28. štev. Novo mesto, 9. julija 1909. XXV. letnik. DOLENJSKE NOVIC p Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 3 K. Naročnina za Ncnicijo, Bosno in droge evropske države znaša 3'50 K. za Ameriko jia 4'50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mest«. Gospodarstvo. Na Dolenjskem naj se snujejo proizvajalne vinske zadruge. V kratltem bc ustaiiovi v Ljubljani deželna vinska zadniga. Ta osredoja zadruga ima postati sredigČe trgovine, ki Bu ima odpreti za naša vina na zaaaj v druge dežele. deželna zadruga je poklieana skrbeti, da se snujejo krajevne zadruge, ki imajo to nalogo, da spravljajo piJtrebiio vino skupaj, ki naj ee v pristni in dobri kakovosti pošilja v veëjili množinali na zunaj. /ia trgovino na zunaj je treba namreč v večjih naoožinali ^ iiia z enakim ziiatajem in enakim okusom. Sedanji nas pri-•lelek je treba za tako trgovino še le pripraviti, in sicer na ta način, da ga spravljamo v vei'je kleti, da ga tam zenacimo in da z njim sploh tako ravnamo, da bo ugajal ■ (Jkiisii velťtrgovine, ki je vajena dobrim in gladkim victim. Kolikor kleti, toliko vrst vina je po naših zidanioali In kleteli, ruzliěnega po barvi in okusu. In se već ! Oelo v vsaki kleti dobiš različna vina, saj je v vsaki posodi ^aj drugega. Taka vina so dobra za malo trgovino, za domače gimtilničarje in za vincjtoče, ali za trgovino na zunaj pa niso. Gostilničar v velikem mestu zahteva, da *e mii strtže zmeraj z enakim vinom in enako dobrim vinoni. Ko iztoči eno posodo, mora nastaviti drugo, ki inia ravno tisto vino. In tako gre celo leto naprej. Z eiiakovrstnira vinom jim strežejo druge vinorodne dežele 'n s takim vinom je treba tudi nam zalagati vinsko trgovino. Ciî pa liočemo napravljati v večjih množinah za izvažanje pripravna dolenjska vina, potem se moramo združevati in naše vinske pridelke skupaj spravljati. Kar sedaj Bpravljamo po številnih naših zidanicah, to moramo spraviti skupaj v eno veliko klet. Da se napravi za trgovino na zunaj pripravno vino. Je najbolje, da se snujejo po Dolenjskem proizvajalne Zadruge v pravem pomenu besede, ki delujejo na ta način, da kupujejo grozdje od svojih članov (kakor se dela po Vipavskem, po Istri in Goriškem itd.J in da same napravljajo vino. Člani zadruge bi morali dajati v zadružno klet grozdje. Ker ima pa zadružna klet le omejen prostor 'ti ni mogoče prevzeti vsega grozdja od članov, je že pred trgatvijo vplivati na to, da napravljajo vinogradniki sploh taka vina, da jili bo mogoče pozneje spravljati v klet, ko poide prva zaloga iz zadnižne kleti, V celem okolišu ZHdruge bo treba napravljati tedaj vina na enak način, tako da bodo ustrezala potrebam vinske trgovine. Da se da to lahko izveBti, če se vinogradniki zavzamejo, nam kažejo drugi kraji. Poglejmo v Vipavo ali kamor si bodi, povsod vidimo, da bo se ustanovile proizvajalne zadruge, ki delujejo s kupovanjem grozdja in pravilno napravljenega vina, ker se da le na ta način ustreči potrebam današnje vinske trgovine v druge dežťle. Storimo tudi pri nas tako! ^—r— M stB ŽB vposlali nopočnino za drugo polletje? Zboljšanje travnikov. Prvo košnjo smo do malega spravili, IVidelek, ki ga imamo, je nepovoljen. Marsikdo je spravil manj kakor lani, dasi je bila že lanska košnja slabša kakor druga leta. Vzrok slabi košnji tiči v letošnji suši, ki je trajala nenavadno dolgo, z malimi presledki od aprila naprej. V novomeški okolici je še sedaj tako suho, da se ne da orati. Vzrok slabi košnji je pa tudi lanska suša Kdor je natančneje opazoval travniško ruso, se je lahko prepričal, da manjka v njej mnogo trav, ki so izginile vsled lanske suše. Posebno suhe lege so imele redko rušo, ker so v takih legali največ trpele plitvo vkoreninjene trave in druga zelišča. , Opaziti je bilo pa še nekaj, kar nas navdaja z novimi upi za zboljšanje travnikov. Kdor je svoje travnike gnojil, je vzlic susi dosti več pridelal. Po takih prostorih je bila ruša gostejša iti sploh boljša. Po lanski suši opešani travniki so se močno popravili. Kjer so trave zmanjkale, so se druge rastline bolj košato razvile. Te izkušnje nas uce, da je treba zanaprej na naše travnike obračati sploh več skrbi kakor smo bili dosedaj vajeni. Saj so travniki hvaležni za vsako delo, ki ga storiš za zboljšanje njih rodovitosti. Travnikov ni tedaj zanemarjati, kakor se pri nas še pogostomo dela, ampak treba jih je obdelovati iu na en in drug način zboljšati, sliČno kakor delamo tudi na drugih zemljiščih. Pred vsem je treba z dobrim gnojenjem delati na to, da se ruša zgosti in zboljša. Z dobrim gnojenjem bomo največ dosegli. O tem ni nobenega dvoma. Marsikod se da pridelek podvojiti, če se lotimo pravilnega in dobrega gnojenja. Povsod pa se da saj izdatno zboljšati. Travniško rušo pa treba tudi na druge načine zbolj-savati. Kjer je dosti mahu, naj se mah zatare in naj se namesto njega sejejo dobre trave in detelje. Pri nas je setev travnega in deteljnega semena po travnikih nekaj novega, kar se pa po drugih krajih že dolojrodeb in laška uaiverza v Trstu. Ako bi Slovenci odjenjali, bi Lahi brezdvoiuno dobili svojo vseučilišče in mi Slovenci bi so zopet obrisali za nase. Vlada, ki tako prezira južne Slovane, so mora zavedati, da smo že dozdaj dovetj potianoni v stran. — Kadi obstrukcije so sg vo časniki različnih misli, Neni.Ški in vladni časopisi kuj pa da jo obsojajo. Slovanski večinoma odo-brujcjo 1er povdarjajo, da »o viarino stranke 4. junija same obstru-irale ter jjropreOile njim neljubo glasovanje v večini bivših slovanskih strank radi bosanske banke. Slovenski liberalci se tudi krhajo in polena mečejo pred voditelja dr. Šii.steršiča ; sicer so ne čudimo, ker oni povsod le razdirajo doma in na Dunaju, za [»ozitivtio vstrajno delo itak niso. Ali jo na mestu obstrukdja ali ne. lahko odločitev prepuščamo „Slovenskemu klubu", ki položaj dobro pozna, in Čehom, ki čutijo udarce sedanpe vlade, IJo sredo večer vsa pogajanja med strankami in ministri niso imela Se uspeha. Do četrtka zvečer se »tegne zadeva razvozlati; ali ])a bo državni zbor odgodeu. — Za češki nujni predlog glede manjšinskih .šol so izuied slovenskih poslancev izborno govorili: Gra-fenauer v j»ar sejah vkup 7 ur, Gostinčar in dr, Korošec, opisujoč žalosten položaj šolstva po Koroškem in Stajarskem. Dne 6, julija so se v večerni seji izvolili delegatje in sicer za Kranjsko: dr. Šušteršič, nam. Pogačnik, za Istro: dr. Lagit^ja, nam, Jtandič, za Štajersko; Schoiaswohl in dr, Ploj. Vsiod pogodl)e med krščanskimi socijalci, nemškimi nacijonalci in slovenskimi .Štajerci bi morali voliti letos onega Slovenca, ki ga jo večina priporočala — in ta je dr. Benkovič, A Nemci so prelomili kom-{ironiis in volili dr. Ploja ter tako demonstrirali zoiier „Slovenski klub". Zopet dokaz, kak Slovenec je hofrat Ploj. V Praiji se vrši obravnava proti proti vojaški m agitatorjem; včeraj so zaslišali obtožence, zdaj pridejo priče na vrsto. Ogrsko dosedanjo ministrstvo je cesar pooblastil, naj vodi opravila do jeseni. Ogrski državni zbor jo odgoden do I. oktobra. Takrat se bo pogajanje med krono in strankami zopet pričelo. NiMiiriJii ima kariceiarsko krizo. Katoliški centrum je vrgel Biilova. O nasledniku lo ngibijejo. V Uummiijo pojde kralja obiskat naš prestolonaslednik Franc Ferdinand; sprejmejo ga prav slovesno. TiiiSkii je poslala posebno poslanstvo do evropskih dvorov, ki sporoča vladarjem nastop novega sultana, — Mladotiirki pa mej tem prešiijega sultana .\bdul Hamida postavijo pred sodišče, ker bi se ga radi iznebili. — Vojaštvo še zaseda mejo proti Gnški. Fi'ancoski prodSEdnik je odlikoval z velikim križem častne legije avstrijskega poslanika grofa Khevenhiillerja zbog zaslug, da se^je balkanska kriza mirno rešila. Španski kralj, kateremu jo bila nedavno rojena iirincezinja, boleha v ušesih in v vratu. Srbija na|)ravi v mestu Leskovac utrjeno voja,ško taborišče. — Kralj Peter je ob sprehodu v Topčidoru omedlel, baje se ni bati hudih posledic. — ZarotiiiSki častniki so nič kaj varne ne čutijo;_vojni minister jih hoče odstraniti. Švedski kralj Gustav in nemški cesar sta se sostala v Ijassnicu, otvorila sojo paroiirodska zveza mej rtvedsko in Nemčijo. Iiniijsko protiangleško gibanje se širi. V Londonu je nok dijak, člari tajnega društva, ustrelil podpolkovnika Willia in indijskega zdravnika dr. Salkaka. Boje se, da umore indijskega tajnika Morleya. zato stražijo njegovo stanovanje. Nit liuskein se je v Petcrburgu pojavila kolera, dozdaj že 672 slučajev, ;}7 smrtnih, — Ku.sija po.šilja vojaštvo v Perzijo, kjer so šahovci Iwjujejo proti ustašom. Po zadnjih poročilih so ustaški nacijonalci zmagali, valed tega v Teheranu velika zmešnjava. Zabavi in pouku. Kako je Bučar tatu poboljšal. SmeHoa dot^odbiiia, spisal fjiuibarBti. Kočarjeva bajta je stala na pustom bregu blizi večjo vasi, v kateri sta prebivala poštama zakonska, kočar in kočarica z jedinim sinom Jurčctoin. Ta je imel telesne lastnosti v obilni mori: glava mu jo bila velika in dobela, prsi močno, hrbet širok; manjkalo pa je Jurčetu pravega razuma in s tem mu je manjkalo vsoga. Roditelja sta ljubila nerodneg« sina kakor ljubijo drugi stariši svoje otroke, spoznala menda nista, da Jurčetu česa manjka. Sicer pa je bil Jurče pri vsej svoji nerazntiiljivosti ]>od-pora svojim starišem, vse, kar je zaslužil, je dal očetu ali materi. Človek bi sodil, da so se kočarji pošteno živili, a ni bilo povsem tako. VaŠčani so jih gledali po strani. Večkrat je v jeseni zmanjkalo iz npivo komu zdaj krompirja, zdaj koruze, repe itd. in o deževnem vremenu so .se poznale po njivi stopinjCi ki so bile kočarjevega JurČeta. Natanjko Kočarjevim tatvin ni mogel nikdo očitati, ker Jurčeta nihče ni videl. Ako jo kdo starega radi tega ozmerjal, se je izgovarjal, da pridela na svoji njivi vsega dovolj, lies je imel kočar za vasjo malo njivico, zato se je lažje izgovarjal. V bliinji vasi nedaleč od kočarja je živel ))remetcn mož, mesar Bučar. Ta je sosedom obljubil, da se bo o poštenosti ko-čarjevih prepričal. Prilika za to se mu je kmalu nudila. Pri kočarju so pričakovali jiraščine: mesar Bučar jim je zaklal lepo rojeno svinjo. Jurče jo bil tega dneva silno vesel, vedno jo mislil, kako bo jedel klobase. Samo nekaj je bilo, kar je Jurčeta navdajalo z grozo, namreč: ker je bila mrtva žival tako strašna in ]m gledala je srpo. „Zakaj neki gleda, pa tako čudno se trose," vprašuje plašno mesarja. Srce je zaigralo šaljivemu Bučarju; ker sta bila z Jurčetom sama, zato je jtorabil to priliko zase. „Jaz sam no veni" pravi, „mene je skoraj strah ; kaj tacega se mi svoj živi dan ni prijietilo." „O joj, o joj,'* se prestraši Jurče ter jo ubere na peč. „Boter pomagajte!" „Lo tiho bodi Jurče," ga tolaži Bučar s pritajenim smehom, „saj ni nič hudega." ,, Pomagajte boter, pomagajte I vi gotovo znate," „Seveda znam in tudi hočem," ga pogovarja Bučar. „Živali se je v življenju predobro godilo, rada bi bila še daljo pri vas. Glej, kako mo jezno gleda." Keksi maje žival skrivaj za glavo, da sto se majali veliki ušesi. „O joj, joj! Strijc, boter, pomagajte!" ujtije Jurče. „'I'o je znamenje," nadaljuje Bučar modro, ,,da žival nekaj potrebuje; znabiti jo toži kosmata vest, ker je /.rla jiroiiovedan sad." — „O joj, kaj 1)0," stoka Jurče in se pritiska k peči^ ,,Kaj bo," pomiš(ja Bučar nalašč in so zamisli. „Že veni, žival ima na vesti veliko grehe, katerih pa ni bila sama kriva, zato jo moram izpra.šati, potem bo mir. Ali si zadovoljen?', „Sem. Boter, le dajte jo," ,.Prinesi blagoslovljeno šibico." Jurče bi bil Bučarju rad postregel, toda ni se upal s ficči, tako je moral Bučar sam iskati omenjene pripravo. Aled tem pa je že tudi Jurče smuknil raz peč, ker je bilo v sobi samega strah, — Bučar se je hitro vrnil z leskovo šibico. „Zdaj pa lo tiho in pazi," je zapovedal Jurčetu; „stvar se mora hitro končati. Tzpra.šcvanjo so takoj prične. Ker žival ne zna govoriti, inoraS ti odgovarjata. Govoriti moraš resnico, sicer se zgodi kaj hujšega. I'ojdi sedaj za peč in odgovarjaj na moja vprašanja," Bedasti Jurčo je verjel vsako bosedo, hitro so skobaca na peč ter gleda plašno zdaj mrtvo žival, zdaj učenega Bučarja-Tresel se je od strahu, Bučar prične svoje ceremonijo. Skloni se k živali, kakor bi ji hotel povedati nekaj na uho, potem zamahne trikrat s šibico )»o zraku in zavpije: „žival, zakaj me gledaš V Rekši nastavi uho k rilcu in posluša. „.\ha, sem voilel," govori Bučar sa"» pri sebi, „kosmato vest ima. Le_ naprej jiovejl" „Da, tako sem si mislil," roČG vzravnav.ši se, „Žival toži, da ste ji krmili ukradeno blago, Jurče, govori, s čim ste jo krmili?" „S sosedovim krompirjem," odgovarja Jurče. ,,H čim še?" „Z očetom sva hodila po koruzo na vašo tyivo," „Kfiaj?" „l'o noíů." „Veš še kaj?" ,,Na Rrodarjevo njivo sva hodila i»o repo," „Kje ste dobili korenje?" „Na Kiircntoveiii lazu." „Ki vse povcdari*" „Vse." „Dobro," ai oddahne Bučar ter zamahne zopet s šibo po zraku, komaj se je preinajfoval, da se ni smejal. „Sedaj sva opravilu, Tridi brez skrbi raz peu, žival nima več moči do tebe." „Boječe prileze Jurčc raz ])eč ter se bliža živali, katero je Bučar ravno razparal. Strme je zijal Jiirče in Bučar jc rai}i] svoje dovtipc, čes: da take živali še ni videl. Pokazal je Jur-četu srce rekoč: „vaak kdor krade ima svinjsko srce, ki več poželi, kakor jc rge^ovo, V takem srcu prebiva lakomnost in zavist. Pokazal nm je /.elodec, ki je bil t^rozno velik in prazen ga primerjal požrešnemu lakomniku, ki ima vedno prazno ttialho pa tudi želodec. .lurče je mesarjeve besede dobro zapomnil; od slej ga ni nihče več pripravil, da bi bil kaj vkradol. Ako so j^a va.ski pag-lavci naiašó nagovarjali, naj kaj vzanio, so je vselej moško odrezal: „nimam svinjsko srce". Tako se je Bučar na lahek natín prepričal o poštenosti Kočarjev, vrhu tega pa je rodila nedolžna šala dobre nasledke. Pogledi v slovensko zgodovino. VII, Nekateri pisatelji so trdili, da so Mlovenci že v predzgodo-viaski (iObi stanovali po zemtji ob Dravi, Savi, Soči, Muri. V tem ztnislu je tudi naš prvi pesnik Vodnik zapel: (><1 nekdaj BtAiit^t^ ^^ iiiknj mnj ror), Ui: ve kdu Kii jiovê nuj: od kod? Starino-slovec JJavorin Trstenjak je tudi trdil, da so Slovenci že pred Kristusom bivali v sedali domovini. To svoje uionenje jo podpiral posebno z etimologičnega (jezikoslovnega) stališča. A zgodovinarja ne sme voditi le srce, on se mora naslanjati na neovrgljive dokaze, na starodavne listine, ki pojasnujejo tetnno stran naše zgodovino. Naši čitatelji so se že iz dosedanjih člankov prepričali, da se zgornje menenje nekaterih pisate^ev ne niorc vzflržati. Zgodovinar profesor dr, Fr, Kos jo na podlagi zanesyiviíi listin dokazal, da so Slovenci še le po Kristusu zasedli sedanjo domovino, (Cf, izvestja Muz, dr. VI. Gradivo I. itd,) V nastopni črtici se tudi mi pečamo z nastopom Slovencev v zgodovinski dobi, — Omeigali smo že, kako so v 6. veku Sloveni prodirali čez Donavo v bizantinsko cesarstvo; Çn'del se jo ustanovil ob Balkanu, to so Bulgari; manjši del Je še ostal tostran Donave, takozvani dački Sloveni, ki so koncem 18, veka zginili v Valahiji med sedanjimi Kumuni, kakor spričujejo tudi krajepisna ittiena v sedanjem kraljestvu, ki so očividno slovanskega izvira. Tretji del pa jo krenil na zapad ter 8e razširil po deželah, kjer še sedaj stanujejo Slovenci. 1*0 odhodu Langobardov iz l^anonije 1. 66^ so dobili tiste liraje na sedanjem Ogrskem v oblast Avari ali Obri. Ker se ti kot surov in bojeviti narod niso pečali 8 poljedelstvom, so potrebovali takih ljudi, ki bi obdelovali zem|jo. Ker so bili na vz-'lOiiu 1.aki prebivalci Sloveni, so Avari dopuščali razširja»je slovanskih naseljencev v svojih ]»okrajinah, Ua so so v obrski državi okrog 1, fiOO nahajale razno narodnosti, razvidi se iz poročila pisatelja Theophylakta, ki omenja, da so Bizantinci ob "■eki Tisi ujeli del obrske vojsko, v kateri je bilo 3000 Avarov (Obrov), 2200 drugih barbarov in 8000 Slovanov. Torej so bili slednji najštevilniši, V tej obrski državi nam je iskati prednike sedanjih Slovencev. Ti so šli zmir bolj pfoti Ztthodnji meji obrske države proti tedanjemu Noriku, ki je îï'ejil na jugozahodu na arijanske Langobarde, na severozahodu ia poganske Bavarce, na vzhodu pa na Avare. Noričani so bili kel to-romanskega plemena in že katoliške vere, kakor istočasno dokazujejo razne škofovske stolice po tistih krajih. Norik je bil nagnen proti vzhodu. Od te strani so po I. 668 začeli Slo-yenci prodirati vanj, dok si polagoma niso osvojili vso zemljo ob Savi, Dravi in Muri. Ni pa misliti, da bi si bili te kraje osvojili brez bojev. Kajti Noričani tudi niso Vsi kar pojxistili svojih krajev in zbežali k sosedom, Slovenci 80 bili pagani, a Noričani katoličani, torej sta si ta dva plemena ostro stopila nasproti. In res istodobna zgodovina pove, da so bila po Noriku v tem času cvetoča mesta poruSena, Kristova vera pa tako zatrta, da ni bilo med naseljenimi Slovenci skoro 200 let nobene krščanske cerkve. Pred odhodom Langobardov v Italijo so oglejski ]»atrijarhi imeli cerkveno oblast čez škoiije po Karantaniji. A po naselitvi Slovencev ta oblast za dolgo jjreneha. Najbrže so Slovenci uničili celjsko in tiburnijsko škotijo. (indotiie jireliivalce so ali pomorili ali odpeljHli v siiznoat. Nekaterim se je itosrečilo ubežati na otoke ob jadrí^Jskem morju, kakor se imenuje celjski škof Ivan, ki je na Uradežu iskal zavetja in neki drugi Ivan, ki je pribežal iz Panonije ter postal 1, .599 škof v istrskem Novem gradu. Med 1, 5G8 in 5i)$ so Slovenci zasedli Panonijo, Norik in pokrajine mej Donavo tija do Istre. (Dimitz I.) Po 1.596 so potisnili svojo mejo se čez sedanje Koroško na toblaško polje v Pusterski dolini v Tirolih, Pomikali so sc navadno ob rekah navzgor. Kjer je bilo za obdelovanje pripravnih ravnin in dolin, ondi so si napravili selisča. Od vzhodnje Tirolske gori so segali v solnograški Ijungau in dafje čez Gorenjo- in Dolenjo Avstrijo na zahodnjo Panonijo. V 7. stoletju so segali Slovenci od izvira reke Drave proti severu do gore Dreiherrenspitz, proti vzhodu dalje čez Visoke Turo do izvira Muro, odtod po razvodju .Salice, Mure, Aniže do Dachsteina, potem po razvodju med Travno in Anižo k Donavi, kjer so se dotikali že Čehov, Mnogobrojna krajevna imena jio teh deželah, ki se razlagajo le iz slovenščine, nam to spri-čujejo, a tudi listine o tem govore. (Gradivo J.) Vkljub temu, da so zasedli Slovenci obsežno zemljo med Donavo in jadranskim morjem, njih skupno število ni bilo veliko, kajti kraji so bili obdani z obširnimi gozdi. Ker so bili po goratih krajih le bolj redko naseljeni, so v poznejših bojih tem ložje podlegli in zgubili dokaj svojih pokrajin. Na severozahodu so Slovenci mejili na Bavarce, Ti so nevoščljivo gledali na slovensko pokrajino, Zato se njih vojvoda Tasilo I, I. 595 vzdigne s svojo vojsko in plane na Slovence ter jih i>remaga in se vrne z bogatim plenom domov, Bilo je to v Pusterski dolini pri takozvanom „Viktoribiihel", S tem spodbujeni se zopet kmalo (1. 596) jirikažejo Bavarci, a Slovenci so previdneji, da so si pravočasno izprosili pomoči pri Obrih, ki so bili njih vrhovni poglavarji. Bavarsko vojsko 2000 mož so Slovenci s pomočjo kana premagali ter vse do zadnjega pobili. Ta zmaga je bila zelo važna za Slovence, z njo so si zavarovali mejo proti severozahodu in so si ložje urejevali svoje tedanjo središče, katero .so panonski in obmorski rojaki, ker jc bilo obdano od visokih gora, jeli imenovati „Gorotan", iz katerega izraza se je sčasoma izcimil izraz „Carantanum" in ]>ozneje sedanji nemški „Ktirnten". Oduošaji Slovencev z južnozahodnjimi sosedi L a n g o b a r d i so bili dalj časa prijazni. Teh kralj Agilulf je bil okrog 1. fJUO v prijateljski zvezi z Obri, Njih kakan mu je 1, fJ0,3 jtoslal na pomoč slovenskih čet, da seje polastil Kremone in drugih krajev, — A ta zveza med Obri in Langobardi je trajala le do 1. (JIO. Tedaj se vname mej njima vojska. Obri najiadejo s svojimi trumami, mej katerimi je bilo mnogo Slovencev, beneško zemljo. Tu ae jim nasproti postavi furlanski vojvoda Gisulf, a bil je popolnoma premagan. Obri so nato ropali in požigali jio Furlaniji in slednjič se polastili tudi Čedada ter seboj odpeljali mnogo langobardskih jetnikov, mej katerimi sta bila tudi Gisulfova sinova Taso in Kako, katerima se je ]m posrečilo uiti Obrom, Kot vojvoda furlanska mislita, da bi popravila škodo, ki sr> jo prizadejali Obri. Posreči se jima, da pridobiu slovenski okraj „Zellia" do mesta „Medaria", kakor piše Pavel dijakon. Zgodovinarji iščejo na raznih krajih teh mest, a najverjetniše je v zvezi z drugimi dogodki, da jc bil to okraj med Úedatlom in Medaiio v Brdih na sedanjem Goriškem. Ko Slovenci izvedo, da je umrl bavarski vojvoda Tasilo, napadejo njegovega naslednika Garibalda I. (Jll. Pri Aguntu (Lienz ob Dravi) ga popolnoma premagajo in pustoši bavarsko zemljo. Tedaj razderejo imenovani kraj in opustoš« ondotno okolico tako, da se v neki listini I. 770 čita, da je bila ondašnja zem^a od davnih časov pusta in brez stanovalcev. Mogoče odtod ime „Pusta dolina ■»= Pusterthal". Toda Bavarci so zopet zbrali trume in pregnali Slovence iz svoje dežele. Kakor v 1. 502 v zvezi z Obri in Langobardi so v tem času Slovenci sami napadli bizantinsko Istro, morili vojake, ropali, požigali ter jo zelo ojiustošili, a tudi iskali si nove naselbine, — Iz teh napadov se pa tudi posname, da so se Slovenci I)od obrsko nadobiastjo dokaj svobodno gibali, kajti na svojo pest, na svojo odgovornost brez avarskih poveljnikov in nadzornikov so planili nad sovražnika. Da sosediiji zapadni na- rodi Slovencem niso odrekali lastninske |>ravice do po-sedono zcniljc in da ao jih smatrali bolj za samostojne, ne^o od Avarov odvisne, kaže okaliSůjna, da zgodovinski viri, èe omenjajo tedanjo zem^o ob Savi, IJravi, Muri in Soči, poznajo slovensko liokrajino in slovenski okraj (Sclaboriim pro-viiicia ~ Sciavoriini regio), nc pravijo pa, da bi to bila obrska (avarskaj pokrajina. Dopisi. 'I'dplicf. (Redek obísk.j Toiilice so imele v svoji sredi dné 3. t. m. dva amerikanska škofa, prémii, gg". Trobeča in Staribo, stolneg-a kanonika prečast. gospoda ICajdiža in prcč. gosp. župnika vitežkega nem.ikef(a reda msgra. Jančarja, toraj stir cerkvene dostojanstvenike naenkrat. Vsi so slovenski rojaki. 1/ Šl. J(M-iiridne roke napletle vencev, poatavile mlajev, da je bil kraj kaj okusno ozaljSan. Po prvi iti drugi sv. maši so šli romarji iz Št. Jerneja že gori. Bilo jih jo čez dva tisoč. Popoldne so ]>a v tako velikih gručah dohajali, da jih je bilo vse polno okolo Marijinega kipa. Po li-tanijah jih jo še mnogo prišlo, utegnilo je biti množice do štiri tisoč skupaj. Celi dan ao verniki glasno molili in prepevali, da se jo daleč na okrog razlegalo po lepi dolini. Na to je mlidenič Medlo lepo deklamoval nalašč za obletnico zložen pozdrav Mariji. Sklonili so pobožnost s prekrasno-Lurdsko pesmijo. Ker romarji gotovo ne hodijo sem zabadava, am])ak v zaupanju, da bodo uslišani v dušni/ in telesnih potrebah, ali ija že v zahvalo za prejete dobroto, bi bilo prijioročati, da se narede klopi pod drevesi v okolici, da stari ali bolehni ljudje lahko kleče in sedě molijo. Ker so ljudje molili tudi za dež, so bili tem botj veseli, ker so koj drugi dan dobili obilo rodovitnega, pohlevnega dežja. — Za oddaljene je bilo potrebno tudi telesno okropčanje. Oba lastnika tistega sveta sta za to poskrbela in Btočila dokaj vina, ki ga itak tudi tukaj ne moremo spraviti v denar. V najlepšem rodu in tuiru se je obletnica obhajala, pa žalibog vsi so pogrešali duhovnika pri tej pobožnosti. Dostavek uredništva: Mcnitiio, da duhovščina brez vednosti škoHjstva no !to upoljavala ondi očitnih pobožnosti; zasebna molitev je jia vsakemu prosta. Dolirtiičc. Na sv. Petra dan v mraku se je vtopil štiriletni sin vdove Kastelčeve iz Železnega, f^omagal je gnati živino domov j pred hišo je majhna luža, nad katero se je sklonil, da bi so iimil, i)adel v lužo in bil v trenutku mrtev. [z .Aiiibnisa. Dobra letina so nam obeta letos; vso lepo kaže. Bolj redka jo pšenica in ječmen. Sadja bo malo, trte so polne.— Po posredovanji državnega ]iosianca Jakliča, so dobili udje izob. društva, kmetovalci, več metr. stotov umetnih gnojil za poskušnjo. — Obeta se nam propotrebni vodovod. — Deželna )>oslanca dr. Pogan in dr. Lampe sta nam izfioslovala velike državne jiodporo, mrve, otrobov, koruze. Cast jima in zahvala. Brez te podpore bi bili primorani na.ši kmetovalci prodati vso živino. — Naše izobraž. društvo je bilo posebno po zimi delavno. Naklonjeni mu niso prijatelji frakeljna. — Požarna hramba je kupila novo brizgalno za 1600 kron. Dobrotniki, pomagajte nam plačati dolg. — Ustanovil se je odsek Oriov. Naša mladina hrepeni le po Ameriki, deželi zlata^ a kolikrát je razočarana! — Hranilnica in posojilnica v Am- Î brusu deluje dobro. V treh mesecih ima okrog 45.000 kron prometa. Veliko za amijrtiško župnijo. Nokaj jih je že rešila oderuhov. Odbor deluje popolnoma brezplačno. Doltijo so ljudje, ki jemljejo posojila pri zasebnikih, če tudi več idačajo, samo da 80 ne izve. Kolika neapamet! Skrivni dolgovi uničujejo kmečke domove, ne očitni ! V domačo hranilnico vlagajte denar, doma jemljite posojila, kedar ste v stiski in potrebi. Denar naj ostane doma! Čisti dobiček ho le kmetom v korist! Dostavek uredništva: Takih kratkih, jedrnatih poročil želimo iz raznih krajev. Prepričani smo, da bo ljudstvo potem še bolj seglo po li.^itu, ki tako ros postane pravi glasnik naše res zanemarjene Dolenjske. — Oč. somišljenikom še enkrat iskreno priporočilo! Šempeter [iri Novem iiief^lii. Tudi pri nas napredujemo. To zapazi domačin in ptujec najprej v cerkvi. Zmir se prikaže kaj novega. Nabavila sta se 2 krasna mašna plašča, ta dva yta v prvi vrsti last božjopotno corkvo na Trški gori, katero romarji od blizo in daleč kaj radi obiskujejo. Na Trški gori se namerava napraviti tudi barvana steklena okna, kakoršna so v kapiteljski cerkvi ali v Prečni, že letos, ako bo čaa doptiščal, če letos no jm gotovo drugo loto. Upamo, da se bodo dobili tudi za ta kras posamezni dobrotniki, ki bodo z vesoljem darovali celo okno n. pr. cele soseske ali posamezne roabine. S tom si bodo pač postavili najlepši spomenik jioznejšim rodovom, ki bodo prihajali v to krasno božjepotno svetišče M. B. — Darovala je župni cerkvi bratovščina sv. Ji. T. lop riideč mašni plašč. Kupila sta se tudi dva bolj priprosta mašna plašča za vaakdanjo rabo. — V nedeljo 11. julija, ako bo lepo vreme, pa se bode popoldne ob pol 3 po litanijah blagoslovilo vžujmi cerkvi veliko bandero za podružnico sv. Janeza Krstnika v Mučkovcu. Kor ima bandero poleg slike podružničnega patrona, tudi sliko sv. Florjana, zato ga bodo tukajšna požarna bramba slovesno prenesla v podružnično cerkev. Bandero je res krasno iz rudcčega dvojnega da-masta, ima dvo lepi sliki ter bogato z zlatom obrobljeno. Broz dvoma ni enacega v celi dokaniji in morda šo daleč okoli. Bližnjim sosedom priporočamo, da si ga ogledajo v nedeljo l»odisi do pol 3. v žujmi ce/kvi, ali med procesijo in jtozneje v jiodniž-nici v Mačkovcu. Cast soseski, ki ima vso prenovljeno cerkev in aodaj pa Se ta kras. Iz Ike, IV, Še enkrat Tr.sat. V poslednjem sestavku je bil priobčen popis „Trsata** in zgodovina pričetka slavnega svetišča, ki še dandanes vabi k sobi množico vernega ljudstva. No samo o Marijinih praznikih, marveč dan za dnem vaeskozi prihajajo ljudje v večjih ali manjših družbah obiskat prostor, kjer je atala nazareška hišica in priporočit se sv. Družini, zlasti pa oni, ki je v tej hišici gospodinjila in prejela angelski pozdrav. Vsak romar se večidel mudi v zagrajeni kapelici, kjer je nekdaj sv. hišica počivala, čeravno je bila tu samo polčetrto leto, približno tako dolgo, kakor je Zveličar javno učil in svojo vero ljubezni potrjeval s čudeži, vendar ostane dotični prostor častit-iiv in obiskanja vreden za vso čase. Kakor doslej bo „Mati itii-losti" tudi poslej rada poslušala milo prošnje in zdibljaje svojih otrok na zemlji ter naklanjala jim mnogotero pomoč v dušnih in telesnih potrobah. Le s trdno voro in otroškim zaupanjem ,so je treba približati in vredno prejeti sv. zaki-aniente. Božja pot je brez sj>ovedi polovičarija. — Drugi dol trsaško cerkve na lovo od kapelice je bil pozneje prizidan in večkrat prenarojen, zato nima prave enotnosti. Prav je in potrebno, da cerkev dobi drugačno podobo jio vsestransko promišljeneni, v arhitektoničnem oziru obožni izreki, vzeti iz sV. jjisniii in dru^rih sv, knjig. Obiskal sem tu sedanje^fa gvardijana, p. Komualda Jereba, nekdanje^;:« sošolra iz i>rve latinske šole, Na.šel sem g-a vsled prestane pljučnice v raslotijaču, bolezen j^a je močno zdelala. Marsikateri apotiiin na Soiska leta sva spravila na dan. Vstal je in s težavo šel z menoj ]io aa-niostanu, r. postelje, klcčalnike, wiîie in stole sam naredil iz trdnejia ameri-škeKa ieaa. Naj bo to dokaz, da so ])o samostanih še dantianes fçoji umetnost vsake iTste: slikarstvo, risarstvo, rezbarstvo itd. Prej jo Trsat sjmdal h kratijski redovni provinciji; odkar so se pokrajine jireosnovale, je pri hrvatski. Zdaj so njeni člani razun j;vardijana samo Hrvati, ki pa tudi Slovencem prijazno postrežejo. Tu imajo novicijat. — S samostan skelita vrta je lep raz|?)ed na Kvarner in obrežje, istotako od stare^ra grada sJavnih Krankopanov. Človek se kar ne more do sitega nagledati, tako iepa, tako veličastna je narava, ki so razprostira pod njim. Nehote mu jezik šepeče Zahvalo Vsemogočnemu, ki je ustvaril vsa ta nepopisno krasna deia. ňel sem s Trsata z nekako britkostjo v srcu, boječ se, da «oni ga morebiti zaiinjikrat počastil. V srcu so se mi rodiJe vrstice: „Težkň mi je Te Kapnsiiti, o Mati, |H>lnA MiloBt.i, Kieýftti iireii teboj, miiliti bi hotel Tae ostale dni." „Ker miiriim — žal — domov hiteti, l^Dfileiluji sprejmi Se »dililjaj, Želim pa v pruu Te imeti, dokler ne pridem k Tebi v raj." Gorenjca-Podgoričana s tem, da vzida v rojstno hišo Ivana Navratila spominsko ploščo in da postavi Gorenjcu dostojen Jiagrolini spomenik. Jvan Navratil zasfiiži, da se ga hvaležno apomiiya slovenska, zJasti belokranjska mladina. Navratil je namreč prvi slovenski pisatelj, ki je začel zbirati slovensko mladino okolo sebe, saj je izdal prvi slovenski mladinski li.st. Deloval je za izobrazbo ljudsko- in srednješolske mladine s slovenskimi berili, da, tndi za visokošolsko mladino je skrbel kot predsednik jwipornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Bil je marljiv pisatelj, trden Belokranjec, zaveden Hlovenec, zvest svojemu narodu do Ninrti. Na temelju, ki ga je jwlozii Navratil, se je da|je razvijalo slovensko mladinsko slovstvo. Tudi Lfïopold Gorenjec-Podgorican, pokojni adlešički župnik, 9i je pridobil za naš narod mnogo zaslug. Pridno je prestavljal na slovenski jezik duševne proizvode drugih narodov, bil je tudi sam dober pisatelj. J® pridno nabiral narodno blago, bil zvest sotrudnik „Slovenske Matice" in velik prijatelj belokranjske mladine, ki mu naj postavi na grob primeren spomenik v znamenje svoje hvaležnosti. Slovenci, jiokažite, da s]ioštujete idealno stremljenje slovenske mladine ter jiodpirajte z gmotnimi jirispevki našo namero na naslov: Ivan Šašelj, župnik, Adlešiči pri Črnomlju. Za odbor: Profesor dr. Karol G laser I. r., predsednik. — Ivan Šašelj I. r., župnik v Adlešičih, podpredsednik. — .lurij Adlesič 1. r., blagajnik. — Martin Ma IneriÈ 1. r., t. č. pd. pododbora S. J). Z. — Obermann Niko 1. r., t. Ć. tajnik pododbora S. JJ. Z. Belokranjski glasnik. Iz Oi-Itoiiilja. Naše iidado izobraževalno društvo prav vrlo napreduje. Z veliko vnemo prihajajo društvcniki, katerih je že nad 170 k jiredavanjcm, ki so vr.še vsako nedeljo jjopoldne. _ Na praznik sv. Petra in Pavla, priredila so dekleta veselico z igro »N'ajdena hiři", kjer so pokazalo, kako veliko se doseže z vstraj-nostjo. Zares izborno so bile igrane vse vloge. Kar pa najbojj vznemirja nekatere „Sokole", so jia naši fantje, kateri se pridno vadijo v telovadbi. Sami so si pripravili prostor, kjer telovadijo in kmalu se bo ustanovil telovadni odsek. Le vstrajno najirej po [lOti, katero ste nastojiili, in dosegli bomo' cilje, po katerih hrepenimo. I.<)kvif'.a. No bi poročali o žalostnem dogodku, ki se je tu pri])etil, ako se ne bi bil onstran Gorjancev raznesel glas, da 80 jo izvršil uboj. - Na kresno nedoljo je pri naši lepi podružnici običajno „pro.Ščcnjo'' sv. Janeza Krstnika. Po navadi se ob tej priliki obiščejo sorodniki in znanci iz drugih vasi in far. Tako HO prišli tudi sorodniki iz Slamne- in Bojanje vasi obiskat svojce na Lokvico. Neki Lokvičan pa je menda imel neko mržnjo do enega svojc-ev. 'J^a nič hudega ne sluteč se žo proti večeru odzove vabilu svojega znanca ter se poda v njegovo hišo. A komaj usto])Ívšeřra ga nekdo tako jako udari, da se zgrudi na tla. Vsled krika ])rihite šc drugi — mirit, a kakor rado pri.šlo jo do pretejm. Vendar ni nobeden prav nevarno ranjen. Zakaj in kako je do tega prišlo, bo pojasnilo c. kr. okrožno .sodišče v Novem mestu. Pravijo, da jo vmes zavist in neka jirevzctnoat. — Žal, da se tudi na jielokranjskom pojavljajo stvari, o katerih ni bilo od pamtiveka kaj čuti. Ujdiv tujine se kaže. Saj je Belokranjec krotke narave; še ccló iqegovo dobro vino ga nekdaj ni spravilo iz ravnotežja. Torej surovost na stran in čislajte blage navade svojih preoIda DomaČe novice. Oselme vesti. Novomeški rojak bivši kapucinski provincijal P. Eduard Hervar iz Gradca se je jiodai v dol. Toplice. — Drugi rojak novomeški Heno Straus iz frančiškanskega reda bo te dni posvečen v mašnika z drugimi gg. bogoslovci v Ljubljani.— Novi zemljiški knjigovodja Zupančič, istotako tukajšnji rojak, je že nastopil svoje službeno mesto. — Prof. dr. Šle-binger, ki je imenovan za ljubljansko realko, se preseli v Ljubljano. Za odhodnico so mu dijaki v sredo večer priredili podoknico; vkljub silnemu nalivu jo bilo petje izborno. — V sredo se je novi g. župnik Erzar od tu jiodal na svojo žujmijo v Toplice. Umrla je 5. julija jiri svojem sorodniku preč. g. kanoniku 1'ovšetu, kateremu je bila mnogoletna postrežnica, Uršula Nadu. lianjki večni nn>, g. kanoniku iskreno sožalje! Uftiteljskii .„Slomškova zveza" je včeraj zborovala v Za-tičini. Poročilo prihodnjič. 1'iikiij.šiije iiole so včeraj sklenilo šolsko leto s službo božjo v kajtiteljski, oziroma v frančiškanski cerkvi. Vsiircjem v 1. i'iizred novomeške gimnazije za šolsko leto 1909/10 se je vršil tí, julija. Oglasilo se je TH jirosilcev, izmed katerih je l)ilo sprejetih 77, mod temi tri deklice kot pri vati ati nje. Leln» poročilu c.. kr. višje gimnazije obsega dva slovenska spisa: Govor ravnateljev ob vladarski (iOletnici cesarja Franca Jožefa in O. Ivan Krstnik od sv. Križa, slovenski pro-povednik, katerega prof. dr. Šlebinger imenuje ,,očeta slovenske hoitiiletike". Ta literarna študija zopet s]iričuje, da so duhovniki prvi ledino orali na na.šĐm slovstvenem polju, o. Ivan v projtovcdni.ški stroki. Sj»is se bo nadaljeval bodoče leto. Profesorski zbor šteje 1H učiteljev, nekateri na začasnem dopustu. Dijakov je bilo začetkom leta 235 koncem pa 2ii4 skoro sami Slovenci. —Dijaško podporno društvo je imelo dohodkov liiOE)'7a K, izdatkov 1090'74 K. Odličnjakov je41, dobro izdelalo U7, splošno sposobnih 14, nos))0.sobtiib 11, ponavijalni izpit 10. Letno poročilo šliririizretliie deške Ijnilnkt^ šole jjod vodstvom čč. 00. franči,škanov izkaže 8 patrov učiteljev. Učencev začetkom leta koncem 240; vrlo sposobnih 44. spo-sobnih 130, nesposobnih 62. Mej temi jih je iz mesta 121; sicer od drugod. IjetiM» iHiroiilo trjraziTike družbe v Ljiiltljani dne 5. julija je vsled razgrajanja liberalne manjšine, ki je zojiet žalila kmetski stan, vladni zastopnik raz|iustil. Tako so liberalci, ki pa večinoma niti jiosestniki niso, zopet preprečili izvolitev novega odbora, ko so so videli v manjšini, kakor žo enkrat pred leti. Iz tega se vidi, kako (jubijo kmečki stan, ko mu še v njegovi družbi ne privoščijo odločilne besede. Ijptiio iinroťilo št'stnizri'iliip ljudske šolo v ItolirejmlJiili izkazuje začetkom leta 444 učencev, koncem 430, sposolmih 330, n 69 posoli ti ih 100. Učiteljstvo šteje z onim na dopustu devet in dva kateheta. * Izlet kat. (Iništva rokodolskili iioinočiiikov k sv, Jo.Štu se je izlionio olmesel, I'o 10. službi hožji v kapiteljski cerkvi je bil odhod; ob polu 1. ure pa smo bili že vsi zbrani v prijaznem St. .ToStu. Pod kozolcem okusno kosilo, za katerega je skrtiela v vseh popolno zadovoljnost drafre volje gospa PiceD-eva. G. predsednik dr. Marinko je v pozdravici vzpodbujal k skupnemu delu i v bodoče; on zapušča društvo, a stvar naj ostane, krepko naj se razvije, čvrsto raste. V slovo g. predsedniku, ki se je kot tak udeležil zadnjega izleta, izrečeta gg. starosti Cigler in Picelj krepko srčno zahvalo. Ob 2, uri so bile pete litanije v tamošnji prijazni cerkvici, — Okrog 5. ure je pohitel k vrlim ro-koilcicem tudi mil. g. proát dr. Elbe rt. Vsiiodbujal je k celo-kupnostt, k delu z združenimi močmi za stanovske koristi. Taki izleti poaeboo rokodelcem, ki večinoma delajo v zaprtih prostorih, prijajo za telesno okrepčilo v čistem zraku lepe narave. lioluica nsiiiiljMiili linitov v KíuhIíJí. Meseca maja je ostalo v oskrbi 94 bolnikov, meseca junija se je sprejelo 151; toraj skupaj 245. Oskrbovalnih dni je biîo 2890. Od teh je zapustilo bolnico 104 ozdravljeni, 31 zbotjšanih, 4 neozdravljeni, 4 jih je umrlo. — Kjer je še zmeraj pomanjkanje prostora, so uljudno prosi, da se prej popraša, če je prostor. — Gg. županom se naznanja, ker se bolniki vedno izgovarjajo, gospod župan so rekli: saj ni treba lista, da se bolniki brez listov ne bodejo več sprejemali. Vabílíí ill poziv ineSčttuom! Ker k občnemu zboru olepševalnega društva sklicanem na 17. t. m. ni došlo zadostno število članov, se je sklical nov občni zbor s prejšnim programom na 10. julija 1909 ob 7. uri zvečer v Tučkovi gostilni, pri katerem se bode sklepalo ne glede na število navzočih članov o istih točkah, eventualno tudi o razidu društva in razdelitvi društvenega imetja. Odbor. — (Zares čas je, da se to olepševalno društvo v resnici oživi, posebno zdaj ko se je začelo Novo mesto vedno bolj razvijati ter je pričakovati s prihodnjo obljubljeno železnico velikega prometnega napredka v vsakem oziru. Kaj potrebno je tedaj, da se tudi olepševalno društvo začne zopet gibati ter zapričeto delo nadaljevati in izpeljati do konca. Novo mesto 8 Bvojo bližnjo okolico ima krasne točke, ki nudijo ravno olepševalnemu dru,štvu premnogo pripravnega |io.sla. Toraj na delo in pridite v to svrho vsi udje in tudi drugi, ki so za lep razvoj našega mesta zanimate, jutri v soboto zvečer k Tučku v gostilno na razgovor. Za hrbtom olepševalnemu društvu dajati navodila in mu kazati nedostatke, ni možato; v obraz besedo in dober nasvet kaj velja in pripomore do vspeha. Vsemu občinstvu naj bodo napretlek in olepšava mesta na srcu in z združenimi močmi in pred vsem sporazumno s slavnim mestnim županstvom so bode lep namen in preblag cilj olepševaltiega društva tudi dosegel. Toraj še enkrat: vsi meščanje na delo za olepševalni razvoj našega mesta in pridite vsi k Tučku jutri zvečer in kateri se ni, naj še jutri pristopi k društvu z malim mesečnim doneskom, kajti društvo brez gmotne podpore nc more delati in ne živeti. L'.) Blaj;, dai'. 50 kron je neki dobrotnik poklonil požarni brambi v St. ťeiru pri Novem mestu. Veliko tacih človckoflubov-posnemalcev želela bi si vsa gasilna društva. Odbor dolenjskega jievskega društva v Novem mestu uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da letošnji običajni poletni koncert odpade, ker sodeluje Dolenjsko pevsko društvo pri veselici, katero priredi tukajšnja ženska podružnica družbe sv, Cirila in Metoda dne 11. t, m. Tatovi cvetlic oa tuk, pokopališču. Veliko pritožb je došlo mestnemu župnému uradu zaradi tatvin cvetlic, da so gotovi (judje, ki jih ne le odtrfjfajo, ampak celo izrujejo in odnesejo. Človek bi mislil, da se kaj takega iz spoštovanja do grobov in umrlih ne bi moglo zgoditi, godi se ])a že več let. Kadi tega bo pokopališče zaprto v jeseni in pozimi ob 6. uri zvečer, spomladi in poleti pa ob S. uri zvečer. Oni pa, ki imajo ključe, se prosijo, da kadar kasneje pokopališče obiskujejo, vselej zaklenejo, tako, da nima grobar Tomaž Mrvar nobenega vzroka so izgovarjati, češ, drngi so pokopališče odprto pustili. Mestna liraitiliiica t Novem mestu. V^ meseca juniju 1909 je 16â strank vložilo 101.871 K 42 h, 236 strank vzdignilo 62.109 K 90 h, torej več vložilo 39.761 K 52 h, 13 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 15,900 K, 356 menic seje eskomptovalo za 106,496 K. Stanje vlog 3,504.556 K 23 h. Denarni promet 427,458 K 03 h. Vseh strank bilo je 1264. V cesarice Eliziibetp bolnico v Novem mestu jc bilo v mesecu juniju 1909 vzprejetih 55 bolnic, od meseca maja jih je ostalo 61 v oskrbi; sku]»aj toraj 116. Od teh je bilo odpuščenih: ozdravljenih 41, zbo^jšanih 12, neozdrav^jena 1, umrle so 3; skupaj bolnic; ostalo jih je za mesec julij 59 v oskrbi. Oskrbovalnih dnij se je nabralo v mesecu juniju 1744, na I bolnico pride toraj 15'03 dneva. ——— Gospodapske drobtîne. — CelM'Iai'skl shod v StojMčah. V nedeljo 11. t. m. se vrši ob H. popoludne v Stopičah čebelarski shod in sicer v prostorih ondotne nove šole. Vabimo še enkrat vse gospodarje in kmetske mladeniče, da so shoda polnoštevilno uileleže, saj se gre za povzdigo kmetijske vejice, ki ni važna le sama na aciii, ampak važna tudi za naše sadjarstvo in sploh kmetijstvo. Pi'e-davanjo bo združeno s praktičnim razkazovanjem novejših panjev a prem!^k^jivîm satjem. Naše čebelarje pa poživljamo, da sc obračajo do predavateijev z vprašanji. Naj ae vname tudi jiri tej priliki nazadr^je razgovor, ki naj pokaže, v koliko smo napredovali v čebelarstvu in v katerem oziru nam je zbotjšati sedaiye čebelarjenje. — Pončiio potovanje na gorenjske ])laiiiiie priredi dež. odbor dne 19,, 20. in 21. t. m. s tem namenom, da se gospodarji pouče o naprt-dku ondotne živinoreje in ondotnega obdelovanja planinskih )iaštiikov, pa tudi o porabi ondotne paše. Potovarijo bo zelo zanimivo in poučno in je a tega stališča svetovati tudi dolenjskim živinorejcem, ki se zanimajo za napredek, da se udeleže potovanja, za katero se je zglasiti do 10. t. m. na deželni odi)or kranjski. Potovanje ao priredi najprej v Selce na sedež ondotne živinorejske zadruge in iz Selc nu Selško planino, od tam v Bohinjsko Bistrico, k Bohinjskemu jezeru, na Staro Kužino, kjer je ogled ondotne novourejene sirarne, V Srednji vasi je prenočišče. Drugi dan je ogled planšarstva na Triglavskem pogorju. Za hrano in prenočišče se bo skrl)elo, ako se udeleženci pravočasno priglase. — Za zboljšanje travnikov se nameravajo tudi podjutre deliti in sicer za vzdrževanje posameznih uzorno obdelanih travnikov ]»o raznih krajih našo dežele. Kdor želi tedaj imeti uzorno obdelan travnik, ki bo v prilični legi lahko za izgled drugim gospodarjem, naj se oglasi do 1, avgusta na deželni odbor kranjski. Oglasijo se tudi lahko živinorejsko zadruge, mlekarske zadruge in kmetijske podružnico, če imajo pripravne travnike na razpolago. Dotični travnik ae bo seveda ogledal, in če jo pripraven, se bo moral tako obdelovati, oskrbovati in gnojiti, kakor so bo naročilo. — Škropimo trte! Strupena rosa se je že začela prikazovati po naših vinogradih. Kdor jc pravočasno in dohro .škropil, temu se je ni treba bati. Marsikdo pa misli, da je sedaj že dosti škropljeirja in da letos ne bo več nastopila. Tciu vinogradnikom svetujemo, da trte zojiet vnovič poškrope in da ]ioznejo ponove to škrojiljcnje. Prav sedanje vreme je posebno škodljivo za razvoj te bolezni. Zato pa na delo, da ne bo nazadnje prepozno. Edino pridno in dobro škropljenje nas zamore obvarovati pred pogubno boleznijo, >Skro]tljenje sadnega drevja proti listni sušici. I'o sadnem drevju se opazuje sem in tja bolezen na perju, ki se imenuje „Fusikladij" in ki jiovzroči, da se listje [irczgodaj posuši in odpade. Ta bolezen napade jierje in pozneje tudi sad. Ker se najjaderio perje zgodaj posuši, jo imenujemo tudi liatno sušico. Na jabolkah, jiosobno gia na hruškah pa povzroči, da ostano aad drolian in da razpoka. Proti tej bolezni tudi ni druge I)omoči kakor škropljenje z raztopino modre galice, tako kakor delamo pri trtah proti peronospori. Za škropljenje je treba daljših cevi, da ae tudi višje drevje lahko poškropi. Mlado pritlično drevje se pa lahko škropi z navadno trtno škropilnico. Prav je, da se v krajih, kjer ta bolezen redno nastopa, tudi redno in po večkrat škropi. Prvo škropíjenje se priporoča v zgodnji pomladi» prodno drevje ozeleni; drugo škropljenje po cvetju in tretje po potrebi. — Ukuhavanje sadja. Med najbolj alastna in zdrava jedila spada aadjo. Le žal pa, da ae ne da v svežem stanu dolgo ohraniti. Zlasti koščičasto in jagodato sadje se hitro pokvari. Ker se pa da z različnim ukuhavanjem aadje spraviti v priiv trpežno obliko, naj bi sc tudi pri nas poprijele saj boljše gospodinje tega dela. Sadje se različno ukuhava in rabi ravno tako za gosposko kuhinjo kakor za kmetako, za katero se priporoča rabiti razne cenejše načine ukuhavanja. Ameriški novičar. Selitev T iiueriko prekn 'l'rsta I. litOS. V letu 1908 se je 0(] velikejïa 5tev)]a izseljencev poslužilo paroLirodnc črte Trst-Amerika sattio 5903 izseljencev. To Število je zelo itialo, če se primerja s številom jiasažirjcv v iiiinolih dveh letih. Leta 1906 se jih je naitire.'; prepeljalo nad 1« tisoč, leta 1907 pa nad 21 ti.soč. Največ izseljencev je bilo iz Galicije in Dalmacije, ivako slabo kaže wedaj za izaeijcnce v Ameriki, priča malo število iz-setieiicev, na drufji strani pa veliko število takih, ki se vračajo iz Amerike domov. Ijcta 1908 se je vrnilo îz Amerike jiroko Trsta nad ao tisoč izseljencev, v prejšnjih letih pa komaj nekaj nad sedem tisoč. Smešnice. Imenovanje Hekt). po Imenovanje Hektl. pu 1 K Pk J ^nina...... 07 1 - Rž....... — ■ _ Bob....... _ _ Koruza...... 13 _ Ajda....... 71 Oves....... 8 78 Proso...... 111 71 .iečmen...... _ Soršca ...... _ _ Krompir (mernik) . , 1 SO Ircd smrtjo?" — Mîhec: „Takrat je pa bil živ!" — Učitelj: ),Mihec, ti si zares neumen, kaj vendar delaš cel dan v .ioli, ker nič ne znaš?" — Mihec: „Čakam, da jo šola vnnl'' (Zdravilo.) Zdravnik je t)il silno nevoljen, ker se k® jo XII vsak majhen sluiiaj nadlegovalo. Neka dama jra tudi vpraša enkrat, kaj naj stori zoj^er njen nahod?" — Zdravnik rcčo' „Vzemite si ruto!" — Dama: ..In mislite gospod zdravnik, da ho to zadostovalo i"' Zdravnik še bolj nevoljen: „No če no zadostuje ciia ruta, vzemite pa tri ali štiri !" Loterijske številke. TRST, 3. julija 13 81 21 4 40 Darovi za bandero sv. Ane. Hranilnica in (losnjilnica v Kandiji 60 kron. G, Aoei Znane, Šmihel, 8 kroni. G. in itosfiitM Kufvťelo, Šmiljel, 1 krono. G, Ig, Sitar t kruno. Lejift hvalil vsem darovalcem! Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Iz Èent-Viik pri ZatiÉiiii dve rreii £1 tA. S), hranilnica in posujiliiica v Trebnjem 20 K, Neimmov&u dnliuven t Dolenjskega 60 K, Keimenuvan 2 K, BrglM ia Řkouijaiia 2 K. Neimeniivatia S K, Po ff, lir. Slanc-n 5 K, VIě. g. M&lehar, župnik v p. 10 K. Dubrotuiki iz nienta in Kaudije jnlij 21 K. Vli, g, Jane* Nagode, dekati 10 K, Neimenovan duhoven 2 K. Vló. g, dn-liovni svetnik Mih. Saje 5 K. SI. liranilnica r KandlJi 200 K. S), hranilnica in posojilnica v Žužemberltn 50 K. Dr. Jos. Marinko. Sejmi na Dolenjskem v mesecu juliju, v Kandiji 15. ter vsaki četrtek tržni dan za prodajo živil in deželnih pridelkov; v Žužemberku 14,; v Trebnjem 12.; v ško-cijanu 15; v Vinici IH,; v Metliki 'JU.; v Hirjah 22,; v Semiču in v Vel. Loki 24.; v Kostanjevici, Leskovcu. Višnji gori iti v Šmartnem pn Jjitiji 2«.; v Toplicah 27,; v Dobrničah 2tí. Tržne cene v Novem mestu. ZAHVALA. Ob bolezni in prebriJki ii«ubi naie nail vse IjnU-Ijeueeoproge, oiiroma matere in «vakinje, blagorodne gospe Ane Milavc roj. Bortolini se nam je izkaxalo toliko safntja, da nam je dolžnost, Íe-rekati tem potom iiajprisriiuejio zaLvslo vsem sarodnikoiD, prijateljem in ïnantiem, osobito jirečaítiti dahoTÍéini ter vsem *elecenjenim spreoiljevalcein pokojne k veSnernn po-«itkn, — Poaebej se pa Se iskreno lahvaljnjemo preó, in mil. g. pTditn dr. Seb. Elberlu sa njegovo tolažilco dusno pomoč predragi ranjki, RUDOLFOVO, due 7. julija 1909, xr (1571 Žalujoči ostali. y Dražbeiii oklic. J 120/9 ISi Po ïabtevftiijii Ivana Sever v Reki, BMtopanega po dr. Gj. fiervanju, odvetnik v Voloski, bo due MT 15. julija 1909 "mot dopoldne oh 10. un jiri spodaj oinamenjeni Bodniji, v iibi St, 6 dražba zemljišča vi. št. »8« k. o. Rudolfovo, ki obstoji ii hiš« it. S73 v lindolfovfm (na trgn) zraven spadajoiim vriom zt zelenjavo s jiritikliiio vred, ki (letttoji it ene it}-pate, matike in enili železnih grabelj. NepremiÚQini, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na 0551 K, pritiklini nn 1 K. Najmanjši ponndek znaia 4800 K, pod tem zneskom se ne prodaje.' Iiražbeue pogoje in listine, ki »e učejo nepremiímin liemljisko-knjiíni izpisek, hipíitekarui izpisek, iijiisek ir katastra, cenitvene zapisnike itd.) «mejo tisti, kižeeknpiti, pregledati pri spodaj ojtiiatnenjeni sodniji v izbi St. C med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripnHôale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v draibenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo oaebe, katere imajo sedaj na ne premi čni nali pravice ali bremena ali jih ladobe v taku dražbenega postopanja, tedaj samo z uabitkom pri sodniji, kadar niti ne etauujejo v okolišn spodaj uznamenjene iiodnije niti ne imenujejo tej t eudnem krsjn sta-nnjočega pooblaščenca za vročbe. C. kr, okrajna sodnija v Rndolfovem, oddelek ll„ dne 11. msja 1»U9, (164) K 236/9 Dra/beni oklic. Dne 20. juliia 1909 dop. ob 10. uri se bode vr.iila pri spodaj oznařenem sodiĚĚu v sobi St.fi prisilna dražba zemljiSÉ vi, st. 20Ï in 879 liât. obt. Gol«-biujek, polovico zemljišča vi. St. GJ4 ter zem'j. vi, it. 519 kat. obć. ilirnapeiS g pritikliiio vred. Posamezna, zgorsi navedena zemljiića so cenjena 3289 K 72 v, 8Ht K 20 v, 8i)84 K 10 v ip 524 K 48 v ter )iritiklina 37 K; najmanjši punndek pa znaša 2159 K 82 v, 562 K 80 v, 2a89 K 40 v in 349 K CG v ; pod temi zneski se ne prodaje, — Odobreue dražbene pogoje in drage te dražbe ae ličoiSe listine zamorejo ee vpo(tledati pri tem sodiićn v sobi »t 5, Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji nsjpoineje v dražbeuem obroku pred zaietkotn dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine eatoe. O nadaljnih dogodkib dražbenega p<(stopanja ne obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini jiravice ali bremena ali jih zadobé v tekn dražbenega postojianja, leda «lamo z nabitkom pri »odoiji, kadar niti ne stamijejo v okoliSn spodaj ozuamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem krajn staniijočega pooblaščenca la vročbe, C. kr. okrajna sodnija v Rudoifovem. dne 7,im.ija l'J09. (15, Dražbeni oklic. E 210/9 Sprejme "Wl pod ugodnimi pogoji v učenje mizarstva __Matko Malovič, mizar v Novem mestu. (i34-ofi» Si^tl/^ 100 ki; |H) H) kron — jiroda oNkrlmlšivo ma-ščiiu' llii)H'rvrli, jKištii UiKhdTnvo. Odpadke od tîivolet (l«s Zli i)O(lkiii'iti) po 1 ki-(nio Zli HHt k(i jm v líi-aší-íiiskciii kIíIikIÍšími v Itisijiiiii. (158) Dne 2ž. julija 1909 dop. ob 10. nri se bofle vršila pri spodaj ozna-menjeni sodniji, v izbi it. 6 dražba seinljišč vi. it-iST'/, in 608 kat. obč. Pod-tnrii, ki obstoji iz hiše ob občinski poti v Selib it enega travnika in ene njive. Nepremičnine bo cenjene na 1026 K 95 v. Najmanjši ponndek znaša 086 K 90 v, pod tem zneskom se ne prodaje. Odobrene drazbene pogoje iu listine, ki se tičejo nepremičnine, zamorejo se vpogledati v izbi St. 5. Pravice, kattre bi ne pripniiale dražbe, je oglasiti jiri eodniji najpozneje v dražbeuem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gledé nepremičnine aaine. ' O nailaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadube v tekn dražbenega postopanja, tedaj samo z tiabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo T okoliSu spodaj oinauienjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju Btanujočega pooblaščenca sa vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudollovo, oddelek II,. dne U. junija 190ÍI. (8T) Pristni malinovec iz hribskih malin. Jako okusen, ima v veliki množini lekarna Jos. Bergmann, Rudolfovo. (129 10-T) Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča ciné ll.febr. 1909 na novo otvorjcna velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soiivanovi hiŠi na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (bO 43-19) * ♦ t « Svoji k svojim! Popolnoma vapno naložen denar Hranilnica In posojilnica za HanJijn in oIidiicd rcg, zatiruga z neomejeno zavezo .6i)-o-i&) V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge oil vaacega, če je njen ud ali ne» ter obro- ^ O na loto brez otibîtka rentncga davka, stiije po 2 O katerega sama iz svojega plačuje. Svoji k svojim! Veliko stanovanje z lepim razbile- „ ovmiSifnin f 1 ^ dom, je oddati ® t. J. Bovčevi v Novem mestu. Isto obstoji iz .S sob, kuhinje, kopalne sobe, kuhinje za prati itd. Zraven spada tudi vrt. — Natančneje pri ^nspe Antoniji Ilevr, v LJiiliIJuiii, (iosjtodske ulice štev. 4-, il, iiudsti'oiije. niv-3-a) Naznanilo. Ivan Sitar v zdravišču Toplice na Dalenjstieni, naznanja al, občinstvu, da bodo kakor vsa leta nazaj vozil tujce iz Straže - Tojiliftc in nazaj na kolodvor po najnižjih cenah. ("ene vožnji ao: „Oiniiiltiis" za, ortelto fiO vin., kovijii za en» do live osebi K, kočiju za dve do štíři osehe 4 K. Vožnja v okolico pa po dogovoru. Preskrbi tujcem stanovanja v zasebnih hiSah, kakor tudi v gostilnah brezplačno kdor se nanj o!)rne. Dotični gostje, ki bodo pri njem stanovali, imajo vožnjo Straža-Toplice brezplačno. Se utjudno ptipiiroĚa IVSH Sítaf, (138-44t gostilničar lu prevoznik tnjcer. K ř I t t I Hh 0) N 'E 01 C 0) o K Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Novem mestu zraven „l^ri pošti" nouo havarno „Central". Oi)reinliena je najmodernejše in elegantno ter ima na razpolago tri Seifertovo bilijarde ter za zabavo vse domače kakor tudi različne inozemske liste in časopise. okusno kavo ter najrazličnejšimi likerji, pivami in vini bode vsestransko najboljše priskrbijeno. Priporočujetti so kar najtoplejše v [irav mnogobrojni obisk o;iliĚiiiin Bpiišt"viiiijeiii (113 3 2) Franc Špiichal, kavnmar. TJ o (n T n N< u D) O 3 U Dobro in solidno! ravno esnica m -w klavnica ki so nahajate že veliko let v Žužemberku v hiši štev. 28 se oddaste zaradi bolezni sedanjega posestnika takoj v najem. Ol)0jc je v prav |dobrcni stanu ter se vso natančno izvB tam pri Josip llrovat-ii v Žiiženibei-ku. Hlapen (hpovapjo) ki naj l)ode oženjen, takoj sprejme grajščina ííiiiďívrli, ]Kiš1.a Novo mesto. (iss-s-y) Krst f i. sprejme po dogovoru v učenje kleparske obrti Avgust Kussel, klepar v Novem mestu. Ustanovljeno I'^'AN' SVETE O 1899 brivec in vlasuljar 1899 tEdeliije THB vlanuljsrsba dela, kupuje zneŇaue in reiau« ŽENSKE LASE po iiaj-viáji ceni, V xalup ima vite toaletne Etrari, pnaebnn «vetovno sgsni original Bayrum tekiićiua {iruti IzpaJaDju las in priiat, phot ÍEf|;itie tekou enomeseùne vpurabe popolnoma po iijegoyera navodilu, Praïi Amirikan-Pdrol tudi proiskuáen Eft rajit pomladka lae ponebno pri otrocih. (tI-34-17) Neprecenljiv Nuslol, barvilo la IsBe in brade, prekaAa v«e dosedanja imajdbe, úudovit: ntipeb sedajnoBti, neKkodliiv, zdravniŘko preiiikai). Zraven tega priporoča svoj Brivski Salon, nrejen x najnovejšimi kom-forti, i hitro, cisto, dobro postrežbo žel«i nmo^obrojnega obiska, Rudolfovo, Glavni trg, (Nasproti mestne hise.) Stechenpferd llll|ino mlečno milo Najmllejie milo za kožo kakor ludi proti pegam! (b4-S0 10) Dobi se povsod! Isdajatelj in iiinšalk Urban Hirvat. Udgovonii uiednik A. Žlogar, Titk J. KrajiC nasi.