s^tev. 9 Ptuj, 8. marca 1957 Letnik x. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgo v orni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vrača^Tio ~ Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev med nairenlabllneišfini podjetji v državi Delavski svet Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem je pred kratkim potrdil zaključni račun za preteklo leto. Clani so se zanj zelo zanimali ter izražali svoje pripombe ob rastnih postavkah. • Zaključni račun kaže, da s uvažamo več sto ti- soč ton žita. Torej traktor mora čimprej zamenjati konje. Rudi Ilec Problemi slepili Okrajni odix>r združenja sle- pih v Ptuju bo letos jeseni pra- znoval 10 let obstoja. 10 let de- la, o katerem javnost ne ve mnogo, znali bi pa o tem pove- dati številni slepi ptujskega okraja, katerim je organizacija olajšala življenje. Trenutno šteje organizacija 46 slepih, od tega troje nepokret- nih. Niso pa v tem številu za- jeti še vsi slepi, še vedno od- krivajo akti\'isti odraslo in otro- ke, ki .so izven organizacije. V četrtek, dne 14. fcbr. 1957 ob 9. uri je v mali dvoraiii ZK sklicalo ZdiTJŽenje slepih v Ptu-, ju delovno konferenco. Ta je prikazala vsa področja dela, uspehe in napake. Razvila se je živahna diskusija in spre- jeti so bili razni sldepi. Učvr- stitti bi se morale vse organi- zacije, ki so nositeljice vsega dela. Na terenu je treba po- iskati slehernega slepega, ga vključiti v organizacijo, se po- zanimati za njegov način živ- ljenja, ga usposobiti za delo in mu lajšati življenje. Pri izbi- ranju odbornikov naj se posveti več pažnje njihovim moralno- političnim in organizacijskim lastnostim. Osnovne organizaci- je morajo doseči, da pridejo njihovi predstavniki v ustrezne svete občin. Združenje slepih naj se bavi z gospodarsko dejavnostjo Je v toliko, kolikor je to nujno po- vezano /. njegovimi nalogami, da ne bi trpelo zaradi tega osnovno delo organizacije v sicrbi za slepe. Povezati se z i-e- habilitacijsko komisijo, napotiti slepe v Staro Loko ali Zemun. kjer se v kratkih tečajih uspo- sobijo za p)oklic. HiŠTia obrt naj ostane kot glavni poklic za pre- življanje slepih v tistih prime- rih, kjer ima slepi lasten dom in kjer so podani pogoji za to. Vsi, ki izvršujejo domačo obrt, so socialno zavarovani in uži- vajo vse pravice zavarovancev in bodo prejemali tudi pokoj- nino. Nenehno je treba slepe prepričevati in jim pomagati, da se odločijo za rehabilitacijo ter s tem dosežejo kvalifikacijo za zaposlitev. Še bolj važno pa je. da se jih tudi zaposli v do- seženih poklicih. Organizacija naj si prizadeva, da se nauče vsi slepi brajlove pisave. V ta na- men naj se organizirajo tečaji in se naj naba\ijo tablice. Še nadalje naj si slepi isposojujejo knjige, pisane v brajlovi pisavi. Združenje slepih bo še nadalje oskrbovalo vse potrebne učbe- nike. Slepim je treba priskrbeti radio sprejemnike, kar je eden izmed načinov, kako dvigati in prosvetljevati slepe. Funkcio- narji osnovnih organizacij in skupščinski odborniki naj vzdr- žujejo stalne in tesne stike z ob- činskimi sveti za socialno var- stvo in zdravstvenimi organi v občini. Težki pogoji, v katerih živijo ne le slepi, terriveč tudi gluhi in ostali defektni ljudje, zahtevajo čimprejšnjo izdajo zakona o zaščiti defektnih ljudi. V cilju, da se olajša življenje, je predlagan skrajšan staž za dosego pokojnin in znižanje sta- rostne meje, olajšave pri zdrav- ljenju, pa tudi brezplačno zdravljenje in ublaženje davč- nega cenzusa. V primerih, kjer so žc priznane pokojnine, naj se prizna tudi dodatek za tujo po- moč. Vsi slepi, ki so zaprosili za železniške legitimacije za popust na železnicah, so jih tudi spre- jeli. Siromašni, bolehni slepi imajo možnost, brezplačno ko- risti\i 21 dni okrevališča za sle- pe na morju v Solti ali na Go- renjskem na Okroglem pri Kra- nju. Poleg tega pa je še potrebna skrb tudi za posameznika, za njegovo duše\mo in telesno bla- ginjo. Zakon o obveznem šola- nju naj bi z^iel tudi slepo, glu- ho in defektno deco. "laja Čestitamo ženam iz Ptuja in ptujskega okraja za »Dan žena« Tri vogle držiš, v sredini gve- tiaj stojiš in smer nam kažeš na- vzg^or in vse dedj. V tebi vzplani- teva droban plamen naših živ- ljenj, ti mu prilivaš olj^a, ti ga varuješ pi-ed vetrom, ti, naša i'odnica, ti naša ma)ti! Na tvojem delu sHoui naš dom. Od jutra do noči si kakor mravlja. Tvoje dlani so razbrasz- dane njive, tvoje, naša delovna žena! Od davnoli dni nam piišeš zgodovino. V prviih vrstah sUnega člove- škega sprevoda žajii tvoj obraz, velika Roza Lukseburg, in za teboi množica neusitrašenil-i bork za delavske pravi«. Ob svitu krvavordečih ljud- skih vstaj, ki so razburkale svet in preobračale družbeni red, si d\'iga'la pest, ti, revolu- cionarna žena! Enainštiridoseffcega nisi zajo- kala. Pograbila si orožje in se vrgla v zmiaigovit juriš, ti, žena, partizanka! V hlevu si redila, med ko- kjošmi izbirala, na ognjišče pri- Ktavljala, k potoku nc^la, šiva- la in pletila, ti, žena pripadnica Osvobodilne fronte! NadčP.oveške muke si prena- šala po ječah in mučilncah. Po- žirale so te plinske c-elice faši- stLčaiah taborišč in tvoi prah je raznašal tuj vet^er, ti, žena ujet- nica in izgnanka! Neizbrisna je tvoja žrtev, kisi jo doprinesla po nedolžnem ustreljena, ti, žena tkalka! Zmagovito si dvigniPia rdečo zaiStavo in z neutrudnimi roka- mi iia novo postavljala poruše- ni dom. V naših dneh, ko \'zrejaš no- ve Txx3o^'e in lepšaš domove, ni- si zaprla vrat za seboj. Sodelu- je z ljudsko oblastjo in skrbiš za boljše odnose med ljudmi, Občadujemo tvoje delo, ča- sterrso tvoje uspehe, naša velika delovna žeiia! Živea tvoi prazndk! 2ivel osmi marec! C. L VABILO Odbor SZDL Breg (VIII. te- ren) Ptuj vljmtoo vabi na AKAJDEMUO v počastitev »Dneva žena«, ki bo v scA)oto, 9. m^arca 1957, ob 18. vri v osnovni šoli na Bregu. Na sporedu so: ^^mostni go- vor, deMamacdje in pevske to6ke. Po akademiji bo pogostitev vseh žena VIII. terena v go®til- ni Breg na Zadružnem trgu. Vljudno vabljene žene in mož- je! Odbor. Traktor na Osojnikovem v Šiukih Dogovarjanje odkupnih cen ni več dovoljeno Pred kratkim je Zveza trgo- vinskih zbornic v sporazumu z Zvezo kmetijsko-gospodorskih zlx>mic in Glavno zadružno zvezo FLPmJ ukinila dogovorje- ne najvišje odkupne cene za ži- vino, ki so hile določene lani v januarju. Ker so dogovorjene cene prenehale veljati, lahko z^daj pooblaščene gosjKKiarske organizacije in kmetijske za- druge kupujejo živino od proiz- vajalcev oziroma jo kontrahira- io po cenah, ki se oblikujejo na V Uradnem lisitu FUU z drie 27. februarja pa je zdaj objav- ljena še odredba državnega se- icretarja za blagovni promet^ po kateri preneha veljavnost lanske odredbe o pogojih za dogovar- janje odkupnih cen kmetijskih pridelkov, razen kolikor je v ' zvezd s predpisi uredbe o pro- metu z žitom, po katerih se go- spodarske organizacije, poobla- ščene za odkup žita, dogovarja- jo o odikupnih cenah rita od pridelovailcev po tržnih pogojih. Izrael kofično pristal na umik v ::ačetku tega ledna je zahva- qa mnenja končno uspelo prepri- čati izraelsko vlado, da je privo- lila v popoten umih svojih voja- ških sil in civilnih oseb s področja Gaze. in Akabskeoa zaliva. S popolnim umikom Izraelcev IZ egiptovskega ozemlja se je močno povečalo upanje, da bo lahko plovba skozi sueški kanal v krniscm časti obnovljena. V zaho- dnih deželah na to komaj čakajo, ker je pomanjkanje naffe njihovo gospodarstvo močno prizadelo. Polom francoske ofen- zive v Alžiru Pred dobrimi tremi tedni — ko se je vnela v OZN razprava o Al- žiru — so začele francoske sile v tej deželi veliko ofenzivo proti upornim domačinom. Če pogledamo rezultate (e ofen- zive, moramo priznati, da so za Francijo precej negativni. Po njih lastnem priznanju — vsaj tako piše francosko časopisje — se je vojaški položaj v deželi zelo po- slabšal. Francoske vojaške enote niso uničile odporniških sil in boji, ki .'?o sedaj v teku, so enako hudi v vseh predelih dežele Ob takšnem stanju ni nič čud- nega, če so začeh v Parizu dvo- mili, da bi se mogel alžirski pro- blem rešiti z vojaško silo. Zanimivo je, da je baje Mollet izjavil, da ne vztraja na brezpo- gojni vdaji alžirskih upornikov in da bi sc celo z njimi pogajal. Za ureditev vprašanja je navedel tri stopnje in sicer ustavitev sovraž- nosti, svobodne volitve in določi- tev bodočih francosko-alžirskih odnosov. Upor na Ceiebesu Na otoku Ceiebesu v vzliodni Indoneziji so izbruhnili ponovno vojaški upori. Do uporov je prišlo že pred krajšim časom, vendar je osrednji vladi dr. Sukarna uspelo te upore zadušiti. Vodje upornikov zahtevajo več pravic in več sredstev za reševa- nje otoških problemov. Nova država v Afriki Iz bivše britanske kolonije Zla- te obale je začetkom tega meseca nastala v okviru Britanske skup- nosti narodov nova republika z imenom Ghana. Nova črnska republika bi naj po angleški zamisli odigrala v Afriki vlogo, kakor jo je Indija na azij- ski celini. Vsekakor je bogastvo te dežele om.embe vredno in pra- vočasno priznanje pravic domo- rodcem v bivši koloniji lahko do- sedanjemu gospodarjenju le še lahko prinese kakšne koristi.,. Nemci bodo plačali stroške bivanja britan- skih čet v Porenju Angleži in' zahodni Nemci so se sporazumeli o prispevku, ki ga bo plačala Zahodna Nemčija Veliki Britaniji za vzdrževanje britan- skih čet na zahodnonemškem. področju. Zahodna Nemčija bo plačala Veliki Britaniji 50 milijo- nov angleških funtov, poleg tega pa bo naročila vojaške opreme za znesek 100 milijonov funtov. V krogih okrog angleške vlade so s sporazumom zadovoljili, manj pa v krogih opozicije, ki očita vladi, da dovoljuje, da ji poražena Nemčija daje darila, mesto da bi ta plačila izhajala iz pravice zara- di bivanja britanskih čet na nem- ških tleh. Nemški prispevek so namreč formirali kot »pomoč«, da ne bi nemška vlada imela preveli- kih sitnosti v svoji javnosti, če bi se formulacija glasila 'na »oku- pacijske stroške«. Napad irskih upornikov Derrilin (Sev. Irska). 7. marca (Reuter). Sinoči je prišlo do pel- umega spopada med policijo in pripadniki IRA. Uporniki so na- padli neko vaško policijsko po- stajo. — To je že tretji napad na to policijsko postajo v zad- njih dveh mesecih. Pred tem .so irski nacionalisti napadli z bom- bami britansko središče za re- krutacijo. stran i PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 8. MARCA 1957 NA DRSTIŠČIH NI DOVOUENO RIBITI Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je zavrnil prošnjo Ribi^ega društva Ptuj za dovoljenje od- lova rib belic-podusti v času lovopusta na drstiščih, ker ogro- ža odlov rib na drstiščih v času lovopusta naravno drst rib, kar ima lahko za posledico manjši prirastek ribjega naraščaja. Ri- biSca društva so dolžna smo- trno gospodariti z rfbjim fon- dom, ki so ga prevzela v uprav- ljanje in skrbeti za pospeševa- nje razmnoževanja rito, Odlov rib v času lovopusta na drsti- ščih pa ne zasleduje tega cUja. NA DRAVI DOVOUEN RI- BOLOV BELIC Z MREŽAMI KRIŽAKI LE PODNEVI Na prošnjo Ribiškega društva Ptuj za dovoljenje lova rib v Dravi z mrežami-križakom v času od 1. maja do 3L decem- bra 1957 je sekretariat Izvrš- nega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo UIS odločil, da je ribolov v tem času dovoljen pod pogojem, da je dovoljen ribcriov le podnevi in to samo belih rib. Vse morebiti ujete druge ribe morajo biti nepoškodovane in žive spuščene nazaj v Dravo. Dovoljeno je loviti s križakom, katerfli okna morajo meriti v mokrem stanju najmanj 3 cm. Društvo izdaja za lov rib- z mre- žami-križaki individualna do- voljenja proti plačilu najnižjega zneska 10.000 din. Z upravičenci lova bo društvo sklenilo pisme- no pogodbo s pogoji za izva- janje lova. V tej odločbi so navedene tudi ostale pravice in dolžnosti društva ter dolžnosti . pravice članov društva in drugih. Od dohodkov, ki jih bo imelo društvo od izdanih dovoljenj, bo porabljeno 50 % v gojitv«ii sklad Ribiške zveze Slovenije, z ostalimi sredstvi pa bo razpola- galo društvo za gojitvene na- mene in za okrepitev čuvajih slttžbe. RAZPRAVA O PROJEKTIH , ZA PTUJSKI CESTNI MOST ČEZ DRAVO v ponedrfjek, 11. marca 1957, C* 16^0 bo v prostorih palače Sekretariatov Izvršnega sveta v Ljubljani revizijska razprava o projektih za most čez Dravo v Ptuju. Uprava za ceste je predložila Republiški komisiji za revizijo projektov v Ljubljani v revi- zijo za mest čez Dravo v Ptuju glavne projekte za most iz je- kla — projektant »Metalna« Maribor, za most iz klasičnega betona — projektant Projekt nizke zgradbe, za most iz vna- prej napetega betona — pro- jektant »Tehm)gradnje« Vu- hred. Med 24 povabljenimi na raz- pravo sta tudi' Okrajni ljudski odbor in Občinski ljudski od- bor Ptuj. ZA OBNOVO SADOVNJA- KOV IN VINOGRADOV BO POTREBNIH VELIKO CEPUENK Odbor za sadjarstvo in vkio- gradništvo pri Okrajni zadruž- ni zvezi bo s pomočjo trsničar- skih obratov podvzel vse, da bodo na področju ptujskega okraja trsničarski obrati cepili potrebno količino trsnih cep- Ijenk, predvsem vodečih sort trsnega izbora za haloški in slo- venjegoriški vinogradniški oko- liš. V zvezi s kritičnim stanjem naše trsničarske proizvodnje je upravni odbor Zveze hranilnic in posojilnic Slovenije sprejel sklep, da bodo v tem letu na razpolago kreditna sredstva za obnovo vinogradov in sadov- njakov zasebnih proizvajalcev. Glede na stanje trsničarskih obratov in nove možnosti za obnovo vinogradov in sadov- njakov je potrebno pravočasno pc>dvzeti vse. da bo v letošnji sezoni dovolj cepljenk, sicer bi se lahkfi z£odUiQw da bi imeli letos In tudi prihodnje leto na razpolago potrebna denarna sredstva, ne bi pa bUo dovolj trsnega materiala. OBRTNA ZADRUGA »OBU- TEV« PRED LIKVIDACIJO Pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru je vložen obtožni predlog zoper Obrtno zadrugo »Obutev« Ptuj, zoper Jožeta Klmeteca, poslovodjo- upravnika te zadruge ter zoper Ivanko Škvorc, vodjo knjigo^- vodstva zadruge, ki jim očita mnogo nepravilnosti zlasti v knjigovodstvu. Zoper poslovodjo Jožeta Kmeteca pa je uveden še poseben kazenski postopek v zvezi z očitanimi kaznivimi de- janji v tej zadrugi. ■ V času od 7. do 11. septembra 1956 je bila v zadrugi finančna inšpekcija OLO Ptuj, ki je pre- gledala poslovanje glede na razne glasove o slabem poslo- vanju zadruge ter je ixkdi ugo^ tovila stanje, v katero je moral poseči javni tožilec. Po dobljenih informacijah bo zadruga »Obutev« likvidirana. Partizanske sirote - glavna skrb ZB NOV Pairtizanske vojne sirote bodo tudi v bodoče deležne vse skrbi in pozornosti organiizacije ZB NOV Ptuj, ker ne zadošča samo njaJhova maiterialna oskrba tem- več jiim je potrebna tudi na- predna vzgoja, ki jo mairsikje pogitešamo raVino piri diiaižMah, ki dobdJvedo maiteriaikio pomoč za vojne sirote. Skrb organiza- cije za nje ne bo nehala niti ta- krat, ko bodo vsi dosegli svoje poMice. Tudi zbaranje zgodovinskega ma)beriiala zasluži več potziornosti članstva organizacije ZB NOV in ostaHih delovnih ljudli. Odde- lek NOB v ptujskem muzeju je sicer lepo urejen, lahko pa bo še bogatejši, če bo maizejiu na razpolago Se več iinlormacij iz časa vojne, popisov razniih do- godkov, borb, napadov itd., več sUk in literaiture. Zanamci nam bodo hvatežni aai to sikrb, sicer pa bo lahiioo ositala glotioka vrzel v naši zgodovini iz najtežjiih časov življenja in boTb našegla ljujdstva za svobodo in sociailii- zem. O teh in druigiih Važndih pro- blemih .so razpravljali v Ptuju v sredo, 6. t. m. na občnem zbo- ru ZB NOV. na katerean je bila izrečena osti'a Icritilka napram potvarjalcem zgodovinskih dej- stev iz minulih desetletij. O tem bomo pisal v prihodnji številki članek na ,3, strani. Šoferji in prometne nesreče kakor vsako prvo nedeljo v mesecu, so tudi 3. t. m. imeli ptujski šoferji svoj redni sesta- nek. Na tem sestanku so pred- vsein razpravljali o ugotavlja- nju prometnih nesreč. Za iz- vajanje tov. Klobučarja o tem vprašanju je bilo med šoferji veliko zanirnanja. To\'. Klobu- čar je podrobno obrazložil, ka- ko skrbno organi Tajništva za notranje zadeve proučijo vsak primer prorhetne nesreče, da ne bi prišlo db nepravilnih obtožb ali da se ne bi posameznim državljanom zgodila krivica. Nakazal je tudi najpogostejše vzroke nesreč: objestno vožnjo šoferjev, nedovoljno pazljivost šoferjev kot drugih koristnikov javnih cest, pogosto pa je vzrok tudi vinjenost. V živahni razpravi so nato šoferji obravnavali skrajno no-^ disciplino kolesarjev in vozni-' kov vprežnih vozil ter delno tudi pešcev. Ob zaključku sprejeli sklep, da bodo v bo- doče dosledneje in bolj kolek- tivno sodelovali s prometnihii organi za varnejše odvijanje prometa in v poučevanju cest- no-prometnih predpisov ostalih koristnikov naših cest Luka kz juršinci skrbi za Članstvo Zadnjo nedeljo letošnjega fe- bruarja je KZ Juršinci polagala svoje letne račune. Ob tej priložnosti je upravnik zadruge tov. Toplak uvodoma obširno govoril o vseh panogah gospodarske dejavnosti v Slo- venskih goricah. Poseben po- udarek pa je bil na pospeševa- nju živinoreje, sadjarstvu in vinogradništvu. Predsednik zadruge tov. Blod- njak je obeležil notranje delo v zadrugi v preteklem letu. Do- taknil se je poslovanja usluž- bencev in analiziral delo odkup- nega odseka. Zadruga je od- kupovala vse kmetijske pri- delke, člane pa oskrbovala z dobrimi semeni, umetnimi gno- jni, vzdrževala umetno oseme- njevalnico, opravljala traktor- ske prevoze, oskrbovala škrop- ljenje sadnega drevja itd. Zadruga Je ustvarila zadovo- ljiv dobiček in dosegla lepe go- spodarske uspehe. Za tekoče leto si je postavila nalogo^ zgraditi stanovanja nad zadružr no pisarno, kupiti avtomobil, zgraditi mostno tehtnico- in sad- no sušilnico. Zadruga bo tudi v bodoče dobavljala članom dobra semena, umetna gnojila, odkupovala pridelke in dajala članom posojlia za pospeševanje in dvig kmetijske proizvodnje. Dornavski zadrainiki in niihouo delo v pretelriem tednu je kmetij- ska zadruga Domava dala obra- čun dola. Ugotoviftve eo poka- zale, da je bilo delo zadruge uspešno, da pa je prevenstveno slonelo na ramenih zadru-inega odbora, članstvo pa je premalo aktivno posegalo v tisto smer zadružnišitva, kjer je njegovo pravo jedro. Se je mnogo za- družnikov, ki so videli ed'ino obliko razvoja in gLavno nalogo zadružništva v trgovski poslo- valnici, iskaje vse napake in njih vir v tej točM. Občni zbor je vsem zadaružnikom jasno po- kazal, da bo ob znanstvenem kmetijstvu, v boju za večjo pro- izvodnjo odpadlo nepravilno gledanje. Živinorejski odsek je dosegel prav lepe u^he v pre- teklem letu, kar je zasluga za- \'zetosti posameznflcov na tem področju. Z osemenjevailno po- stajo je kraj mnogo pridobil. Letos bq nujno potrelmo naba- viti vsaj dva plemenjaka viso- ke kvalitete. Zelo marljiv je bil čebelarski odsek, ni pa bila ugodna letina. Kot sklep občne- ga zbora je pred odbor postav- ljena naloga ustanovitve kova- ške delavnice. »Mladi zadruž- niki,«,, ki &Q ustanovili svojo sek- cijo,, bodo morali uspešno, pred- njačiti pri razvoju znanstvene- ga kmetijstva. Tudi žene-za- družnice bodo morale okrepiti •svoje delo in vnašati večjo aktivnost v vse sektorje. Eden dokazov plodnega dela zadružnikov je lično urejena prosvetna dvorana, v kateri je nameščen tud: stalni kino, ki je bil otvorjen ravno na občnem zboru. Zbor sta razveselili dve novi- ci, in sicer, da ima zadružni dom možnost nadaljnjega do- grajeva,njrabljeniih 300.000 dinarjev lastnih sredstev. Va- ščani so zadiružnega doma ve- seli, ker je to kulturno in go- spodarsko sredi;š'če Mfldavža. Dokončna ureditev pa bo zahte- vala še mnogo truda. Na občnem zboru je bilo skle- njeno, da bo urejena cesta do zadružnega doma, da se uredijo kletni prostori, prostori za knji- govodstvo in stanovanja za za- družne nameščence. Izvedba teh sklepov pa je seveda odvisna od delavnosti vodstva in sode- lovanja vsega članstva. Zaraidi sLabe ceste na Krcevi- ni netkai časa ni vozil avtobus Ljubljana—Murslca Sobota sko- zi Miklavž, temveč skozi Sredl-- šče. Sedaj je cesila popravljena, da je Miklavž zopet povezan s 1 svetom. K. i Z občnega zbora KZ Vurberk V nedeljo, 24. februarja so zadružniki KZ Vurberk obravna- vala delo svoje zadružne orga- nizacije. Iz poročil predsednika, blagajnika in knjigovodje je bilo razvidno stanje zadruge v preteklem letu. Zadruga je opravila v pre- teklem letu prometa za 18 mi- lijonov 212.429 din, pri čemer 'je imel levji delež odkup s 13 milijonov 158.040 din. Ustvarje- ni dobiček znaša 470,458 din. Primanjkljaj trgovine v znesiku 117.192 din ni bil raayasnjen, čeprav so se člani za to \'praša- nje zelo zanimali. V razpravo je posegel med di-ugimi tudi zastopnik Okraj- ne zadružne zveze, ki je v zve- zi s primanjkljajem v trgovini menil, da bo treba v bodoče uvesti S;trogo nadzorstvo nad poslovanjem in da bo treba iz- v^esti natančno revizijo poslo- vanja. 2iastopmik OZZ je pojasnil članom tudi poslovanje s kredir« ti ter podčrtal pomen •- analize zemilje. Zelo živahna je bila razprava glede živinoreje, ker 3o člani predlagali, naj bi KZ vpeljala \imetno osemenjevanje. Novi upravni odbor bo ^ušad napake preteklega leta odpravi- ti ter svoje delo izpopolniti z izkušnjami starega odbora. IZ VURBERK a V zadnjem časiu se je življe- nje na VUTberku »zelo razgiba- lo«. Nekai mladincev je postalo zelo »aiktivliih«, ker svojo bor- benost in junaštvo izražajo v prepirih in izgtedih, namesto da. bi se posvetili kulturnim prireditvam, Š portu, šahu ih drugemu koristnemu udejstvo- vanju. bj Vren'e mošta in vina Pretvarjanje grozdnega in sadnega ali invertnega sladkor- ja v alkohol imenujemo na splošno vrenje. Vrenje ix>vzroča encim žive stanice, imenovane kvasnica. Encim kvasnice, ki povzroča vrenje, nazivamo »zymaza«. Vrenje je torej od- visno od delovanja encima, vre- nje samo pa je sicer čisto ke- mični proces, kjer se pretvori en del grozdnega ali sadnega sladkorja v dva dela ogljikove- ga dvokisa in pa dva dela etil- nega alkohola. Ker pa tvori zymazo le živa Staniča, sledi iz tega^ da je prvi povzročitelj vrenja živi organi- zem, to je vinska kvasnica. Poznamo več vrst kvasnic, ki so različne v svoji osnovi in pa po svojem delovanju, najvaž- nejša med njimi pa je vinska kvasnica. Kvasnice razločujemo po njih fizioloških lastnostih, ki za praktičnega kletarja niso po- sebne važnosti, in pa tudi po njih praktičnih lastnostih. Po teh bi ločili kvaisnice nekako takole: 1. v kvasnice, ki prevro pri ugodni temperaturi 18 do 18,5 vol. % (maliganov) alkohola, 2. v kvasnice, ki vro pri niz- kih temperaturah in prevro do 8, morda 10 vol. % (maliganov) alkohola, 3. v kvasnice, ki vro v močno žveplanih moštih, 4. v kvasnice, ki so odporne proti alkoholu in povzročajo kasnejša vrenja vina, 5. v šampanjske kvasnice, ki poleg alkohola dajejo peskasto, lahko stresajoče usedlino, 6. v cherry kvasnice, ki tvo- rijo značilni buket, 7. v kvasnice, ki prenašajo večjo koncentracijo sladkorja, 8. v tople kvasnice, ki prena- šajo večjo toploto. Za prehrano kvasnic, to je za rast in razmnoževanje, so po- konCan kuharski teCaj v podgorcih Rdeči križ in Kmetijska nada- ljevalna šola v Podgorcih sta pri- redila kuharski tečaj, ki je trajal 14 dni. Občina Gorišnica je denar- no podprla tečaj, v ostalem pa so tečajnice v glavnem krile same izdatke za kuhanje. Kuhan.ie je poučevala tov. Angela Roškar, glavno vodstvo pa je bilo v rokah tov. Marije Korpar. O kmetijstvu je predaval tov. Jožef Kranjc, kmetijski tehnik iz Ormoža. Tečaj so obiskovala dekleta, katerih starši so člani KZ, ki pa kljub prošnji ni ničesar prispevala za tečaj. Ob zaključku so dekleta prire- dila igro in narodne plese, s kate- rimi so razveselila svoje starše in ostale, ki so se prireditve udele- žili. Kot vsako leto. tako je tudi 'etos učiteljstvo osnovne šole Podgorci izgubilo vse možnosti za vzgojo kmečke mladme. trebne sledeče snovi: voda, ki- sik, dušik, kalij, magnezij, fos- for in kalcij, medtem ko \'pli- vata ugodno na i-aevoj kvasnic železo in mangan. Mošt vse- buje dovolj vseh teh snovi in je idealna i>odlaga za razmnože- vanje kvasnic. Pri vrenju porabi kvasnica 5 % sladkorja za svoje življe- nje, ostalih 95 % sladkorja pa pretvori preko svojega encima v alkohol. Suha kvasnica vzdrži tempe- raturo od minus 113 stopinj po Celziju pa do plus 110 stopinj, nasprotno odmro (ne delujejo) kvasnice v vinskem moštu pri temperaturi, ki je manjša od plus 2 stopinje in večja od 60 stopinj Celzija. Za pasterizira- nje mošta se tor^j uporablja temperatura od 65 stopinj Cel- zija, vendar se mora v tem pri- meru ogrevati mošt vsaj 10 minut. Največ glicerina v vinu, ki daje yinu polnost, se tvori, če vre mošt pri temperaturi 15 do 25 stopinj Celzija. Dokazano je, da sladkor v moštu, ki vre pri nižji tempe^ raturi, tvori več alkohola kot sladkor, ki vre pri višji tempe- raturi. Na splošno se je do sedaj smatralo, da je najboljša za- četna temperatura za vrenje 15 stopinj Celzija, v novejši dobi pa se daje prednost vrenju pod to temperaturo. To je. želimo čim hladnejše, čim počasnejše vrenje. Kdo želi dobro vino s čim- več alkohola, s čimboljšim okusom in čim prijetnejšo aro- mo, bo polagal važnost na po- časno vrenje, to je na čim hladnejše kleti. Prezračenje mošta pospešuje vrenje, vendar se pri tem iz- koristi le 75% sladkorja za al- kohol, medtem ko se izkoristi pri neprezračenem moštu 90% sladkorja za alkoholno vrenje. Kvasnice najlepše vro, kadar vsebuje mošt do 25 klostemeu- burških stopinj sladkorja, večje množine sladkorja otežavajo delovanje kvasnic. vrenje je bolj počasno in ne traja do konca. Vinska ' in jabolčna kislina v pravih količinah ugodno visli- vata na vrenje, nasprotno pa ovira vrenje tanin. Različne kvasnice so različno odporne proti alkoholu, vendar je kvasnica napram alkoholu tem bolj občutljiva, čim večja je toplota. V Franciji dodajajo vinskemu moštu nekaj starega vina, tako, da ima začetna mešanica 4 ma- ligane. Ker deluje alkohol pri vrenju kot antiseptično sred- stvo bolj napram škodljivim bakterijam kakor proti kvasni- cam, dosegajo s tem enako- mernejše vrenje. J. Z. ^ PTUJ. a. MARCA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 KmelUska Driioaa v želji, da seznani vse družbene organizacije, občinske ljudske odbore, zadružne organizacije in vse kmetijske pro- izvajalce, objavlja Svet za kmetijstvo in gozdarstvo poro- čilo, ki naj bo napotek h konkretnim in praktičnim akcijam na terenu. Poročilo hoče Prikazati, kako jc dejansko stan.f« v organizaciji in proizvodnji v kmetijstvu ter ukrepe za izboljšanje stanja. Problematika proizvodnje v kmetijstvu in gozdarstvu Po nekaj mesecih obstoja in dela daje svet za kmetijstvo in gozdarstvo svoje prvo poročilo. 2e uvodoma poudarjamo, da pKM-očilo ne vsebuje nekih ]m~ polnejših ekonomskih pokaza- teljev tega obširnega področja, posebno ne po kakem sistemu, niti ne- zajema daljšega obdobja nazaj. Poročilo, ki ga dajemo, ima namen prikazati delo sveta in njegovo usmeritev, istočasno pa problematiko organizacije in proizvodnje v kmetijstvu in gozdarstvu. Namen poročila je, predlagati OLO, da osvoji v po- ročilu nakazane smernice za bo- doče delo v kmetijstvu, gozdar- stvu in zadružništvu. To je po- trebno toUko bolj, ker lanetij- stvo v okraju nima persijektiv- nega načrta razvoja kmetijstva in gozdarstva za daljše obdobje. Svet za kmetijstvo in gozdar- stvo se dobro zaveda, da so pre- denj postavljene odgovorne in težke naloge. Krepitev sociali- stičnih odnosov na vasi in dvig proizvodnje je v pogojih drob- no lastniške proizvodnje izred- no težka, vendar ne nerešljiva haloga. Rešili bomo jo toliko laže, kolikor bomo ob njirašča- nju materialnih pogojev, ki so osnova, delali dosledno, z jasno per^>ektivo in čim bolj organi- zirano. Kot že rečeno, obst^a svet za kmetijstvo in gozdarstvo šele 6 mesecev. Kot vsaka nova or- ganizacija ima tudi ta začetne težave in napake. To je tudi razumljivo, saj predstavlja kme- tijstvo relativno najbolj zaostalo panogo našega gospodarstva, ki je pod močnimi vplivi najrazlič- nejših in subjektivnih težav. Upoštevaje konkretno situacijo v okraju je svet usmeril svoje delo v naslednje smeri: 1. V krepitev socialističnih kmetijskih gospodarstev, ki lah- ko samo z zgledom kažejo oko- lici, kako je treba gospodariti po sodobnih načelih in ki oko- lici pomagajo pri dvigu kmetij- ske proizvolovico 1. 1956. Na ostalih sejah in sestankih je svet obravnaval predvsem za- deve, ki eo v zvezi s kmetijsko in .gozdarsko zakonodajo in z odloid, pravilniki in predpisi, ki jih je za področje okraja izdal OLO. Med drugim je svet ob- ravnaval naslednje: Problem^atiko in stanje proiz- vodnje na socialističnih gospo- darstvih, problematiko ureditve- nih načrtov in proizvodnih pla- nov KG in zadružnih posestev, problematiko živinorejske služ- be, osemenjevalne p>ostaje — njihov gradnjo in razporeditev, problematiko veterinarskega za- voda, semensko službo, pavšal- ne skočnine, problematiko kme- tijske in veterinarske inšpekci- je, problematiko gozdarstva v državnem ia privatnem sektor- ju. Svet je organiziral konfe- renco predstavnikov kmetijskih gospodarstev, kjer se je na osnovi njihovih poročil naka- zalo smernice za nadaljnje delo in rešilo nekatere probleme (do- delitev kleti Podlehniku in Ivanjkovcem, ureditev KG Tr- novska vas in KG Juršinci itd.). Bil je tudi seminar, ki je kme- tijskim gospodarstvom nakazal način uvedbe in izračuna nove- ga plačnega sistema po enoti proizvoda in dal smernice za iz- delavo ureditvenih načrtov za gospodarstva. Predlagan je bil tudi biro za izdelavo teh načr- tov, ki bi ga naj organizirala v svojem oIestro in odgovorno, da ob se- danji situaciji v zadružništvu in njegovi organizacijski stopnji ne bi bilo mogoče prenesti vseh nalog kmetijstva in gozdarctva na zadružne organizacije. Delo kmetijskih in gozda rskili strokovnih zavo- dov in strokovne pospeševalne službe i VETERINARSKI ZAVOD V PTUJU: Leta 1953 je začela v Ptuju z delom veterinarska ambulan- ta, ki je dobila svoje prostore v novogradnji na Ormoški ce- sti. Ta ustanova v Ptuju je zra- sla po republdšJcem načrtu o v'eterinarskih ustanovah v živi- norejsko močnejših centrih Slo- venije. Zal takrat nihče ni pred- videval pravega delokroga te ustanove. Manjkalo je temelji- tih analiz m dobrih gradbenih načrtov, zato je zrasla tudi stavba, ki je kaj kmalu poka- zala svojo negospodarsko ure- ditev. Vendar se je v teh po- manjkljivih prostorih pričelo živahno, ne samo veterinarsko, temveč tudi živinorejsko delo, ki ga je zaliteval gospodarski razvoj p>ovojnega časa. Glavna naloga te mlade usta- nove je postala borba proti plodnostnim motnjam goveda na področju celega ptujskega okra- ja, saj je 40 odst. okuženih ple- menic bila težka dediščina voj- nih in povojnih razmer. 2e v samem začetku pa se je vse bolj jasno izkazalo, da ta borba ne bo uspešna, če se ne bodo spolne okužbe omejevale tudi v osemenjevanju goveda. Tako je naknadno bil lu-ejen v teh prostorih skromen osemenje- valni center, ki je začel s tremi biki semenjaki. Da je ta pot bila- pravilna, nam kažejo statistični podatki o številu osemenjenih plemenic: leta 1953 980 glav, 1954 2400 glav, 1955 4600 glav in leta 1956 6738 glav. Danes je osemenjevanje go- veda postalo potreba dobršnega dela živinorejcev našega okra- ja, ki ne težijo le za izboljša- njem plodnosti, temveč tudi po kvalitetnem dvigu svoje goveje črede. Stalni množični pregledi ple- menic po terenu, zdravljenje okuženih pleanenic in kontrola nad biki plemenjaki so zelo zmanjšali število spolnih okužb pri govedu. Na žalost so zakotni biki, ki jih je še vedno dovolj v nekaterih predelih Slovenskih goric in Haloz, stalni r^ervoar okužb, ki ogrožajo našo govejo čredo. Vzporedno z zatiranjem jalo- vosti se je razvijala tudi tako imenovana veterinarska kura- tiva, 1 j. zdravljenje nenalez- ijivih bolnih živalL Veterinarski zavod je pričel z vreto opera- cij (tujek pri govedu, kopitni rak pri konju, carski rez pri svinji itd.), vendar na žalost le v omejenem obsegu zaradi po- manjkanja hlevskega prostora in nedovršene kirurške dvorane. Zaradi propadanja kovaške obrti v okraju nastajajo čedalje večje škode pri konjih zaradi nepra- vilne nege kopit. Z ortopedsko kovačnico skuša veterinarski zavod zmanjšati to škodo. Uved- ba stalne dežurne službe je omo- gočila živinorejcem hitro ix)moč na domu. Veterinarski zavod se čim dalje bolj bavi z zdravljenjem in zatiranjem zajedalske bolezni pri domačih živali, ki predstav- ljajo hud gospodaraM problem v okraju. Poplavna in močvir- na področja so neizčrpen izvir metiljavosti, za konje glistavo- sti in trakuljavosti, slaba higi- enska ureditev dvorišč pa pri- pomore k mooii glistavosti svinj in ljudi ter trakuljavosti psov in ljudi. Veterinarskemu za- vodu je tispelo odkriti in do- kazati na področju okraja vrsto nalezljivih bolezni, ki jih živi- norejci prej ni-so poznali. Naj- važnejši so: kužna malokrvnost konj, kužno presuš«ije vimena pri kravah, gripa pri prašičkih itd. Ekonomske cene in skočnina Teh neJsaj problemov pa pred- stavlja tudi trden okvir za bo- doče delo veterinarskega zavo- da. To svoje delo bo moral še zavod izpopolniti s kompletno diagnostiko (vštevši bakteristi- ko), da bo mogel takoj, že v samem začetku odkrivati vse nevarnosti, ki grozijo naši živi- noreji. Problem, ki spremlja rast in rairvoj veterinarskega zavoda, je \'prašanje ekonomskih cen. Zdravljenje ne nalezljivih bol- nih živali je stvar lastnika, ki mora plačati polno ekonomsko ceno za storitev. Manj je znano, da presegajo stroški osemenje- vanja skoraj za 100 odst. zne- sek, ki ga vplača živinorejec za pavšalno skočnino. Čedalje bolj se postavlja vprašanje, kdo naj krije to razliko. Vendar je tre- ba ob tej priložnosti naglasiti, da sedanja višina pavšalne skoč- nine ni ekonomska ceha, niti za prirodni pripust in se tudi pri prirodnem pripustu skriva do- tiranje v obliki subvencij za na- bavo bika, subvencioniranje pri- \'^tnega bikorejca itd. Čeprav bo predlog, da uvede- mo v našem okraju ekonomsko ceno za pripust. ki nai bo enakovredna prodajni ceni 30 do 50 litrov mleka (od 600 do 1000 din) kot je to navada v drugih državah, naletel na hud odpor in kritiko, vsebuje ta predlog ključ k rešitvi mnogotemih ži- \'inorejskih problemov. Pri taki pavšalni skočoini bodo odpadli zakotni biki, ker rejec ne bo vo- ljan vplačila zavreči. Ustvarja se možnost formiranja plemenil- nih postaj kmetijskih zadrug, prenehala pa bo tudi pojava, da bi ljudie pripuščali krave le vsako drugo leto, kot se to po- nekod še dogaja. Pri ekonom- skih cenah pripusta in pri pri- merni razširitvi osemenjev^alne mreže pa odpade tudi vsak pro- blem dotiranja osemenjevanja. iosx bo ob i&tem cjuu tudi ose- menjevanje na gospodarskem računu. (Prip. uredn.: Ekonom- ska cena za pripust je bila med tem časom s posebno repnibli- ško uredbo že urejena,) Ugotavljanje kužnih in zaje- dalfiikih bolezaii, ki so skupen problem okraja, in poseben zdravstveni nadzor čred sociali- stičnega sektorja, pa naj bo skrb skupnosti. Povemo naj še to, da veteri- narski zavod še vedno ni dogra- jen, da manjka hlev za bike- plemenjake, hlev za bolno ži- vino, kirurška dvorana ter pri- memo število prevoznih sred- stev, da bi zavod bil pri vsakem primeru hiter in efekten in se čim bolj približ.al tudi najbolj oddaljenemu rejcu. Ta oblika socialistične organizacije veteri- narske službe pa se smiselno dopolnjuje s področnim veteri- narjem občine, ki ne zmore vse- ga dela in ki Bi želi ter potre- buje pomoč. LABORATORI.T ZA ANALIZO ZEMLJE Naprednega kmetovanja brez uporabe umetnih gnojil ne more biti. Umetna gnojila pa je upo- rabljati tako, da je njihova uporaba racionalna, smotrna, torej najbolj gospodarsko upra- vičena. Da bi bilo to mogoče, je treba predvsem vedeti, kakš- ne so zaloge hranil v zemlji in koliko jih porabijo kulturne rastline za svoj razvoj, ter v kakšni oblika naj se dodajo umetna gnojila, da bodo naj- bolje izkoriščena. Najsigurnej- še napotilo za pravilno uporabo umetnih gnojil daje brez dvo- ma analiza zemlje. Zanimanje za analizo zemlje je v kmetij- sko naprednih državah zelo ve- liko. Tudi pri nas smo osnovali v lan^em letu laboratorij za ana- lizo zemlje pri OZZ v Ptuju. Laboratorij, ki sedaj dela že približno eno leto, pa ni izkori- za napredek kmeti stva v ptujskem okra u ščen v taki meri, kot je bilo to prvotno predvideno. Interesa za analizo zemlje ni niti na držav- nih po.sestvih niti pri privatni- kih. Kaj je vzrok temu? Kar se tiče privatnega sektorja, je go- tovo za tako stanje precej krivde na kmetijskih zadrtigah, ki niso znale obrazložiti in za- interesirati kmetovalcev. Na državnem sektorju, kjer dela več kmetijskih strokovnjakov, pa je predvsem komodnost in podcenjevanje izsledkov analize kriva, da iz državnega sektorja ni prisjKjlo dovolj vzorcev v analizo. Do danes, t. j. v teku onega leta, je bilo v laboratoriju ana- lizirano 124 vzorcev zemlje, od tega za gozdaiije 35 vzorcev, za kmetijsko gospodarstvo Zavrč 13 vzorcev, za KG Litmerk 2, za KZ Središče 14, ostalo pa je dostaivil privatni .sektor. Največ interesa za analizo zemlje so torej pokazali gozdarji in pri- vatniki iz področja Haloz. Po- speševalni odseki KZ bodo mo- rali za analizo zemlje zaintere- sirati proizvajalce. Naša kme- tijska gospodarstva pa bi naj tudi v tem prednjači'la in poši- ljala zemljo v analizo vsaj po preteku vsakih treh ozir. šestih let. Instrumentarije in aparatura, s katero sedaj razpolaga labo- ratorij, za enkrat zadostuje po- trebam in bi ga ne bilo treba razširjati. Ob pravočansiem po- šiljanju vzorcev bi se lahko tekom leta analiziralo vsaj 2000 vzorcev. Za boljšo orientacijo pa bj bilo nujno za ix>dročje okraja izdelati pedolaško karto, l5yer bi bili označeni vsi važni tipi tal tega področja ter izde- lane podrobne mehanične in ke- mijske analize za posamezne tipe tal. Pri tem delu bj naj po- magal z dekan in izkušnjami hmeljarski inštitut v Žalcu. STROKOVNA KMETIJSKA SOLA V TURNISCU je bila v ixxročilu Sveta za šol- sivo OLO sicer že omenjena. Vendar smatramo, da je vzgoja in skrh za strokovno izobrazbo kmetijskih kadrov dolžnost vseh kmetijskih organizacij in tudi sveta za lonetijstvo in gozdar- stvo, posebno še v situaciji ka- drov v zadrugah, na posestvih in drugod, ki je v našem okraju izredno slaba. Po evidenci dru- štva kmetij, inžen. in tehnikov je v okraju 56 agronomov in tehnikorv. Po najnovejših stati- stičnih podatkih je po posamez- nih občinah naslednje število kmetovalcev, ki imajo vsaj 1- ali 2-letno nižjo fanetajsko stro- kovno šolo: Občina Bocl 20, CSrkovci 10, Destemik 3, Gorisnica 23, Jur- šinci 18, Lešje 28, Ovmož 70, Ptuj 43, Središče 34, Videm 13. Scupaj 2B2 absolventov. Ti podatki nam povedo, da je v okraju, Id ima ca. 1600 pri- vatnih kmetijskih gospodarstev, izredno malo kmetijskih proiz- vajalcev, ki bi imeli strokovno šolo. Edina in prva strokovna šola v okraju je bila ustanov- ljena leta 1953. Do sedaj je dala 90 absolventov, kar je lepo šte- vilo za začetek- Sola še ni do- končno urejCTia, ker nima svo- jega šolskega posestva. Tako stanje, posebno sedaj, ko se re- publiški zavod za konjerejo če- dalje bolj specializira in temu primemo preusmerja proizvod- njo in organizacijo deda, nare- kuje energične ukrepe za rešitev problema, ki je, kot že rečeno v tem, da šola dobi svoje šol- sko posestvo. Sedanje stanje kvaliteti pouka močno škodi. Svet pa je mnenja, da je šola posebno za kadre v naših za- drugah (osnovne proizvajalce, ki bodo delali doma in sodelovali v raznih pospeševalnih odse- Icih) izredne važnosti in pre- potrebna. Le 2 kmetijski zadrugi od 43 v okraju imajo kmetijske teh- nike, ki delajo kot upravniki zadrug. Je nekaj državnih go- spodarstev, ki nimajo srednjih strokovnih kadrov. Vse dosedanje delo, da bi v zadruge poslali strokovnjake, je bilo premalo dosledno in vztraj- no. Čedalje bolj zahtevajo raz- mere, da zadrugam poskrbimo agronome. Vsaj zadruge na se- dežih občin bi jih morale čim- prej dobiti. Od tam bi ob pri- merni organizaciji in stimula- ciji laže pomagali tudi ostalim zadrugam na področju občine kot pa oni iz centra okraja. KMETUSKA POSPEŠEVALNA SLUZBA: Ze uvodoma moramo pove- dati, da ni bila urejena enotno. Za privatni sektor gospodarstev je bila do sedaj skoncentrira- na pri zadružni zvezi. Vlogo po- speševalcev in strokovnih sve- tovalcev posebno na novousta- novljenih kmetijskih gospcda^- stvih pa so vršili člani kmetij- ske inšpekcije OLO. Z reorganizacijo zadružne or- ganizacije, ustanovitvijo poslov- nih in proizvajalnih zadružnih zvez, pa se kmetijska pospeše- valna služba vse bolj prenaša na pa?lovne zveze in same zatiruge. Razumljivo je, da strokov- njaki pri OZZ zaradi obšimo- sti terena in pestre problemati- ke, službe do sedaj niso mogli najuspešneje izvajati. Njihovo delo je bilo premalo konkjretno za vsakega proizvajalca. V glav- nem se je odražalo v dajanju navodil, predavanjih, tečajih in tako dalje, kar je premalo za vidnejše uspehe v proizvodnji. Pii OZZ obstojajo tudi pospe- ševalni odbori, ki so usmerje- valci proizvodnje v posameznih panogali kmetijstva. Smernice teh odborov so do sedaj izva- jali po zadrugah strokovnjaki OZZ. z ustanovitvijo poslovnih zvez pa se konkretne naloge, ki jih tudi v bodoče nakazujejo pospeševalni odbori OZZ, pre- našajo na zveze in kmetijske zadruge, ki jih izvršujejo z vla- ganjem lastnih, najetih aH do- tiranih materialnih sredstev. Na primer pospeševalni odbor za živinorejo se je odločil za delo pri povečanju krmske baze v okraju. Strokovnjalci poslovne zveze bodo morali to nalogo iz- vesti v strokovnem pogledu ob ekonomski pomoči zainteresira- nih ix3slovnih zvez, kmetijskih zadrug in proizvajalcev. Zato je OZZ večino strokovnega kadra premestila na kmetijske praiz- vajaHne zveze. Istočasno pa dela na tem, da bi sleherna kmetij- ska zadruga dobila lastnega kmetijskega strokovnjaka. Do- kler teh manjka, bo treba več- krat pritegniti k delu vse stro- kovnjake na področju občine aH zadruge, ne glede na to, kje so zaposleni. Razvoj jKJSpeševalne kmetij- ske službe v bodoče ne sme stremeti za koncentracijo stro- kovnjakov na pospeševalna zvezi, pač pa k temu, da bo sleherna zadruga čimprej zapo- slila agronoma. Tudi z3. kmetij- ska gospodarstva velja, da si morajo čimprej oskrbeti dovolj strokovnega kadra za izvajanje številnih strokovnih in odgovor- nih nailog. Ob koncu bi omenili tudi to, da naj bo zaradi obširnega te- rena in zaradi tega, ker je šte- vilčno slaba (na zadrugah ni nikogar), pospeševalna služba močno gibljiva in opremljena z opremo — instrumentarji, !ci jo napredni agronomi v sodobnem delu rabijo. GOZDARSKI ZAVOD »DRAVINJA« je bdi ustanovljen šele pred kratkim. Namenjen je za prak- tično vzgojo gozdarskih stro- kovnih kadrov, ki bi naj ttikaj dobivali izkušnje in se izpopol- njevali v gozdarjenju z gozdovi panonskega tipa. Zavod gospo- dari s ca. 3500 ha gozdov sploš- nega ljudskega premoženja v našem okraju in delom gozdov v okraju Mtu-ska Sobota. S svo- jimi drevesnicami pomaga go- zdarstvu v okraju. Najtesneje sode'Iuje s Fakulteto za gozdar- stvo v Ljubljani. ^ V zvezi z nakazano proble- matiko kmetijskih in gospodar- skih strokovnih zavodov, usta- nov in kmetijske strokovno po- speševalne službo predlagamo OLO, da sprejme sledeče smer- nico za njihovo delo, in sicer: 1. Veterinarski zavod naj iz- dela elaborat in uredi načrte za dokončno dograditev in opremo s kalkulacijami. Sredstva skla- da za veterinarstvo in potrebna investicijska sredstva naj čim- prej omogočijo, da bo zavod do- grajen in opremljen. 2. Laboratorij za kemično analizo zemlje naj poživi svojo deja^-nost. Dosedanje delo kaže, da se ga ne poslužujejo v do- voljni meri nit, socialistična in zadružna gospodarstva, niti pri- vatni proizvajalci. Institucija naj se vključi v pospeševalno službo proizvaialnih zvez in s primernim delom pomaga. Če narekujejo potrebe in dopuščajo pogoji, naj dela tudi druge znanstvene analize in poskuse, potrebne za pcsneševanje kme- tijske proizvodnje. 3. Smatramo, da je kmetijsko strokovno izobraževanje v ve- liki meri tudi naloga kmetij- vskih organizacij. Okrajnemu odboru predlagamo, da pozove zadružne organizacije, soc. kmet. gospodarstva in občine, naj po- svečajo strokovni vzgoji, po- sebno osnovnih proiz\'a'aIcev. pa tudi srednjim Ln višiim stro- kovnim kadrom največio pozor- nost. Reši nai se dodelitev de- lovišča kmeti.iski strokovni šoJi, k' r»qj u«»meri r^goio m'f»dih (Nadaljevanje na 4. strani) stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 8. MARCA 1957 (Nadaljevanje s 3. strani) ljudi za potrebe kmetijskih za- drug. -1. Strinjamo se z načelom, da naj vodi pospeševahio službo pri privatnih proizvajalcih — člajiih zadruse, zadružna orga- nizacija. OLiO predlagamo, da svetuje OZZ, da naj večino strokovnjakov OZZ, ki so delali do sedaj na pospeševanju kme- tijstva, premesti v proizvajalne zveze Ptuj iu Ormož. Strokov- n.iake je usmeriti tudi na za- druge. Pospeševalcem je nuditi prevoz in dodeliti ostalo opre- mo, ki je za uspešno delo po- trebna. USMERITEV IN DELO KMETUSKE IN VETERINAR- SKE INSPEKCUE OLO Septembra 1955 je bila for- mirana lonetijska inšpekcija. Njena inaloga je, da nadzoruje, kako se v praksi izvaja kmetij- ska zakonodaja, po zveznih, re- publiških in okrajnih predpisih. Inšpekcijski organ OLO pa ne deluje sanio kot inšpekcija, tem- več istočasno kot svetovalni, za nekatere naloge, pa tudi kot operativni organ (n. pr. zaščita rastlin, zatiranje koloradeirja itd.). Na inšpektoratu ni osebe, ki bi se bavila izključno z in- špekcijo Po zaščiti rastlin. Se- daj se to delo odvija tako, da inšpektor, ki opravlja svoje po- sle v vinogradništvu in sadjar- stvu, nadzoruje zatiranje ame- x-iškega kaparja in slično, a in- špektor, ki ima poljedelsko i«i živinorejsko proizvodnjo, pa nadzoruje zatiranje škodljivcev v poljedelstvu. Poostrena je ka- i^antenska služba pri prevozu sadja in drugih poljedelskih ar- tiklov. Okužene pošiljke se poš- ljejo v ciandzacijo, ali pa se prepove vsak prevoz. Po terenu ima inšpekcija poročevalsko službo, ki j i pomaga prepreče- vaM nove škodljivce in bolezni. Pri nas še do letos nismo imeU pojave krompirjevega raka, go- barja, murvinega prelca itd. Tudi pri kmetovalcih je opaziti, da se čedalje bo'lj poslužujejo si-edstev za zaščito rastlin tako v vinogradništvu, sadjarstvu ka- kor tudi pri zaščiti krompirja pred koloradskim hroščem in krompirjevo plesnijo. Inšpekcija je -skrbela, da je bil ves aprobiran semenski mate- rial pravočasno zbran, očiščen, razkužen in pripravljea za se- tev. Tako je bila setev pravo- časno izvršena. Za ureditev se- menske službe in proizvodoje semenskega blaga daje naša skupnost velika sredstva. Se- menska služba trpi predvsem zaradi tega, ker nimamo dovolj strokovno sposobndii in zanes- ljivih pridelovalcev semenja. So primeri, da razni pridelovalci prodajajo semenje nepoznanega porekla. Razumljivo je, da je inšpektorat posegel v take ne- zdrave pojave in jih skušal čim- bolj odpravdtL V živinoreji je inšpekcija predvsem zasledovala izpolnje- vanje uredbe o odbiri plemen- ske živine. Ob pregledu pleme- njakov se je zaradi tslabega fe- notipa, kondicijskih in pasem- skih nepravilnosti' ižlivaM ialo- čevalc Inšpektorat je zasledo- val pavšalne ^ikočnine po obči- nah, apremijal de^o nfiolziiih kontrolorjev itd. Uspehi inšpek- cije bi bili večji, če bi vsi ob- činski odbori pri tem več po- magali. Delo inšpekcije na pod- ročju vinogradništva in sadjar- stva je bilo usmerjeno v to, da so se izvajale mere za zatiranje škodljivcev v teh dveh panogah. Inšpekcija je kontrolirala dre- vesnice, trsnice in prodajo tega materiala na področju okraja. Mnogo jo bilo storjenega, da je okraj dobil solidne matične na- sade za raznmoževanje trsnega materiala za obnovo, ki so v oskrbi Vinarske zadruge v Mestnem vrhu. Veterinarska inšpekcija nad- zira in usmerja delo veterinar- sice službe v okraju. Število ve- terinarjev v okraju se je dvig- nilo na 9. Od tega so 4 na ob- činah, in eicer: v Ormožu, Lešju, Borlu in JuršLnoih. Le-ti izva- jajo na jjodročju občine vse veterinarske akcije. 6 občin še nima veterinarjev. Tem poma- gajo veterinarji iz Ptuja, ki so stacionirani na veterinarskem zavodu, ali veterinarja iz bliž- nje občine. Z cmen.ienim osebjem so bili izvedena vsi veterinarski ukrepi v zaščiti in zdravljenju živine. Za izvajanja veterinarskih za- ščitnih ukrepov in zdravljenja se za primere, ki jih plačuje skupnost, uporabljajo .sredstva iz sklada za posjješevanje kme- tijstva, ki so odrejena za vete- rino. Ta sredstva so bila nizka, delno zaradi tega, ker je bil večji del dodeljen veterinarski bolnici kot subvencija. Sredstva pa bodo zadoščala, kakor hi- tro bo veterinarski z.avod začel izvajati osemenjevanje po eko- nomski ceni. Zaradi delovanja veterinarske sltižbe in inšpekci- je prometa z živino in mesom so živalske kužne bolezni v večjem obsegu niso javljale. Na novo je ugotovljena v dveh pri- merih kužna malokrvnost konj. Kokošja kuga je skoraj zatrta, ker je na razpolago dobro ce- pivo in se v stmi«iah naseljih pocepijo vse kokoši. Rejci ved- no bolj sodelujejo pri tej akciji. Ktižne bolezni se zatirajo na račmt sklada in ne predstavlja- jo več posebnega problema. Težje je preprečevati zajedal- ske bolezni, t. j, metUjavost In g'listavost. Preprečili jih bomo z regulacijo in osuševanjem za- močvirjenih področij. Omenjeni dve bolezni prizadeneta v okra- ju veliko škodo. K delu kmetijske in veteri- narske inšpekcije predlaga in ugotavlja svet sledeče: zaradi obširnega področja se naj in- špekcija pojača še za enega člana, Ici bo dela! na zaščiti rast- lin in pomagal ter kontroliral delo soc. kmet. gospodarstev. Svet je mnenja, da se inšpek- cija premalo čuti na terenu v svoji vlogi in namenu. 2e ome- njeni zakoni odredbe in pravil- niki, ki bi pomagali pri ureditvi in dvigu kmetijske proizvodnje, Se ne izvajajo dovolj ostro in d<«ledno. Predlogi za kaznova- nje, Id so bili dani, pa izgub- ljajo svojo učinkovitost, ker jih sodniki za prekrške zavlaču,iejo in obravnavajo premalo odloč- no. Stanje kmetijske proizvodnje na državnih in zadružnih gospodarstvih Ker je o delu kmetijskih go- spodarstev toliko različnih mnenj in kritike, bi hoteli podati nekaj podatkov in kratko poročilo o de- lu teh gospodarstev. Na področju okraja je 20 kme- tijskih gospodarstev in zadružne- ga sektorja, ki so organizirana kot podjetja. Eno od teh je Re- publiški zavod s samostojnim fi- nanciranjem in je namenjeno za vzgojo kasaških konjev (Kobilar- na Turnišče). Manjše površine še upravljajo Vinarska zadruga v Ptuju, Veterinarski zavod v Ptu- ju, Dom onemoglih Muretinci ter Bolnica Ptuj in Ormož. Gk)spo- darstva opravljajo skupaj 5954 ha kmetijskih površin in sicer: 1788 ha njiv, ali 29%. 538 ha sadov- njaka ali 9%. 957 ha vinograda ali 15%, 1258 ha travnika ali 22%, 460 ha pašnika ali 7 odst., 891 ha gozdov ali 15% in 82 ha ostalih površin ali 2% od zgoraj navedenih skupnih površin. Povprečno pride na vsako go- spodarstvo po 30C ha kmetijskih površin, kar odgovarja jugoslo- \'anskemu povprečju srednjih kmetijskih gospodarstev državne- ga sektorja. ARONDAajA: Velika hiba teh gospodarstev je močna razparce- iiranost, zaradi tega jih bo treba temeljito arondirati. Zgoraj na- vedena skupna površina je razde- ljena na več kot 4000 ločenih parcel in sicer: Večina parcel, ki merijo do 2 ha površine je nad 5800, v površini od 2 do 5 ha je 87 parcel, 5 do 10 ha meri okrog 100 parcel, 10 do 20 ha je 27 par- cel, le 7 parcel meri nad 20 ha površine. O dosedanjem delu komisije, ki iz\-aja arondacijo z zamenjavo ali odkupom zemljišč navajamo sa- mo dva primera arondacije in to: KG Kidričevo je uspelo arondi- rati v kompleks s 100 ha površi- ne in v dva ločena manjša kom- pleksa, ki merita vsak nad 10 ha površine 240 parcelic s povprečno velikostjo od 30 do 120 arov. V to arondacijo je bilo treba vklju- čiti nad sto bivših lastnikov teh parcelic, ki pa so v glavnem z razumevanjem sodelovali. Komisija je izvajala arondacijo tudi na KG Cirkulane, ki je bilo ustanovljeno junija 1954. leta. V začetku je bilo sestavljeno iz pre- vzetih zemljišč KG Zavrč in Za- družne ekonomije Slatina. Po za- konu o odpravi viničarskih odno- sov pa je gospodarstvo prejelo 83 manjših kmečkih vinogradniških posestev v skupni izmeri 104 ha. Ta posestva, ki merijo povprečno 1,25 ha, ležijo v 12 k. o. Od pre- jetega števila gospodarstev jih bo gospodarstvo Cirkulane zadržalo 24, vsa ostala pa je nujno z aron- dacijo zamenjati. Največji kom- pleks zemljišča, ki ga danes Cir- kulane koristijo, meri 19 ha, naj- manjši pa 15 arov. Skupno pose- duje gospodarstvo Cirkulane 63 ha vinogradov, od tega v polni rod- nosti le 7 ha, vse ostalo bo v pri- hodnjih letih obnoviti. V teh oko- liščinah razdrobljenosti je zaen- krat vsaka smotrna in obsežnejša obnova vinogradov nemogoča, a vendar nujna. Vsi dobro vemo, da 7 ha rodnih vinogradov tega vino- gradniškega posestva ne more za- dovoljivo preživljati tega kolek- tiva. Manjkajo tudi primerna go- spodarska in druga poslopja, ki jih taki kmetijski proizvodni obrati rabijo. S tem da ugotavljamo izgube, ki nastajajo zaradi razmetanosti parcel pa problem še ni rešen. Prezreti ne smemo tudi dejstva, da je 80% površin plodnostno neurejenih (melioracije, apnenje, krčenje grmičevja itd.) v vino- gradniških predelih pa nujno po- trebna obnova. Slična situacija glede arondacije je tudi na KG Juršinci, KG Tr- novska vas in delno tudi KG Dor- nava, ki je prav tako prevzela večje število parcel po zakonu o odpravi viničarskih odnosov in po zakonu o kmet. zemljiškem ma- ksimumu. Upoštevajoč vse nave- dene okoliščine vidimo, da so po- sebno novo ustanovljena gospo- darstva v težavnem položaju. V začetku niso imela primerne de- lovne sile niti sredstev za delo. Večina teh posestev ni imela in nekatera še danes nimajo primer- nih stanovanjskih niti gospodar- skih poslopij. Skoraj vsa zemlji- šča teh gospodarstev se sestojijo iz nebroj parcelic razmetanih v raznih k. o. Prvi izmed navedenih razlogov sicer sedaj odpade, ker so ta go- spodarstva med tem dobila po- trebno delovno silo, s finančno pomočjo skupnosti pa so nabavila najnujnejšo mehanizacijo. Tudi druga težava glede stanovanjskih in gospodarskih poslopij se je delno rešila, ker skoraj v.sa go- spodarstva postopno gradijo po- trebna gospodarska, upravna in stanovanjska poslopja. Arondacija pa je še danes sko- raj tako aktualna, kot je bila pred nekaj leti. Nastaja namreč vpra- šanje, ali smo sredstva za nabavo mehanizacije in graditev gospo- darskih središč rentabilno investi- rali, če gospodarstva niso arondi- rana v večje komplekse. Vsaka večja mehanizacija je nerentabil- na, če služi obdelavi parcel v iz- meri 20 arov do 1 ha. Tudi novo zgrajena poslopja se ne bodo mo- gla pravilno amortizirati, če ne dobijo zaokroženga ozemlja. Predvidevamo, da je v bodoče potrebno arondirati še zemljišča 800 do 1000 zasebnih lastnikov in na ta način prenesti in združiti z večjimi, že obstoječimi kom- pleksi gospodarstev še cca 1200 ha. Le na ta način bodo postala gospodarstva sposobna organizi- rati proizvodnjo na sodoben na- čin, istočasno pa bodo polno tudi opravičila vsa izdana sredstva za nabavo mehanizacije, gradnjo po- slopij in drugih naprav. Tako združena zemljišča bodo nujno zagotovila znižanje proiz- vodnih stroškov, , večje donose, uvedbo plodoreda, v hribovitih predelih pa zasaditev sodobnih vinogradov in sadnih plantaž. POLJEDELSKA PROIZVODNJA: Struktura gospodarstev je različ- na zaradi terenskih pogojev, v ka- terih se gospodarstva razvijajo. Od celokupne površine ima največ ornih površin KG Ptuj, in sicer 71%, nato Sobetinci, Središče itd., najmanj pa KG »Kerenčič«, ki pa ima le 9,3% oranic od skupne površine. Največ travnikov od celokupne kmetijske površine poseduje KG Trnovska vas in sicer 52%, nato Juršinci, Kidričevo itd., najmanj pa »Kerenčič«, in sicer 9%. STRUKTURA POSESTEV v letih 1955 in 1956 je bila sledeča: Naj- več žitaric seje KG Središče in sicer 42%, Sobetinci 40 odst., Dor- nava 40 odst., nato pa setev žita- ric močno pada in doseže najniž- jo površino setve v KG Cirkula- ne in sicer 5%. S krompirjem je posejano v KG Središče 28 odst., Kdričevo 21 odst, najmanj pa KG Ormož in Zavrč, in sicer 2 do 4% vse orne površine gospodar- stva. Površine pod deteljami so naslednje: KG Placar 47%, KG Makole 42 odst., KG Draviniski vrh 29 odst.. KG Dornava 25 odst., najmanj pa Ormož in Kidričevo 1 do 40%. Vinogradništvo zasega sledeče površine v primerjavi s celotnimi površinami gospodar- stva: KG »Kerenčič« 61%. Ivanj- kovci 39 odst., Zavrč 38 odst., Cirkulane 38 odst., Litmerk 34 odst., Dravinjski vrh 30 odst.. Podlehnik 29 odst.. izpod 10 odst. je Kidričevo z 1%. Gospodarstva z malo izjem sejejo skoraj vse poljščine, ki pri nas uspevajo. Vseh vrst poljščin je preveč in čas je že, da opuste tiste setve, ki so v zadnjih 3 do 5 letih po- kazale slabe žetve, finančno pasi- vo ter za gospodarstvo niso ne- obhodno potrebn«. KOLIČINA ŽETVE: Navajamo podatke za leto 1955 in 1956. Pšenice je pridelalo največ KG Ptuj in sicer 28 in 31 q, »Osoj- nik« 26 in 28 q, Kidričevo 21 in 26 q, Zavrč 12 in 28 q, Ormož W in 24 q. Dobra so tudi nekatera druga gospodarstva, dočim izka- zujeta KG Trnovska vas in Jur- šinci pridelek izpod okrajnega po- vprečja, ki je 12,6 q. Ječmena pridela največ na 1 ha KG Dravinjski vrh in sicer 39 q, Placar 30 q, »Osojnik« 26 q, Ki- dričevo in Ormož 25 q itd., naj- nižjo setev ima Juršinci, ki je za 40 kg izpod okrajnega povprečja in znaša 11,4 q. Pri ovsu prednjači zopet KG Ptuj z 20 q, Kkiričevo z 20 q, Dra- vinjski vrh 18 q, »Osojnik« 17 q, najnižjo žetev pa izkazuje KG Trnovska vas in Juršinci in to za 1 q izpod okrajnega pavprečja. Koruze pridela največ na 1 ha KG Ivanjkovci in Sobetinci s 24 q, Kidričevo in Zavrč 18 q. Placar 17 q. izpod okrajnega povprečja pa Središče 12 q, Ormož, »Osoj- nik«, Litmerk po 11 q, še manj pa Dravinjski vrh, Makole in Juršin- ci. Okrajno povprečje znaša 15,9 q na 1 ha. Pridelek krompirja v letu 1955 in 1956 je bil naslednji: KG Ki- dričevo 157 in 165 q, Ptuj 143 in 180 q, Zavrč 110 in 200 q. Dra- vinjski vrh 115 in 165 q, Ivanj- kovci 100 in 139 q. Izpod okraj- nega povprečja, ki je v letu 1955 1956 127 q, so KG Juršinci. Pla- car, Sobetinci, Središče in Trnov- ska vas. Sena in otave pridela nad okraj- nim povprečjem, ki je 31,7 q, KG Dravinjski vrh s 45 q, Ptuj 43 q, »Osojnik« 40 q, Ormož in Litmerk 58 q. Podlehnik 37 q. Izpod okraj- nega povprečja so Dornava, Cir- k-ulane, Juršinci, Sobetinci in Sre- dišče. Za KG Dornava bi omenili, da ima v zadnjih letih težave za- radi poplav, ki povzročajo, da so pridelki nekaj nižil kot "bi bili si- cer na tem že znanem in dobro organiziranem posestvu. Navedeni zbrani pokazatelji ka- žejo smer setve za v bodoče. Le- po je videti, da bodo nekatera go- spodarstva morala opustiti kultu- re, ki v njihovih zemljah slabše uspevajo. Verjetno vpliva na pri- kazane nizke pridelke tudi vital- nost semena, način gnojii-nja in ostalo iz agrotehnike. Vsak pri- delek izpod okrajnega povprečja pa mora na družbenih kmetijskih gospodarstvih v bodočo odpastl. Velik vpliv na pridelke vseh vrst ima gnojenje, zato nekaj po- datkov o porabi umetnih gnojil. Na 1 ha kmetijske površine so gospodarstva uporabila sledeče količine vseh vrst gnojil in sicer: KG Litmerk 5 kg. Središče 6 kg, Juršinci 51 kg. Trnovska vas 141 kp. Podlehnik 153 kg, Sobetinci 149 kg. Makole 216 kq, »Osojnik« \ 2."0 kg, Dornava in Cirkulane 253 ' kg, Ivanjkovci 285 kg, Kidričevo ; in Ptuj 346 kg, Ormož 389 kg. ' nsiveč pa Zavrč 520 kg. Za pravilno presojo umestnosti rabe umetnih gnojil dodamo še število živalskih enot na 100 ha kmetijskih površin, ki zahtevajo večjo ali manjšo rabo gnojil zlasti pri intenzivnih kmetijskih žetvah. Največ živalskih enot na 100 ha kmetijskih površin ima KG Mako- le. in sicer 80, nato Placar 49,6, Središče in Sobetinci 3?.4, Cirku- lane 32,5. »Osoinfk« 31.9. Dorna- va 29,9, Ptuj 28. Trnovska vas 27.1. Dravinjski vrh 25.7. Ormož ?5.4, Juršinci 23,9. Zavrč 23. Ki- dričevo 22, Litmerk 21.1. Podleh- nik 20.8. Ivanjkovci 15, »Keren- čič« 2.7 glav. Dodatno k temu šte- vilu glav jet reba dodati še živino, ki jo redijo vinopradniški delavci in prodajo ves višek hlevskega nnoia vinopradniškim posestvom, česar na vinogradniških gospo- darstvih ni. ŽIVINOREJSKA PROIZVOD- NJA Številčno stanje živine na kmetiiskih gospodarstvih ie na- slednje: 226 konj ali 4,2%, 1340 govedi ali 3.5%, 351 prašičev ali 0.64% od celolaipnega .?te- \nla živali v okraju. Številčno stanje goveda se da povečati z manjšimi adrjptaciiami hlevov. Tudi v prašičereii je novečanje števila živali dose£;liivo, ker stoji nezasedenih več svinja- kov. Tudi .^tevilo penitnine je minimalno in bo treba najti primeren način, da bomo go- spodarstvo zainteresirali, zlasti za proizvodnjo jajc in mesa ko- koši. Primerjali bi rejo živine na naših gosnodarstvih nasproti .številu živine, ki se redi na vseh gospodarstvih v LPuS. Po- vprečje za govedo v LiRS znaša 23,1 glave na 100 ha kmetijske površine. Naše KG imajo 22,7 glave, v okraju Maribor 30.2 glave, v okraju Celje 46,1 glave, v okraju Murska Sobota 18.2 glave. Ista primerjava v številu svinj je naslednja: povprečje v LRS znaša 1,1 glave, pri nas samo 0,6 glave, v Mariboru 0,7 glave in v Murski Soboti 2.2 glave na 1 ha kmetijs'ke povr- šine. Poleg pridelka gnoja za rast- linsko proizvodnjo gospodar- stev, ki mora biti postranski produkt proizvodnje, ne glavni cilj živinoreje, je važna mleč- nost krav in vzreja plemenske- ga nara-ščaja. Gospodarstva so pri ureditvi živinoreje hodila svoja razna pota. So gospodar- stva, ki so začela z odbiro živali v lastnem hlevu, druga so do- kupovala na sejmih in na do- movih, v glavnem samo zato, da napolnijo hlev in porabijo knno. Le manjši del gospodarstev je kupoval elitne živali, seveda za primerno višjo ceno. Podatki živinorejvSke službe kažejo sicer številčni porast krav pod mlečno kontrolo (od 122 do 428 v treh letih). Porast količine mleka pa ni tako uspe- šen in zaradi nizke mlečnosti nekaterih posestev pade po- vprečna mlečnost rodovniških krav na kmetijskih gospodar- stvih celo izpod okrajnega po- \'prečja. četudi imajo nekatera kmetijska ogspodarstva v s\'-o- iih hlevih najboljše mlekarice v LRS. S kontrolo mlečnosti sicer ugo- tavljamo mlečnost posameznih živali pri sedanji prehrani. Ni- smo pa ugotovili, kakšna je sploh sposobnost teh živali pri polnih jaslih z vsemi dodatki krmil, ki jih imamo na razpo- lago. Nujno je, da vzporedno s selekcij zboljšujemo pogoje v predelavi domače krme in da izboljšamo krmni obrok na- .':ploh. Krma se mora pridelati dCHna, in to osnovna krma ka- kor tudi močna krmila. Temu prknerng je treba bodoče ure- diti kolobar in plan pridelova- nja krmnih rastlin. Izboljšati Je zemljišča, zlasti travišča in de- telj išča. Zato so potrebna sicer sredstva, vendar je treba to nalogo odločneje izvajati. Pokazali bi na primeru, kako lahko gospodarstvo dvigne ren- tabilnost in kvaliteto goveje črede brez dokupa dragih živali od drugod. Kmetijsko gospodar- stvo »Osojnik« je odbralo se- danjih 44 krav z mlečnostjo od 2600 do 4500 kg mleha letno oziroma hlevskim povprečkom 3200 kg mleka s 3,9% maščobe iz lastne črede. V hlevu so sa- me pincgavke, katerih se neka- teri izogibajo, češ da so slabe mlekarice. Ce bi imeli v vseh hlevih na naših gospodarstvih take pincgavke, bi bila povpreč- na molznost daleč iznad okraj- nega p>ovprečja rodovniških krav. Izhodna čreda teh krav je živina iz obveznega odkupa. V hlevu ni drage živali, zato je riziko izgube majhen. To gospo- darstvo je ta uspeh doseglo z izboljšanjem krmnega obroka, s kvalitetno mlado travo in dete- ljami, vzporedno pa je izloče- valo tiste živali, ki na boljše jasli niso reagirale pozitivno. Visokovi-edno živino le v higi- ensko urejen hlev, k polnim jaslim kvalitetne krme in v roke ljudem, ki znajo živino pravilno os.krbovati. Na kmetijskih go- spodarstvih se ti pogoji morajo ustvariti. Kjer teh pogojev ni oizroma dokler niso urejeni, ne bo uspela z nobeno pasmo. TRAVNISTVO Sorazmerje med ornimi povr- šinami in travniki na nekaterih gospodarstvih ni povoljno. Naj- višji odstotek travnikov v struk- turi gospodarstva ima KG Tr- novska vas z 52%, Juršinci z 39%, Domava in Kidričevo s 36%, Makole s 33% vseh povr- šin. S teh podatkov bi zaklju- čili, da imajo prav ta gospo- darstva največ živalskih enot na 10€ ha kmetijske površine. Dejansko pa ni tako. KG Trnovska vas z najvišjim oa.-^totkom travniške površine je v živalskih enotah na področju okraja na 8 mestu, Juršinci na 11. mestu, Dornava na 6. mestu, Kidričevo na 13. mestu. Zaradi manjšega števila živalskih enot na gospodarstvu bi bilo priča- kovati, da je uspeh izdatnejšega krmljenja večji. Tudi to ne drži z izjemo KG Kidričevo in Dor- nava, kjer je mlečnost dobra. Na splošno lahko ugotovimo, da gospodarstva travniškim po- vršinam posvečajo premalo nege in pozornosti. Ce bi to bilo dru- gače, bi se to moralo odražati pri krmljenju živine in mlečni proizvodnji. VINOGRADNIŠKA IN SAD- JARSKA PROIZVODNJA Ugodno za kmetijska gospo- darstva vinogradnLške smeri je dejansko stanje, da so obnovila 29% svojih vinogradniških po- vršm, medtem ko so privatni vinogradniki obnovili samo 1% površin svojih vinogradov. To je sicer lepa površina, vendar bi tudi z obnovo vinogradov in sadovnjakov trebalo pohiteti. Cena vinu niha, za zdaj je sicer pvoljna, kaj pa bo v letih, ko bo cena manj povoljna? Daleč so gospodarstva za- ostala glede modernejše obde- lave vinogradov, vidno pa so izboljšala idetarstvo. be imamo primere, da gospodarstvo porabi na 1 ha vinograda do 300 de- lovnih dni pri povprečnem pri- aeiku lu hI vina. Zftcno pa je, da je možno obdelati in spra- viti v klet pri donosu 50 hI na 1 ha z uporabo delovne sile, ki je neprimerno nižja in znaša od 100 do 150 delovnih dni. Ome- nili bi samo najdražje opravilo, in sicer kop v vinogradu, ki trosi največ človeške delovne Z uvedbo ozkega traktorja go- seničarja, ki vleče dvobrazdni plug in orje do 30 cm globoko, imamo izkušnje v Mestnem vrhu v vinogradih vinarske zadruge. Tam je omenjeni traktor zamenjal 60 ročnih de- lavcev, porabil 20 kg nafte in v desetih urah preoral 2 ha vi- nograda do globine 28 cm. Osta- lo delo je opravilo v enakem času 12 kopačev. KG Podlehnik, Cirkulane, Za- vrč, Mestni vrh, Litmerk, Ke- renčič, Ivanjkovci, KZ Juršinci ter VZ Ormož imajo matičnjake ameriške podlage za trsničar- stvo. Trsnice so na KG Zavrč, Podlehnik, KZ Juršinci in VZ Ptuj. V teh obratih pridelamo 95/0 vsega trsnega materiala v okraju. Nujno je, da tem obra- tom nudimo vso pomoč, ker le tako imamo zagotovljene kva- litetne sadike za obnovo, Ma- tičnjake in trsno proizvodnjo, ti obrati lahko povečajo, brž ko bo to potrebno. Drevesnica je na KG Makole (Ptujska gora). Tudi KZ Juršinci, KZ Muretinci in KZ Tomaž imajo drevesnice. Tudi ta proizvodnja sadik je za obnovo sadovnjakov izredno važna. 2e nekaj let smo dova- žaLi sadna drevesca iz sosednih okrajev in celo iz drugih repu- blik, kar ni priporočljivo. S sa- dikami lahko prenesemo k nam nove škodljivce in bolezni, n. pr. rdečega pajka iz Maribora, ame- riškega prelca iz Vojvodine. Teh škodljivcev v našem okraju do sedaj nismo ugotovili. Za presojo usmeritve gospK)- darstva še nekaj podatkov o vinogradniških površinah na- sproti kmetijskim ix)vršinam, ki jih E>osestva imajo. Gospo- darstvo Kerenčič ima 61% vse kmetijske površine pod vino- gradi, Ivanjkovci 39%, Zavrč 38%, Litmerk 34%, Dravinjski vrh 30%, Podelhnik 29%, Dor- nava in Juršinci 9%, Cirktilane 39% itd. V sadjarstvu moramo omeniti gospodarstvo »Osojnik« s plan- tažo breskev, kar je tam tudi najvažnejša gospodarslia pano- ga, nato KG Ivanjkovci z nad 11.000 jablanami, Kerenčič z 10.000 jablanimi, Zavrč s 5000 jablanami, Cirkulane s 4000 ja- blanami, Dravinjski vrh s 3000 jablanami, neupoštevajoč ostala sadna plemena. Pridelek jabolk v sorazmerno slabi letini 1956 je znašal na vseh gospodarstvih nad 50 vagonov, kar predstavlja vrednost nad 10 milijonov di- narjev, ne da bi upoštevali pri- delek krme pod sadnim drev- jem. Obnova strnjenih nasadov se izvaja tudi na gospodarstvih prepočasi. Nega obstoječih sad- nih dreves ni popolna. Potreb- no bo vsa gospodarsko vredna sadna drevesa bolje oskrbovati in močno zagnojiti, da pridemg čimprej do bogate rodnosti kva- litetnih olemen. Struktura plač na 1 ha 1 ha površine na 1 delavca oziroma nakmetšfske površine. Skupni dohodek na 1 ha kmet. površine je po gospodarstvih naslednji: KG Ivanjkovci 166.000 din, Ptuj 157.000 din, Zavrč 137.000 din, Litmerk 131.000 din, Kerenčič 129.000 din, Osojnik 108.000 din, Podlehnik 92.000 din. Dravinjski vrh 89.000 din. Najniže stoji trenutno KG Dor- nava in to z dohodkom 59.000 din po hektaru. Tu je seveda kriva poplava, ki je temu go- spodarstvu v zadnjih letih na- pravila veliko škodo. Povprečni dohodek na 1 ha kmet. površine znaša za vsa gospodarstva v LRS 81.000 din, za gosF>odarstva v okraju Ptuj 98.000 din, v okraju Maribor 93.000 din, v okraju Murska Sobota 145.000 din, v okraju Celje 173.000 din (hmelj). Primerjajmo dohodke na ene- ga zaposlenega delavca, ki so v naših gospodarstvih nasled- nji: KG Osojnik 409.000 din, Središče 394.000 din, Kidričevo 306.000 din, Placer 246.000 din, Dravinj.ski vrh 237.000 din, Ivanjkovci 236.000 din, Podleh- nik 242.000 din. Zavrč 224.000 din, Makole 222.000 din, Ormož 220.000 din, Domava 165.000 din, Kerenčič 119.000 din in Cirku- lane 109.000 din. V primerjavi s povprečjem LRS, ki znaša 335.000 din na 1 zaposlenega delavca, znaša v našem okraju ta dohodek samo 221.000 din, v okraju Maribor 306.000 din. v okraju Murska Sobota 374.000 dinarjev. Nadalje primerjajmo skupni dohodek na 1 ha kmet. površi- ne, ki znaša v povprečju LRS 81.000 din, v našem okraju 98.000 din. v okraju Maribor 93.000 din. v okraju Murska Sobota 145.000 din. Ti podatki nam povedo, da ustvarjamo na 1 ha kmet. po- vršine nasproti povprečju ¥ LRS sicer zadostno vrednost. Ko pa primerjamo vrednost, ki odpade na 1 delavca, vidimo, da je ta nižja, ker je storilnost delavca nižja, kot v sosednih okrajih in je izpod republiškega povprečja. Nadalje bi bilo potrebno ure- diti vrednost osnovnih sredstev, ki bremenijo 1 ha kmet. povr- šine in so razdeljene takole: povprečje LRS znaša 96.000 din. V našem okraju 98.000 din, v mariborskem okraju 108.0C0 din, v okraju Murska Sobota 109.000 din. Kljub tem pokazateljem, ki kažejo, da je ocenjena vrednost osnovnih sredktev na 1 ha kmet. površine z ozirom na republiški in odnos sosednih okrajev sicer primerna, lahko trdimo, da ni urejena. Podrobni pokazatelji za posa- mezna kmetijska gospodarstva so naslednji: na prvem in naj- \'išjem mestu je KG Makole, ki ima 1 ha kmet. površin obre- menjenih s 336.000 din vredno- sti osnovnih sred.stev (grad Šta- tenberg). Sledi KG Sobetinci s 166.000 din, Zavrč s 159.000 din. Središče s 145.000 din, Placar s 120.000 din, Osojnik s 117.000 din. Trnova vas s 103.000 din, Ptuj z 99.000 din, republiške- mu povprečju se približa Pod- lehnik s 97.000 din, sledi Kidri- čevo z 89.000 din, Ormož s 86.000 din, Kerenčič z 79.000 din, Ivanjkovci s 73.000 dui, Domava z 72.(K)0 din, Juršinci s 65.000 din. Dravinjski vrh s 35.000 din. Ta obremenitev močno vpliva na donosnost in rentabilnost go- spodarstva. V nekaterih prime- rih je nujno potrebno popra\nti cenitve oziroma izločiti iz se- stava osnovnih sredstev vsa sredstva, ki v bližnji bodočnosti niso potrebna. (Konec prihodnjič) PTUJ. 8 MARCA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 ANDREJ KOVAČ, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti (Nadaljevanoe) Na knjižni razstavi, ki jo je priredila Studijska knjižnica le- ta 1952 na gospodarski priredit- vi v Ptuju, je med obiskovalci vzbujala ix>sebno pozornost ne- ka knjiga v oddelku slovenskih pisateljev iz dobe med obema vojnama. Zaščitni ovoj te knjige je prikazoval prizore iz Lukar- ske dežele s tipičnim dekletom iz tega predela Ptujskega polja. Bili so to »Lukarji«, literarni prvenec pisatelja Antona Ingo- liča, ki ga je privedla življenj- ska pot že leta 1933 v Ptuj na gimnazijo, njegovo prvo' služ- beno mesto. Iz nep>osredne bli- žine je Ingolič lahko opazoval in razgrinjal težko življenje malega človeka na Ptujskem polju in v Halozah ter ga v pravi luči socialističnega rea- lizma prikazal v nekaterih de- lili. Leto 1941 tiadi njemu ni prizaneslo, bil je med tistimi, ki so morali zapustiti domačo zemljo in oditi kot izgnanci v Srbijo. Po osvoboditvi leta 1945 ga vidmio zopet v Ptuju, toda že leta 1946 se preseli v Mari- bor, kjer ureja literarno revijo »Nova obzoi-ja«. Danes pa de- luje v Ljubljani, kjer je lansko leto praznoval petdesetletnico svojega plodnega literarnega dela. Ptuj mu dolguje .še po- sebno pozornost in zahvalo, saj je bil Ingolič prvi slovenski pi- satelj, ki je uvretil ptujsko ob- močje v slovensko slovstvo z njemu lastnini realizmom. Njegovi sLukarji« so izhajali v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1935 in 1936 pod naslovom »Zemlja in ljudje« I. del, v kajižni obliki pa je delo izšlo leta 1936 in vzbudilo s svo.>> so- cialno problematiko veliko po- zornost Druga predelana izdaja je izšla kot prvi 2:vezek »Pre- žihove knjižnice« v založbi »Obzorja« v Mariboru. Lukarija obsega približno predel med Dornavo, Markovci in Moškanjci. Zemljepisna ime- na, kjer se dejanje romana od- vija, so simbolično izbrana kot n. pr. Lukovci, Blatinci, Blatni- ca (Polakava!) in dr. Opis lege Lukovcev in graščine se ujema s položajem Dornave in njenim gradom, kajti »Lukovci so ležali takoj onstran Blatnice«, ki so jo zasenčevale »zgrbančene vrbe in akacije... Ponekod so se travndki kar potapljali vanjo, da je bila videti kakor dolga, ozka mlakuža«. Z zadnjih iz- rastkov Slovensldh goric se vidi vsa Lukarija kot na dlani, »le tu in tam posejana z gozdovi, sicer pa vsa pokrita s polji in travniki in preprežena z belimi cestami, rjavimi poljskimi kolo- vozi in potmi, skoraj razpolov- Ijena ix> železniškem tiru in obljudena s številnimi vasmi«. (1. izd., str. 14.) Dornavska graščina, ki je v središču dogajanj v našem ro- manu, je bila sprva po starem izročilu lovski gradič, leik 1597 «50 jo dobUi v posest grofje Her- bersteini. Okrog leta 1668 je prišel grad pod borlsko gospo- ščino, kjer so gospodovali za- vrški gospodje iz rodbine Sauer. V letu 1736 pa najdemo na dor- navsldh posestvih grofe iz rodu Attems, ki so sredi 18. stoletja dali grajski stavbi v glavnem današnjo obliko in uredili velik park z redkim rastlinstvom. Včasih je imel grad tudi voja- šid pomen, saj je s svojo lego zapiral široko Ptujsko polje. V stari Jugoslaviji, v času na- šega romana, so bili tu Pon- gratzi, ki so posedovali grad že od leta 1883. K domavski gra- ščini je spadalo tudi veliko po- slopje nasproti gimnazije, ne- kdanji »mali grad« ptujskih go- spodov. Ingolič ga omenja v svojem romanu kot »veliko ru- meno stavbo v Starem mestu«. (1. izd., str. 132.) Včasih so bile tu pisarne okrajnega glavar- ..fitva,,., ..__________......_________ Kot pove že ime opisane po- krajine, je njen značilni pride- lek čebula ali luk, saj je tukaj man ljudski pregovor »če nega liika, nega kaj na mizo djasti«. S streho pokritimi vozovi so ga včasih prevažali daleč naokrog, v Maribor, na Hrvatsko in celo v nemški Gradec. Pisatelj nam prikazuje tudi sajenje tega »drobnega rdečega lukca«. Ko pa luk sejejo, ne smejo nič go- \^riti, sicer luk ne obrodi. Prvi del romana se godi v letih 1921 do 1923. Osrednji pro- blem tvori borba za to preljubo zemljo, kajti številni mali kmet- je, želarji in gostači so lačni zemlje in imajo edino željo: »Samo pest zemlje, da bomo tudi mi na s\'ojem, da se bomo lahko greli svobodno na soncu in legali na svoje ravninskih cestah »med travniki, kjer so pastirji kurili ognje, med polji, s kate- rih so ljudje spravljali ajdo, krompir in buče, skozi nemirne vasi mimo vinogradov, od ko- der se je glasila vesela pesem trgačev... Grički naokoli so biLi sama pesem, sama pestrost barv, dnevi vedri in jasni . . •« (1. izd.,, str. 92). Tudi v zimskem času ni bilo v Lukariji prav nič dolgočasno. Prišel je domači praznik kolin, potem je bilo na vrsti kuhanje žganja; drugo tako prijetno opravilo je bilo luščenje bučnic, združeno s pravo veselico ... In končno domača pesem, ples ob zvokih harmonike in številne svadbe... Ljudje so se v tem času le poredko odpravili z lu- kom po svetu ... Pa so prišla leta gospodarske krize, ko so pridelovalci morali ponujati luk za sramotno nizko ceno, kar je otežkočalo odpla- čevanje obrokov za odkupljeno agrarno zemljo. Ingoličevi junaki iz Lukarije so zelo impulzivni ljudje z moč- nimi erotičnimi čustvi. Tudi opisi ljubezenskih dogajanj so krepki, vendar povsem prirod- ni, kot so prirodni ljudje sami, ki so neločljivo povezani s težko pridobljeno zemljo ... rrsdavatelj bi moral povedati še W v ponedeljek, 4. marca 1957 je priredilo Zgodovinsko dru- štvo v Ptuju pod okriljem Ljud- ske univerze DPD Svoboda pre- davanje o italijanskih načrtih v Sloveniji 1. 1941. D^^orano OK ZKS so ljudje napolnili do zad- njega kotička. Predaval je tov. dr. France Škerlj, zgodovinar iz Ljubljane. Predavatelj nam je izčrpno, skoro do podrobnosti predočil grozoto italijanskih okupacijskih načrtov v Slove- niji in način njihove izvedbe. Svoja izvajanja je p)odprl s po- trebno dokumentacijo. Do sem bi bila zadeva v redu. Ob koncu predavanja pa smo FKJslušalci imeli občuteli, da so izvajanja tov. doktorja eno- stranska. Mislili smo si takole: če hoče kdo izvrsti kak načrt, mora računati na dvoje: 1. na sredstva, s Itaterimi bo skušal svoj načrt iz\^esti, 2. vedeti mo- ra, da načrta ne bo mogel iz- vesti, ne da bi naletel na od- por, če zasleduje cilj, ki neko- mu ni po volji. Prvi odpor proti itaUjan.skim načrtom je bila ustanovitev Osvobodilne fronte in njene takojšnje akcije, po- zneje pa formiranje partizan- skih odredov in končno vse- Ijudska vstaja slovenskega na- i-oda. — Vse to je predavatelj v svojih izvajanjih omenjal le v skopih stavkih. Začudeni pa smo ostali poslu- šalca ob koncu predavanja' rav- no zaradi tega, ker nismo čuIi niti besedice o sredstvih, ki so se jih posluževali italijanski okupatorji za dosego svojih ciljev. Zdi se nam enostransko informiranje o zgodovinskih dejstvih, če zgodovinar v zvezi z italijansko okupacijo Slove- nije ne govori o žalostni vlogi, ki jo je odigral v tej dobi belo- gardizem, zlasti še, če preda- vanje posluša mladina, Ici je dorastla že po osvoboditvi. Brali smo knjigo Francka Sajeta »Be- logardizem« in vemo, da bi se Italijanom posrečilo izpolniti bore majhen del njihovih na- črtov, če bi jih izdatno ne pod^ prli stebri klerikalne reakcije ban Natlačen, general Rupnik in škof Rozman z organizacijo bele garde, ki je nadaljevala s pogubonosno tradicijo klerika- lizma v Sloveniji in ki je ob svojem zatonu grozil slovenske- mu narodu z uničenjem. Moč- nejše zdrave ljudske sile so mu sramotno delo preprečile, se mu postavile po robu in tudi zmagale. Čudili smo se, da predavatelja niso dopolnili v smislu zgoraj povedanega vsaj prisotni zgodo- vinarji. V bodoče želimo od predava- teljev, ki bi imeli podobna pre- davanja, da nam zgodovino ju- goslovanskih narodov objektiv- no osvetlijo od vseh strani, pri tem pa računamo tudi, da kot državljani socialistične države zavzemajo tudi svoje stališče, ki mora na poslušalce vplivati zelo pozitivno, če je objektivno in resnično. Š. K. Zlato poroko sta praznovala Te dni sta praznovala 50 letni- co poroke zlatoporočenca Jakob Roškar in Ana iz Cvetkovec pri Ormožu. Oba sta rojena leta 1879 in zdrava, pravi žilavi kmečki ko- renini. Redko slavnost sta prazno- vala v krogu svojih 6 hčeric in 1 sina, dva sina pa sta padla v na- rodnoosvobodilni borbi, eden kot talec. Številni vnuki in tudi pra- vnuki so pokloni!- ziatoporočence- ma pozlačeni palici in jima želeli še mnoga leta. Oba slavljenca ra- da citata naš list zato jima tudi naše uredništvo in uprava čestita k njuni zlati poroki: Še na mnoga leta! MEDNARODNI ESPERANTSKI SESTANEK Za 42. Universalni esperantski kongres in 30. SAT kongres sve-^ tovne delavske organizacije, ki bosta letos v Marseillu in Rot- terdamu so v teku velike pri- prave in se že prijavljajo espe- rantisti iz različnih dežel, kaj- pada tudi iz Jugoslavije. 9. IFEF kongresa mednarod- nega železničarskega udruženja esperantistov. ki bo maja v Re- ki, sc bo udeležilo 200 jugoslo- vanskih železničarjev-esperanti- stov in okoli 500 železničarjev iz inozemstva. Bilten esperanit- skega železničarskega društva Nemčije prinaša po »Jugoslovan- skem železničarju« članek, ki se- znanja bralce o zanimivih izlet- nih točkah v Jugoslaviji in je namenjem udeležencem tega kongresa. -o- Dornavski grad Gledcilišče Ptuj Četrtek, 7. marca, ob 19. uri: Akademija v počastitev »Dneva žena«. Petek, 8. marca, ob 20. nri: Petrovič: »Mrak«. Gostovanje DPD »Svoboda«, Ptuj, Nedelja, 10. marca, ob 20. uri: F. Roger: »Trije fantje in eno dekle«. Red: premierski in iz- ven. Torek, 12. marca, ob 16. nri: F. Roger: »Trije fantje in eno dekle«. Red: LMS-1. — Ob 20. uri: F. Roger: »Trije fantje in eno dekle«. Red »A« in izven. Četrtek, 13. marca, ob 16. uri: F. Roger: »Trije fantje in eno dekle«. Red: LMS-IL — Ob 20. uri: F. Roger: »Trije fantje in eno dekle«. Red »B« in izven. Nelcdair&li ^oški okti^ist Jožetu je bilo nekaj nad 18 let, ko jeo dšel v partizane. Potem je ostal v vojski še naprej, dokler leta 1947 odslužil svojo vojaško obveznost. Vrnil se je k staršem na manjšo kmetijo, kjer so že težko pričakovali njegovih rok. Obas tarša sta bila bolehna, mlaj- ši sestri pa sta bili še napol otro- ka, zato so se tem bolj zanašali na njegove krepke roke. Jože je sicer imel veselje do kmečkega dela, toda prišel je domov prežet z revolucionarnimi idejami, spričo katerih je postalo vsakdanje kmečko delo docela nepomembno. Treba je bilo graditi novo sociali- stično družbo, ki si povsod, po vsej domovini z mogočnimi kora- ki utira pot naprej. Zdelo se mu je, da povsod nastajajo velike stvari in spremembe, le njegova vas caplja nekje na repu te silne množice. Z vso svojo maldostno zavze- tostjo se je vrgel na delo. Za svoj domači kraj je hote) storiti nekaj velikega, biti je hotel dober in se razdati za druge. Ljudje so mu začeli zaupati, predlagali in volili so ga na vodilne položaje skoraj v vse organizacije, ki so na vasi obstajale. Tudi na okraju so ga začeli upoštevati in ko je bil iz- voljen še za tajnika KLO-ja, je postal na vasi prvi aktivist. Izva- jal je volitve za volitvami, one- mogočal delo vaške reakcije, se prepiral z ljudmi na sestankih, ici so samo kričali in naštevali, kaj vse jim manjka, izvrševal od- kupe, ki so postajali čedalje večji in čedalje bolj surovi. .Skratka, dosledno je izvajal direktive, ki so po vsemogočih linijah prihajale iz okraja dan za dnem. Vse to, sicer tu in tam nekoli- ko škripajoč je še nekako šlo, le kmetijsko obdelovalne zadruge se mu ni posrečilo ustanoviti, dasi- ravno je v to vložil več truda kot za katero drugo akcijo. »Kakšen aktivist si, da še lastnih staršev ne moreš prepričati za zadrugo« — so mu pogosto očitali na okra- ju. Z nekim občutkom krivde je navadno molčal na taka očitanja in nehote mislil na očeta, ki je že ves slaboten udaril po mizi in pribil: »Dokler bom živ, bom tudi gospodar na svoji zemlji, po moji smrti pa delaj kakor hočeš.« Res očeta in vaščanov ni mogel ra- zumeti, zakaj se tako branijo za- druge, ko je pa bilo vendar vsaj zanj povsem jasno, da bo potem vsem laže. da bodo z manj truda bolje živeli, da bo s tem sociali- zem na vasi zgrajen, v kar je bil trdno prepričan. Toda sčasoma se je to opou- .stilo, tudi odkupi so polagoma prenehali in začelo se je govoriti o reorganizaciji ljudskih odborov, čemur so kmalu sledila tudi de- janja. Njegova vas je bila priklju- čena sosednemu kraju, kjer je nastal sedež občine, z drugimi — strokovno sposobnimi uslužbenci. Njega nenadoma niso več potre- bovali, ker ni imel strokovnih kva- lifikacij. Ponudili so mu sicer me- sto kurirja, kar jo pa odklonil, ker je bil vezan na zemljo staršev, ki sta bila na kraju s svojimi moč- mi in sta kmalu zatem tudi drug za drugim umrla ... Ostal je doma in prevzel po- sestvo. Sreča! se je zopet z vsak- danjim — resničnim življenjem, na iavijo tisti, ki imajo mesečne plače in tisti kmetje, ki jim drugi dma ŽIVL.JENSKA SOLA Cicibane in pionirje iz Dor- nave zanese pot večkrat na po- sestvo Kmetijskega gospodar- stva. Tam je zanje »enajsta šo- la«, njihova prava življenjska šola! Kaj vse se nudi bistrim očem, kai vse dojemajo uka- željne glavice. Tovariš direktor Pa sprejema ves živ-žav vedno s prisrčnim nasmehom. Potem so na posestvu še tovariši, ka so vedno pripravljeni zadovo- ljiti veliko radovednost malih obiskovalcev. Besede tov. direk- torja So besede strokovnjalca, ki pa imajo zaradi posebne pri- vrženosti poklicu še svoj pose- ben pomen. Kot velik tovariš med malimi je tov. delovodja med živahnimi obiskovalci, ko- vačnica, ki jo vodi vedno na- smejani kovač, je s svojim električnim mehom in razliičnim orodjem prava zakladnica za potešitev radovednosti. Da jeza razvoj vrtnarstva potrebna po- leg znanja tudi ljubezen, doka- zuje niladi vrtnar, ki so mu pionir j i vedno dobrodošl i učenci. Da so traktoristi najbolj obču- dovane osebe, razbereš iz obra- zov pionirjev in cicibanov ... Enajsta šola — življenjska šola! Svetn, veliki hlevi, povsod čisitoča. negovane živali, raz- sežna polja, silos, stroji, vrt z tisočero drobnih življenj... in vse povezano v ritem enega sa- mega velilkega življenja skup- nosti. Zdaj je Franček še učenjak prvega, razreda in Tonček in Stanko tudi in Trezika in Ne- žika in dirugi, pa prvi že ve, da bo tak gospodar, ki bo zredil prav tako lepega prašiča kot je »jorkširec«. To in še več vedo učenjaiki prvega razreda, še s tanjšim posluhom pa prislu- škujejo zrelejši pionirji velike- mu življenju utripa v enajsti šoli kmeti jiskega gospodarstva. Uk Pa je tako lahek, sočno prepojen s tovarištvom odras- lih, povezan v utrip življenja. NOVA RIMSKA Na prostoru, kjer gradijo centralno lekarno, so delavci naleteli v nasutem materialu na rimske marmonate bloke z napisom in reliefno predstavo. Sef gradilišča tov. Kranjc Vik- tor je o najdbi takoj obvestil Mestni muzej, zakar se mu uprava zahvaljuje. Spomenike so odpeljali v muzej. opravljajo delo.« Zvest temu spo- znanju se je z vso vnemo zagrizel v zemljo in opustil vse drugo. Nekatre organizacije so ga morale črtati iz svojega članstva, v dru- gih pa je ostal le še kot pasiven član. njim postetovat o vsakdanjih te- žavah. Pognal je korenine v zem- ljo, iz katere je zrastel, korenine, ki so mu v burni dobi aktivizma skoraj usahnile. Prepričan sem, da nekdanja revolucionarnost v njem še ni ugasnila, ker vera v ZGODBA, KI JO PIŠE ŽIVLJENJE Kljub vsemu pa ne more po- polnoma utoniti v vsakdanjem delu. Preko časopisov še spremlja naše pestro družbeno dogajanje. Ustvaril si je družino in izboljšal zemljo, da je lahko vzor okoliš- kim kmetom, ki so se mu še pred par leti posmehovali. Zopet ga kmetje upoštevajo in se hodijo £ boljše življenje ne more ugasniti. oMrda bo zopet kmalu stopil ak- tivno na pot razvijanja socialistič- nih odnosov na vasi z mnogimi izkušnjami, kar bo dalo njegove- mu delu realnejšo in bogatejšo obliko. Treba mu je pa, kakor mnogim, s podobno preteklostjo pomagati na to pot.. Fideršek F. FILM FII,M MESTNI KINO PTUJ predvaja od 8. do 10. marca ameriški barvni film »Velika noč Ca- sanove«; od 12. do 14. marca mehiški film »Trije pusto- lovci«. MESTNI KINO ORMOZ pred- vaja 9. in 10. marca ameriški film »Generalni inšpektor«; 13. marca francoski film »Take se ne umira«. KINO SREDIŠČE predvaja 9. in 10. marca ameriški barvni film »Rdeči gusar«. KINO MURETINCI predvaja 9. in 10. marca angleški barvni film »Afriška, kraljica«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 10. marca ameriški film »SE- STRICNA RAHELA«. Trije pustolovci Mehika nam je dala do sedaj nekaj izrednih filmov; seveda pa tudi nekaj zelo slabih, med katere spada tudi film »Trije pustolovci«. Čeprav se je reži- ser Fernando Mendrez trudil, da bi svojim trem junakom dal nekaj smisla za humor, posebno sicer v Mehiki zelo popularne- mu Dagobertu Roguerezu. Vse- kakor bi lahko okrog zgodbe o podjetnem očetu in dveh sino- vih pričakovali kaj več kot sa- mo nanizanje dogodkov, osolje- nih s starimi humorističnimi podatki. Ko bi avtorji filma vsaj skušali iz tega narediti parodijo na avanturistične fil- me ali pa vsaj dosledno obdržali napetost in naredili pustolovski film. bi gotovo pridobili, čeprav se film tudi sicer žal ne more pohvaliti s posebnimi odlikami niti v igri niti režiji, pa tudi ne v fotografiji. Sestrična Rahela Režiser Henrj' Koster je z več ali manj znanimi igralci Olivia de Havilland, Richard Burton, Audry Dalton napravil povpre- čen film in te ocene mu ne od- rekajo mnogi filmski kritiki. Predvsem hvalijo igro mladega igralca Richarda Burtona. Od začetka do konca film vri- va vprašanje: kaj je Rahela — gre&nica ali svetnica, dokonč- nega odgovora pa ne daje. Zgodba je torej nekam čudna, a sodeč po uspehu romana, na- pisala ga je Daphne Du Mau- rier, dobro znana tudi pri nas, ima neko posebno moč. Kratka vsebina: Zagonetna Rahela fOlivia de Havilland) vznejevolji mladega Ashleva (Richard Burton), ko poroči nje- govega oboževanega bratranca v Italiji. Bratranec kmalu umre, toda pred smrtjo pride od nje- ga k Ashleyu nejasno poročilo, ki namiguje, da je Rahela kriva njegove smrti. Toda ko se Ra- hela pojavi v Angliji, se Ashle- yevo sovraštvo naglo poleže. Zaljubi se vanjo in končno pre- piše nanjo vse svoje premože- nje, podedovano po umrlem bratrancu. Tedaj pa Rahela od- kloni, da bi ga pK>ročila. Ashley zboli in v dolgi bolezni — Ra- hela mu streže — se mu zopet porodijo stara sumničenja. Po- leg tega odkrije v nekem Rahe- linem predalu seme neke zelo strupene rastline. V njem se je utrdilo prepričanje, da je Ra- hela bratrančeva morilka. Pla- nil je na vrt, da bi ji dokazal svoj sum, toda tedaj se je Ra- heli udri lesen mostiček in strmoglavila je toliko globoko, da se je smrtno poškodovala. V objemu Ashleya, ki jo je lju- bil in sovražil hkrati, je umrla. Rdeči gusar Ze sam naslov nam pove, da je to film o gusarjih, ki so v starih časih ropali in morili po rhorjih. Režiser Robert Siodmak je z zelo znanimi ameriškimi igralci Burt Lancestrom in Evo Bartok napravil zabaven film o gusarju in njegovi ljubezni. Scenarij, kakor tudi režija in igra igralcev je na zadostni vi- šini, predvsem Burta Lancestra v njegovih paradah v filmu — to je z njegovimi junaškimi in neustrašnimi podvigi. Film je posnet v barvah, kar daje filmu vsekakor še eno prednost. Kratka vsebina: S svojim ka- pitanom Valom, znanim gusar- jem iz 18. stoletja, imenovanim »Rdeči-gusar«, je grupa gusar- jev zaplenila špansko ladjo z 80 topovi. Gusarji so razočarani, ker niso razen orožja našli ni- česar drugega. Valo se pa od- loči, da bo to orožje prodal El libru, vodji punta na otoku Kobra. Na zaplenjeni ladji pa nudi španski baron Valu 50.000 forintov, če mu preda El Libra. Ker pa Val dela za dve strani, odide njegov mornar Ojo na otok Kobra, kjer izve, da je El Libra že ujet na otoku St. Pi- rot. Valo ie pripravljen, da ga osvobodi, če Consuelo, El Libro- va hči, pristane, da gre z njim. Ona pristane. Valo se preobleče v obleko španskega barona in prevari Špance ter osvobodi El Libro in njegovega priiatelia Prudena. Medtem pa so gusarji izvedeli, da se je Valo zaljubil v Consuelo in da hoče dati orožje El Libru brez kakršnekoli nagrade. Uprejo se mu in izro- čijo Consuelo španskemu baro- nu; Vala. El Libra in Prudensa pa zvežejo, posadijo v čoln in jih prepustijo usodi. Prudens jih s svojo teorijo reši do obale. Val izve, da se je Consuela mo- rala poročiti z guvernerjem na Kobri. Prudens je izumil novo orožje; Valu pa so se pridružili še mnogi zatirani ljudje in tako so z novim načinom borbe pre- magali Špance. Val za tem reši tudi svojo posadko, ki so jo bili Spanci medtem zaprli na ladji. Kobra je bila proglašena za re- publiko; Valo in Consuela pa si priznata drug drugemu ljubezen. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 8. MARCA 1957 V Središču — Šahovska sek- cija. V Središču jo bil 27. t. m. ustanovni občni zbor šahovske sekcije v okviru Prosvetnega druživa. Za predsedmka je bil izvoljen tov. Sever, ki .je že do sedaj pokazal mnogo smisla za organizacijo in ljubezni do te plemenite igre. Številni člani .so porok, da bo sekcija močna, a turnir, ki se bo v kratkem pri- čel, bo pokazal igralce ter kre- pil njihovo tovarištvo. S tem se je Število osnovnih šahovskih organizacij povečalo v okraju Ptuj na tr-i enote, kar vs^akor še ni v ponos ptujskega okraja. Pripravljalni odbor za Okrajni .-ahovsild odbor ima v načrtu Se ustanoviti šahovske enote v Or- možu, Majsperku, Cirkovcah in Ivanjko\rcih, kakor tudi drugod, kjer bodo pogoji za to. BrzopoteznJ turnir Šahovske- ga društva Ptuj za mesec ma- rec bo v torek, dne 12. -t. m. v društvenih prostorili (posebni aobi gostilne >Slov€nskG gorice) s pričetkom ob 19.30. Prijatelji KEGLJANJE ('tujski kegljači so v nedeljo gostovali v Zagorju in odigrali prvenstveno tekmo proti Ru- šam. Na zelo slabem kegljišču so ptujski kegljači podrli samo 4161 kegljev, dočim jih je podrl nasprotnik 4282. Ekipa Drave je dosegla naslednje rezultate: Si- ker 721, Hodnik V. 60.9, Lajoš 6tJ8. Breceij 719, Bagladi 589 in Plodnik Tki 765. Med tednom so se v Ptuju med seboj pomerili krceki -to- rek >: in sreda j;. Prijateljsko sre- čanje je bilo zelo zanimivo. Tekmovali .so na 100 lučajev. Krožek i^torek« je podrl 3043 kegljev (Lajoš 375, Kotnik 392, Breceij 418, Pirš 348, Bagladi 368, Puž 3.34. Cafuta 413, Runo- vec 395). Ekipa > srede« je po- drla 2906 kegljev. (Kranjc 354, Pteterski 401. Špoljar 352, Do- -stal 370, Mramor 405. Žemljic 360. Perger 352, Vauda 312.) ROKO^fET JLA : Drava 17:7 Pri zelo lepem vrementi so rokometaši Drave ot\'orili le- tošnjo sezono tei* so se v prija- teljskem srečanju, pomerili z ekipo JLA-garnizije F*tuj. Igra je bila precej živahna, vendar v preveliki premcči Ai-made, ki je zasluženo premagala ekipo I>rave z visokim rezultatom 17:7. Najboljši pri ekipi Armade je bil znani igralec .Agejev, ki je dal .^am 9 golov, pohvaliti pa je treba še Turondiča, dočim se je pri Dravi odlikoval Herceg. Sodil je dobro Tomanič. Nogometna ekipa Drave je v nedeljo gostovala v Varaždinu in odigrala prijateljsko tekmo proti članu MVC: lige Svoobda iz Vai-aždina. Kljub premoči gostujoče eki- pe, ki je predvsem \- prvem polčasu pokazala lep nogomet, je morala v drugem polčasu kloniti. I*ri moštvu Drave se je vide- lo, da so igralci bili brez kon- dicije ter so tako morali pre- pu.stiti zmago domači ekipi. Re- zultat je bil 4:1 (1:0) v korist domače Svobode. V predtekmi sta se pomerili mladinsJci mašt\'i obeh ekip in tudi tu je pripadla zmaga boljši ekipi, ki ,je zmagala z rezulta- tom 4:0 (2:0). DVOBOJ SIND. PODRUŽNIC Sindikalna podx-užnica kon- fekcijske stroke »Mura t v Mur- ski Soboti je napovedala sorod- nim sindikalnim podružnicam v vzhodni Sloveniji teltmovanje v strelstvu in šahu. Tekmovanje je bilo v nedeljo. 24. februarja v Celju. Sodelovale so sindikal- ne podiTJžnice »Murai iz Murske Sobote, »Toper" iz Celja in »Deltam iz Ptuja. Rezultati so bili: Podružnica ^Mura-t je dosegla v šahu prvo mesto, ;.Delta« drugo. >ToperT pa tretje. Strelski troboj med ekipami je bil zelo zanimiv in borben. Kot dobri strelci so se plasirali na prvo mesto člani strelske družine podi-užnice »Delta«. »Murailo jih je že več — bi se morala porazgovorjjti orgainizacija SZDL in Ga;3Msko društvo in poskrbe- ti, da se ne bi ponavljali. NESPORAZUM Albert boluje na želodcsi. Zdravnik ga vparaša: ~ Kaj ste jedli zadnjič? — Biftek. — Z apetitom? — Ne, s krompirjem in colabo. AMD Ptuj obvešča članstvo, da je Avto-moto zveza dostavi- la N-sakemu članu en izvod ča- .sopisa Avto-moto, glasila Avto- moto zveze Slovenije. Ta .številka je brezplačna, vsak tisti pa. ki želi ta časopis naročiti, naj izpolni naročilnico, ki je tiskana v časopisu in jo odpošlje na navedeni naslov. Naj ne bo člana AMD, ki ča- sopisa AM ne bi naročil. VINARSKO SADJARSKA SO- L.\ S VEČINA, p. Zg. Kungota »prejme TRI DELAVSKE DRUZlNTi za vincpradniška dela z naimanj tremi delovnirnj člani. Stanovanje je pripravljeno, Pldča po pravilniku in deputat- na zen^lja na r^apolago. Prijave -^bij-amo do IS. marca t. Na- stop službe najpozneje 1. •* dalje vTŠili pregledi v proti tuberkuloznem dispanzerju ob ponedeljkih, sre- dah Jn petkih od 7. do 12. ure. 1 ha vaNOGRADNiSKEGA PO- SESTVA (žlahtna trta), sado- nosnik, njiva in hiša z gospo- darskmi poslopjem v Dester- niku takoj prodam. Vprašajte Salamon, Placar 18. ?:(rODN.n SF.MENSKI KROM- PIR hoiender > prodan«. Vprn- -■iaite v Spolenakovi ulici 12. Ptuj. barve, vzorci in veze- nine v stanovanju Ali ste že kdaj pomiisliili, da je vajšemu nerazpoloženju v *rtanovan,iu morda kriva tudi soba, \' kateri preživnite večji del svojega prostega časa? Naj- brž no. Ljudje se namreč vse pi-emalo zavedamo pomembno- sti okolja in njegovega vpliva na naše psihično počutje. Tako na piimer enolična in mrtva soba diha v nas nepre- stan hlad in dolgočasje, prena- trpanost z Vso mogočo »a^o pa nas utruja in vzbuja v nas ob- čutek nav-oličanosti. Zato je prav, da teonelji^o premislimo, kako bi dai:i predmetom, ki no« obdajalo, prijeten značaj. Kar pogumno se je na to treba lo- titi sprememb in dopolniitii kar naše oko v stanovanJTj pogreša. Včasih dosežemo io že z no- vo zaveso, pregrinjalom, Ijub- kkn prtičem ali blazino, ki nam ob dolgih urah šttidija ali dela oživljajo rasjpoloženjG. Pogla- \'ilna je predvsem izbira barv, ki se morajo ujemati z opremo in obenem ustrezati celotni po- ja\n osebe, ki prebiva v sobi. Odrasli ljudje ^smejo za deko- racije uporabi j aiti močne, nasi- čene barve in vzorce ali pa tudi nTanj izrazite barvne tone, tako d i ti ustvarjajo hsrmoni^čmo ravnovesje njihoven-yu značaju. Otrokom ustrezajo nežnejše barve. Bela etaminas;ta zagri- njala in prc^grinjala poži^'imo z barvnimi svilenimi trakovi ali z vezenjem, ki je še najbolj lju- bek okras. Ob taMh Za^-esah lepo uč-inkujejo svetlobarvne nizke blazinice na stolih, na vsakem v drugetn odtenku. Lep okras za slovenske domo- ve so tudi naše narodne veze- nine s križmm vbodom. Na Ck>- renjskem imajo še pcsebno tra- dicijo, ki pa v današnjem času že zelo zamira. Vezilna tehnika žal med podeželskim ljudstvom skoraj ni več v rabi. Čeprav so tj predmeti lepa dekoracija v vsakem stanovanju. Ornamente naše domače kulture kot so na- geljni, z\rončIti in marjetice, lahiCo s pridom ui>orabimo z& \'ezenje velikih namiznih prtov in manjših četverokotnih an- gleških prtičev. Prav tako lahko s križnim vbodom ix>živimo otroške oblekce in predpasnike, ženske bluze in ix)letne obleke, kuhiaijsk« gamJtiirc itd. ter ta- ko ohranjamo obenem tudi tra- dicijo slovenske ljud'sike tvor- nosti. konec Čevljev z VISOKO peto Dal Tako odgovarjajo na za- stavljeno vprašanje modni dikta- torji. Čovljarji, pa so pripravili že prve udobne obutve. Pravijo, da letošnja moda .stre- mi predvsem za praktičnostjo in udobjem. Toda kdo bo temu ver- jel? Sicer pa je nove modele moč kaj lahko zagovarjati. Čevlji ne bodo več tako koničasti, peta bo nižja in širša. Prav v tem so glavne spremembe. Te novosti, ki pravzaprav niso novosti, marveč le vrnitev k staremu, bodo marsi- katero ženo razveselile. Moderna obutev bo predvsem zadovoljila vse, ki mnogo pešačijo in so jim bili dosedanji čevlji le vir skrbi in muk. Res je bila dosedanja oblika veliko bolj elegantna, zato pa tem manj praktična. V tesnem čevlju s tanko tn vi- soko peto se žena ne more poču- titi varno, še manj pa udobno. Tudi za zdravje niso bili taki čevlji priporočljivi, ker povzročajo razne motnje; toda ker so bili moderni, smo kaj rade segle po njih in jih celo Koboževale«. Njihova doba je minila; polagoma bodo izginili iz ospredja, toda ne popolnoma! Še vedno nam jih bodo priporočali, še vedno jih bomo rade obule, to- da le kot večerne čevlje, čevlje toalet. Najnovejši modeli se vračajo k stari obliki, katere sprednji del spominja na račji kljun. Tako so prišli v modo spredaj zaokroženi, ne več tako tesni čevlji, s širšo in ne previsoko 'peto, ki so običajno \,'edno iz usnja. Pri novih modelih pa so vnese- ne še nekatere novosti, za katere bi bilo težko prerokovati, kako se bodo obnesle oziroma kako jih bo osvojil ženski svet. To so zlasti čevlji iz kože gorile, ki so mehki in dlakavi, dalje čevlji, ki so pre- šiti z zlato nitko in to na poseben način, ki ga izumitelj še vedno skriva. Svojevrstna je domislica krasitve čevljev s peresi jerebice in pavovega perja, pri večernih čevljih pa je peta vretenasta. Vse kaže. da tokrat moda res stremi k praktičnosti in se ne ozira na estetiko. ZA PESTRE.ISI JEDILNIK PISKOTNE REZINE 3 jajca, 15 d kg sladkorja, 10 dkg njokc. 3 dkg olja. marme- lada, sladkor za potresanje. Jajca s sladkorjem penasto stepemo, nato dodamo oboje- mu moko, in po kapljicah olje. Testo denemo na namazan pe- kač ali v poljuben model in ga pečemo % ure. Pečeno pecivo vodoravmo prerežemo, namaže- mo spodnjo polovico z marme- lado, položimo nanjo zgornjo polovico in zrežemo \'se skupaj na poljubne rezine, ki jih po- tresemo s sladkorjem. SIROVI 2LICNTKI 10 dkg masti in pol skodelice kisle smetane, 2 jajci, %^ kg moke, pf> potrebi vode, J« kg skute, zabela, po želji še slad- kor. V skledi mešamo surovo ma- slo ali mast, dodamo jajci in zamesimo iz pretlačene skute, soli in potrebne moke mehko \eslo Ako pa delamo tes^to s smetano, je prej no mešamo. Pi-ipravljeno testo izoblikujemo z žlico vžličnike in jih zaku- hamo v \Telo slano vodo. Ku- hane in dobro od ce j ene nobe- lemo v skledo in jih zabelimo z drobtinicami, ki jih prevremo na masti ali maslu. Ce jih po- tresemo še s sladkorjem, jih da- mo na mizo s kompotom ali če- žano, če pa sladkor opustimo, tedaj .se podajo žličniki raznim mesnim jedem in solatam. CEVAPCICI (za 6 oseb) 60 dkg mastne govedine, sol, 5 strokov česna, za noževo ko- nico popra, 2 dkg olja ali masti, 15 dkg čebule. Govedino dvakrat zmeljemo na mesnem stroju, nato jo še sesekljamo z nožem. Primešamo zdrobljen česen, poper. sni. Vse dobro zmešamo in oblikujemo na deski, ki jo zj-nočimo z mrz- lo vodo, za palec debele svali- ke. Del štedilnikove plošče, kjer jc precej topla, dobro zbrkšemo s čisto krpo, jo namažemo z oljem ali mastjo in nanjo takoj položimo čevapčiče. Ko zaru- mene na eni strani, jih obrne- mo, da zarumene še na drugi. Naložimo jih na topel krožnik, obložimo s kolobarčki zrezane čebule in jih postavimo s kru- hom ali prikuho na mizo. SEKANICA IZ GOVEDINE Četrt kilograma govedine, četrt kilograma drobovine, čebula, četrt kilograma kruha, 2 žlici paradiž- nikove mezge, poper, sol, 1 dl rdečega vina. Kruh kuhamo na kostni juhi ali pa tudi na vodi oziroma mleku, do postane omaka gosta. K temu primešamo zmleto me.so in drobo- vino s čebulo, zalijemo s kostno juho, solimo in popramo, na kon- cu dodamo 1 dl rdečega vina. Ser- viramo s krompirjem ali testeni- nami. POSODE ZA MLEKO V industrijsko razvitejših dr- žavah so uvedli namesto stekle- nic za mileko posebne posode kockaste oblike. Te posode so izdelane iz plastične mase, ki je obdelana tako, da je neobčutlji- va 7.3 sunke in udarce. S temi pcsodaani so zelo poenostavili zbiranje in razdeljevanje mileka. STEKLENICA ZA KAVO ALI CAJ V&; poznamo kovinaste plo- ščate steklenice za kavo, čaj ali vodo. Moderna industrija je za- menjala kovineko s plastično maso. So lahke in poceni ter tekočini ne spremenjajo okusa, čeprav je vroča. Velikosti in barve so različne in ker jc ma- sa, iz kaitere so izdelane, elastilč- na, ne spremenijo oblike, če z njimi za'denenxo v trd prc-dmet. POSODA ZA MILO Kot vidite jc špdrala^te obli- lšec Marija, Pobrežje 97 — Marijo; Breg Kristina, Krčevina 1C5— Andreja; Majcen Cecilija, Cvetkovci 13 — Marjana; K07 stanjevec Marija, Nova vas 22 — Mirana; Kopušar Angela, Apače 42 — sina; Cucek Eliza- beta, Podvinci 62 — .Janeza; Kores Elizabeta, Stoperce 60 — Mileno in Ireno; Filipič Ana, Vogričevci 13 — Mileno; Petek Pvlatilda, Gorišnica ;i — Danico; Maroh Ju.stina, Majski vrh 9 — Draga; Cep Terezija, Nadole 2 — hčerko; Nadižar Ivica, Mi- klavž 62 — Mileno; Hor\at An- gela, Spuhlje 95 — Ziatko; Faj- far Marija, Brebrovnik 21 — PMvarda; Zaje Terezija, Kidri- čevo 29 — Milana; Pintar Ma- rija, Ptuj — Antona; Sef Bar- bara. Veličane 28 — Marijo; r*uklavec Marija. Sp. Hajdina 77 — Jožefa; Žuran Rezalija, Stojnci 26 — Marjana; Kore- njak Antonija, Meje 26 — Av- gusta; Perger Albina, Majski vrh 26 — Jožefa; Žemljic Ma- rija, Gomila 25 — Jožefa; Ana Branisel, Muretinci 25 — Karo- lino. Poroke: Vratič Jožef, Zg. Haj- dina. in Glodež Marija, Hajdoše 33; Kostanjevec Alojz, Ptuj, in Hlupič Katarina, Ptuj. Smrti. Kocmut Filip, l*tuj, roj. 1876, umrl 26. febr. 1957; Jambrovič Štefan, roj. 1889, umrl 26. febr. 1957; Siro\-nik Janez^ Muretinci 40. roj. 1383, umrl 25. ebr. 1957; Kometer Ju- liiana. Središče 1.^0, roj. 18"9, umrla 25. febr. 1957.