rokodeln narodskib v r reci Odgovorni vrednik Mr. «i m es M&leivcei*. Tečaj V sreda 2. maliga travna (sredoživna) 1851. List M4. Jido hodi no Minnaj trape tovit j m ce u akaj se pusté nasi kmetje sleparjem trapati? Dopis iz Dunaja 27. sušca. N so že tište kmete svarile, ki sami Novi Dunaj hodij ker menijo, ta zna dobro govoriti. Tako doseže samogoltni slepár svoj malopridni namen. Njemu ni te- ■ daj mar, na Dunaju kaj v korist kmetov opraviti, ki ali pa druge v svojem imenu sèm do svetlega cesarja pošiljajo, se zastran odveze zemljišnega podloštva, ktera nekterim ni po volji, pritoževat, in tako svoj kervavo zasluženi denár tratit. Poda tište dobroželjne besede Novic" se niso ali po vsem Slovenskem razglasile, so ga izbrali, in mu denarjev za potroske zlozili. Ko se prav mosko na Dunaj priderdrá, ne skerbí za drugo reč, kot da bi mu kteri bolj znanih rojakov pismeno poterdil, da je bil res na Dunaju. Tak tićek je bil te dni že drugič tukaj. Ali tu- kajšjiji Slovenci so ga drugič popolnama spoznali ? m » ali pa niso hotli ljudjé verjeti, da je bila in da je še nobeden se ni hotel ž njim pečati. Ne mara j da je ? ? kot so „Novice" pravile; zakaj še zmiraj priha taka jajo nekdajni podložniki in V'/ ga posebno iz Krajnsk na Dunaj z ravno tistimi nameni Da hodij ti možje na Dunaj le trape lovit, se lahko vsak iz sledečih verstic prepriča. k Nekteri naših kmetov mislijo še zmiraj, čeravnoje bilo v „Novicah" in drugih slovenskih časopisih v tej reci več jasnih podukov brati, da se mora zemljisč (gruntov) brez naj manjšega odškodovanj prejšnjih graščin zgoditi. Tudi tištim poštenim v f kterega dobil, ki mu je, njegoviga namena prav ne poznavši, poterdil, da je bil ta poslanec res na Dunaju; ali čemu je ta spričba kmetam? ali jim je ž njo kaj pomagano? Ali jih ni zviti slepár le trapál in za denár opeharil. Da tak samogoltnik toliko plačila 9 da je na dobičku, mi ni treba praviti.*) prostenj po > ? pra vičnem možém, kterim so popřed popolnoma verjeli zdaj v tej zadevi ne verjamejo, če jim postavo po pravici razlagajo. Taki neverni Tomaži se dolgo ne po-mišljujejo, in sklenejo cesarja samega zastran te reci tir jo Zakaj se pa pusté naši kmetje takim požeruham třepat i? Po moji misii posebpo /.ato, ker ne znajo reve z i brati, da bi postave sami jhVbíťalí in se prepri-čevali, kako in kaj. Ravno zavoljo tega pa poprosim mojega dobroželjnega dopisa, da bi ga hotli posebno tištim rojakom prebirati > vse spoštovane bravce tega 9 prašat iti. Ker pa vsi vendar le ne morejo iti 9 odpra vijo nekoliko izbranih moz na svoje stroške na Dunaj. Ti možje pridejo sčm, gredo tukaj najpred do svojih rojakov, jim povedó, kako in kaj, ter jih nazadnje za svčt poprašajo. Kaj hočejo pošteni rojaki, kterim so postave dobro znane, storiti, kot jim postavo razjasniti in jim odsvetovati, cesarja brez koristi s takimi ali jim od njega praviti, kteri ne znajo sami brati, in ki so morebiti ravno zato v popisanih zadévah nevérni Tomaži. Ob enem pa jim, lepo Vas prosim, poročite, svoje otroke v solo pošiljati, da se im ne bo taka godila, kot njim. živo pri rečmi nadlegovati previdijo, da ne bi pri cesarju potem vili Glas iz Mr as a za ob delà nje Krasa. Mnogo zares dobrih svetov za Kras so nam že Naši poslanci zdaj sami dobro Novice prinesle; hvala jim zato! Naj pripusté , de se še takém nič opra > . «. 9 in jo potegnejo klaverni sopet nazaj. Druzega niso opravili, kot da so denarj svoj i h en glas iz Krasa za pogojzdenje Krasa zaslisi. Vsaka soseska na Krasu, kakor tudi vsak sosesčan bi si mogel svoje drevne semeniša napraviti 9 V volivcov po sreći za vožnjo po zelezni cesti in za dra- kterih se bo potrebno sadno in drugo drevje priredilo; go hrano spečali. ker brez drevnih semeniš se pogojzdenja Krasa dose- Da bodete pa védli, kakošni da so vzroki, na ktere glo ne bo. se opirajo, jih tudi imenujem: Eni pravijo, da v tistem patentu, rega so to je 9 Nektere soseske na Krasu v bivšim Rihemberskim razglasu cesarja Ferdinanda I. fkte- okrogu pod za drevorejo mocno vnetim komisarjem gosp. 5) Novice ze v letu 1848 besedice od odskodovanja. Eni pa pravijo 9 da le) 9 9 V ce ni je Anton am Ah či na m so si bile drevne seminiša nare dile. V eni taj istih, ko so na spomlad drevesca lepo rasti res 9 da se mora tista tretjína odškodnine plaćati, je pa po gospodih zrajtana tretjína prevelika 9 to je 9 da so jim veliko odškodnine po krivici prirajtali. Potem ko jih pošteni rojaki poducijo, kakor eo „Novice" svoje bravce že večkrat podučevale, verjamejo, da semotijo ceravno teško. 9 Je pa tudi sleparjev, ki kmete nalašč šuntajo, ko začele, so zavolj pomanjkanja ograje ovce vse pokon-čale; izgovor je bil, de so jih zajci pokončali; potem so semeniše zapustili. V drugi pa, kjer je dosti tav-žent lepih drevesc zrastlo, so nektere na občinski pas-nik slabo presadili, nektere med srenjčane razdelili in veliko število drugih pokončali, drevno eeminiše prekopali in eo ga za vselej zapustili. Po takim ravnanju ni gar koli med seboj izbrati in ga v imenovani zadevi veliko pričakovati! do cesarja odoraviti. Slepar pa že vé, zakaj tako kvasi; Na Krasu bi se imele, kjer občinske gmajne ne- on skerbí za svojo mavho, in kmete le trapá. Ljudjé razdeljene imajo in jih razdeliti ne mislijo, to v 10 ali namrec naj raji tistega pošljejo, ki se naj bolj usti • v • 9 več delov razdeliti, o začetku nar bolj pripravnisi del * Pošlednji so bili od Rak Dolenskim Pis Ta p ti ček bil Bučke Studenske fare Pis za drevorejo izvoliti, v njega nar bolj pripravniši dre vesca iz drevniga seminiša v dobro skopane jame vsa- razume, diti, in vsako léto naprej tako ravnati, ciokler ćeli pervi del obsajen ne bo ; potem ae druziga lotiti i. t. d. i. t. d. ki v svojim jeziku vradnih besed ne (Konec sledi.) Semena po Krasu na svoje pravo mesto (zunej seme niša) sejati, zunej orehov in želoda ne svetujem. Nikrotishe starice Ker za pogojzdenje Krasa bo vsako léto veliko Deveti list. število drevesc potreba, in same soseske v stanu niso ? toliko dreves v omenjenih seminiših izrediti, bi bilo prav, de bi vsak sosesčan dolžan bil, po svojim Ljubi moj Jože Î Danes Ti od nekdanijh Venetov ali Vendo v dalje pišem. Oni so bili silno mogočni. Ce se gré od premozenju svoji srenji 10 do 20 drevesc vsako léto Oteče (Etsch) proti Terstu, so imeli tod 50 mest. odrajtati in vsaditi. Vsak ženin bi jih mogel tudi toli- Appian v svojim „Mithridatu pripoveduje, da se je Sula z Vene ti ali Venečani zato vojskoval, ker so ko odrajtati, in kazni po soseskah na Krasu bi mogle le (se vê, kjer je m o go ce) v odrajtovanju drevesc pogosto Macedonijo napadali. Oni so bili torej Ma ali v obdelovanju tajistih obstáli. ke dons ki mejači. Veneti ali V end i so bili vsi Vsaka soseska bi imela eniga v drevoreji izuče- ljudstva izhodnje straní Jadranskiga morja, ali z niga moža si izvoliti, (se vé de, kjer župan k temu druzimi besedami reci, vsa Ilirija z mogočnimi ljud- volje in vednosti nima) ki naj bi vse delà v drevoreji vodil, in kterimu bil mogel vsak pokoren biti. Dolžnosti tega bi bile: stvi. synu, Po Herodotovi „Terpsichori" so bili mejači s Si-tode ti Sigynii niso bili Azijatski, od kterih Skerbeti, de se v soseski pripravna soseska drevno v Evropi unkraj ♦Î • • V • • i a9 in proti severji do Donave. Appian pravi, (Konec sledí.) da so bili Pan oni, kteri so na današnjim Ogerskim stanovali, k Ilirii šteti. Ilirci so bili po Macedonii med Greki in Macedonci, v Epiru 9 M*remistjevanje o porotnih sođbah (Dalje.) kjer so domaći med sabo ilirsko govorili, in kjer je bilo greško dvor ni jezik, kteriga so bili Aeakidae ali Jačići vpeljali. Se Da se imenitni namen ocitnih in ustnih porotnih godb z oziram na zatoženca, porotnike in ljud- • v nic stvo spolne, je tedaj ziva potreba, da se spoje manje (reasumiranje) g. deržavniga pravdnika in g. zagovornika v vsim razumljivim jeziku govori. Nadjamo da vsi ti gospodje to potrebo ravno tako dobro spoznajo , kot mi, ki smo stali med ljudstvam in ga več- celo v Tesalii so bili Veneti ali Ilirci. Da od druzih ne rečem, li opomnim, da Appiam Perhaebe na-ravnost Ilir ce imenuje. Skylax delà Ilir ce in Ve- nete mejače Keltov, in tudi reko Erydan v njih dežele stavi. Reka Erydan je bila z jantaram (Bern Ptolemej pa pravi, da Venedski za se 9 stein) bogata, liv tu leži, kjer Rhudon. to je, Erydan teče. se kaže, da so bili Venedi per Blatiku i Iz od krat tožiti slišali 9 da nič ne razume^ kar se gori godi, 9 in da se ne bojo prihodnjič tistiga majhniga truda bali, v domaći besedi povedati, zakaj da zatoženca kriviga sodijo, in kaj da za njega z laj sivi g a povedati imajo. Dalje pa mora tudi porote predsednik o slo venskih obravnavah slovenski jezik popolnama raz umeti in ga gladko govoriti. To terja pravda sa tega koder se je jantar po Evropi zanesel, s temi Venedi ki so ob Jadranskim morji stanovali, en narod. Erydan ali Rhudon je bila mende Rodavna, potok, ki se per Gdanskim v Vislo steka. Ob Visli in Roda vili se je jantar najdoval. Reko Pad so zato je bila blizo Venetov, tudi Erydan imenovali. 9 ko ma po sebi, in pa očitnost. trebe na obé ti strani povemo rotnih sodb dva izsrleda. V gotov dokaz te po iz naših poslednjih Gosp. predsednik je rekel za po Rotí a na (Rhone na Francoskim) je bila tudi per Vindih ali Venetih, in nje imé ravno tako na imeni Rodavna in Erydan cika; naj bo že imé Erydan od ruda" ali 99 99 rod ÍC vzeto, ali si pa v rodi z imenama Radovna in Radomlja, kakor dva krajûska potoka toženi: „Pri sodníi v Krajnju si pa rekla, da si mislila otroka umoriti." Tako je on namreč besede nemški-ga zapisnika přestavil, ki so se takole glasile: »Ich (od rad u imenujemo 99 Dalje za „Slovensko Bčelo" rečem, da so bili Anti Veneti, kteri so se bili od Jadranskiga morja da wollte das Kind bei Seite schaffen." To se pravi Ije cez Donavo po Kimerskim polotoku, na sever ponaše: sim mislila otroka vkraj (vstran) spraviti nim obalu Cerniga morja do Tatranskih gor m pa ne se umoriti, bi se znala iz Kakošna velika zmota in krivica do Blatika po severnej Evropi razkropili, kakor Pro taciga primeriti! To očitno kaže 9 da 9 kop spomni rekoč: „Kar je dalje proti severji, imajo kakor je pravično, je tudi nar bolj varno 9 vse v tištim ljudstva Antov, kterih ni konca ne kraja." Imé Ant jeziku govoriti 9 kakoršniga zatozenc govori ni druziga Pa tudi v oziru pricujočiga ljudstva, in da se sod- — —« —------- ......—----„---- bam dostojno spoštovanje zavolj jezika ne krati, je tre- imenujejo. Anti so se poněmčili; Slovenci, kterim kot nekoliko spremenjeno imé En et, kakor še vedno nekteri Němci Antén namest Ente „raco u ba popolnama znanje domačiga jezika. Ljudstvu se mora smešno zdéti, ako sliši, da gospodje razločka med mèrvo. deteljo in otavo ne véjo! Nemci pravijo wVendi" ali „Win disc he" smo se 9 ne Ni ravno treba u c eniga jezika, ker taciga bi tudi vsi pričujoči ne razumeli, ampak gladko po domače naj se govori. Se vé da clo brez tehniških izrazov ( besed) se pri tacih obravnavah izhajati ne zamore. Ce tacih vse prosto slovensko ljudstvo ne raz- slovenski. Dosti izmed nas se jih je poněmčilo kteri so se pa potalijančili. Nemci nas po pravici od nekdaj Vinde ali Windische imenujejo. Skoda bi bilo za to imé, ko bi se zgubilo. Za danes naj bo do sti od vijo. 9 „staric", moram pogledati kaj kej „Novice" pra Bogam ! ume, se mu cr ts odí le kakor nemškimu, laškimu Tvoj stari prijatel Benkov Tone. 67 Muho bi se mi Slovenci v hnjizev nica kakor je čelima sveta znano, samo nekterim nimjezihu sjedinili? i«/ Krajncem se ne, je prijetnija, kakor Od Kupe 28. sušca. Od starodavnih časov je naši i? e u ležala teška roka nemile osode na Slovencih. Pri r> de u ; 4) ker jo ilirski bratje rabijo, in ni upati, da bi jo, našemu vstreci, opustili. kraju slavjanskih narodov, od tujcov obdani, razcepljeni in raznim deželam priklopljeni niso mogli priti k spo-znanju svoje narodnosti. Lepi slovenski jezik, v javnih službah prepovedan, je od dne do dne vec zgubil od svoje starinske krasotě, in clo njegovi lastni sinovi so ga zaničevali. Tako smo v slovstvu zaostali, ker se v 2. Mi priporocamo koncni „om u namesto „am u Kdor je rojeniga Horvata ali pa tudi beliga Krajnca govoriti slišal 3 temu se „om u ne bo tako gerd vidil 3 55 o m" na kakor nekterim Slovencem, ki so se za opominjeni mest „am" potegnili, češ ker je lepoglasniji. mi „o m" priporocamo, sklona „am" nezaveržemo: „am" V -m m rr V Če pa našem jeziku ni skoraj nič druziga pisalo 9 kakor molitne imajo ženske imena > 55 om CC 3 55 pa moske. Ali ni to velik knjižice. Ko se je pa v novih časih tudi slov. narod zbudil iz tisučletniga spanja, nam je zarija lepši dobe Bpredik, da mi moške in ženske imena razločimo in pišemo, napriliko, bratom in sestrám, sinom in v prisijala. Začelo se je domaće slovstvo množiti. Ker pa marsikeri rodoljubi slov. jezika v njegovih raznih ob-likah niso zadosti poznali, so pisali sploh po navadi h ce ram itd.? Tudi ceski jezik ima pri ženskih ime- Poprimimo se toraj vsi nih „am pri moških „om v 6. sklonu edinobroja (instrumental") in 3. sklonu vi svojega rojstniga kraja, in tako 9 m žalibog! se smo dobili mnogo oblik dan današnji niedinosti; skoraj vsi časopisi se v jeziku ločijo ali pa se clo v enem in tistem razli čni jezik najde. 1 Minister uka in bogočastja je v šole vpeljal tak jezik, ki ga „deržavni zakonik" piše, in vsakimu rodo sebroja moških in recnih imen izhoda „om": 1) ker so se ga imenitni pisatelji že poprijeli ; S) ker je pri Kupi na Kraj uskim izključivo v navadi; 3) ker je po ministerském ukasu v javne šole upeljan; 4) ker ga Iliri rabijo, kterim se moramo, kar je naj več mogoče bližati. 5 ljubu mora lezece biti, da pridemo po ti poti Slovenci k sta novitnosti in edinosti, kakor so tudi (Dalje sledi.) drugi narodi ? P Iliri, Talijani, Nemci itd., ako je ravno jezik prostiga ljudstva različen, v književnem jeziku edini. Da bo to mogoče, vzamimo slov. jezik, ki se v raznih krajih / dgovor na vprašanje besed » Slovénu y „župan €€ „župnih a i* govori in zavija, v celoti,in iz različnih Nar pred moramo razodéti svojo misel, da to ni nikakoršna sramota, ako imajo razločne stabla Sloven- oblik zvolimo: 1) naj lepoglasnije, 2) naj bližje ilir- stva ali Slavijanstva razločne imena za celo deblo na sini; očitinim napakam, ceravno sploh navadnim, pa roda, ker ta razlika ravno iz različnih narečij izhaja slovo dajmo. Mi Slovenci smo majhin narod (nas je Kolikor nas dosihmal skusnje in pretresovafíje učé 9 je 17 2 3 miljon) in sami se ponemčenju ne bomo vbranili, izvirno in torej nar bolj právo ime za vse Slovane Slavlj ane, Slavjane, Slavene i. t. d. tisto, kteriga si in tudi ne prišli k vseobsezni literaturi; treba je toraj, da se saj v k nj iz n i m jeziku z Iliri, kterih je (po „Bčeli") skoraj 9 milijonov, pred ali potlej zjedinimo. Mi smo z V se zdaj dve stàbli ? tega silno veliciga naroda prilastu je te 9 namrec: S lové n, Slovenec. V učenih tehtnih Iliri ravno tistiga kolena 9 in slovenšina je samo podna- razpravah slovesnih moz le bolj to besedo najdemo 5 na rečje ilirskiga jezika; pars major autem trahit minorem. priliko pri Kopitarju in vec druzih. V latinskim jeziku _ ^ _ ____- - . _ * - __ * _ _ • V • i • i # -i • « i û v • « Da bi se mi Slovenci saj med saboj pred sjedinili, pisejo „lingua slovenica, slovinica", v nemškim r;x! r____ l' J: - ____ ___ _ • U „ 1 «.rnnînnl, « G««««!»«, U ----__ morebiti ne bo brez koristi, nektere slov. oblike in na die 35 alt slo venische Sprache," ne le poprejšni am pake bolj pretresti. Zato hoćemo tudi iz ljubezni do pak tudi novejši, na priliko: „Formenlehre der altslo-našiga jezika in -J!—-----J «— do edinosti, svoje misli razodeti. V tej venischen Sprache" od dr. Miklosica. zadevi pa si v izgled nismo V ZiCJi JCZiltt.it Ulil CliUC V , pa AI», PU » 1«M1, DU uaju oiv/wx upiaviuiii 1U au l JU Bia- tudi ne Dolencev, ampak jezik belih Krajncev po- va ali iz slovéti, slovim, sloviti izpeljati, vender vzeli jezika Gorencev pa na Vse te ime ki so v rabi, se dajo sicer opravičiti in ali iz sla leg Kupe od Osilnice do Metlike 9 zato, ker so po naši nar dalj od v • nemsme, m talijanšine; toraj niso mogli je- terdno podlogo ima. Zdaj bo misli le Slovén, Slovenec prav za prav blezo málokdo tajil v ze zika spačiti. Naše misliso sledeče: da so se naši 3 1. Mi zaveržemo besedico „de a premehko govoré (skoraj kakor dete, ki se ne premore Štajarci spredniki zato imenovali SI o vén ce m 3 9 kteri Slovène, ker so se med seboj razumeli in lahko med seboj sro vorili & H O slovo, sloviti 9 to je 3 vsake čerke izreči), rabijo innekteri tudi pišejo besede: voriti,) Nemcam nasprot, ki so bili za nje némí 9 meša, den, denešni itd., na lehko, ves, tenko město lepoglasnih: lahko, vas. kaj taciga beremo, gotovo vsaciga strahovita jeza sgrabi da z zobmi škriplje zoper tako spakedrijo našega je- (to je mutasti) m Laham nasprot, ki niso le Kader mi Krajnci po zlozno govorili, kakor Slovenci, temuc hitro blebetali, kakor beseda, „lahviti^ zaznamva. Znati j®3 zika Takim premehkim besedám po pravici pri verstimo tudi besedico „de" Kar je nam znano 3 je da so se Slovenci le bolj iz bojecnosti dvoumja be-Slovenec" za ves narod ogibali, odkar je njih začelo razevétati. sede , slovstvo, spervič v Novícah 9 vnovič okoli Blejskiga jezera in Gorján izključivo (ausschliess- Nam Slovencam ne gré té izvirne besede zatérati 3 lich) besedica „da u v navadi, in gotovo se našim Go ampak jo tudi v vesoljnim poménu ohraniti 3 ker renskim bratom milo vidi, da se je nekteri Slovenci to ni sramota ampak cast, da smo izvirno ime ohranili. : Tudi Rimljani v mestu Rimu se za to niso drugači imenovali, ker je bilo rimsko cesarstvo iz maliga kup- se vsigdar branijo; tudi poleg Kupe se samo „da" sliši. Dajmo toraj vsi besedici „de" slovo, in v književni jezik povsod „d a" vpeljimo : 1) ker je še v nekterih krajih Slovenskiga v navadi ; 21 ker jo većina slov. pisateljev ca ljudi in iz malo zemlje nezmerno veliko narastlo. Dvoumje, ako bi ravno imelo kaziti, se nekoliko zamore ze rabi; 3) ker je sploh lepoglasnija, kakor de glas- s tem odpraviti, da se za vesoljnost rabi beseda Slovén, Sloveni ali Slovénje, kar je ravno to * 3 Ker enostranost ni nikdar pravilo »Novic« bila, smo radi za posebnost pa Slovenec, Slovenci. S tempa v prevdark Vred. vzeli pricujoci dobro pisani sostavek va-nje častitim bravcam. Res , da so zaceli nasi verli Stajarski bratje take besede opusati. spoznavši njihovo gerdoglasje. Nekteri pa jih ho-čejo po sili h knjiž. veljavnosti povzdigniti, in jih se pišejo. Ni davno, kar smo v nekem Štaj. dopisu »lehko« in »den« zdi, • V • druzih imen ne zametujemo; vender se nam namesto Slavijan, Slavljan in Slavén bi bilo boljši Slovjan, Slovljan in Slovén ali tudi Slován (kakor je da že v ze rečeno od slovim), ker Slavijan i. t. d. so to brali. Pis. Na vprašanje iz Istrije. Vred 68 moči pografiške (krajské) imena: Slavija, to je, vseslo-venska dežela, in od todi Slavijan i. t. d.; Sloven, rakom za naše kmete in za naš narod iše žgat! Cez 70 let y reči cez naj gre hitro demdeset let y Slovjan, Slovljan, Slovenec pa so narodovne, je od cesarja Josefa, kar so vse naše sole ne dru in da so poslednje ljudstvu primerniši, mende vsak gači učile y ko spozna. Po pravile To ? naši samo nemški. Kaj pak so koristile in da so se pri ljudstvu ob čast, ljubezen misli in osebnim preprjčanji je župan in podporo pripravile Y) Zakaj bi v šolo pošiljali Saj prava beseda, ker je staroslověnská (od zupa se deca v njih stirih, petih ali s es tih letih ne na Gemeinde, Distrikt) in se povsod tako piše, in kolikor uče toliko, da bi vedle nemško pismo od gospodske pre vémo, se je vselej pisalo v lastnih irnenih in drugod. brati in razložiti Beseda » župnik" pomeni v južno slovenskih de 5 druzeg se pa tudi nič ne nauče"! Najde! sim vendar kmeta V ki je nemščina želah ,?faj m oštra", na Slovenskim je pa prostimu skoro bolj gladko tekla ko slovenšcina. Začudj narodu še malo znana, in ker je nemška župa (Sup- Pí tam y ce se je v domaći šoli tako dobro nemški naučil? pe) v pomenu juha sploh zlo vkoreninjena, se ne bo „Hodil sim, mi reče, zares 3 leta v domačo šolo in dala še kmalo sploh vpeljati. Beseda župnik ne iz- samo nemški smo se prav tažavno učili, pa tam se haja iz „zaúpnik", ampak iz ravno tište koreninice nisim mogel kot naučiti. Po tem so m« oče 3 leta župan. Sicer pa tudi beseda „fajmoster ni v solo naNemsko dali med terde Nemce, da nisim dru nemška, ker je spakedrano vse skupej iz: par och i a besedice slišal. To je pomag in magister, in od todi po vsih evropejskih jezikih, berem vsaki večer 2 uri nemške novine in knjige na priliko Meister, maître, maestro, mojster y jete?) In kar sim sam kmet (ču j vendar mi prav pogostama namer da majstor, mešter i. t. d. Ako je beseda župnik tù in tam še Gračkih novin ne zastopim (čujete!). Bo or » namesto fajmošter v kakim kraji že navadna, bo to liko pripravniši, ker bodo ljudje imeli' za duhovsko reč župnika, za deželsko (to je „politiško župana. a pa Pluji jezik. • Iz Gradca. Ne davno so prišli neki Slovenci v Gradec pomoci iskat za svoje nadloge in reve. Bili so pametni možje, vendar jim zlasti jedna kriva misel po glavi blodi, ktera bi njim in našemu celemu narodu veliko škodila, da bi vsi tak mislili! Mislijo in terdijo namreč, da se jim za tega voljo tak huda godi, ker nemški ne znajo. Nemcem, pre, gre boljse. Tim besedám se ni čuditi. Ljudstvo samo naj bolj čuti, kar ga tiši. — Dokler se mu bode iz pi-sarnic vse nemški dopisovalo, se mu same nemške pisma v roke vrivale, pri gospodski le nemščina veljala y técas si bode Slovenec bez Ï • • volji nemšine y siromak in v ne-téčas mu je in bode nemščina kervavo potrebna, naj več vredna, naj bolj obrajtana, naj bolj zaželjena, i ker je perva in bližnja pomoč, si saj v pisarnici svoj križ nekaj olajšati. (Bi se ljudstvu v tur-skem jeziku tak dopisovalo, bi po turškem kaj želelo.) Ko- Zares dobro vsacemu. ki več jezikov zna. ' _ .. .. V r> likor jezikov znas, toliko clovekov veljas." Za lost no žalostno je le to, da izmed 1000 ljudi ima komaj eden ali dva s čem se ptujiga jezika nekaj čez pol naučiti! In izmed teh 1000 jih je spet 900, ki svoj mátěmi jezik komaj na pol vejo. — Se le svojega jezika tak naučiti, da zamore koristne knjige in vse po- y trebne postave v njem brati, je vec let treba. Živo nam to Nemci spričajo. Njih otroci ne vejo drugega ko samo nemški — in vendar se morajo po novih po-stavah vsi njihovi učenci (studenti) skoz cel i h 11 ali 12 let, po vseh šolah, vsaki teden, naj manje 4 ali 5 ur samo nemškega jezika učiti, da se ga nekaj bolj naučijo. Za silo nemški lamati in si nektere besede v glavo zabiti, ki so na cesti, za neke vsakdene reči in navadno kupčijo ali kerčmo potrebne, to druiri v se gre To še tudi e* clovek zamore. Pa kaj je to ? To ne dojde ne za postave in pismo, ne za vsakdene knjige. Tega smo predlanjskem na Grackem deželnem zboru Slovenci so iz svoje sredine same se žalibog ! preveč prepričali, takše poslance poslali, ki V se so naj bolj nemški vedli in se zato kaj obrajtali. Kak pa se jim je tù godilo ? ne vejo, ali komaj betvico. Ne nič Tù so spoznali, da na pol tak, kakor bi radi, so vedli in zamogli kaj po vedati iz desetih komaj jeden, drugi niso juhnili ! t Kdor si tedaj v nemščini (ali lašč ni) prave zdačne po ve y kaksne besede zmirom vpletaj gerčke, latinske francoske, laške i. t. d Prašam ga dalej : Kaj pa s se tedaj vaši soškolari v domaći šoli naučili? „Gospod mi so v šolo hodili škoda je za cas in trud. Po 4 in 5 let , in zdaj ne vejo toliko, da bi si mogli sami nemško pismo prav prebrati ali se iz kakšnih knjig kaj podučiti. Slovenski pak tudi ne vejo ne kaj dobro pisati, ne lahko slovenskih knjig ali novin brati y se v tem cio vadili da Da ! taka je bila in se je. To je gotovo velik križ! koliko starišev pak za more svoje sine in hčere v druge in daljne kraje dajati y saj na 2 ali 3 léta? Tako premožnih je malo In če se iz med 1000 ljudi jeden ali dva kaj naučita, kaj pomaga to, ako jih 999 v nevednosti ostane?!^") Kaj poma narodu 100 nekaj bolj lahko gible in V • « zivi 1000 njegovih sinov y ako vsi drug y ako jih lOOkrat 100,000 v revi, stiski in nevednosti osta ne t ako včs narod terpi N tako gre nikol ni šlo in ne bode lahk pomagajo ptujim jezikani si le po sam le nekteri. O se g aj J in vsi, ki vtesrnejo » m imajo cem. Ce le m uči na- na r o d le v svojem domaćem jeziku, kterega vsak den du pak je nemogocnost in stiska; ,vès se trebuje, zbrihtati, podučiti in v Drug S v nesrećo po ostih in sreči pov Celi t y zdigniti dade dogodbina Nemce. Oni so začeli se iz svoje težave izkopati omagati in veselo napredovati, kar so ptuji latinski je je temu priča. Poglejmo naj prej na y si zik iz pisarnic in nižjih šol segnali in vse vsakdanje v domačem jeziku učili in pisali. Zakaj preden si otrok 100 ptujih besed v glavo zabije, se v domaćim koristno knj reči • v • nauci y Poglejmo na eno za drugo. To zda in po Čehe. Bili so učen. mocen y maga. častěn, srečen narod, skoro pervi v Evropi. Vsilijo mški jezik, in kaj se onemagati, mu v pisarnice in sole ptuj zsrodi? Narod zacne pesati, slabeti, hirati obožati in u vsem dalječ za ednim zaostajati (Konec sledi.) Novicar iz slovenskih krajev Iz Gradca \S Z 23 marca o poldne so tukaj slavjanski rodoljubi, sama nadepolna mlade » gotovo p i, napravili kar Gradec si ojí vj a n s k o besedo" Slovenske, poljske, češke in ilirske pesmi so se posa mesno in skupno mično prepevale, češke se na postra nici in goslih izverstno igrale. S in južni Slav jani in med njimi slavna pevka M., rojena Polakinja so si bratovsko k blagem spočetju roke podali. Njej i] y Većina veljá. Za 5 ali 10 grošev voljo ne bode noben pa meten 100 goldinarjev utopil! vsem Pis. 69 vsem gré lepa hvala: perva vendar in naj veci neu- je g. Dr. Burger, ki je bil po odstopa g. Ambroza trudnému, izverstnemu pevovođju g. Benjam IP vicu, ter tenoristu S B si ću in godcu