St. 253 Trst, v petek 12. septembra 1913. Tečaj XXXVI!!. IZHAJA VSAK DAN lađi »k MieljAh ta prauiklb ak 5., ak ponedaljkih ah zjutraj. Fnanlti« llar. sa predajajo p. 3 nv6. (t> stot.) v mnogih iobakaraak ▼ T*m in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sa*wni, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-4Sini, Đ.rabergu itd. Zastarel* fiter. po 5 nvč. (19 stot.) »OLASI 81 RAČUNAJ« NA MILIMETRE t žirokosti 1 kok>w. CSŽKE: Trgovinski ia obrtni oglasi po 8 at. mm. -Mmrtaio«, zalirale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po ao st. mm. Za orlue v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsak. a&da^aa vrsta K 2. Kali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 49 stat. Oglase »prejema Inseratni oddelek uprava uje se izkljnČBo le upravi „Edinosti". Plačljivo In toJIJivo v Trstu. DINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« aT tMmnU j* w*ir NAROČNINA ZNAŠA ■a celo lato a« K, pol leU 12 K, 3 mesece O K; na aa- roibe brez dopoalane naročnine, se nprava ne ozira. Iinhlu n ae4el>ake laAaaJe „KSISOSTI" rtu* i a» •eU lete Bvea f'M, aa uu Krom s a«. ▼si dopisi n^ se poiiljajo na uredništvo h sta. Nefranke- vana pisma aa aa »prijemajo la rokopisi aa as vraAaJo. Naročnino. ogLaee in reklamacijo je po&Hjati na upravo li^ta. UREDNIŠTVO: ntioa filorgto fialattl 20 (NaroM Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. T.astJift keneorog lisU .Bdinoat". - Natisnila Tiskarna .Edinont«. vpisana zadrug, s omejenim poroitvom v Trstu, ulio. Giorgio Galatti Stev. 20. POtno-hranltnl*«! rstun itev, 841-672. TELCF0N 5t 11-97. BRZOJAVNE VESTI. Izpremembe v avstrijskem ministrstva zunanjih zadev. 1SCHL 11. (Izv) Včeral in danes so se vršiie tu konference, katerim ss pripisuje velika važnost. Skupo! fin^rčnl minister vit. Bilinski le dalje časa korfe «ral z avstrijskim poslanikom v Rimu pl. Meityjem, nato pa s poslanikom v BukareSfu princem Fursten-bergom. Nato je sledit dolg Dogovor med obema poslan koma samima. Splošno mne-n;e je, da so te konference v zvezi z Izpre-mera bo v vodstvu avstrijske zunanje politike. DUNAJ 11. (Kor.) JutriScji „Fremden-blatt" priobči sledečo izjavo: „Z avtoritativne strani smo pooblaščeni za Izjavo, da je vest, ki je bila v zadnjem času prlobčena v nekaterih časopisih In po kateri naj bi v kratkem odstopil minister zunanjih zadev, grof Berehtold, popolnoma neosnovana. Grof Stttgkh v avdijenci. DUNAJ 11. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne ministrskega predsednika grofa S ftrgkha v dalji! posebni a difencl. Hrvatsko vprašanje. BUDIMPEŠTA 11. (Izv.) Kraljevi komisar baron Skerlecz pride prihodnji teden v Budimpešto, da poda ministrskemu predsedniku grofu llszl poročilo o svojih pogajanjih s hrvatskimi vodilnimi politiki. Baron Skerlecz bo na podlagi uspehov svojih pogajanj predlagal ministrskemu predsedniku, naj ogrska vlada sama stopi v neposredno zvezo s hrvatskimi vodilnimi politiki. Zopet demonstracije v Rimu. MILAN 11. (Izv-) Današnji tukajšnji Usti zopet poročajo o demonstracijah, ki so se vršile snočl, v sredo, sedaj že tretji večer v Rima na trgu Colonna, kjer se nahaja avstrijsko poslaništvo. Na trgu Colonna je svirala godba, a ko je bil končan spored In je bil trg skoraj poln občinstva, so se načeli piski s piščalkami Nastopilo je zopet redarstvo tn orožntštvo. Aretiranih je bilo kakih deset oseb. Demonstracije so se na* thdjevale potem po ulici del lrltone In Corsu. Italijansko časopisje skuša sedaj vse te Izgrede prikazati kot nekako nedolžno šalo proti redarstvu, češ, da se je snočl neka gruča mladičev hotela pošaliti z redarji In zato da je nekdo zaplskal na piščalko, ki se kupi za nun soldo*. Ker pa so piskača tretirali, pa so se začeli drugI ljudje vmešavati, vsled česar so se Izvršile potem nadaljnje aretacije. Vendar pa pripominjajo, tla je bilo potem resnih žvižgov. O kakih klicih proti Avstriji sedaj tudi tukajšnje časopisje previdno molči, daslravno zatrjujejo ljudje, ki so danes dospeli Iz Rima semkaj, da je bilo tudi snočl čuti enakih klicev na trgu Colonna, kakor prejšnja večera. Bolgarsko-turška kriza. CARIGRAD 11. (Kor.) Snoči so se vršili med bolgarskimi in turškimi pooblaičenci neobvezni zasebni pogovori, ki so se bavili največ z mejnim vprašanjem. Obe stracki ste razvijali svoja mnenja, ne da bi kaj popustili od svojih zahtev. Bolgarsko- turSka meja. DUNAJ 11. (Izv.) »Neue Frele Presse* poroča iz Carigrada, da so turški pooblaičenci predlagali v včeršnji seji pooblaščencev mirovne delegacije sledečo mejo. Mejna črta naj bi ila od Enosa ob reki Marici do Keleti Burgasa, odtam pa zapadno do točke Šamana, vzhodno od Ortake|a, ki bi potemtakem pripadel Bolgarski; potem dalje proti severu do Mustafa Paia, od tam oa v ravni črti do ie ne določene točke ob Črnem morju. Lozengrad bi ostal turški, Malko Trnovo pa bolgarsko. Na|hujše ne-sporazumljenje pa vlada glede Dlmotike, Turki niso prekoračili grške meje. ATENE 11. (Izv.) „Agence d'Athtaes* odločno zanika vest, ki so |o objavili zunanji listi, češ, da so turike čete prekoračile rt ko Mesto in udrie oa grško ozemlje, ter jo označuje ket izmišljotino. Ex-sultan Abdul Hamld. CARIORAD 11. (Izv.) Bivši sultan Abdul Hamid Je težko obolel. Zdravniki za trjujejo, da so mu dnevi šteti. Sodstvo v novem srbskem ozemlju. BELGRAD 11. (Icv.) V novem srbskem ozemlju je srbska |uslična uprava ustanovila dvanajst sodišč ia prizivno sodišče v Skoplju, ki bo obstojalo iz predsednika, petih sodnikov In potrebnega pisarniškega osobja. Sodišča prve instance bodo štela skupaj 12 predsednikov, 48 sodnikov, 12 tajnikov, 4 kn|lgovodje in 96 drugih uradnikov. Srbske-črnogorsko mejno vprašanje. DUNAJ 11. (Izv.) Napram poročevalcu .Neue Frele Presse" se je izrazil črnogorski minister zunanjih zadev Plamenac, da je povod prekinjenja srbsko-črnogorskih pogajanj v mejnem vprašanju obojestranska utrujenost. Vendar pa je popolnoma gotova stvar, da se to vprašanje reii na bratski način med obema dižavama, ne da bi bilo treba kakega razsodnika in ne da bi imela ta rešitev kakih vplivov na dosedan|e bratske odnošaje med obema državama. Črnagora se bo prizadevala z vsemi svojimi močmi, da s; vprašanje reši ugodno, in pričakuje tozadevne pomoči s strani Srbije. Spopadi ob črnogorsko-albanski meji. CETINJE 11. (Izv.) Z ozfrom na dejstvo, da so pripadniki arnavtskih plemen Hoti in Gruda sestavili četo, ki |e zasedla vrhove Iztočno od mesta Tuzl, pri čemer le prišlo do spopada s Črnogorci In je bil eden Črnogorec ubit, dva pa ranjena: je Črnogorska vlada opozorila zastopnike velesil na ta dogodek in sploh na nemire ob Črnogorski meji, ki bi mogli motiti dela mednarodne komisije za določitev meje. Albanska mejna komisija. RIM 10. (Izv.) Včeraj so odpotovali italijanski člani albanske mejne komisije iz Rima v B iodisl, k|er se snidejo z ruskimi člani komisije. Iz Brindisija se odpeljejo sku-paj v južno Albanijo. Srbska odlikovanja. BELORAD 11. (Kor.) Kralj je podelil načel alku avstrijskega sanitetnega odposlanstva, dr. Hugonu Kodru, red sv. Save 111 razreda in sestri Adalberti križec milosrčnosti. Tudi ostali člani odposlanstva so dobili razna odlikovanja. Odposlanstvo zapusti Belgrad prihodaje dni. Grška in TnrSka. DUNAJ 11. (Izv.) V tukajšnjih diplomati klh krogih se poudarja, da bo mir med Grško in Turško 2e v naikrajšem času podpisan, ker so tozadevna poga[anja že skoraj dokončana. Mednarodna preiskovalna komisija. SOLUN 11. (Kor.) „Agence d'Athenes" peroča: Bolgarska brzojavna agencija je priobčila noto, v kateri izjavlja, da Bolgarska vkijub sovražnemu stališču Srbske !n Grške vzstraja na tem, da mednarodna komisija preišče grozodejstva tekom zadnje vojne. Pripominjati moramo, da se Grška ni nikdar protivila preiskavi kot taki; mora pa se upirati proti temu, da se udeležujejo preiskave ljudje, U so znani kot pretirani prijatelj Bolgarske. Bolgarska brzojavna agencija doIŽ* Srbe in Grke grozodejstev, namreč v Kil-klšu, Dojranu in Seresu. Ta obrekovanja odločno zavračamo. K posetu grškega kralja Konstantina v Pariza. PARIZ 11. (Izv.) Dočim je večina pa riSkega časopisja izdala geslo, naj javnost ob priliki prihoda grškega kralja Konstantina ne uprizori demonstracij proti njemu zaradi njegove Izjave napram nemški armadi, vztrajajo nekateri časopisi, med njfmi tudi ugledni „Matin", na stališču, da je satisfakcija, kl sta jo podala grška vlada In grško zunanje ministrstvo v svojih tzjavah, popolnoma nezadovoljiva, In poudarjajo, da mora francoska vlada doseči, da grška vlada formalno prekliče Izjavo kralja Konstantina, sicer da ga francoski narod ne sprejme gostoljubno. PARIZ 11. (Kor.) 9 Agence Havas" pri-občuje sledečo vest: Minister zunanjih zadev Plchoa je sprejel danes dopoldne grškega poslanika Romanonesa, ki mu |e izročit brzojavko grške vlade, v kateri se izjavlja, da se Grška zaveda, ka| dolguje Francoski, in da stori vse, da odstrani vsak nesporazum med obema državama. — Ministrski predsednik Venizelos se vrne danes v Atene in |e pričakovati izjave od n|egove strani. Nesreča na manevrih. BUECHENBEUREN 11. (Kor.) Danes zjutraj se je v mane verskem okrožju 16. vojnega zbora (nemškega) hotel vzdigniti v zrak vojaški aeroplan. Vzdignil pa se je samo neka| metrov, nakar je motor odpovedal, letalo se preobrnilo In padlo med mnež co gledalcev. Štiri osebe so bile mrtve na licu mesta, več pa ranjenih. Kolera na Hrvatskem. ZAGREB 11. (izv.) Dežele i zdravstveni urad razglaša, da Je bilo predvčerajšnjim In včeraj nnznanjenih šest novih sfuča|ev kolere, med n|iml dva smrtna. Tudi v Novi Gradiški je obolela ena oseba na koleri. Kolera na Ogrskem« BUDIMPEŠTA 11. (Kor.) Po poročilu ministrstva notranjih zadev Je bakterije logična preiskava pri sedmih osebah, ki so včeraj obolele v Budimpešti z znaki kolere, dognala azijsko kolero. BUDIMPEŠTA 11. (Ogr. bir6) Kakor poroča ministrstvo notranjih zadev, |e bilo z dežele naznanjenih danes 20 sluča|ev kolere. Kolera na Balkanu. BUKAREŠT 11. (Kor.) Odkar le izbruhnila kofera, je obolelo za nlo 1555 oseb, 661 iih je umrlo, med n,iml 79 vejakov, 159 bolnikov pa je ozdravelo. B lalb Je še 735 oseb. BELGRAD 11. (Kor.) Zbolelo je za kolero 1224 oseb, ozdravelo 370, ursrlo 277, bolnih je še 577 oseb. Protiavstrijske demonstracije v Rimu. Konstatiramo, da dunajsko časopisje trdovratno molči o velikih izgredih dne 8. in 9. t. m. pred avstrijskim poslaništvom v Rima, kjer so demonstranti kričali .Abbasso 1* Austria", „Evviva Trento e Trisste" in „Evviva Trieste italiana" in je moralo nastopiti poleg redarjev in orožnikov ie več stotnij vojakov, da so napravili mir in red! Konstatiramo, da je italijansko časopisje imslo dolga poročila o teh izgredih, in konstatiramo, da doslej ie ni bilo nikake vesti, da bi bila avstrijska vlada storila kake korake v tej zadevi. Vpisovanje šolskih otrok v šolo. Staršem v pouk in premišljevanje. (Dopla.) V mlnolem Šolskem letu je bila šola Ciril-Metcdove druže na Acquedottu obi* kavana po ogromnem številu otrek; večina razredov Je bila nabito polna, preveč natlačena, tako, da v posameznih razredih učitelj ni mogel priti v klop do učenca, da bi iru pokazal to In ono v knjig), to In ono v zve?ku. Nekateri razredi Javnih iol spodnje (k 3-lice pa so bili obiskovani od razmeroma pičlega števila olrok In bi zamoglo biti sprejetih še precej otrok. To Izhaja odtod, da starši silijo svoje otreke v šolo na Acquedotto, čeprav imajo bližje ckoličaniko šolo, bodi Že v Rojanu, pri Sv. Ivanu, ali pa v bkednju. Dragi reditelji I V nabito polnih razredih nikar ne prlč&kujte teko dobrih uspehov, kakor v razredih z zmernim Številom otroki Resnica je ta: čim manje otrok je v razredu, tem lož|e je delo za učitelja is za učence, tem večkrat se mo e učitelj pečati s posameznim učencem in tem boljši morajo biti uspehi. Torej starši v Rojanu in pri Sv. Ivanu I Ne silite svojih otre k v šolo na Acquedottu, in starši v Skednju, ne v šolo k Sv. Jakobu I Orll-Metodove šole na| obiskujejo samo otroci Iz mesta ; pa tudi mestni otroci naj gredo v okeliško lolo, ako je bližja dotične mu stanovanju. Starši! Slovenski otrok spada v slovensko šolo! PODL1STBK. Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. Ob treh popoldne is tega dne se |e Mau-rice napotil proti gradu. Bil je silno razburjen ob misli na pogovor, ki ga bo imel. K strahu pred bolestnim prizorom in resni skrbi, kako se reši te strašne misije, se je pridružila še splošna radovednest, ko bo gledal Iz obličja v obUčje ženo, ki je vlila sirupa v žile njegovega prijatelja, ženo, ki je po tjc go\tm mnenju nesrečonosno vplivala na njegovega prijatelja, ki mu je bila toli antipatična ia ki ga — kakor mu je dala razumeti njegova mati — tudi nI mogla trpeti. Vse okoli njega |e vekšalo njegovo razburjenje, pretresalo njegovo čustvo. Ti gozdovi, te trate, kolikokrat je pohajal po njih s prijateljem; tu se mu je zbujalo zaoj tisoče spominov iz otroških let; pretresalo ga je, ko je gledal zopet to milo, mirno krajino po vseh tistih žalostnih, tragičnih Izskušnjah svojega življenja. Na nekem ovinku poti, nedaleč od drevoredov, ki so vodili direktno v grad, je stal star, kamenit križ, h kateremu so romali ljudje od davnih časov na sv. Rešnjega telesa dan. V mlnolem tednu |e bil zopet ta praz nlk in pušpasovo zelenje, s katerim |e bii ovenčan križ, Je bilo Še sveže in neovenelo. Tu, pred tem križem se Je pred m no glml, mnogimi leti vršil tisti prizor, ki le živel nepozaben v spominu Maurlca. Tu sem ga Je tajinstveno pri vel sanfavi, ognjeviti Robert in tu sta se oba otroka objela toplo in iskrenega srca ter si prisegla večno prijateljstvo. Na tem mestu Je Maurlce zaustavil svoj korak; nekaj časa Je stal razmiiljevaje, potem je sel na stopnice, ki so vodile do križa, tam, kjer je nek :al klečal poleg prijatelja, in vsi spomini iz detinstva, mladostne dobe, prijateljstva in žalosti, so se zopet vzbudili v njegovem srcu in so ga ganili do solz. Slednjič se Je vzdramil, mislil na svojo težko misijo, se dvignil in nadal|eval svojo pot Grad de Lapave Je lepa originalna zgradba iz prve polovice sedemnajstega stoletja, kakrinega bi bilo težko pričakovati v tem oddaljenem kotu Normandije. Obstajal Je iz srednjega trakta z dvema rahlo ven molečima stranskima kriloma; streha Je bila po italijanskem načinu plošč-nata, obmejena s kamenitim! vazami; ako si ga gledal iz glavnega dvoreda, |e na- pravljal s svojimi orjaškimi terasami velikanski efekt. Za gradom seje raztezal širok vrt, prirejen po starcfrancoskem okusu, s cvetličnim parterjem, z vodometom in brezkončnimi zasenčenimi potmi. Taksus ni bil izrezan ie v piramide in v forme šahovnih figur, ampak celo v zmaje In raznovrstno čudno živalstvo. V momentu, ko Je gospod Frimeuse stopil v grad, se je sprehajala gospa de Lapave s svojo teto po vrtu, in ako bi bil mladi artilerijski častnik mogel slišati njun pogovor, ne bi se bila zmanjšala njegovo razburjenje in njegova skrb. Redko |e, da ženske ljubijo pri|atel!e in tovariše Iz mladosti svojih soprogov. V teh vidijo navadno sokrivce na vseh mladostnih neumnostih; oni so bili pač, Id so njih soproga zava|ali, in na vsak način so ugrabili soprogi vsa| del njegove ljubezni. Ko se |e Marianne poročila, se je tudi ona vdajala temu splošnemu predsodku, ali njeno nasprotnost proti prijatelju svojega moža so ie vekiale posebne okolnosti, tako, da je bilo Že sovraitvo, kar ie občutila do nJega. Ravno je hotela podrobne|e govoriti svoji tet) o tem predmetu In |e stekleničko z diiavami, U Jo |e držala v roki, pogosto privzdigala pod nosJč. „S rašen, mučen moment |e to zame," je rekla. ,Vem, da ga moram sprejeti pri- jazno, da, celo zelo prijazno, kajti moj ubogi mož ga je ljubil zelo in Je bil Robertu zvest prijatelj do smrti. Vem dobro vse to, Ia gotovo se hočem potruditi, da mu pridem prijazno naproti. A!', ali, ti ne veš, kako težko mi |e to. Teta, bil mi {e sovražnik; to sem občutila vedno !n povedala sen' ti že mnogokrat In občutila sem vedno, da je ta človek stal med menoj in mojim mcžčtn. Svoj Čas sem čitaia vsa njegova pisma Robertu in Iz vseh sem čula v najvljudnejih formah sum, neko nezaupanje, neko antipatijo. Da, šel je celo dalje — k obre kova ju .... Da, da, teta, on je napravljal iz mene demona Robertovega, obdolževai me je, da razdevljem Robertovo karijero ter da sem mu oslabila čut do Časti in dolžnosti. O, prav dobro sera umela to, vkijub njegoum parifratam in iluzijam; vem prav debro, kako je menil to, io sedaj — seda| pr:?l-suje gotovo meni krivdo na Robertovi smrti! in tega človeka naj sprejmem, naj ga sprejmem celo prijazno 1" .Da, to je hudo, ljubi otrok," je odgovorila teta, »in iz globokega srca morem soobčutiti tvoja čustva; pred vsemi so\ra-Žim jaz hinavce; toda tolaži se, moja ljuba Marianne; kmalu prestaneš; gospod ti napravi dva, tri obiske, in potem se povrne k svojim kanonom, potem se ga Iznebiš za vedno." (Pride še.) EDINOS1" 31 253 V Tretu, dne 12 septembra 1913. Uvožujte dejstvo, da v vsak razred na Acq ledottu zamere biti sprejetih le določeno, omejeno Števi.o otroš. Priporočljivo pa je, da vpišete otreke iz ?poda| okolice v na* višje razrede Družbinih šot potem, ko so d mršili vsakdanjo šolo, t. j. v 6., 7. in v prihodnjem Šolskem letu lahko tudi v 8 razred. Okoličaaske šole so, razun ene, vse pctszrednice, poučuje se na njih prav po istih načrtih, kakor na Družbinih mestnih šolah. Iz zanesljivega, verodostojnega vira dor.najemo, d; deluje na okoiičansklh šolah z dobrim uspehom učiteljstvo, ki ima srce za ctroke, duio in srce za svoj rod. Na teh iolah so prav tako dobri, deloma celo bojši uspehi, nego na Družbinih mestnih šolah. Zatorej pa ljubi starši, prav nič se ne obotavljajte, prav nič ne pomili[u]te, ampak brez vse skrbi izročite svoje otroke v pouk in odgojo učitelj stvu najbližje okoličaaske iole. Nekdanji slabi glas, ki je krežil o rofan^ki Šot', je uničen; kajti na mesto nekdanjih Boninov, Toroiev in Kfemenčičev je stopil mlad, ziačajen učiteljski narašča', samo dobre, čife In čvrste učne moči, ki jim morete z mirnim srcem zaupali svoj naj-dragoceneji zaklad, svoje otroke. Tudi zaradi blažene nemščine ne silite otrek iz okolice vDružbine šole, ampak naj vstopijo po dovršit?! 3. ali 4 razreda v c. kr. pripravnico. Z nemščino otežulete delo otroku; drugega jezika naj se otrek le uči potem, ko bo dobro obvladoval svoj materin fezik 1 Nikakor pa ne silite otrok v nemške, ali pa italijanske šole, ki bi bile za njih nučilnfce, ne pa učihice, kovačnice, da bi se odtujali materi in narodu. „Slovenski otrok, v slovensko šolo /" Ta vzklik naj uv&žuje vsakdo J Kdor drugače svetuje, nima blagega namena, ampak ti hoče škodovati! Domače vesti, ZA SLOVENSKO POROTO t Liste porotnikov za leto 1914. so izpo stavljene na magistratu (drugo nadstropje pri vhodu v posvetovalnico mestnega sveta) vsak dan do 13. t m. Vsak t kije sposoben za porot ni-Ško službo (kdor ima že 30 let, zna pisati in čitati ter plača vsaj po 40 kron direktnega davka na leto), naj se gre prepričat, če je vpisan, ter če je prav vpisan, zlasti tudi, če je vpisano, da zna slovenski, in če ni, naj to takoj naznani odvetniku g. dr. Edvardu Slaviku (v „Narodnem domu"), ki napravi primerne korake, da se napaka popravi. Renjikoli v Primorju. Glasom zadnjega ljudskega šietja je bilo v Trstu, Gorici Gradiški in v Istri skupno 66.528 ino-zetneev. Oi teh je bilo dobrih 60000 reojikolov, ki pripadajo največ siromašnim slojem. Ti imajo navadno svoje družine „tam čez", sami pa nič ne konsumirajo in pošiljajo svoje zaslužke domov. Drugi ino-zemci, in sicer pred vsemi Nemci iz rajha, spadajo k denarno krepkim krogom. Od 06 528 Inozemcev, naŠUtih leta 1910. jih je spadalo 38.597 na Trst, 10 828 na Goriško -Gradiičansko (5152 na Tržič, 2834 na Gradiško, 1304 na Gorico itd), 17.103 na Istro '6040 na Pulo, 1341 na Koper, 1015 na Rcvinj itd). Danes utegne število renjJkolov v Trstu samem presegati 50 000. In stotine teh je v službi občine. Te podatke smo posneli po „Polaer Tagblattu". Vkljub silnemu kriku in viku, ki ga je zagnala laškoliberalna kamora zaradi name tniitvenlh odlokov, vkljub vmešavanju Italje v naše avstrijske notranje zadeve, vkijub prijateljskemu posredovanju druge zaveznice — Nemčije in celo vkljub viharju po nemškem židovskem časopisju se vendar kaže, da je laškoliberalna kamora že začenjala obupavati nad svojo zmago. „Piccolo" _PODLISTEK._ Važnost telovadnih prostorov. Tako telovadišče fe potem ne samo naj primernejši prostor za gojitev telesnih va| članstva, ki se ga mora posluževati v kolikor največji mogoči meri, temveč je najlepše igtiiče za naraščaj, s katerim se napravlja od časa do časa izlete na ta prostor, tudi ako |e precej oddaljen od kraja, kjer |e sokolsko društvo — prostor je dalle prirediti primerno za dlje izletov vsega članstva, za Igre tudi neteiovadcev, tako da se stalno obljudi, da na razpolago vsemu članstvu ter to tudi privabi z vsem, kar ni nasprotno sokolskim načelom: tudi zabavi je treba od ločiti primeren del, taki zabavi, ki je neobhodno potrebna za zbližanje, spoznavanje članstva, da se dvigne družabni smisel in nudi vsestranskega zdravega razvedrila: gostilna, koncertne prireditve Itd. Tako telovadišče na prostem postane lahko stalno favno telovadišče, prostor za žup ie z'ete in nastope posameznih društev. Drugi narodi jih imajo že davno, mi pa ie nismo nikjer tega dosegli, dasi ni tako težko, kakor se nam morda zdi na prvi pogled, kajti opisana telovadliča na prostem, ]e postal zelo, zelo ponižen, italijansko ča opisje v kraljestvu pa tudi že zelo poševno komentira dunaj&ko cfic jozao »Sonn uad Montegszeitung", ki poudarja, kako silno je razblinilo laško in drugo časopisje celo stvar, na kateri sami po sebi nI dosti Kakor je videti, se Italijani počasi že spri ;aznjuJe|o z mislijo, da ostanejo tržaški na-cestniŠtveni odloki v veljavi, in iščejo seda ie še poti, da bi se „častno umaknili." Včerajšnji jutranji .Piccolo" je že take ;elo pesimističen, da se mu zdi popolnoma ver|etno, da upravno sodišče zavrne pri-tožbo mestnega občinskega sveta proti na mestništvenim odlokom ia to tembolj, kakor pravi, ker je upravno sodišče v nekem enakem slučaju — šlo je za namestitev nekega re □jikola v občinski službi v Rivi na Tirol skem — zavzelo podobno stališče, kakor ga zavzemajo namestništvenl odloki in izreklo, da morajo občinski funkcijonarjl, ki imajo avtoritativno oblast, icnetl avstrijsko državljanstvo. „Piccolo" sicer pristavlja, da je Slo v tem slučaju za občinskega inženirja, ne pa za uradnike v občinskih pridobitnih podjetjih, kakor je plinarna itd., in da je upravno sodišče izrecno poudarjalo ob tej priliki, da pušča vprašanje glede teh uradnikov nerešeno; a vzlic temu nima dosti upanja, da bi zmagala občina. Torej najbrž polom. Zato pa tudi poparjenost. O is*i stvari pa je poročal tudi vče rajšaji „Corriere Adriatlco", ki oravi dobesedno : „TižiŠka občina je vložila, kakor znano, na ministrstvo notranjih zadev pritožbo proti na mestništvenim odlokom, ker rekurz ni dopusten. Dasiravno nima pritožba ni kake moči za odložitev izvršitve namestništvecih odredeb, dasiravno bi na-mestništvo lahko zahtevalo, da se nemudoma izvrše njegove odredbe, hoče le iz >ame čiste korektnosti počakati odlo čitve notranjega ministrstva. Nikakega dvoma ni, da se bo ta odločitev glasila enako kakor namestništveni odloki, ker so ti odloki popolnoma utemeljeni v zakonu. Pritožbe tr-žiške občine pa je nasprotna zelo uboga na zdatnih dokazih in ne vsebuje nikakih travnih dokazil. Bo naravnost odbita. Če bi po o d ločbi ministrstva )bčina ne hotela ubogatiod-redbi, da naj odpusti inozemce iz svojih uradov in iz uradov joobčinjenih podjetij, se zaukaže — razpust občinskega sveta!* Tako torej list, o katerem Je splošno znano, da je v najboljših stikih z vlado. Radovedni smo, kaj poreče »Piccolo" na o vest. Glas Italijana. Prejeli smo v italijanskem jeziku: Gospod Jast Peritz (čitaj: Peric I) Je redom Slovenec, a sedaj najhujši kamoraš Kakor slovenski odpadnik se Je vdinjal ka-nori. Ta človek Je raztrobil, da sem se dne . septembra postavil na Čelo slovenski >nnož'ci, ki da je kričala pred italijanskim konzulatom: Smrt temu in smrt onemu! To e drzna laž. Jaz sem onega večera Šel domov in nisem provociral nikogar. Zdi se pa, ia |e g. Peritz že pozabil batine, ki Jih je dobil od Slovencev povodom volitev 1.1909 Zdi se, da bi hotel zopet kaj uloviti. Na čelu slovenske množice pred italijanskim konzulatom nisem mogel biti že zato, ker C. k. policija sama priča, da pred rečenim konzulatom ni bilo nobenega človeka f I J iz bi mogel g. Peritza, strojnika 7 gledališču Fenice in slovenskega odpadnika, tožiti radi obrekovanja. Ali kakor pošten tižaški občan spoštujem narodnost in jezik g. Perica. Ravno zato pa nočem stopiti v nikake stike z ljudmi, ki so se izneverili temu, kar |e vsakemu značajnemu človeku sveto. Ravnam se po nauku Dante Allghiertja: Ne meni se za nje, pojdi mimo in — preziraj! TržaČani pa na| se ravnajo po geslu: Trst Tržačanom! Dajajte dela in zaslužka dobro opreml|enaf dasi bi njihova naprava zahtevala mnogo denarnih žrtev, bi se pod dobrim gospodarskim vodiivom poplačala z obrestmi. Tudi bi se lahko začelo z malim ter izpopolnjevalo z razvojem društev v daljšem času; zbirati in graditi po malem pa je začeti takoj, sicer je tudi v bodoče nemogoče. Nabava telovadišč. Kako pa začeti, in kje dobiti potrebna sredstva ? Predvsem je treba izbrati v vsakem društvu, ali za naprave v župi župne odseke, ki Imajo nalogo, da zbirajo sklade v svrho nabave sokolskih domov, lastnih telovadnic oziroma telovadišč na prostem. Ti odseki si potem sestavilo poslovnik, v katerem se označi način zbiranja denar|a, kajti skoro v vsakem kraju |e dana možnost v kolikor toliko različni obliki; člani odsekov to prehodijo ter uredijo svoje poslovanje tako, da Je najuspešnejše. Na ta način je pričelo največ onih omenjenih srečnih društev, ki ima|o že daoes svoje domove ali udobne telovad nfce, oziroma telovadišča, bodisi na Češkem ali pri nas. Tako so si ustanovila nekatera društva zadruge v svrho stavbe (delniške družbe z majhnimi delnicami, Id |ih lahko kupt nepremožni), odseki pa so s številnim članstvom nabirali neznatne svote z bloki, puli cami itd, katerih končna vsota je v letih tako narastta, da |im je bik) mogoče naba- domačinom I Jaz čutim za Trst in TržaČane in zato se tudi prav nič ne bojim takih — Pcritze7, ki so se prodali kamori, sovražnic) iomačega delavnega ljudstva. Jaz sem pošten Italijan, a nočem biti kamori st, šs posebno zato ne, ker so v vrstah kamore ijudje, ki so — Slovenci, vzneverili pa so se svojemu lastnemu narodu. Kamcrist, a ne Ita ijan Peritz naj me le obrekuje dalje) Mario Romanin bivajoč v ul. sv. Frančiška št. 4 Divjaško ravnanje z bolniki v mestni bolnišnici. Oglasil se Je v našem uredništvu Pran Č remi k, uslužbenec c. kr. drž. železnic, ti nam Je pripovedoval sledečo zgodbo: Dne 2. t. m. me je poslal železniški zdravnik v mestno bolnišnico, da me pre iščejo. Tam so me tako) vt^nlli v oddelek VIII, za umobolne, in 1 t e mi Je dal strežnik neko pijačo, dr; v . spal potem nekako d 3 1 popoldne drugega dne. Ko sem se zbudil, sem bil lačen in sem prosil strežnika, naj mi da kaj Jesti, a ta je za vpil lad mano: „taži Ščavo!" in se ni zmenil zame. Pozneje sem stopil k oknu, da bi nekoliko pogledal vun, a tu me fe strežnik sirovo potegnil proč in me zopet ozmerjal i .ŠČavom" in drugimi psovkami. Ko sem protestiral proti temu, me je bacnil z aogovlevo ledje, dami je t a • ko j pritekla kri, a potem me je tudi s pestjo udaril po licu. Obleči so mi hoteli tudi prisilni jopič. Udarec z nogo me je zelo ranil in rana me Je hudo bolela. Moral sem na posteljo. Ko sem se jrebudH, sem bil zvezan. Ko je prišel zdravnik, sem mu pokazal rano na ledju, in tudi posteljo, ki je bila krvava, a zdravnik ni rekel ničesar in me e pustil kar tako. DrugI dan |e prišel drug zdravnik, ki se ni niti zmenil zame. Šefe tretji dan me je primarij pregledal in ko je z?giedal rano na ledju, je vzkliknil: „oho, saj pa to I" Povedal sem mu, kaj se je zgodilo z menoj, pa |e rekel, da ne bo nič hudega, da sem se najbrž sam ranil. Ker so me poslali v bolnišnico le v svrho preiskave, sem zahtevat nato, na| me preiščejo in potem izpuste; toda o tem niso nteli ničesar slišati. Hotel sem nato pisati železniškemu zdravniku, a mi niso pustili Hotel sem telefonirati, toda tudi tega ne. Hotel sem se tudi obrniti telefonično na lašega poslanca; a tega mi seveda tudi also dovolili. Posreči Je prišla obiskat ne sega bolnika neka ženska in tej sem stisnil v roke listič za svojo Ženo, naj pride pomek ker me drugače ne izpuste. Tako se mi Je torej vendarle posrečilo, da sem prišel v ponedeljek, dne S t. m., iz bolnišnice, ko e prišla pome moja žena. Šel sem nato k železniškemu zdravniku, ti |e konstatiral na mojem levu ledju težko aošzodbo, zaradi katere nisem sposoben za železniško službo in bom moral v bolnlš aico, da me operirajo. Stvar, kako divjaško 10 ravnali z menoj v mestni bolnišnici, sem tudi naznanil na policiji." Mislimo, da nam k tej čretnikovi pri-povesti pač ni treba pripominjati prav ničesar ; kvečjemu to, da je v mestni bolnišnici. kakor povsod v mestnih služiah, ve Čina uslužbencev — renjikolov! Iz šolske službe. Suplirajcči učitelj /eronauka na državni gimnaziji v Trstu, akob Ukmar, Je imenovan za pravega uči-sija veronauka. Sestanek slovenskih tehnikov. — .Akademično društvo slovenskih tehniko« na Dunaju" priredi v Ljubljani s sodelovanjem društva slovenskih cgronomov ,Kras" na Dunaju, „Kluba slovenskih tehnikov t Pragi", »Kluba slovenskih tehnikov v Gradcu* in curiških slovenskih tehnikov v laeh 20. in 21. kimavca t. I. I. sestanek slovenskih tehnikov. Na dnevnem redu sestanka so poročila članov sodelujočih društev, oziroma klubov o organizacijah slovenskih tehnikov in o njihovem splošnem položaju« Sestanek se bo posvetoval tudi o viti si prepotrebne prostore. Izkupički različnih prireditev in javnih nastopov se deloma ^li celi obrača|o v korist teh skladov; na Češkem si je pred leti nabavilo neko društvo svojo sokolovno z dobičkom v to svrho prirejene loterije. Mnogo |e virov, iz katerih se da pri vztrajnem in rednem poslovanju odsekov zbrati z na manjšimi, včasih pa tudi z večjimi vsotami potrebna sredstva za nabavo aad vse važnih telovadišč — po začetkoma navedenem je to narodu v vsakem oziru v na1 večjo korist, vsled tega imamo pravico računati pri tem svojem nabiranlu s požrtvovalnostjo vsakega Slovenca in Slovana, tods nikoli ne smemo pri tem pozabiti, da naš narod po veliki večini v uvodu naštetih koristi, s katerimi mu SDkol služi, še ni spoznal. Ni še blizu ona doba, ko ves narod uvidi potrebo sokolstva. Saj danes vidi v njsm še v mnogih slučajih le nepotreben Iport ia luksus onih ljudi, ki jim ni treb? telesno naporno delati, da si služijo kruha za vsakdanjo potrebo. Zato je tudi tukaj predvsem imeti pred očmi, da sokolstvo s pravilnim, premišljenim, nikoli prenagljenim, vedno pa sirogo doslednem delovanju po svojih načelih doseže narodovo splošneje spoznanje !n večje razumevanje; narod bo izdatnejše tazal svoje prijateljsko razmerje do Sokola. Do teda| zahtevati preveč, vsiljivo, nalagajoč davke, katerih namen ni jasen v cjiho- strokovni zvezi slovenskih akademičnlh tehničnih društev, oziroma klubov. Prijavljeno Je tudi strokovno predavanje. Ud le-ženci sestanka si ogledajo nekatera tehnična iela in naprave v L'ubljani. Natančni program bo v kratkem razposlan prigiašencem, ki as jih je prijavilo lepo število, kar znači, da vlada med slovenskimi tehniki veliko zanimanje za to prireditev. Vsled pomanjkanja naslovov se gg. starejši n omenjenih drušiev, oziroma klubov ne more vabiti vsakega posebej. Vabimo Jih tem potom najvljudaejše, da posvetijo naši prireditvi blagohotno pozornost. Istotako vabimo ostalo dijaštvo, ki se za-sima za stremljenje slovenskih tehnikov, da ^e udeleže sestanka. Posebno tt. a b 11 u-r i} e n t i, ki so se odločiti za tehnični študij, si na sestanku ustvarijo primerno sliko o položaju slovenskih tehnikov. O važnejših točkah sporeda priobčimo 7 kratkem glavne podatke. Dijaško podp. druitvo v Trstu naznanja ubogim dijakom, ki žele dobiti učne knjige Iz podporne zaloge, da do-pošijejo seznam potrebnih učnih knjig poštnim potom najkasneje d3 16. t. m. na naslov: Miroslav Pretner ul. S. Francesco št. 25. II. Na prepozao došle priglase se ne bode rooglo ozirati. 05 enem se poživljajo vsi oni dijaki, ki navziic pozivu še do danes niso vrnili izposojenih knjig, niti se priglasili za n|ih nadaljno uporabo, da izvrši svojo dolžnost I Iz S?. Križa nam pišejo: Pretekla n«-delja je bil dan r-arodnih veselic po naši okolici. Skoro v Viaki vasi Je bila napovedana kaka zabava na ta dan. Največ pozornosti pa Je vzbulala 201etnica pevskega društva „Skala" v Sv. Križu. Ker je bilo z* ta dan napovedanih toliko zabav, zato |e biJa udeležba pri tef slavnosti manjša kakor se Je pričakovalo. Mimogrede omenimo, da so temu kriva ena druitva, ki se niso ozirala na našo ž*i)o, naj bi tega dne ne prirejala zabav. Če mislijo nekatera društva, da so si pridobila kako za;iugo s tem, da so nam v zadnjem trenutku odpovedala sodelovanje, oziroma, da so izostala kar brez vsakega naznanila, se motijo. To je v resnici vse graje vredno! Vzlic vsem tem nepr.likam Je vseeno Izpadla prireditev toliko v gmotnem kolikor v moralnem oziru povoljno. Vse točke so se proizvajale n?a!evied30. Pojebao pa sms biti ponosna „Skala" na pohvalo, ki ie pnšia iz strokovnJaških ust, češ, „Skala" rapldno napreduje, pri čemer ima največ lasluze pDŽrtvovaini g. pevovod|a. Odbor izreka vsem, ki so preplačaU vitopnino in onim, ki uo na katerikoli dm^i način podpirali prireditev, na|prisr£netšo zahvalo. Poučen kmetijski izlet v Poreč! Kmetijska družba za Trst in okolico priredi / nedeljo, dne 21. t. tn. poučeu kmetijski zlet v Poreč, kjer si ogledamo raznol 1 II finale) za vijolino: A. Meneghello Diuč i 2. Smetana — Prodana nevesta (Ah tešci ad...) za sopran: C. pl. Cindro. 3. Baziini — Elegie za vijolino: A. Meceghello-Dinčić. 4 Reger — Rhapsodie Op. 24. Br. 6, ia glasovir: J. Bozzotti. 5. Donizetti — La Farorita (O mio Fernando..) za sopran: C. pl. Cindro. 6 Paganloi — .Mo?e" Varijacija za vi|oiino z eno samo struno : A. Meneghello-Dinčič. 7. a) Bersa — Robinjica. vih očeh, ter s tem le odbijati, to bi ne bilo umestno; čakati je ireba p:i posameznih — kakor Je nabiranje oa^u^ptšnejš^ od moža do moža — da pride do pravega trenotka v n!egovem spoznanju, takrat sledi dejanje iz dobre vol;e. Med tem pa ni držati rok križem. Danes ležejo žrtve ca nas; ml sami, ki smo že spoznali Sokolovo vrednost, ki ae dvomimo o gotovosti in pomenu njegovega uspeha, mi moramo položiti temelje, na^katerih bodo z vidnejšimi uspehi lahko zidali drugi. Tudi če smo trdno prepričani, da sami ne dočakamo telovadišč, za katere zbiramo prispevke, moramo vedeti, d* je r:aša dolžnost, skrbeti za podlago i u tudi stavbo, ki na| bo dom nsšega bcdDČega narod 1. SsJ v vsem sokolstvu mi sami ne orldemo do končnega cilja — to verna, ker je delo Sokolovo nfes^on?no; uspehi poita-nejo vidne,šl in hitrejši tudi šele v onem času, ko naš krog zavzame znatno večje obsege. Vse naše sedanje delo je v prvi vrsti podlaga poznejšemu — teg s ne smemo pozabiti tudi pri svojem sirertlje ju po bcl|-5lh vzgajatiščlh — tdovadišclh. Cia boljše bo naše sokolovanle, tem večjs bo spoznavanje in s tem večji naš krog. potem pa tudi uspešnejši capredek v vsakem ožim — podlago za vse pa stavimo ml. Na zdar! V „Veftntku Tržaške sokolske župe* spisal M. AmbroŽlč. V Trstu, dne 12. septembra 1913. .EDINOST" St. 253 Stran EU. b) Meneghello Dlnčić — Tužia pe«?nn iz opere „Povratek* za sopran : C pl C adro. 8. S relec*y — Mephfsto Valse za g r ovir: J. Bozzoitl. 9. Verdi: La Forza d.l De tlno (Madre, pietosa vergine...) za sopran : C pl. Cindro. 10. a) Neruda — B rešuje slave, b) Drdia — Serenade, c) S mo^ettf — Madrigale, d) Vieniavsky — Oiertass, mazurka, za vi|ollno A Meneghello DfnCić. 11. Pinsutti — II libro Sinto, remi-ca za sopran, vijolico in glasovir : C. pl. Ctcdro, A Menegheilo-Dinčfć i ] Bozzott*. Cene: sedež v parterju K 2 50, vstopnica za parter in lože K 1-—, sed«rž na galeriji z vstopnico K 1*50, vstopnica na galerijo K —60, loža K 15'— Vstopnice se prodajajo v Oorenjčevi trgovini in na dan koncerta zvečer pri blagajni. Vpisovanje v CM Sole v Trstu se vrši danes 12. in Jutri 13. septembra t. 1. od 9 do 11 dopoldne pri Sv. Jakobu in od 2 do 4 popoldne ca Acquedottu. S ar& ali njih namestniki naj pripeljejo svo|e za ioto gedne otroke v šolsko pisarno ter naj pokažejo te papirje: 1. rojstni list (ali izpisek iz ro|stne matice anagrafičnega urada), 2. zdravniško izpričevalo o cepljenju kožic, 3. zdravniško izpričevalo o zdrav-Ju oči. Učenci, ki so že obiskovali CM šole, naj prineso s seboj zadnje Šolsko spričevalo. Priporočamo staršem, da gotovo pri neso te listine s seboj, ker brez njih nI mogoče sprejeti otrok v šolo. Vodstva C. M. šol v Trstu. Vpisovanje v otroške vrtce CMD se vrši: Pri Sv. Ivani: dne 13., 14. in 15 t. m. od 9 do 12 dop. Pri Sv. Jakobu: dne 13., 15. in 16. t. m. od 9 dop. do 1 pop. V Š k e d n j u: dne 15. in 16. t. m. od 9 do 12 dop. in od 3 do 6 pop. Pri Sv. Marili Magd. Zg.: dne 12. 13. t. m. od 3 do 5 pop. Na V r d e 1 c i: dne 13., 15. in 16. t. m. od 9 do 12 dop. in cd 3 do 5 pop. V Rojanu: dne 15. in 16. t. m. od 9 do 12 dop. in od 3 do 4 pop. Za vpis Je potreben ro|*tn! list a!i izpisek iz rojstne matice anagrajičatga urada, izpričevalo o cepljenih kozah in o zdravju oči. Trdinova številka „Slovana". Naj novejša številka „Slovana" Je vsa posvečeca spominu pisatelja Trdine, ki mu v kratkem razkrijejo v Mengšu spominsko ploščo. Čitamo tu članke: „Trdina kot učitelj hrvatske književnosti" na Reki, kjer so prl-občeni ekscerpti iz Trdinovih predavanj (zelo krepki izrekli); .Reiko dijaštvo v Trdinovih časih", „Trdinov prijatelj Gregor Blaž" (Iz peresa g. Vinka Engelmana in F. V.); „Trdina in slovenske narodne pravljice" ; „Trdinovi Beli Kranjci in Hrtati"; „Trdina in Teroovec; „'Trdina kot dramatik" Itd. — Prof. Saša Šantel Je nalašč za „Slovana" ilustriral tri Trdinove pravljice: „Kurenka", „Velikani" in „Kristus, sv. Peter in baba". — Vsa številka „Slovana" je izdaten prispevek k spoznavanju lekleno značajnega Slovana Trdine, Prodaja grozdja. V nedeljo, dne 21. t. m., ob 2 popoldne se bo v državnem trtnem nasadu v Mitrovicl pri Žminju, v torek, dne 23. t. m, ob 2 popoldne pa v državnem trtnem nasadu v Tržiču (na Goriškem) prostovoljno prodalo dražbenim potom V prvem kakih 1200 kg, v drugem 1500 kg lepega grozdja za napravo vina boljih vrst. Nesrečni postanejo ljudje, ki trpijo na zapeki ter iščejo temu odpomoči. In vendar je ozdravljenje tako pri rokah. Oni, ki hoče odpraviti zapeko, pa bodisi dotičnik vsakega spola, poklica in starosti, naj popije pol kozarca naravne kisle vode HUNYADI JANOS, ki mu donese toliko zažaljeno blagostanje. HUNYADI JANOS se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, prodajalnah kislih vod; pri nakupu pa je treba paziti na razne manj vredne ponaredbe. Vsakdo naj vpraša zdravnika za mnenje in gotovo bo dobil odgovor, da je HUNYADI JANOS najuspešnejše odvajalno sredstvo izmed vseh kislih vod. _ Porotno sodišče. Za bodoče porotno zasedanje, ki re prične v ponedeljek, dne 22. t. m., so bili izžrebani sledeči glavni porotniki: Alte Rifcard, AJdišek Josip, Alpron Er-nest, Amodeo Roman, B^rtollch Anton, Ba-schiera Rudolf, Bohinec Josip, Bole Andrej, Bonetti Henrik, Brunner Josip, Brunner Rudolf, Bu iger julij, Caisfatti Viljem, Cerno-gorcevich Nikol«, Helmpacher Gvldon, Jur-ković Peter, KasteHc I?an, KošmerlJ Ivan, Kranjc Jo iip, Lussln Dominik, Mahne Anton, Malabotich Miril, Mangold Rudolf, Nairz Ludvik, Parisi Fran, Pegan Ernest, Perhavc Jakob, Pollich Hektor, bar. Ralli Štefan, vit. Zahony Henrik, Stepančlč Alojz, Šuman Fran, Toroažič Artur, Vovk Anton, Zantlla Peter, Zwltter Valentin. Namestniki: Conighi R hard, De-mai Anton, Furian Fran. J-ilersitc Gvidon, L^uro italo, Lorenzetti Cezar, Monti Jurij, Napoli Juri/, Piccoll Friderik. Društvene vesti. Odbor „Sokola" pri Sv. Jakobu naznanja, da se prične redna telovadba v ponedeljek, 15. t. m. Ker Je potrebno, da se sporazumno z telovadci sestavi telovadni urnik, se naprošajo vsi člani, Članice in narašča}, da pridejo gotovo ta dan v telovadnico CM šole, točno ob 7 30 zvečer. Zahvala. Odbor podružnice CMD v Rojanu se tem potem oajtopleje xah\al]u|e zh blagohotno sodelovanje pri veselici dne 7. t m., ki |e v vsakem oziru tako sijajno uspela, in sicer: požrtvovalnemu pevskemu društvu „Trst", pevskemu društvu »Zarja«, katero sodeluje vedno s pravo naredno ljubeznijo, in njega neumornemu pevovodji g. VI. Premru. — Iskrena hvala g. Dragutlno viču In g. M. Poliču. — Najsrčnejšo zahvalo vsem blagim darovateljem darov In obilnega izbornega peciva In vsem onim gospodom In gospicam — na Čelu lim neumorno delavni gospe Maši Gromovi — ki se niso ustrašite napornega dela pri nabiranju in raz-pečavanju darov pri veselici. Srčna hvala vsem gospicam In gospodom, ki so se trudili pri razprodajanjt cvetlic, kćkor tudi vsem darovateljem cvetlic. Slednjič najlepša hvala narodnenu In požrtvovalnemu cbčlnstvu, katero Je v tako mnogobrojnem številu posetflo veselico, „Edinosti" za blagohotno objavljanje reklamnih notic in darov ter >1. Konsumnemu društvu v R janu za brezplačno prepustitev veseHčnih prostorov. Prepisčati pa so vstopnino k tel veselici : po K 160 gg. Lavrenčič Matija, Turk, K 1*20 g. Mikelič, po K 1 ga Pavlina Sankovič, LozeJ, N. N. N. N., po 60 vin. gg. Lavrenčič Ciril, Renčelj, Schrfy N. N., Plščanc Jurij, Treven, Turk, P*, žar, Bandel Drag. in Josip, Bremic, Lekar, Stre kelj, X. Y., Bole Jakob, Vovk Amal ja, po 50 vin. gg. Žsleznlk, Lavrenčič Mirko, Karolina Veljak, po 40 vin. g.a Rozman, N. N., N. N., Keček, po 20 vin. Vovk, Ustar, N. N., N. N., N. N., Vrabec, Furlae J os., Forstcer, N. N., N. N. V Isti namen daruje g. Iv. Marija Bole K 2, ker si ni | mogel udeležiti veselice. — Vsem še enkrat: najiskrenejša hvala I DAROVI. — Za podružnico CMD v Kolonji darovala v Kolonji pri Krancu vesela družba K 2-10. — Leopold Kampjut je nabral skupno z gosplcsma Mici Logarjevo in Lojziko Le-skovčevo Iz Trsta za CM podružnico K 21 40 Denar hrani uprava. Za cveiični dan v Rc|anu so doposlale sledeče družine lepe cvetke: Drufovka, Lu-kežič, Jakob Bandelf, Mikelič, A. LozeJ, go-jenke zavoda sv. Nlkolsja, Gomizell Višnjo-vic. Milič, L&kovič vdova Tornič, S terjane, Bufon, Pahor, Turk in LozeJ. Vsem bodi naša najlepša in naiprisrčneja zahvala 1 Nar. delavska organizacija. Javen shod v Skednju. Jutri ob 7 30 zvečer je v „Gospodarskem društvu" v Škednju Javen shod delavcev iz plavžev in iz drugih tovaren. Delavci, agitirajte, da bo shod dobro obiskan. Posredovalnica NDO. Strugar išče službe. Sestletnica NDO. NDO v Trstu priredi v nedeljo, dne 14. t. m., vrtno veselico v prostorih gostiiee »Jadran* pri Sv. Jakobu. Ns sporedu je godba, petje, ples, srečkanje itd. Začetek ob 3 pop. Vstopnina 40 vin. za osebo. Ker |e čisti dobiček namenjen za knjižnico NDO, se nadejamo, da poseti slavno občinstvo veselico v Častnem Številu. Dež zini odbor NDO v Trstu. Vesti iz Goriške. Sankcijoniran zakon. Cesarje sankci-joniral po geriškem deželnem zboru sklenjeni zakon o vod em pravu. Suplentsko mesto na slovenski državni gimnaziji v Gorici se #odda s 1. oktobrom, to Je mesto suplenta za latinščino, nemščino in slovenščino (16 ur). — Prošnje na ravnatelja do 15. septembra. Vsak c. kr. uradnik v Gorici mora znati slovensko. Kdor ne zna slovensko, ta ni za c. kr. službo v Gorici. Višji komisar pri policiji dr. Casapiccola pa ne zna slovensko; zato ne more vestno službovati v Gorici. Obljubil je sicer že večkrat, da se nauči slovensko ali dosedaj ne zna še nič. Tačas je avanziral, odkar je v Gorici, slovensko pa še sedaj ce zna. Zato oaj ga ^SdUBNf:h:ELEGANTNI |ll|1 MT ZMMNtM MNAM I tU RAFAELE TAUA VIA MALO ANTON - TMf Mnenje gospoda profesorja G. PERA v Mu. Gosp. J. SERP 4 VALLO Trs L Zahvaljujem se Vam za doposlanl vzorec vašega ŽELEZNATEGA KINA VINA SERRAVALLO; Vaše vino je brez dvojbe eden najmočnejših tonlkov In najboljših okrepČUnlh sredstev kar jih jaz poznam. Jaz bom vedno s svojimi skromnimi močmi podpiral Vaš Izdelek. 7 URIN, 22. januvarja 1912. Prof. G. PERA. i IVO KROŠEL, Trst, uL delle Poste 5. ===== (naslednik M. SALAR1N1) ===== „A lla eitta di Londra" Velika zaloga izgotovljenih oblek navadne In najfinejše, za gospode in dečke. Zimske obleke, površniki In suknje. Moderna avtorizovana lastna kroiačnlca Izvršuje e'eganten In moderen kroj po nizkih cenah. ČITAJTE V VAŠO LASTNO KORIST! V današnjih težavnih razmerah samorete obogateti le s srečko! TURŠKA SREĆKA je v to svrho prva in najpriporočljiva srečka, ima šest žrebanj vsako leto, znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, < 000.000, 400.000, 200.00D, 200.000 in 200.000 zlatih fr. vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker ker ker in ker ker ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, znaša mesečni obrok samo 4 K 75 vinarjev, in zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. PosorI Prihodnje žrebanje se vrši 1. oktobra 1913. 1 turška srečka in 1 italijanskega redčega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po 6 kron. Po arebafljik ianejajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah 1 Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. »i Gospodarsko druftuo o Skednju vknjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na izredni občni zbor ki se bo vršil v petek, dne 19 septembra 1913, ob 8. uri zvečer v lastnih prostorih (Skedenj št 226.) DNEVNI RED: 1) Nakup posest ca. 2) Razni predlogi. Skedenj, dne 27. avgusta 1913. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 40 zadružnih pravil, ee vrši drugi v nedeljo, dne 5. oktobra t 1. ob 9. uri zjutraj z istim dnevnim redom in je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Ker je ta občni zbor velike važnosti, vabi načel-ništvo, da se zadružniki gotovo udeležijo istega. :: NADOMESTILO « KAVA "M W KAVA .PERL* naravno pečeni Čisti bob s finim okusom in Jako izdaten v uporabi Kron 1-9S kilogram. P' 5:ne pcŠiijke 5 kilogramov po povzetju franko v vse| Avstro — OgrskF. The Caffee Sur Eport Trst 1/233. — Velilin zalogo o trsta ll§ ll^If i/\i Najcenejfie ograje Iz Žične mreže, pohištvo železno In Iz medl dobavlja, kakor fe dokazano, tvrdka VALENTIN BEBGMAN GRADEC Podružnica Trst nI. Nuoya it. 27. Tel. 19-79. Cenik St. 1 zastonj. Dr. Pečnik Dr. PETSCH trst, vb 1 Cateriu Bcv* 1 wm aotraaje (spletne) ta 2-1 h jpedj>ltat m Mtat ta (speiss) kotami i 11%—4 ta 7—T* IVAN parenzan: Dnevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje na dom po konkurenČnik cenah. — Priporoča ee za obilen obisk. Roj An, S. Haroora 1. toplo priporočamo Al ' * JU. edino pristni, po kakovoflti nedosegljivi slovenski izdelek. ■ ■"■■■■■ ' ■ ——BSmMSMiillliMW> " 1 ■'" ■—^■fc— v korist drufti sv. Čirih In Metala I tam Stran IV. „EDINOST" St. 253. V Trstu, dne 12. septembra 1913. premestijo kam med Nemce ali Italijane; tam bo lahko uradoval, v Gorici uradnika brez znanja slovenskega Jezika nc moremo rabiti. Doslej smo sicer potrpeli, ali sedaj Je potrpljenja konec. Dr. Casapiccola, c. kr. vilji policijski komisar v Gorici, pleni liste, ki pišejo resnico o dogodkih v Gorici v nedeljo 7. t. m. Zaplenil Je „Sočo* in potem še „Edinost", poprej je zaplenil že „DanH. Dr. Casapiccola pa se moti, če mlstf, da z zaplembami spravi s sveta rcsnico. Vsi zaplenjeni članki pride|o v interpelacijo in potem bo naše občinstvo Še z večjim zanimanjem čitalo Casapiccolove lepe besede, naslovljene na Slovence 1 Policijska služba Je te2ka, razburljiva pa tudi velika odgovornost je združena ž njo. Znano je, da policaji po navadi niso baš najprijaznejši ljudje. Na visoko mesto v policijski službi pa tiče le preudaren človek, človek, ki Ima v oblasti svoje živce. Kdor pa je nervozen ali celo nevrasteničen, tak človek pa sploh ne tiče v policijsko službo, kaj šele na višje odgovorno mesto) Tak človek lahko napravi največje izgrede in nesreče. Na takem mestu ne sme biti razburljiv človek, pa tudi ne tak, ki preveč čuti svoje narodnost in ga politična pripadnost moti v izvrševanju službe. — Nikdo se ne da rad žaliti in policijska služba gotovo ni za to. da bi predstojnik hrulil ljudi po ulici, jih zmerjal in žalil... Za danes dosti v čtivo goriškemu c. kr. višjemu policijskemu komisarju dr. Casapiccola. Kazensko postopanje proti sodniku dr. A. Medvešu je ustavljeno. Svo| čas Je zbudila občo pozornost okolnost, da Je prišel sodnik v Ajdovščini dr. A. Med veš v preiskavo radi obdolžitev po §§ 122a, 303 in 305 k. z. Preiskava se Je vlekla na dolgo, končala pa z ustavitvijo kazenskega po-stopasja proti imenovanemu gospodu sodniku. Jesensko porotno zasedanje v Gorici prične dne 20. oktobra t. I. Dva odpuščena delavca iz lad|edel-nlce v Tržiču sta stala pred okrožno sod-nijo v Gorici, ker sta težko ranila delovodje Karola Nardina, in sicer iz maščevanja, ker sta bila odpuščena iz dela. Delavca se imenujeta Kazimir Valdemarin In Juli| Vetak. Obsojena sta vsak na 4 mesece in pol težke ječe s posti. „Sokol" v Divači. — Ustanovni občni zbor se bo vršil dne 14. sept. t. i. ob 4 popoldne v prostorih gospoda Ivana Obersnela, posestnika v Divači. Prijatelji sokolstva, potrudite se k ustanovitvi, da s tem morallčno podprete prvi gib mladegs „Sokola". Dan sokolskega naraščaja v Gorici. Goriški .Sokol" priredi dne 21. t. m. v Panovcu, v krasnem gozdiču poleg Gorice, dan sokolskega naraščaja. Lanski dan sokolskega naraščaja v Kobaridu je uspel Jako povoljno in ostal vsem udeležnikom v najlepšem spominu. — Ni dvoma, da uspe najlepše tudi dan naraščaja v Gorici 21. t. m. Na c. kr. moškem učiteljišča v Gorici bo vpisovanje za vstop v prlprav-ljalnico v ponedeljek, dne 15. t. m. od 9 do 12 dopoldne. Isti dan se prično ter izvrše v torek in sredo, dne 16. in 17. t m., pismeni in ustni sprejemni, ponavljalo! ter naknadni izpiti. V četrtek, dne 18. t m., bo otvoritvena služba božja, v petek, dne 19. t. m., pa se prične redni pouk. Vse drugo na črni deski v zavodu. Utonilo je v Soči 171etno dekle, doma iz Pevme, Ivanka Primožič. UsluŽbena je bila v Gorici kot šivilja. Iz vode jo |e potegnil tehnik Ciril Cel; vsi poskusi, da bi Jo oživili, so ostali brezuspešni.j Na Trnovem nad Gorico se Je ubit 701etni Peter Rijavec, oče mizarja Rijavca na Livadi v Gorici. Padel je po stopnjlcah in ostal mrtev. Prejšnji dan Je bil pri svo|em sinu v Gorici. Za začasnega vodjo na novi slovenski gimnaziji v Gorici je imenovan prof. Andrej Ipavec. Zadušeno so našli v Gorici v Gosposki ulici Št. 10 601etno gospo Kučera, soprego upokojenega ma|orja Kučera. Zadušil )o je pliv, ko |e hotela skuhati čsj svojemu možu. Javna ljudska knjižnica v Nabrežini priredi v nedeljo, dne 14. septembra t. I Javno tombolo. Dobitka: činkvlna K 100, tombola K 200. — Srečke se prodajalo po 40 vin.v— Finančno pristojbino plača do-bitelj. Čisti dobiček je namenjen v društvene namene. Začetek tombole ob 4 pop. — Pred in po tomboli ples na javnem trgu. Vinska kupčija po Vipavskem. — Letina kaže krasno, dosti in dobro; zato se živo zanimajo trgovci z vinom za naše kraje, ki so bili pravzaprav šele lani odkriti za severne odjemalce. Ti hvalijo posebno, da so oddajali Vipavci povsem pristno blago ter prirejeno popolnoma po „novem zlitemu", kar Je za zunanjo knpčijo nujno potrebo. Kupci bi že nakupili ogromno množino, če bi pridelovalci malce ne pretiravali S cenami, v nadi, da doseže|o lanske. Pa lani je bila Izjema, ker drug|e blaga sploh ni bilo. Letos kupci tacih cen ne bodo hoteli, niti mogli plačevati, kar vem, ker sem ž njimi v stikih. — Kupci ponujajo okreg šestindvajset kron za hI mošta, pridelovale zahtevajo okoli trideset: obve!|ati bo morala najbrž srednja cena, ker drugače Je nevar nost, da se odvrne mnogo dobrih kupcev, nakar bi se cene same od sebe hude znižale. __F- B. Druge slovenske dežele. Za ustanovitev slovenske šole v Tržiču (na Kranjskem). Gg. Anton Cigoj, Miha Kralje c in Antoa Gerbolet, sklicujejo na dan 14. septembra ob 2 poooldne v dvorano hotel .International" v Tržiču javen shod v svrho posvetovanja glede ustanovitve slovenske šole. — Pridite polnošte-vllno 1 Priporoča se slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Ples niča r-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna. ppooanouLHJi ■miMSMJJSPOiauuiim u«j 3 MALI OGLASI MALI OGLASI n n&uuje p* 4 »ta. krnd*. Milit* tlikiM h mi i takrat v«t N*taagi* nWtlH rn vta. i m takaj k ha llfanlfA ali učence sprejme na hrano ugled-UvOllIld na družina v Gorici. Informacije daje Plesničar, Trat, ulica Giulia 29._2003 MnHorno spalna soba b kristalnim ogledalom m U U U rila ae proda. - Mizar M. Majcen, Trst, ulica Torguato Tasso (vogal Belvedere) 28. 2004 n+aanXlri urtnO ▼ Skednju iSČe postrežnico, UlrUoM VIlOu ženo brez otrok Zglasiti se je pri tajnfci Skedenjske podružnice it. 474 (2001 PpaHo oQ pet dobro obranjenih tehtnic-de rrUUa 8D cimalk. — Naslov Bebec, k a varna Londra od 9. do 11. predp. 2002 Odda eA meblovana soba v ulici Commerriale 50 16, D. nadat_1899 400 do 500 l ^STjrSSR 1 oktobrom 1913 takoj za oddati, tudi s pogodbo za vn leto. — Več pove Ivan Vidmar. Crcivrh nad Idrijo. 1890 Qn»nimnm v službo mladega trgovskega po-OprtJjmtml močnika. — Nastop 15. t m. — Alojt G o r j n p. Prošek. 1990 PrnHa eo v Giulia 23 (v zalogi olja G. rrUKJa O o Biaggini) črni Bladkor avana po 96 vinarjev kg. jedilno olje po 88 vin, liter._1994 Pr99nn onho 8 Porabo kuhinje in niebi-r I vex, raalifine moke, Tee Trati blakotov ter prodaja rasnih Tin in likerjev t ateklenioah Gostilna N. D. O. na vogala nI. Carradori-Ghega je pod novim vodstvo« g. JOSIPA ŽIGONA popolnoma preurejena Ia preskrbljena s pijačo najrazličnejših vrst ter a Izborao kuhinjo za tople ln mrzle jedi. Sprejema abozement na hrano ia preskrbuje prenočišča. — Tazemski ln inoiem-skl časniki na razpolago. Za eesjenl obisk se najtopleje priporoča JOSIP ŽICKKNV poslovodja. Preselitev trgovine. Naznanjam slavn. občinstvu v mestu in na deželi, da sem preselil svojo trgo Tino jestvin iz ulice Campo 8. Glacomo št. 20 v lato ulico št. 18. in se uljudno priporočam za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Vek. Stepančič. ANTON 8KERL - TRST ■tkuUk, zaprisežen Izvedenec. Trt Mi MM itsv. 19—11, T* 1734 ranih tovarn avtoaaafcOftv. malokolet tovarno avtomobilov JTo*d* Zaloga avtomobilov, motokoloo itd. >va to ulogi oloktrižaih zromfikov; btona datavniet popravljaaje Bralnih stroj a v, kotoa, motokolm Tolika zaloga pripadkov. Preselitev trgovine! Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in in deželi, da eem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico Medla štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obisk. - Z odličnim spoštovanjem J. POCKAJ. Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO „£i Gacciafori" TRST, — ulica Chiozza Stev. 5. Toči se domače prvovrstno vino, črno ic belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. —■ Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik. Anton Mahne, trgovec Priporoča al. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Trst, ulica dell'Istria št 4 s podružnico na Greti ▼ hiši gosp. Gombača in Frluge St. 275. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah. Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo. Zganjarna F. Pečenko se Je zopet odprla v ul. Scala Belvedere št. I (prihod iz ulice Miramar), Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu. Alojzij Boik Trst nL Belvedere 3, Tet. 342R.VI11. Trgovina delikotes, kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže In prve vrste. — Razpošilja se tudi po poŠti in dostavlja na dom. Artistični fotografični zavoc Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia št. 27 (nasprot lekarne Picoiola). — Fotografiije na svetlen in motnem papirju, plastično in naravan izvršene. Povečanje vsako slike oa olje, akvare sli pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artisti* nlml pozami 10 komadov 3 K. Zavod jo oo nuiiaajeal po srednje-evropskem C. kr. državna železnica. Odhod i2 Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, Pola in med po Htaje. 5.50 M do Poreča in medpostaje. 1.40 O do Gorice in medjx>staje (Ajdovi Clna). 5.35 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. 77.40 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Golovec-Dnnaj-Praga-Dečin-Beljak-Berlin - Monakov« 845 B Gorica-Celovec-Dunaj-Prepa-Berlin. Go ■ " uelja 9.10 O Herpelje, ^Rovinj), Pula in medpoataje. Celovec- Dun t 4.43 O Herpelje (t)ivača-Dunaj) jdpost 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbi±-Ljubljan»- Beljak-Dunaj in medpostaje. y.lO O Herpelje, ~ " ~ 9.15 M le ao Buj in medpoetaje. 11.05 B Gorica-Celovec-Solnograd-Curih-Pariz. U4S O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbil-Ljubljana- Beljak-Celovec in medpostaje. 3.40 M do Poreča in medpostaje. 4.15 O Gorica-Jesenice-Trbii-Ljubljana-Beljak- iaT, Trst, Piazza S. Giovanni 1, II. n. S Ljudska uparna S BOGOMIL PIMO Trst, ulica Vincenzo Belllni St 13 (lupiotl CHtTE n. 111*11 lOfeaa) Bogat izbor ur, Teriilc, ovrstnlh verižic, uhanov, pr-stanor, zapestnic Itd. Konkurenčne cene. 9HB Umetno - fotosratični Trst, ulica fffnliA Trst, ulica m Rivo št. 42 UlKJjC Rivo št. 42 Jj (pritličje) - -pri Sv. Jakobu -- (pritličje) O OEEi Irrrinje Ttako fotofr«flgl«4», pwe«U», no-tru}Mt tekaloT, porcelkaika ph »črn n nikoTnui< ipom«clk» Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsake fotografije Kadi »dobiMtl !•»?• DiiotBlkn ■pr«>«TUk nmroćb* ln Jih isrrioj« sa doma, •▼•ataeJno ladl suaaj vaaia