproti cerkvi Jezusov. Srca). Laneus Krop; ne in druga krmila nudi najceneje A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24, veletrgovina žila In inlav-iskih zdulkov. Stavbno podjetje fiCCETTG £, drugovi družba z o. z Maribor, KoroSCeva ul. Fla*bol]še šolske violine, vsa godala, potrebščine in strune dobite le pri muziku-strokovnjaku bivšem učitelju Glasbene Matice Alfonz Breznik-u Ljubljana. Mestni trg 3 (poleg magistrata). posestnica in gosiilničarka v torek dne 30. avgusta, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojaice se bo vršil v četrtek dne 1. septembra 1927 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Dovje, dne 30. avgusta 1927. Ing. Janko Janša, Joško Janša, v*®!$'/.'■) V'.'.:->•• -;■«■ jr, **.»' . - .*.■>. . s ' v, j Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena in skrbna soproga, fnati in sestra, gospa Morija Majdlč roj. Planinšeh soproga gostilničarja in posest, v Levcu pri Celju v ponedeljek dne 29. avgusta ob 11. uri ponoči, v 31. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, previdena s stv zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v sredo dne 31. avg. 1927 iz hiše žalosti v Levcu na okoliško pokopališče v Celju. Sveta maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi v Celju v četrtek dne 1. septembra 1927. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. Leveč - Celje, dne 29. avgusta 1927. IVAN MAJDIC, soprog in ostali sorodniki. JUSTI in VALČI, otroka ' se ifiHKHiiHUHMjnMii meč - s Stiskalnice in mlini za sadje in grozdje, kotli za žganje po najnižjih cenah pri tvrdki Fr. Siupfca, Ljubljana, Gosposvetska cesta Stev. l. Granitni tlakov, material JE NAPRODAJ — pripraven za tlakovanje cest, tovarn, dvorišč, prelazov elc. Materijal ima kremene žile ter se zaradi tega poceni odda. — Pojasnila daje OSKRBNIŠTVO KNEZA WINDISHC-GRAETZA V SLOV. KONJICAH, kjer jc tudi materijal na ogled. 6783 rabimo 7a naše posestvo blizu Celja, z nastopom 1. novembra t. 1. Reflektira se samo na prvovrstne moči, oženjene, z dolgoletnimi spričevali. Prednost imajo oni, ki se razumejo na sadjerejo in malo na cvetlični vrt. Plača po dogovoru. Ponudbe na Fil. Deutscha sinovi, ZAGREB. za dijake in dijakinje ter šoloobvezne otroke sploh je izpopolnjena! Starši, varuhi in gospodinje, kupujte samo »DOKO« čevlje, ki so danes najtrpežnejši in najcenejši domač izdelek ! w Trgovina »Doko«, Prešernova 9 IVAN ČARMAN (na dvorišču). Cene/še koI orl RAZPRODAJAH se rtobi vsakovrstno manu/aklurno blago samo pr TRPIN. MARIBOR, oimm ,rq