MAKSIMIIJAN LEOPOLD RASP IN VSEBINA POSLIKAVE V PREZBITERUU ŽUPNIJSKE CERKVE NA ŠLTN1V KAMNIKU* Metoda Kempert, Stahovica Kamniška župnijska cerkev stoji srctli predmestja Šutne oh glavni cesti Na tem mestu je bil prvotno špital sv. Janeza Krstnika, ki sta ga ustanovila patriarh Bertold in njegov brat vojvoda Oton VII, Meranski. Sedež stare župnije je bil pri cerkvi sv. Jurija v Nevljah, ud koder so ga leta 1232 prenesli v Kamnik in na tem mestu zgradili cerkev Blažene Device Marije,' Župnija je bila v popolni patriarhovi oblasti do leta 1448, ko si je patronat nad njo pridobil Friderik 111. Habsburški, vendar iistane v upravljanju patiiarhata do njegove ukinitve leta 1751. Za ozemlje cesarstva so ustanovili nadškofijo s sedežem v Gorici, ki mu je kamniška župnija pripadala do leta 1787, odtlej pa Ijuhljan-ski škofiji.2 Leta 1700 je prišel za župnika v Kamnik Maksimiljan Leopold Rasp/ ki je štirideset let odločilno vplival na kulturno življenje v mestu, Ko je Ras p obnovil in na novo opremil podružnične cerkve, se je leta 1730 začel posvečati župni cerkvi na Šumi. Stara gotska cerkev, ki je stala scvcrneje od sedanje, se je po njegovih besedah že rušila, a najbrž je bil to samo izgovor, Podloga m £1 a ne k je bi J a seminarska naloga, nas Lahi pod mentorstvu ni prof. dr. M i lika Kom tija, ki st mu zahvaljuje m za pomoí, prav tako lud i Ferdinandu Serbe lju, Posebno zahvalo pa sem dolina dr NataJi Golob, ker brez njene pomoči, kritičnih pripomb i» potrpljenja, prispevek ne bi bil objavljen. 1 France Stele: Politični t/kruj Kamnik: topografski tipu, Ljubljana. 1929 («d tod citirano Stele: Kamnik), p. .S; Janez Hiiller, Gradivo /a historično topografijo predjožefinsklh župnij iLt Slovenskem, MisctHvnta, Acta EccUsieítica Slovrntttt 14, 1992 (od lud eitiia-no Höiler. 1992) p. Ü3: Božo Otorepec. Listina iz 1232 En starejša zgodovina Kamnika. Kamnik 1229-1979, zbornik razprav s simpozija ob 750-1 et ni ei mesta, Ljubljana 1985, pp. 23-32, ' Hoflcr, 1992, p. 83; Anton Ožin&er Vizttacijt savinjskega a rhiiJ l le da je bil ob požaru tako uničen, da so ga prebelili. Obstoj na steno naslikanega oltarja kaže tudi ostanek le tega, tuje baldahšn i. Marijinim monogramom naslikan na skrajnem vzhodnem delu oboka nad oltarjem. Požar leta 1788 jc uničil cerkveno streho, zvonik in veliki oltar, Sredi 19, stoletja je Franz Kurz von Goldenstein poslikal stene prezbiterija, takrat je verjetno tudi očistil in »popravil« od dima pótenmele freske na stropu, po-dobar Matija Ozbič pa moderniziral baročne stranske oltarje. Leta 1NR2 je Matija Koželj preslikal Goldensteinove freske in med leti 1908 in 1909 poslikal cel strop ladje. Pni res leta 1895 je poškodoval deloma prezbiterij in takrat jc Matija Koželj »restavriral« Jelovškovc freske. Tako je poslikava v ve- 1 Stelii Kamnik, [i. 6; F.inilijiin Clivc, Umelnustni vzponi in upndi kamniškega megla, Knnuuk 1229-1979, zbornik razprav % imp02ija ob 750-letntri mesta, Ljubljana l^ttf (od lod citirano Cevc Kamnik) p. 72. I S tele: Kamnik, p. 6. 6 Jbid, 7 Mrliška knjiga Kamnik ¡731-47,12 december 1742. J, Luvrenčič: Spornima nadiupnije Kamnik, 1905 (rti kop is) (ml tod citirano Lavretlčii- Spomenica) p- 12. 41 Nace Šumi: Gftgor Maček, ljubljanski bururiu urhneki, Ljubljana I'Ji S (ud In d citirano Šumi: Maček) pp. 24-26, 9 Ibid, 10 Šteli: Kamnik, p 12: Slane Mikuž, Ilovfek Franc, baročni slikat. ZUZ 16, 1V39/4E» (od 11 k! citirano Miknž: Ilovsek), p p. 21-22; Emi lijan Ccvt: Slovenska umetnost, Ljubljana 1%6 (od tod citirano Cevc: Slovenska umetnost) p, 136. II Mikuž: IlovSck, pp. IS—17; Cevc: Slovenska umetnost, p. 136, 12 Sumi: Maček, p, 26. Ste 11: Kamnik, p. 16. 84 liki men preslikani!, zlasti cerkveni očetje in evangelisti, Leta 1909 je bila spremenjena prej preprosta fasada in na njeno sleme so postavili pet kamnitih kipov14. Prvi jc freske opisal France Stelc v topografskem opisu političnega okraja Kamnik, glede vsebine pa pravi, J a freske predstavljajo vse tri dele rožnega venca in alegorije na cerkcv in vero.Stane Mikuž v članku objavljenem v ZUZ-u pise, da so freske posvečene Marijinemu vnebovzetju, alegorične figure pa ponazarjajo cerkveno dogmo, nauk in krščanske čednostif(l, nato pa o njih govori še dve leti kasneje v reviji Dom in svet.1' Velik prispevek k razumevanju vsebine teh fresk pa so ugotovitve Leva Menašeja v monografiji o ikonologiji slovenske Marijanske umetnosti, kjer pravi, daje Jelovšck s to posli kavo naredil eno svojih najbolj impresivnih del. VeČina personifikacij se ujema s podobami v različnih izdajah Kipovega deia »Jconologia« in od tu nadaljujem svojo predstavitev,18 14 IN d p. 7. Silile: Kamnik, pp. 12-15. 16 S, Mikuž, tkiviuk Franc, baročni slikar, ZUZ 16,1939/40, pp. 21.22. 17 s Preprost a snov Marijinega kronanja je miselno povezati^ sklop religioznih premišljevanj, kakor so skrivnosti rožnega venca; vsak prizor, ki se rodi povsem realno v naravni} pogojnosti, skriva v sebi važno versko resnico, £c žt ne dognjfitične. pa vsaj moralizu-joče vscbiipe. Poleg prizorov, ki služijo ta posodo verski izpodbudi in čustvovanju, pa se j l- na venčnem ziden posedla še vrsta alegorij, ki skrivajo v se h i ponekod prav temno in nerazložljivo versko simboliko.?« (Stane Mikuž. Slogovni razvoj umetnosti Franca 1 lovska. Doni in svet 54, 1942, p. 32) 18 M ena i e program razlaga takole: «Na temenu oboka je kot osrednji prizor upodobil Marijino kronanje, mu dodal prizore vseh treh delov rožnega venca (pri tem se je pre-lanjeno poigraval z iluzionističnimi učinki, saj jih je deloma naslikal kot »resnične dogodke ki potekajo po robu venčnega zidca, delno kot «slike« v posebnih okvirjih in delno kot v rjavkastih Ionih naslikane »medaljpnc«, ki jih nosijo angeli), mednje pa je pometal dvanajst, od Ripa prevzetih alegoričnih figur. Zanimivo jc, da teti tokrat s pomočjo francoske, pa tudi drugih izdaj ¡conotogic, ki jih poznam, ni mogoče dokončno pojasniti; podatek je pomemben, s;ij kaže. da se je vsaj pri poslika vi Codeltijeve kapelice JelovSek ravnal po knjigi, ki jo je imel naročnik (kt jc morda Je lovska nanjo sploh prvi opozoril), v drugih pa |ki neki drugi izdaji Icun/ilt^ic, ki ju je verjetno imel sam v nasprotnem primeru bi se že od začetka držal istih predlog. Kij Lih temu zapletu pa je vsaj splošni pomen kamniških personilikacij mogoče določiti: prva figura na severni strani ob slavoloku, žena s plaščem prek glave in s srcem v levici, predstavlja Molitev, razgaljena žena z biseri v laseh ter blazino s krono in pavom je nedvomno Oholost, kiji ie pav prava »grbovna« žival. Siedi figura, ki drži v levici strgan list papirja t upodobil -vijo pod (s kačo ovitim) drevesom spoznanja ležečega Adam a-personifikacije v Icono-fogijf nisem naicl, veiidsir njenega pomena nt ležko razumeti, V smislu pozitivnega nasprotja pa jo dopolnjuje žena, ki (med drugim) tehta križ in cvet in bi morda predstavljala tinija pravičnost. Strašljiva figura, ki ji iz usi sika plamen, nedvomno pooseblja Kri-vfiverslvti, ¿ena v. zvezanimi rokami in jarmom za vratom pa Potrpežljivost. Prva figura na južni stranf. ki ima prek glave potegnjen pajčolan, morda prcdslavlja Razumno m srečno dušo: sledi zlasti po žezlu. na katerem opazimo motiv očesa na razprti dlani, določljiva Pridnost, v oklep in čelado odeta žena s knjigo z Jagnjem Bo/j i m v levici predstavlja Botanika znanje, ki dobesedno razkriva drugo, Spoznanje, zadnji dve, prva z 85 MAKSI Vil L, J AN LEOPOLD RASP Naročnik Jelovškovih fresk v prezbitoriju župnijske cerkve na Sutni je hi! Maksimilijan Leopold Rnsp, Izhaja iz rodbine Raspov, ki je bila leta I5IJ! priseljena na Kranjsko, ko je Pavlu Raspu cesar Maksimilijan 1. zaupal dežel no skrbništvo.1^ Rasp se je milil 1() novembra 1(>73 v Skotji Loki v zelo verni družini. Tri njegove sestre in brat so vstopili v samostan in tudi njemu so namenili božjo službo. Iiumaniora je obiskoval v Ljubljani, filozofijo v Gradcu, nižje rodove je prejel v Ljubljani !'). septembra 1693, takoj nato pa odšel v Rim, kjer jo hil do leta 1697 gojcnec nemškega zavoda Collegium Germv /¡iaim. Tam je prejel duhovniško posvečenje, na univerzo La Sapieriza se je vpisal kot klerik dunajske školije, doktorat iz teologije je dosegel 2. septembra 1697 kot duhovnik oglejske škofije. Naslednji dve leti je bival na Dunaju in po raznih evropskih mestih, da bi si izpopolnil izobrazbo. Hne 22. septembra !699 je po vrnitv i v domovino prosil za župnijo Kamnik in tedanji Škof ¿iga Krištof Herhersieiii mu jo je takoj podelil; službo je nastopil v marcu 1700 in jo ohranil vse do smrti leta 1742. Da je prosil ravno za to župnijo ni čudno, saj je bil Kamnik vedno na nek način povezan z Ljubljano, zanjo je predstavljal predvsem zaledje in pa Kamnik je še toliko blizu Ljubljane, da je Rasp lahko nemoteno sodeloval z Akademijo Opero zor um in prijatelji. Njegova rodbina pa je bila že prej povezana s tem območjem. Janez Sigfrid Rasp (umrl leta 1622j je oskrboval gornji grad v Kamniku in je bil prijatelj s tedanjim kamniškim župnikom Boštjanom Trebušanom. Njegov sin Elija Rasp, se je naselil na Krumpcrk. ki ga je podedoval njegov brat Janez Ludvik (umrl 1646), kot 'udi grad Jablje. kupil pa je posestvo Perovo pri Kamniku in si tu zgradil nov dvorec.-u Ves čas je hi i m^d vodilnimi izobraženci na Kranjskem. Dne 2. decembra L(i9l) ga je stolni prošt Janez Prešeren skupaj s kanoniki Janezom Antonom Dolničarjem. Janezom Pichijom, Frančiškom Gottfriedom in baronom Bffllichgrazom povabil k sebi, kjer je Delničar predlagal, da se začne graditi nova stolnica; vsi so predlog sprejeli in med prvimi dobrotniki, ki so ponudili pomoč, je bil tudi Rasp z deležom 500 goldinar- Mojzesovima tablama ter skrito glave» indruga s snetim jarmom m * križem v desnici, pa gotovo predstavljata na spn.il je med židovsko in krščansko vero ali med Si a m in Novo ¿a vezo,« (Ltj Me Jllt še: Muri j a k1 slovenski umetnosti- Ikonologija slovenske muri-juiiskr umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne, Celje 1993 (od lod citirano Me naš e: Munju), p p. 295-296.) 19 Stil.. 3. p. 29. -"Janez Parapal, Doneski k zgodovini slovenskih niesi lit., Kamnik, Letopis tnatice slu-venske m iiiio 1876, p. 141; SHL. 3.. pp. 31, 32, 34; Franc Ksaver Lukman, Dva dokumenta m življenjepis Makslmiljana Leopolda Raspa, Bogoslovni vesmik, 1940 (od tod citirano BV 1940) pp.tiiS. 186; Josip Benkovič, M;iksinnlj;in Leopold K as p in njegova kila. Dom in svet XII, 1««, (od lod dtiratio Benkovič, k.isp) pp. 291,292 . 86 jcv.-1 Leta 1701 je umetniška Academia Öperosorum, ki se je naslanjala na sočasne italjanske akademije, zlasti na rimsko, vstopila v javnost. Za simbol so si izbrali čebele, zato si je moral vsak član izbrati simbol, povezan s čebelami in si nadeti akademsko ime.22 Raspa je akademija sprejela med svoje člane z nazivom ¡ndefrssus (NcutrudSjivi)*3, Priigram, ki si ga je zastavil ob vstopu v članstvo Akademije, je vestno uresničeval. Kmalu po prihodu v Kamnik je kupil hišo in jo predelal za šolske namene, Tu je sam in svojimi sodelavci učil dečke in deklicc branja, računanja in naprednega gospodarstva. Nadarjene ducke je nato učil latinščine in glasbe, jih pošiljal na jezuitski kolegij in jih pripravljal na duhovniško delo: s tem jc zelo dvignil glasbeno kulturo v okraju Druge je pripravljal za učiteljsko in organizatorko službo. Prosvetno delo je povezal Z intenzivno versko vnemo, kjer ie bil Rasp sam najboljši zgled prizadevnosti in je tako užival veliko spoštovanje,-™ Župljane in otroke je ob nedeljah in praznikih sam poučeval verouk, prav tako je ob istih dneh spovedoval že ob štirih zjutraj Odpravil je vse napake, ki so ostale v župniji po protestantskem času. Za oddaljene župljane, ki se niso mogli pravočasno udeleževati maš, je ustanovil beneficij Raspinianum.^ Leta 1725 je imel v Kamniku od IS. do 26. avgusta ljudski misijon, prvi te vrste na Kranjskem; sklepne procesije se je udeležilo nad 17000 ljudi Podobne pri reditve je pospeševal tuiii drugod. Za to tlelo je hi] odlikovan z naslovom apostolski protonotaT. Oh priliki misijona je dal na žalskem hribu postaviti k a (varijo: lesene križe, na koncu pa zidano kapelo, ki jo je opremil, Daje bil Rasp velik častilec Kristusovega trpljenja, kaže tudi veliko število slik s to motiviko, ki jih je naročil za cerkve (Punsche rje ve in Metzingerjeve postne 2i SBL, 3, p, 34; Denknvič. Rasp, p. 291: Josip Gruden: Zgodovina slovenskega immtia. Celovec 1928. p. 1051. Academia operoKnun Labacenshtm: Akademske čebele ljubljanskih äpaozoiw, Ljubljana I9RK, pp. 13-1 K. --1 »Indefessae ut upe s Suliu.s, Sylvasque per agram Purpureisque rnuni in sola culta rosis; C"orc;i castra locam, cava dum ainabula colant Vit mellis lumulenl, (¡uo\ cumülare, favos I lerovuu) stirpcs cavat Indcfessui humatos Ut rosuo fessos s lipi te stipet Avos.« (»Kot neutrudne čebele čez paSnik in gozd poletij« ali hite v cvetljk'nak, vrtnic ikri al ni h nasad, tabor iz voska giade, bivaliSfe opremljajo votlo, iia bi bil zvrhoma poln sat od nabrane si rdi, rajnkih junakov grobu ve t m ko Indefessus odkriva, Ja mrtvih dedov hi rod v knjigah oživel nam ¿¡hran,«) Acudemia operOsorum Labacensium: Akademske Čebele ljubljanskih operuzonn. Ljubljana ¡088, pp. 20, 53) 24 SBL. 3, p 34; Benkovič, Rasp. pp. 191, 192; Janez Lavretičič: Spomenica mestne nad-župnije Kamnik, 1905 (rokopis) (ud tod citirano Lavjcnč&Spomenica) pp. 12, 28. Mrliika knjiga Kamnik 1731-47.12. december 1742: Lavrenčič: Spomenica, pp. I2,2fi. 87 slike na Šutni. Padec pod križem na Sv. Primožu, Metzingerjeve postne slike na Žalah). Za Acadcmio Operosorum je spisal Gratio in congregalione S. CrucisetS. PhilippiNereihabtfa. Raspje umi! 12. decembra 1742 v Kamniku in bi! na lastno zelju pokopan v cerkvi na Sutni, kjer mu je prijatelj grof Žiga Gallenberg postavil spominsko ploščo.2'' Kakor so skušali člani Academie Operosonmi spremeniti Ljubljano v baročno prestolnico, tako se je Rasp namenil storiti s Kamnikom. Znatno premoženje, ki mu je bilo na voljo po izumrli rodbini loških Raspov, je uporabil za zidavo, predelavo in umetnostno opravo cerkva v Kamniku. Podpiral je domače arhitekte (Gregor Maček), vodilne slikarje (Franc JelovšeL Valentin Metzinger) in kvalitetne obrtnike kamniških cehov.27 Najbrž je on leia 1703 naročil popis m kanala Ne vije, da se je potem lažje odločal, katera cerkev je potrebna obnove ali nove opreme,Vse cerkve v njegovi župniji je obnovil ali na novo pozidal, jih bogato obdaril z opremo, mašno opravo, freskami in oljnimi slikami. S svojim delovanjem pa je spodbudil tudi svojega nekdanjega učenca Franca Mihaela Paglovea, ki mu je leta 1705 dat v upravljanje župnijo Spodnji Tuhinj.™1' OPIS POSIJ KAV L Jelovšek je aihilekluio piezbilerija iluzionistično podaljšal iti dokončal z na slikanim venčnim zuleem, nad katerim tiam odpira pogled v krajino in nebo. Na sredini snopa je naslikan glavni in hkrati največji prizoi - Marijino kronanje. Na oblakih, ki jih nosi skupina angelov, kleči Marija, glavo pa ji krasi velik zlat nimb in venec zvezd. Nad njo na oblakih sedita Kristus na levi strani. na desni pa Bog Oče, ki ji nad glavo držita krono. Nad kompozicijo kronanja je nebo zlato ožarjeno. Svetloba prihaja od Sv, Duha v podobi goloba, okrog njega pa so angeli. Okrog in okrog kompozicijo kronanja obkroža venec vrtnic, ki ga v rokah držijo angeli. Po dva angela držita v diagonalnih smereh od središča štiri ovalne medaljone. Na slavoločni strani sta upodobljen;! Kristusovo vstajenje in vnehohod, na drugi slrtini pa prihod Binkošti in Marijino vnebovzetje. Pri vnebohodu angel drži v roki križ s praporom, pri prihodu Sv. Duha pa dve goreči srci, Nad glavnim oltarjem jc naslikan bal-dahin z Marijinim monogramom (ostanek oltarja, naslikanega na steno). Nad naslikanim venčnim zidcem na severni strani se nizajo prizori Kristusovega trpljenja. Prv i ob slavoloku je upodobl jen Jezus na Oljski gori, angel mu ponuja kelih trpljenja. Za skalo, na katero se opira Jezus, je upodob- 26 Lavrenčič: Spomenica, pp 12. 28; Štele: Kamnik pp. 20, 21, 42; IIV ¡940 pp, 1H5. I.8G: SBL lil., pp. 34, 35. 27 LavrenčiO: Spomenica, p 12, Benkovič. Rasp. pp. 191, 192; SBL, 3, 34. 35; Ceve: Kamnik, p. 21. Ste le: Kamnik, p. 20ii. M Benkovič, Rasp, p. 294; Štele: Kamnik, pp. 222.250, 252;SBL, 3, pp. 24f^24V. g8 Ijena klečeča žena z oglavnico, ki drži srcc ter ga pobožno gleda. Sledi prizor Kristusovega kronanja in zasmehovanja. Za prizorom se do neba dviga zidan stolp, Nato so upodohljenc tri žene, ki sedijo na naslikanem venčnem zidcu. Prva ima razgaljen zgornji del telesa, v lase ima vpletene bisere, v naročje ima položeno rdečo blazino, na kateri ponosno stoji pavT pred njim pa leži krona. Naslednja žena ima na glavi lovorov venec, v dcsntci drži eedrovo ve-jieo, v levici pa pretrgan kos papirja, na katerem je upodobljen izvirni greh. Za njo ju skala, na kateri sloji raca. Obrača su k ženi, ki ima na giavi krono, ob nogah ji leži modra zemeljska krogla, v desnici ima meč, v levici drži tehtnico, na kateri je križ p revagal jabolko. Za njo je naslikan potoček z majhnim slapom. Sledi skala, za katero se skriva ženska nerazločna figura z razkuš-tranimi lasmi, grozečim obrazom, iz ust ji Šviga plamen, okrog levice se ji ovija kača, pred seboj ima krokodila oziroma neko podobno žival. Sledi prizor, ko se Jezus opoteka pod težo križa. Veronika pa mu podaja potni prt, Za kompozicijo je naslikana stavba s konkavno fasado in okroglim, s kupolo pok litini stolpom. Zadaj pa sc vidi zgornji del neke druge stavbe. Sledi na naslikanem zidcu sedeča žena v sivi obleki, i. oglavmct) preko glave, V naročje ima položene zvezane roke, okrog vratu ima jarem. Zadnji prizor v tej vrsti je bičanje, ki se dogaja pod slavolokom. Zgodbo Kristusovega pasi jona zaključuje prizor križanja, ki je naslikan na izbočenem delu pod banjo, ki raste iz kapitela, med sosvodnicama. Pod križem, na katerem je razpet Kristus, omedleva Marija, za njo stoji Janez, žalostna Magdalena Kristusu objema noge, na levi pa vojak drži plapolajoč prapor. Nad naslikanim zidccm na južni strani so prizori iz Jezusovega otroštva. Prvi pri slavoloku je prizor Oznanjenja, Za zidcem je v pulležečem položaju naslikana žena z oglavnico preko glave, nad glavo ima plamen s tremi zublji, s kazalcem levice kaže navzgor, desnico, na kateri ima iztegnjene tri prste, pa ima položeno na prsi. Sledi prizor Jezusovega rojstva. Za kompozicijo je nistikalen portal iz opeke, iz njega raste lestev v nubo. Sledijo štiri na naslikanem venčnem zidcu sedeče ali ležeče žene. Prva ima na glavi krono in nad njo sončni obraz, obdan z žarki, v desnici dviguje modro zemeljsko kroglo, v levici pa drži žezlo. ki se končuje z roko, na dlani je oko. Nad pilastrom ležita dve druga k drugi obrnjeni ženi. Leva z oklepom na pršili in s čelado na glavi z levico drži knjigo, na kateri leži jagnje, z desnico pa vleče zastor nase iznad druge žene. Ob nogah ji leži majhen angelček, ki gleda navzdol in v rokah drži papeško tiaro. Zii njim je naslikana baročna cerkev. Desna dviga pogled od knjige proti drugi ženi. Desnico ima iztegnjeno nazaj, v njej drži gorečo svečo, oh kateri si angelček prižiga svojo. Nad ženama leti od svetlobe ožarjen golob. Sledi na desni bok zleknjena žena /. oglavnico. V desnici drži Mojzesove table postave tako, da se vidijo prve tri zapovedi, v levici pa drži gorečo palico in z njo kaže na naslednji prizor, to je Darovanje v templju. Za kompozicijo se dviga lep kamnit portal, na vrhu katerega kamnita angela držita tabli postave in kažeta s prsti na drugo in šesto zapoved. Pod Jožefom sedi na naslikanem zidcu žena z oglavnico, ki si je z levico snela jarem z vratu in si ga polo- 89 Žila v naročje in z navdušenjem gleda križ v desnici. Zadnji prizor je Marijino obiskovanje, ki se dogaja pod stebrno arhitekturo. Prizore iz Jezusove mladosti zaključuje upodobitev dvanajstletnega Jezusa v templju, ki se nahaja na izbočenem delu pod banjo, ki raste i/ kapitela pilaslra. Jezus sedi na stopnicah, pod njim pa osupljiva učenjaka s knjigami. Zadaj žc prihajata Jezusova starša. Na šli rib kotnih zidcih so naslikani angeli. Pod prizorom Oljske gore angel drži v roki vrtnice, pod Bičanjem palmovo vejico, pod Oznanjenjem lilijo, pod Obiskovanjem oljčni vejici. Ob oknih, ki dele pol-krožna polja ob vznožju banjastega oboka, so naslikani v prvi trave ji ob slavoloku štirje cerkveni očetje, v drugi traveji ob oltarju pa štirje evangelisti s Svojimi simboli in atributi. RAZLAGA VSEBINSKEGA PROGRAMA Umetnost v protireformacijski doli odigra veliko vlogo. Reformatorji so imeli častilce Marije (njene brezmadežnosii, vnebovzetja, kronanja, pi i prošnji Štva itd,) za poganske malikovalce in so uspešno ustavili Marijino čaščenje. Osrednji problemi, s katerimi so se v razpravah zaradi tega ukvarjali Številni protireformacijski pisci, so bili povezani z vprašanjem, kilo je nosilec prave vere in veljavnega nauka ter kakšna je vloga Marije.1J Po Trideminskem koncilu (1545-1563) sc samozavest katoliške cerkve in papešlva povečuje in le me (Zmagoslavje liožje modrosti, Marijino brezmadežno spočetje , Vnebovzetje in Kronanje), o katerih so razpravljali njihovi pisci, so bogato odmevale v sodobni umetnosti, na katero vpliva (odi solistični program, ki je podlaga krščanske doktrine tistega čajji-^ Pri nas protire formacij a dokončno zmaga med leti 1628—1630- in se v umetnosti začne odražali šele proti koncu 17. stoletja. Pri tem se ločita dva temeljna lipa: poslikava romarske cerkve in poslikava zasebne ali bolj izobraženemu krogu namenjene kapele ali cerkve. V prvem primeru morajo hiti motivi poljudni in razumljivi, na primer legende svetnikov, v drugem pa prevladuje zapletena, samo eliti razumljiva simbolika.14 F'o zapletenih programih so pri nas znani zlasti Ignaz Marija Attcms na Štajerskem, na Kranjskem pa Avguštin Codelli in Maksimiljan Leopold Rasp/"' Rasp je na enem mestu mojstrsko združil svoje potrebe po zapleteni in "l Memic: Marija t p. .11 1! tk-rlruil Schiller: Ikonographie der christlichen Ktrnat IV. I Gütersloh 1976 (i>d tot! n-lirano Schiller), p.107: Menaäe: Matija, p. 35. 53 Mcnaic: Marija, p. 35; Schiller 11)7. Bernard Wolfgnng Lindemann. Maria, Ikonographie Ii Teoüfische Rtaleruyklppcdic, XVI, Berlin 19K7, p. 74. Menaše: Marija, p, 31. Me nate: Marija, pp. 292.293 Mcnaäe; Marija, pp. 43. 243-295, 90 samo ozkemu krogu razumljivi vsebini in vsebini, ki je hi I a primerna in je služila preprostim vernikom. Gre za tri vsebinske sklope, ki se med sabo tako vsebinsko kot likovno d ti lin? povezujejo. Ib so: - ftožnovenska Mati Božja - Toki putchia - Zmagoslavje modrosti ko/nove tiska Mati Hu/ja Rasp je za vernike izbral skrivnosti vseh treh delov rožnega vcnca/ri Na severnem delu oboka nad naslikanim venčnim zidcein so upodobljene skrivnosti žalostnega dela, in sicer ne tako, da bi si sledile po vrsti, ampak sc glede na pomen stopnjujejo proti sredini. Tako je prvi prizor »kije za nas krvavi pot potil« ob slavoloku, naslednja skrivnost »ki je za nas bičan bil« pa je upodobljena zadnja - nad oltarjem, skrivnosti »ki jc za nas s trnjem kronan bil« m »ki je za nas težki križ nesel« sta upodobljeni vsaka na em strani zadnje skrivnosti ;>ki je za nas križan bit«, ki jt; za ta del najpomembnejša, zato je naslikana na sredini v posebnem naslikanem okvirju nad pilastroni. Skrivnosti veselega dela rožnega venca so naslikane nad naslikanim zidom na južnem delu oboka m sicer spet po enakem načelu kot žalostni del, Proti sredini si na slavplofni strani sledita prva in tretja skrivnost »ki si ga Devica od Svetega Duha spočela« m »ki si ga Devica rodila«, od oltarne sirani pa druga in četrta »ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila« in »ki si ga Devica v templju darovala«. Na sredini nasproti Križanja pa je spet v posebnem naslikanem okvirju upodobljena peta skrivnost «ki si ga Devica v templju našla«. Po sredini oboka pa so upodobljene skrivnosti častitljivega dela, Prve štiri so predstavljene v naslikanih okvirih, ki jih držijo angelt okrog osrednje kompozicije - Marijinega kronanja. Skrivnost »ki je od mrivih vstal« je upodobljena nad Kristusovim rojstvom, »ki je v nebesa Sel« nad Kristusovim kronanjem, »ki ¡e Svetega Duha poslal« nad Nošenjem križa in »ki je tebe. Devica, v nebesa vzel« nad Darovanjem v templju. Peta skrivnost »ki je tebe. Devica, v nebesih krona!« pa je glavni in zato največji mol i v eclome kompozicije, upodobljen na sredi oboka. Obdaja jo venec, spleten iz vrtnic - rožni venec, ki ga držijo angeli. Ponavadi je I a ikonografski motiv Rožnovenske Matere Božje upodobljen tako, tla jc na sredi upodobljena Marija z otrokom, ki v rokah drži rožni venec, ali pa ga podaja sv Dominiku in sv. Katarini Sienski aii sv. Dominiku in sv. Frančišku, okrog in okrog tega glavnega prizora pa je nanizan venec medaljončkov, v katerih jc upodobljenih vseh peinajst skrivnosti rožnega 1il Ste It: Kamnik, p. 15; Starifc Mikuž. Slogovni razvoj Franca [lovska. Dom nt iVei 54. 1^42, p, 32: Metiiiie: Marija, p. 2%. 91 venca-17. Rasp vzame za osrednji motiv kar Marijino kronanje, okrog njega pa se vrstijo ostale skrivnosti, deloma v naslikanih okvirih (častitljivi del. saj se je res dogajal na nebu) deloma pa km realni prizori nad naslikanim venčnim zidcem (žalostni in veseli del, ki sta se res dogajala na zemlji). Rasp da tu večji poudarek na same prizore rožnega venca, saj so namenjeni preprostim vernikom. ki naj ob njim molijo in premišljujejo, ob njih pa se lahko tudi »nadihajO ozračja vere, upanja in ljubezni. Pa tudi verniki / najvišjo izobrazbo morejo tukaj najti neizčrpno bogastvo snovi za oblikovanje Svojega kr-šč a n s kega ž i v 1 j e 11 j a.«■ Za osrednji motiv je Rasp moral izbrati Marijino kronanje tudi zato, ker je potreboval lik Marije za formiranje tipa Brezmadežne, ki nastopa v ikonografskem motivu Toki puichra. Oba, Marijino kronanje in Brezmadežna, pa sta osrednja manološka tipa katoliške obnove,3" lak Marije v kompoziciji Kronanja ni običajen za ta motiv11', ampak ima tu Marija okrog glave venec zvezd, kar je značilno za Brezmadežno.41 Tota puichra Brezmadežna, ki je združena z Marijo v prizoru Marijino kronanje, tvori s simboli njenega brezmadežnega spočetja, ki so deloma upodobljeni v krajini med prizori rožnega venca, deloma p;i jih nosijo angelci, upodobljeni na kotnih zidcih pod obokom, ikonografski tip Tota puichra. Cerkev je bila namreč posvečena Materi božji brez madeža spočeti,4- Zakaj je Rasp posvetil cerkev ravno njej? Dne 14. januarja 1664 jc Kranjska storila, kar je od nje pričakoval žc Ferdinand IIL. ku sti v času vojne s Turki deželni stanovi sklenili, da bodo večno praznovali praznik Marijinega spočetja in tako lahko na Slovenskem od tedaj dalje sledimo vrsti upodobitev Brezmadežne43, leta 170K pa ¡e papež Klemeni XI. ukazal, naj se brezmadežno Marijino spočetje obhaja v vsej Cerkvi kot zapovedan praznik4". Problem Marijinega brezmadežnega spočetja je bil še zlasti aktualen v ožjem avstrijskem okviru, saj je bila JS. maja 1647 v hudih vojnih razmerah Brezmadežni posvečena vsa dežela 4i Tš dogodki so najbrž spodbudili Raspa za tako posvetitev. 17 M duše: Marija, pp. 181M86, rtpr. 142-1511. Anion Sirle, Rožnovenska Mati Božja. Leto svetnikov IV. Ljubljana 1V7Í [od lod citira ■ mi Sirle: Mali Božja), p. 54, ■,. 45 Menaše; Manjii, p. 42. 92 »lota pulehra esi, amiea mta, et macula nein est in le« (»Vsa si lepa prijateljica moja in m a Ježa ni na tebi«). Ta verz se že od nekdaj povezuje z Marijo, njeno brezgrešnostjo m krepostjo. Ti primerjavo naprej razvijajo cerkveni očeti in tako se pojavlja ta zveza v pesmih in himnah v vsem srednjem veku.4'1 Na naslovnici neke studentske knjižice iz. 15. stoletja je upodobljena Marija devica, ki jo obdajajo simboli brezmadežnosti, v glavnem prevzeti iz Visoke pesmi. Knjižica prinaša verz »Tola pulehra kol vzklik božjega ženina, ki namiguje na Marijino izvoljenjc.47 V 16, stoletju so romarji, ki so potovali V Loreio, brali t i. LaVre lanske lilanije Matere liužje (znane že v 12, stoletju).4* Ilustracije litanij so vsebovale včasih prav zapletene prispodobe Marijine brezmadežnosti, povzete po Visoki pesmi in iz Stare zaveze.49 To so zrcalo bre/ madeža (Specuturn sine macula), oljčna in palmova vejica (Oliva speciosu el Ouunttcrops), lilija (liltum inter spinas, Vp 2,2), vrtnica {Planin tio rosac). cedra (Cedrus exaltata), cipresa. Vrata nebeška (Porta coeti). Stolp Davidov (Tttris Davis, V p 4,4). Zlata hiša, Hiša modrosti. Hiša božja. Skrinja zaveze. Zlata urna z mano (uma aureti), Zaprti vrelec, ZapecaLen studenec (fons signatus, Vp 4.12), Zaprli vrt (Ifortus coticlusus, Vp 4,12), Vrelec mojega vrta {fons hoi toj um, Vp 4,15), Studenec žive vode (puteus uquarum viven* tiurti, V p 4.15), Zarja (sol m trum, Vp 6,12). Luna (pulehra nt luna, V p (i, 10), Soncefe/cc/ii ut .mi, V p 6.10), Stolp slonokoščeni (tttrris ebuntea, V p 7.4), mesto (Civitas Dtri), Zaprta vrata (Porta clausa, üzek 44,2), Gedeo* novo runo (Velins Gedeonis, Sodn 6,37)), Jakobova lestev (.Stala Jakob), Zvez.il a morja (Stella maris), J esejev a korenika {Virgct lesse), Posoda duhovna, Goreči grm (Jfr< btts ign cus m com bi isttts) i 1 d.11" Motiv Tota pulehra se je v slikarstvu razvil šele v poznem 15. stoletju in je v baroku kar pogosti' Pri nas so nastale samo tri upodobitve Marije v tipu Totti Pulchru, ki so zelo pozne, saj datirajo šele v 17. stoletje. Hna slika je v crngrobški cerkvi, druga v škofjeloškem kapucinskem samostanu, treija pa freska na stropu ladje nekdanje koprske cerkve sv. Frančiška in je pripisana Angelu Trevisaniju5- in vsebujejo nekaj tipičnih simbolov brezmadežnosti. Jf1 ti. M. Lcchner.Tota pulehni, Marienlexikon Vi, Reiwnsburg, 19'JJ, p. ¿57 47 Ibtii w Lue Mcnaäffi Evropski unetnnstnozgodovinski leksikon, Ljubljana 1971, {od tod citirano MenaSc: Leksikon) p. 1.102; Schiller Vf. 1, p. 170. 49 thid. ™ Schiller, pp. 14. 121, JiiS, l()<)-]73; Menaie; Leksikon, pp. 1302-130!; A Badurlna: l.,-ksik(in ikonografije, liturpke i simbolike zapadnog krSčanstva, Zagreb 1979, tod tod citirano liadurina) p, '4S; E, Kirschbaum: Lexikon der christlichen Ikonographie III. Freihurg am ßretsgau 1973 (od loti citirano Kirschbaum), pp. 27-31, J1 Kirschbaum 27-31. Menaie: Man ja, p, 112. 93 Rasp in JclovSek sta Marijo predstavila na način, ki je bližje Brezmadežni ni tudi Svete Trojicc z napisnim trakom: »Tola pulchra.-.«, ni najti, saj njun namen ni bil, ti a hi motiv vsak prepoznal, zato sta Brezmadežno zaznamovala le z vencem zvezd. Simbole brezmadežno* 11 sta vključila v celotno kompoziciji tako da so komaj opazni kot simboli, saj so del realnega ozadja. To so: Stolp Davidov za prizorom Kristusovega kronanja (Visoka pesem 4.4)53 - Studenec žive vode za personifikacijo Pravičnosti (Visoka pesem 4, 15)"-' - Božje mesto z:t prizorom Nošenje križu (Fsalm 87(f46) in se holj H7(86), - Z:iprta vrata za Jezusovim rojstvom (Ezekiel 44, 2) (l - Jakobova lestev nad Zaprtimi vrati' - Sončno obličje nad glavo personifikacije Nesmrtnosti (Visoka pesem i). 1Q)?8 - Hiša božja ali Hiša zlata kot cerkev za personifikacijo Modrosti (I. Mojzesova knjiga 2S. 17 in Druga knjiga letopisov 3.iy Bolj kot ti simboli pa so vid o i angelci, ki nosijo simbole brezmadežnosti in so tudi bolj značilni za baročne upodobitve^. Angeli so upodobljeni pod naslikanim venčnim zidcem v štirih kotili: - angel [jod Kristusovim krvavim potom drzi v roki vejo z vrtnicami,61 - angel pod Bičanjem nosi palmovo vejico v roki.i,: " MenaSe: Leksikon, p. 21S4: Schiller, p. 166; Kirschbaum, p. 304. Badurina, p. 460; Menaie: Leksikon, p. 13U2; Schillur, p. 168, Schiller, p. 168: MenaSe: Leksikon, p. J3U2. •1ft 3 h ki " Ihid, Ihid. m Ihid.; Kitsehbaum II. pp. 338-343. W) Badurina, p. 14.1; KirschbaUJn, pp. 27-31. 61 (1 ujuf piše sv. Ambrož, daje preden je postala navaden Cvet na zemlji, rasla v zemeljskem raju hie/ trnja. Šele po padcu prvega človeka pa je dobila trnje, da ljudi spominja na grehe, ki jih je naredil in na i/gub, (od tod citirano Ripa; Iconoioguj), ** Cf. Me naše; Marija, p. 2%; Kiischbaum, p, 40; Schiller. pp. 6K-771, ¡{iN; Badurina, p 433. > Zaradi te'ga si vzemite vso božjo bojno opravo, da se boste mogli v hudem dnevu v hran postaviti, vse premagali ter obstati. Stojte torej, opasani okoli svojega ledja z resnico in obdani v. oklepom pravice in na nogah obuti s pripravljenostjo na evangelij miru; k temu si vzemi le ščit vere, s katerim boste mogli ugasiti vse ognjene puščice hudega duha; vzemite tudi čelado odrešenja iti meč Duha. kar je božja beseda,...« (!:,f 6, 13-17). Schiller, p. Ifl7,lll„U3. M Badurina, p- 433. 95 dela rožnega venca, /lasti s Križanjem.70 Znanje z desno roko dobesedno razkriva Spoznanje, ki je dvignilo pogled od knjige - božje besede v desni toki pa drži gorečo svečo, ob kateri si angel za njo prižiga svojo svečo. In on bo potem to sprejeto spoznanje odnesel naprej izbrancem. Gre za razodetje resničnega božjega spoznanja, ki je dano od Boga, ki ga simbolizira golob v sojo božje luči, ki plava nad njima.71 Ob nogali Znanja leži angelček, ki \ rokah drži tiaro - simbol papešlva in modrosti72, zadaj pa stoji Se Hiša modrosti, ki je hkrati Marijin simbol.71 O razumu in spoznanju govori eela Knjiga modrosti, v Knjigi pregovorov pa ziasli poglavje Razprava o modrosti L, 8-9, 18 in Salomonovi pregovori 12,15; 13,1. 14,16, 20; 14, S; 24, 3^7. Levo od Znanja leži personifikacija Katoliške vere 4, saj je ona identična s pravo vero in veljavnim naukom. Zaznamovana je s tablami postave, v levi roki pa drži dolgo palico s plamenom na koncu in z njo kaže na Kristusovo darovanje v templju, nad katerim se dviga kamniti lok, na katerem dva angela držita Mojzesovi tabli, Na desni od spoznanja sedi na zidu žena, ki ima zaradi različnih atributov več pomenov. Zaradi krone in žezla / Božjim očesom je to Božja modrost'\ zaradi motiva razprte dlani je lahko Pridnost, saj jc pridnost ena od kreposti Modrosti76, je pa tudi Nesmrtnost . ki drži nad glavo zemeljsko kroglo, saj kdor doseže spoznanje, si zasluži večno življenje.7^ I [krati pa je ta figura za- Tu lahko povežemo zve ržbm:«Ver h um in carne ¡ihbrevt&tum in crucc exiensus in cocli iramensum.- \Beseda (Lagos-Modrosl) mesu postala, bila na kiii razpeta, v nebesih neskončno velikq), C'f. Schiller 11?, Sv Dull je poslan od Boga, je zmagoslavje luči nad temo in s tem zmaga vere nad nevero, modrost pa »je ml sv it večne I.uči,.,.' i Knjiga modrosti 7, 16), O tem govori poplav k Bog je učitelj modrosti v Knjigi modrosti 7,1?-21, Cf. Schiller. Iti. 112,115. 72 Ibid, lil, 113, 71 glci supn. ;J Rip;!' leonobgiti, p, 163; t-t M ena še: Marija, p. 2lJh. 75 Schiller. P-112; a M ¿naše: Marija, p. 296. 7fl Pridnost se v Knjigi preguvorov omenja kur nekajkrat, npr 10, -i: »Lena rok;i de h uboJtvo, roka pridnih p;i hodili.*; 12, 24: »Rok;i pridnih k> gospodovala, malomarni bo tlako delal.«; 12. 27: »Lenuh ne speče svoje divjačine, marljivemu človeku pa pripade dragoceno imetje«; 1?. -t" »Lenuh želi. a hre/ uspeha, želja pridnih p:i se Spolni.«. ■'1 Ripa: Icanoiogitt, p 242. 7!< «Nauk modrega je vrelec življenja, da ss človek izogne zadrgi smrti, - (Knjiga pregovorov 13,14), »Ziitadi nje bom dosegel nesmrtnost m zapustil večen spomin pri poltma-eiti.u (Knjiga modrosti 8, 13), »Ko sem to sam pri sebi premislil in v svojem srcu preu-daril, da je nesmrtnost v sorodu Z [podlostjo in v njenem prijateljstvu plemenito razvedrilo in v delili njenih rok neizčrpen zaklad in v vednein občevanju z njo razumnost in slava v udeležbi pri razgovorih i njo: sem hodil okrog in iskal, kakn bi si jo pridobil« (Knjiga pregovorov S.17-IK), "... in spoznavati tvojo moč je korenina nesmrtnosti.« (Knjiga mod ros I ost i 15,3), 96 rudi izstopajočega pasu tudi personifikacija Rcsnicc7y h krut i pa za Resnico govori tudi sončno obličje in zemeljska krogla.®0 Te štiri personifikacije si i z namenom razporejene okrog prizora [dvanajstletni Jezus med učenjaki, saj je Jezus pravo utelešenje božje modrosti: »In Beseda (Logos - Modrost) je meso postala in med nami prebivala.«8* Pn prizoru Kristusovega rojstva sedi personifikacija Razumne» srečne in čiste duše*2, hkrati pa je zaradi ognjenega plamena nad glavo personifikacija Gorečnosti , njeni trije izstegnjem prsti na prsih pa so namig na Sveto Trojico (ta se ponavadi upodablja kot ženska s trianglom v roki84) in zato je to hkrati tudi personifikacija Božanskosti.*1 Pod prizorom Darovanja v templju sedi ženska s snetim jarmom, ki zamaknjeno gleda križ v desnici, ki je najbrž personifikacija Poslušnosti (Pokornosti) ali Pobožnosti. Na severni strani oboka je prva ženska i. oglavnico in srcem v roki, ki je personifikacija Molitve,*7 Druga je personifikacija Oholosti®8 in Bogastva z biseri v laseh in s pavom in krono v naročju, saj je to ena največjih slabosti, ki nas odvrača od spoznanja;851 ■ ' Schillcr, p. IJ3: Ripa: Iconologia, p. 529; »Stojte torej, opasani z resnico (Pismo Efeianom 6, 14), »Kdor reče resnico, pove, kar je zanesljivo, lažnjiva priea pa prevaro.« (Knjiga pregovorov 12.19). »Resnične ustnice so stanovitne za vedno, lažniv jezik pa k za trenutek'. (Knjiga pregovorov J7,19). Ripa: konologw, p. 529. Sl Scluller. p, 115: glej supra, Ripa: Iconologia, p. 24; Schillcr, pp. J12, i 13: M ena Je: Marija, p 2%: »V njej je namreč duh: ... m; premagljiv, dobrot I j L v, človekoljuben, irdL-n, varen, brezskrben, vstati zmožen. vm nadzirajoč iit prekinjajoč VSe duhove: ražunmc, čiste in najtanjše; zaradi svoje čistosti prosira in prcSinja vse,< (Knjiga modrosti 7, 22-24) in >■,.. in no priznavajo nagrade za¿isle Moj Siiil jc boljši kot zlato, ko čisio zlato, moj pridelek je boljši ko prečiščeno srebro.* (Knjiga proaOVlirov !l, 4). »Bogastvo ne turisti n:i dan jeze, pravičnost pa rešuje smrli.M, »V napuhu je it: prepir, pn iijili. ki sprejemajo svet. pa jc modrost« (Knjigi pregovorov J J, Iti). IJHh C'f. Me naše: Marijo, p. ¡tipa- I cono togi a. p i Sil 91 Ripa: konoiogia, p. 359. »Usmiljen človek sani sebi dobro sturi, krni človek pa sam sebe muči« Knjiga pregovorov li, 17), » ... zakaj milost m usmiljenji' dosežejo njegovi izvoljeni.«( Knjiga nvodrosti 3,6), ¡»Neznatni namreč zasluži odpuščanje in usmiljenje, mogočni pa bodn hudo kaznovani. » (Knjiga modrosti 6,6), »Ti pa imaš usmiljenje i, vsemi, ker vse premo res. m spregleduješ ljudem grehe, da se «pokore.« (Knjiga modrosti 11,13}. 53 Me naše: Marija, pp. 127-12'J, slike 70-7 4. 94 Me naše: Manja, p. 127-129. ^ Cf, Menaše: Manja. p, 296; Rjpa: Icotologia, p. 202; Sehillet, p, 113. w O pravičnosti kot <> kreposti, i, katero tudi dosežeš modrost, govori tele poglavje v Knjigi modrosti z naslovom Blaženost pravičnih, nesreča hudobnih (3, 1-19; 4, 1-6) in 8, 7: »In če kdo ljubi pravičnosl, njeni sadovi so fcreposli: zakaj ona uči zmernost in razumnost, pravičnost i rt srčnost, mimo lega ni nič koristnejšega ljudem v življenju» V Knjigi pregovorov je cela vrsla citatov, ki govorijo o pravičnosti: H). 2, 20, 21, 24, 2fi-32; I i. 1-10, 1K. 19, 23,28. JI; 12.7, K), 13,21,26, 28; 13,5, 6, 9, 11,14, 23). 91 Cf. MenaSe: Marija, p. 2%: Rt pa: Iconotogia, p. 233: Schiiler, p. 113. 98 »Zares, upanje brezbožnega je kakor pleva, ki jo veter odnese, kakor lahna pena, ki i" vihar podi;.,.c {Knjiga modrosti 5, 14), nespametne misli njihove biezbožnosti. Iti so jih zapeljale, da so molili...« (Knjiga modrosti 11, 15), »Da, Dogu sls. enako zoprna brezbožne ž in njegov brezbožni izdelek;...* (Knjiga modrosti 14,9), »Jezik pravičnega je izbrano srebro, sree brezbožnih malo velja," (Knjiga pregovorov It), 20), Zadnja pa je personifikacija Potrpežljivosti - ženska z zvezanimi rokami in jarmom okrog vratu V lunetah pod tilnikom so upodobljeni štirje evangelisti in štirje cerkveni očetje, in to so tisti, ki jih je obsijala luč Sv. Duha, ki jim je bilo dano spoznanje in Božja modrost raz ode ta. Marijini simboli, ki jih nosijo angeli v kotih, so hkrali tudi simboli Modrosti, saj Modrost sama zase pravi: »Kakor palma v Engadiju sem zrasla, kakor rožni grmi v Jcrihi, kakor lepa oljka v ravnini....« (Sirahova knjiga 24, 14). sklep Ko je Rasp določal vsebino za posli kavo prezbiterija župnijske cerkve na Šotni, je najbrž hotel zadostiti programom, ki jih je začrtala /.magovitu pro-tircformacijska Cerkev 17. stoletja, saj tem idejam sledijo naročniki in umetniki Se skozi celo IS. stoletje.100 Če so bila glavna vprašanja, s katerimi so se ukvarjali p roti reformacijski teologi in so močno odmevala tudi v sodobni umetnosti, vprašanja prave vere in veljavnega nauka, Marijinega brezmadežnega spočetja, njenega Vnebovzetja, kronanja in vloge pri odrešenju in pa vprašanja, kako vernike pridobiti spel na katoliško stran,'01 je Rasp lem programom odlično zadostil. Namreč umetnost je bila v protireformacijski dobi in dobi katoliške obnove v službi katoliške cerkve in je služila propagiranju in poveličevanju le te (upodobitve triumfa Cerkve, evharislije, božje modrosti, zmage nad herezijo itd.) in pa pridobivanju novih ve m i kov (upodabljanje svetovnih misij o nov in življenja ter povelicanje pri vernikih priljubljenih svetnikov). Rasp je za osrednji motiv izbral popularni lip Marijinega kronanja, okrog katerega je nanizal prizore iz vseh ireh delov rožnega venca. S tem je zadostil preprostim ljudem, saj so ob pogledu na prizore razumeli Jezusovo življenje, njegovo trpljenje m odrešitev človeštva in lahko premišljevali o teh skrivnostih, Marijo je v motivu kronanja upodobil kot Brezmadežno in s simboli, ki jih je umestit v krajino nled skrivnosli rožnega Venca, deloma pa jih nosijo putti, tvoril motiv Toia pulehra. Ta motiv pa brez pred hod njega teološkega znanja ni bil razumljen in zalo je bil namenjen le elitnemu delu gledalcev, tla so razmišljali o Marijinih krepostih in o njenem že naprej napovedanem poslanstvu. Hkrati je Marijo upodobil kol Novo Evo, kot Zmagovalko nad grehom, saj je personifikaciji Usmiljenja v roke dal prelrgan lisi papirja z upodobitvijo izvirnega greha, "'r (i. Meli.iiii: Marija, p. 2%; Hipa: Icondlogia, p. 404; "K