TELKFOH PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered aa Second-Class Matter, September XL, 1903, aft the Peel Office eft Hew York, H. Y- the Art of of March S. 1871. TELEFON PISA&NE: 4687 CORTLANDT. NO. 65. — STEV. 65. NEW YORK, MONDAY, MARCH 19, 1917. — PONEDELJEK, 19. MARCA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. 3 NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI SO POTOPILI TRI AMERIŠKE PARNIKE. — EDEN JE BIL POSVAR JEN, DRUGA DVA STA BILA POTOPLJENA BREZ SVARILA. — PREDSEDNIK WILSON NOČE NIKO MUR POVEDATI, KAJ NAMERAVA. — AMERIŠKA VLADA JE PREPRIČANA, DA JO NEMČUA IZZI- ameriški pariti potopljeni. PREOBRAT VI RUSIJI. VA. ODKRITO DEJANJE". KI JE ZADOSTEN VZROK ZA VOJNO, JE IZVRŽENO. KONGRESA. ODLOČITEV Wathinfton. D. C., It?. mama. NVmaki. p«xlmor»ki volni so potopili tri amrriftke parnrke. Utonilo je 2H mornarjev, ponajvee ameri «kih državljanov. Potopljeni parniki »o: 4 * City of Mem phi«". "Illinois" in "Viifi-lancia". S paruika 44 Illinois" ni nikdc utonil. Poavarjea jt bil >aiuo parnik "Memphis"t drum dva sta bila potopljen« br»v. svarila. Parnik 44 Vivilaaeia " ni ppre-mt-nilo še pred 16. aprilom, za kateri dan je prtdsednik Wilson »klical iirvanredno zasedanje kon-irresa. se še ne\e: kajti Wilson nikomur ne rzda. kaj namerava. Državni department je braojav-no naročil v»em svojim ktmzulmn. ki so v bližini kraja. kj*-r so bili parniki potopljeni, da poročajo o tem takoj vse podrobnosti. Zda j je vlada prt prrčana. da Nemčija uzi%a Združene države. Zdaj ir- jasno da Nemčija pnj/ira ameriško zastavo in da ji ni sveta nobena postava, niti mednarodno pravo. Zdaj je izvrženo ono "odkrito dejanje", katero je moralo biti izvršeno, da je zadosten vzroik. da se napove vojna. O napovedi vojn« odločuje kon-cres. Samo kousrres ima pravico napovedati vojno, oziroma predsednik z dovoljenjem kongresa Ne ve se ie. ali misli Wilson počakati 16. aprila, za kateri dan je sklical izvanredno zasedanje kon- P redno se pa sestane koncrres, bo vlada šla dalje po začrtani poti. Ameriški parniki bodo pluli proti Evropi oboroženi, da se morejo braniti, ako jih napade podmorski čoln. NASLEDNIK RUSKEGA CARJA BO POSTAL MIHAEL ALEKSANDROVIČ. — PRESTOL BO ZASEDEL LE POD POGOJEM, ČE MU IZREČE LJUDSTVO POPOLNO ZAUPNICO. — V KRATKEM ČASU SE BO VRŠILO GLASOVANJE NA PODLAGI DIREKTNE, ENAKE IN TAJNE VOLILNE PRAVICE. — MA NTFEST RUSKEGA CARJA. — NIKOLAJ PRAVI, DA SE JE ODPOVEDAL NA LJUBO NARODU PRESTOLU. — NEKO POROČILO PRAVI, DA JE RUSKI CARJE VIČ MRTEV. — MNENJE NEMŠKEGA, ANGLEŠKEGA IN FRANCOSKEGA ČASOPISJA. — IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA RUSKE PROVI ZORIČNE VLADE — MILJUKOVA. — RUSKA REVOLUCIJA BO PRIPOMOGLA K ZMAGI. Francosko bojišče. ▼•liki angleški uspehi — Nad 60 ▼an. — Nemci izgubili 7 zrakoplovov. — Nemci priznavajo umikanje. — Zavezniki izgubili 19 letal. MILJUKOVA IZJAVA. Trdno sem prepričan, da bo to čudovito navdušenje, ki danes na Petrograd, Rusija. 1». m are a. . . _ „ _ .. . 7. . . ' . . v*ou lahko dobi kvorum kongresa v Štirih dneh, ako hoč< sklicati izvanmlno zasedanje št pred 16. aprilom. Wilson se je ravno vrnil z avto mibilne vožnje s svojo ženo. ko mu je Laming iz svojega stanovanji po telefonu sporočil o potopljenil parnikili* Predsednik ni rekel ničesar. O ni pa. ki so bili priča, pravijo, d;, jen jegovo lice potemnelo in ka kor bi nanj legla senca. Bili so že potopljeni amerišk parniki. pa ni nikdo izgubil živ ljenja; 44 Akxiuin" je bil potopi jer brez svarila, pa nikdo ni utonil izgubili so že Amerikanci življe nje, toda tedaj, ko so bili potop ljeni parniki tujih narodov. VI« da Združenih držav ni smatral; vse io za zadosten vzrok, da bi s. morala napovedati vojna. Zdaj p< i v inozemstvu poslanico, v kateri no jasni politiko nove ruske vlade približno tako-le: 'Po petrograjski brzojavni agentu ri ste bili obveščeni o dogodkih zadnjih dni in o padcu starega političnega režimo v Rusiji, ki se gresa, ali pa ga bo sklical še pred j so bili potopljeni ameriški parnik tem dnevom. Na vsak način pa bo j brez svarila in Amerikanci so iz zahteval, da se napravi kouec te- gubili življenje; zdaj je Nemčijs mu protipostavnemu delovanju izvršila "odkrito dejanje", ki jt nemških podmorskih čolnov. (casus belli. Železniška stavka, Wilton posreduje. — Stavka mora biti preprečena. — Mednarodni položaj. — Posvetovanja so trajala 60 ur. Washington. D. C.. 18. marca. Wilson we je danes za\ zel. da se mora odvrniti preteča železniška stavka, ki bi pomenila veliko katastrofo za deželo, zlasti sedaj, ko je položaj dosegel višek krize, ko so nemški podmorski čolni potopili tri ameriške parnike in je pri tem izarubilo več amerflikjh državljanov svoje življenje. Predsednik je bil nocoj prepričanja, da *e bodo železničarji in lastniki ieWnie zavedali v tej krizi svoje dolžnosti do domovine in bodo dosegli sporazumi jen je. P redno so se pričela poslednja Pogajanja, so železničarji »poročili, da stoje na atraui vlade, ako bi prišlo do vojne. Vlada je mnenja, da je sedaj prišel čas. da izpolnijo svojo obljubo. Ne oziraje se na to, ako jutri vr-huvuo sodišče proglasi osem urn o iHMTtttvo za neiK>stavno. so državni uradniki mnenja, da se mora dose, či *por osumljen je. Pred zaključkom lista smo dobili sledeč« poročilo: 19. marca. — Vek nradnik ko- Z VUG Boji v Mezipotamiji. Turki beže pred Angleži. — Tud Basi napredujejo, — Turki so sc umaknili v gore. London. Anglija, 18. marca. — ^ bojih v sredo na desnem bregp Tigrih smo potisnili Turke v utr jeno črto, ki brani železniško po stajo Mušajdiz. Naše čete so na skoke na te postojanke ponoči na daljevale in so jih zavzele v četr tek ob 3. ponoči. Turki »e naglico umikajo. V četrtek se je umikanje nadaljevalo, v petek pa je vsa turške sila. obstoječa iz treh divizij, pri čela bežati proti Samara. V petek zjutraj so se nahajale prve turške čete 20 milj od kraja, kjer so se vršili boji v sredo. Petrograd, Rusija, 18. marca. Pri Sivas so naše čete odbile turške napade Naše čete so došle pri Kaniaraxt turško bežečo kolono, obstoječo iz dveh bataljonov, šeetih gorskih topov in treh škvadronov konjenice ki je bežala proti Kermanšahu. Turki so bili v boju, ki se j« nato razvil, premagani, in so se v veli k«n neredu umaknili v goro. kjer ni nobenih potov. V, smeri proti Djevarrud. se*re-rozsrpadno od Kermanšaha. ao u-mikanje turških čet nadaljuje. Prosim, da sporočiti vsdbino tega brzojava ministru zunanjih zadev.** MTHAKT. ALEKSANDROVIČ. London, Anglija 17. marca. — ie zrušil vpričo ljudskega zaniče- Xekn poluradno pročilo naznanja. da bo zasedel veliki knez Mihael vanja vsled brezbrižnosti, zlorabe In pomanjkanja dalekovidno&ti. ^polsna nevolja, ki je povzročila >edanji preobrat, je zelo olajšala --a'lil.i o krizo. Vsi so se z navdušenjem zbrali okrog revolucionarne '.astave in vojska je ponudila hi-rro in uspešno pomoč. Narodno gi-■janje je priborilo odločno zmago / osmih dneh. Naglica v resni češnja trga dej- Aleksandrovič ruski prestol, s prtev. kar ni se bilo nikdar v zgorlovini ob priliki raznih ustaj cake ct>scžnosti. Vsled odloka iz Pskova z dne 15. aarca se je car Nikolaj odpove-lal prestolu za sebe in svojega si ta prestolonaslednika velikega kneza Aleksija v prilog velikega ctieza Mihaela Aleksandroviča. V Kigovoru na izjavo, po kateri jc >il vel ki knez Mihael Aleksandro-ie o teh stvareh obveščen, jc ve-iki knez odklonil sprejem naj vije oblasti, dokler ustavni zbor, klican na podlagi splošne volilne »ravice, ne postavi državne oblike n novib temeljnih postav za Ru-ijo. S tem odlokom je veilki knez rovanje, pri katerem lihael Alkesandrovič pozval ru ki narod, da se naj podvrže oblaki provizorične vlade, katero je •ostavila duma. dokler se ne izrazi iarodova volja. > — - Vlada, ki je prišla na krmilo a največje ruske krize, se zaveda voje težavne odgovornosti v pol-li meri. Najprej bo poskušala popraviti velike stare grehe; vpelja-a bo zopet mir in red ter uvedla azmere. ki so potrebne, da pride j prihodnje narodova volja do popolne veljave. V zunanji politiki bo zunanje ninistrstvo, ki je meni podeljeno. Iržalo pogodbe stare vlade in bo o>oštevalo dano besedo. Pod novo /lado se bodo mednarodni odno-iaji izboljšali in utrdili. Nova vla-la je odločna, na podlagi demo-erapčnilj načel spoštovati male in 'elike narode in njih svoboden razvoj. Vlada pa ne more niti za trenutek pozabiti resnega zunanjega po ^ ,„JJ ožaja, da' Rusija ni hotela vojne, končati. xi že skoro tri leta napaja zemljo \ krvjo. Toda kot žrtev premišlje-ae*a in dolgo pripravljenega pohlepa po osvajanju bo ta vlada kakor do zdaj nadaljevala boj proti temu oevajavalnemu duhu naroda, ki si je postavi 1 za svoj cilj nadvlado nad svojimi sosedi z namenom. da si podvrže v 20. stoletju vso Evropo pod nesramni pruski militarizem. Zvesta pogodbam, katere je Rusija sklenila s svojimi slavnimi zavezniki, bo vlada zagotovila mir med narodi pod vsakimi okolščinami. Rusija se bo ramo ob rami borila proti skupnemu sovražniku do konca, brez predana ka in omakovanja. Vlada, h kateri pripadam tudi jaz, bo obrnila vso svojo moč ▼ to, da se doseže zmajra in si je postavila nalogo, da popravi kakoriii-je mmoie *se rrehe preteklo- zakone. Veliki knez Mihael Aioksandro-vie je izdal sledeči manifest: Rusko ljudstvo je prepričano, da mi je blaginja domovine nad vse. Prestol bom zasedel le pod pogojem. če je to volja naroda. Ruski narod naj potom glasovanja svojih zastopnikov določi foi4no vlade in nove temeljne postave ru ske države. Proseč, božjega blagoslova, prosim vse državljane, da naj se podvržejo provizoriČni vladi, ki je bila osnovana po iniciativi dume in je zadobila polno moč. V kratkem času naj se vrši zbo-na j se na podlagi direktne, enake in tajne volilne pravice določi vse glede nove vladne forme. CARJEV MANIFEST. Petrograd, Rusija. 17. marca. Ruski ear je izdal sledeči manifest: — Mi. Nikolaj II., po božji mi--losti car in vladar vseh Rusov, car poljski, veliki knez finski itd. naznanjamo vsem svojim podložni-kom: V časih velike borbe proti zunanjim sovražnikom, ki si prizadevajo podjarmiti našo deželo, je Bog odločil, da prestane Rusija tež ko izkušnjo. Nemiri, ki se pojavljajo v notranjosti dežele, bi postali lahko uso-depolni za izid vojne. Usoda Rusi je, čast nase hrabre armade, dobrobit naroda in vsa bodočnost naše drage domovine zahtevajo, da ■se mora vojna na vsak način uspe- Grozoviti sovražnik se poslužuje zadnjih sredstev in s e bori z zadnjimi napori. Ni več daleč čas, ko bo naša slavna armada zaeno z armadami svojih hrabrih zaveznikov zmagala in končno kaznovala sovražnika. V teh us ode polnili dneh smo spo znali, da moramo za. svoj dragi narod vse napraviti, samo da čimprej dosežemo zmago. Vsled tega smo zaeno z dumo sklenili, da je najboljše, če se odpovem o prestolu ruskega earstva Ker se pa nočemo ločiti od svojega ljubljenega sina, prenašamo dedščino na našega brata, velika-ga kneza Mihaela Aleksandroviča. katerega delovanje blagoslavlja mo iu želimo, da bi vladal sporazumno z zastopstvom naroda ter da bi ne prekršil miit. ki bo io REVOLUCIJA; — CAR IN CA-BICA. Štokholtn, Švedsko, 17. marca. Revolucionarji so zaprli carja Ni-tolaja. carica je pa v Kijevu. — To poročilo je dobil tukajšnji list 'Nja Dagligt Allahanda''. *' Social Demokrateu" poroča, la se je bivši ruski ministrski pred tednik Golitzin usmrtil v zaporu. Petrograd, Rusija, 17. marca. r^o se je car Nikolaj odpovedal irestolu, se je vrnil v glavni stan. Kakšno stališče je zavzela ar-! ,nada napram državnemu razvoju,' ie zaenkrat še ne ve. Nekateri so prepričani, da bo menovan veliki knez Nikolaj Ni-kolajevič vrhovnim poveljnikom ruske armade. Vojaštvo bo to novico gotovo z' veseljem pozdravilo, ker je Nikolaj Nikolajevič zelo priljubljen. Peti.-ograd. Rusija, 17. marca. (Preko Londona). — Danes zvečer so se tukaj razširile govorice, da je car je vič mrtev. Če je to res ali ne. se dozdaj še ni moglo dognati. Ko se je hotel pripeljati ruski car v sredo v Petrograd. so revolucionarji vstavili vstavili v Psko-vn njegov vlak. Člani izvrševad-nega odbora so mu naznanili, da se bodo žnjim sestali posebni odposlanci. Kmalo zatem se je vršila v Pskovu konferenca, katere so se adeležili razen carja tudi general Ruski, grof W. Fredericks, grof Nariškin in še nekaj drugih. Ko so odposlanci pojasnili vladarju vse glede revolucije, so mu nasvetovali, naj ne pozove nobenih čet v Petrograd. ker so že vse eete na strani revolucionarjev. — Kaj hočete od mene t — je vprašal zatem car. — Odpovejte se prestolu — se je glasil odgovor. Po dolgotrajnem premisleku je izjavil: — Težko se mi bo ločiti od svo-iega sina. vsled tega se odpovem prestolu v svojem in njegovem imenu. Tozadevno listino, katero je car brez obotavljanja podpisal, so imeli že pripravljeno. RUSKA KOLONIJA. Paris, Francija, 17. marca. — Med tukajšnjo rusko kolonijo je zavladalo veliko veselje, ko se je izvedelo, da bo postal naslednik carja Nikolaja veliki ruski knez Mihael. Mihael je bival daj časa v Parizu in si je pridobil zelo veliko število prijateljev. Nadalje se je zelo zanimal za umetnost in je marsikateremu umetniku pomagal. London, Anglija. Id. marca. — Osvojili smo Nesle, Chaulnes in Perone. Nemške zadnje čete smo potisnili nazaj in smo v zadnjih 24 ;irah na fronti 45 milj (od Chal-nes do Arras) napredovali za 10 milj. V tem času smo poleg gori Imenovanih mest osvoji1! več kot 60 krajev. Bili so zelo živahni zračni boji, v katerih smo uničili 7 sovražnih zrakoplovov. 9 pa se jih je moralo spustiti na zemljo, ker so bili poškodovani. Pogrešamo 8 naših letal Paris, Francija. 18. marca. — Ponoči so naše čete zelo napredo vale med A vre in Oise. V naših rokah je vse ozemlje od Damery do La•*•••* 12J0 1 ! 1 K: K: K: 180.00_____ 200.00____«... 800.00mm mm mm 18.78 ' 23.00 57.50 80.00 mo 75.00 87.50 100.00 1 K: 400.00. I K: 600.00... 000*00. • mm mm mm mm I K: 1 - 1 K: K: WOJOO.m — SOOlOO. 1 Ki MOLOO..mmm. 11280 mw 1 K: IOOOlOO^ mmmmmmmm / : n.% GLA& NARQDA, 19.MABOA.17 ...... % ■ - . ■ " " Vi -UWl'f? □ GLAS IN A 99 (Slovenian Daily.) Owned and published by the T 1 H I O PUBLISHING U corporation. J IK RAKKR& Pmrident LOUIS BENEDEK, Treasurer. 0 O M P A H Y Kta<-w at HutM« at Um curr«oratluo and addreaaea of above officer*: AUOl»A" Izhaja vsak dan lzvzemil nedelj In praanikov. "ti L A 8 NARODA" ("Voice of the People") •eery day excei< 8un«lay» and Hobdays, hubseriptloo yearly $&A0. _ iioplsl bres [udplar In oaetomiatl se oe prtoMnjejo. thenar naj se blagovoli pofiiljati po — Money Order, kraj« aarutalko* prueimw. da se nsm tudl pnjtaje uasnaul. da hitreje imidemo naaiovnika. lxiptsum la poftitjatram naredite ta naslov: "ti L A 8 NAHODA" ef^rtlandt RU New York City. IVt*-f»u. Curt lami t pri aačetku. Dolgo časa zatajevana in zadrževana moč naroda se prične razvijati ter strmoglavi oziroma potegne za seboj vse, kar se ji statvi na pot. Konservativna in liberalna gospoda v provizorični vladi bo kmalo izprevidela, da je s svojim pozivom vzbudila več kot je bilo potreba. Ce bo šlo tako naprej kot se je začelo, smemo upati, da ne bo Rusija več carjevina, pač pa demokratična republika. * • • • Kot meseca julija 1789 v Parizu, tako je meseca marca letošnjega leta v Petrogradu: — Narod je najprej napadel bastilje in zapore, kjer se nahajajo politični jetniki. Xa tisoče in tisoče ruskih političnih jetnikov bo praznovalo te dni praznik osvobojen ja. # a • Ruski ministrski predsednik je rekel pred kratkim ljudskim zastopnikom, da bo po vojni zadobilo ljudstvo vse svoje pravice. Toda ruski narod je nestrpen in ni čakal konca vojne. Tudi nemški državni kancler je marsikaj obljubil Nemcem, s pristavkom seveda, da bo obljubo šele po voj ni izpolnil. Ali bo nemško ljudstvo ravno na ta način odgovorilo na obe tan je kot so odgovorili Rusi ? Naročite žganje in vino za bližajoče se praznike od dobro znane tvrdke BREMAN & OSGOOD 113 Fullerton Street. Pittsburgh, Pa. Pilite po cenik, liarocilui list in zalepite. Pazite na naš veliki oglae v četrtkovi številki tejra lista. Ruska revolucija Dopis. m — V Rusiji je revolucija, — poroča časopisje vstvarja na podlagi te novice vse mogoče stvari. Kako je pravzaprav s to revolucijo, nikdo ne ve. Zdi se pa, da je vse to, kar se zdaj dogaja v Rusiji, pol revolucija, pol pa vladna poteza. Dozdaj ima v rekah &e vso moč onih par oseb, ki so si skovale iz revolucije dobiček in se povspele do gospodstva. Takozvana vladna stranka sestoji iz elementov, ki so povzročili umor popa Razputina, ter iz liberalnih finančnih in industrijskih elementov, kateri obsegajo tudi uče-. nja.sk i svet. Člani dume so veliko bolj zmerni. Ko je ear odredil, da se mora duma razpustiti, niso hoteli poslanci o tem ničesar slišati. Dvignili so zastavo revolucije, sestavili so odbor pro-vizorične vlade ter prisilili v zvezi z višjimi častniki carja, da je odstopil. Kaj takega bi se dumi nikdar ne posrečilo, če bi ne bilo nezadovoljnosti ljudstva. Ru>ki narod, posebno po velikih mestih, je bil že dalj časa brez hrane. Vlada je zahtevala od njega vse, dati mu pa ni hotela ničesar. Že dva tetina pred izbruhom revolucije so se vršile po Petrogradu resne demonstracije. Delavci so demonstrirali po ulicah in zahtevali hrane. Večkrat se je tudi pripetilo, da so vdrli v trgovine in pobrali iz njih ves živež oziroma obleke. o. marca so po raznih municijskih tovarnah delavci zaatavkali ter odločno izjavili, da ne gredo prej na delo. dokler jim vlada ne preskrbi dovolj hrane. Prišlo je tudi do resnih spopadov med stavkarji in policijo. Ker je bila policija preslaba, je poklicala vojaštvo na pomoč. Ko je bilo prejšnjo soboto vojaštvu zapovedano — streljati na množico, zbrano na Nevskem Prospektu, niso hoteli vojaki ubogati. Na njihovo mesto je zopet stopila policija in streljala s strojnimi puškami v ljudsko množico. Tedaj je vojaštvo nastopilo proti policiji. V nedeljo popoldne je bilo vojakom polka Volinski zapovedano streljati na delavce v nekem tovarniškem okraju. I Vojaki so na povelje s tem odgovorili, da so postre-Ijali častnike in se pridružili revolucjonarjem. Proti njim je bil poslan nek drug regiment. Tudi ta ni streljal nanje, ampak jim se je pridružil. Tako se je zgodilo, da je bilo v najkrajšem času v Petrogradu tridesettisoč vojakov na strani revolucjo-narcev. Duma je imela potemtakem proste roke za svojo pro-vizorično vlado. Bodoči razvoj Rusije je zaenkrat popolnoma odvisen od stališča armade. Ne sme se misliti, da je ruska armada taka kot je bila začetkom vojne. Tudi nemška armada ni taka kot je bila v začetku, in nobena druga ne. Veliko starih častnikov je vzela vojna. Na njihovo mesto so stopili možje, ki niso imeli posebno velike vojaške vzgoje in so vsled splošnega pomanjkanja izobražencev postali častniki. Ti častniki pa ne smatrajo več priprostega vojaka kot svojega podlož-nika, pač pa kot svojega prijatelja. Na ta način je prišlo v rusko armado precej demokratičnega duha. Ruska armada je zadobila značaj ljudske armade. Vsled tega se enkrat povdarjamo, da ni ruska armada več tista topa in brezmiselna masa kot je bila pred vojno. Radovedni smo seveda, koliko Časa bo trajal ta proces demokratizacije v ruski armadi. Ali je dovolj razvit, da bodo stopili vojaki na stran ljudstva, na stran priprostega naroda? Ali bodo lahko stavili samostojne demokratične zahteve! Ali bodo vojaki podpirali ljudstvo tudi v slučaju, da se dvigne proti dumi? To bo vprašanja, katera bo odločila bodočnost. Nekaj je pa gotovo, namreč to, da bo v bodoče odločevala usodo naroda ruska armada, gibanje pa ponavadi n§ ostane skmo S pota Na svojem potovanju ?»em srečal Mr. Breznika in njegovo družino, ko se je selil iz Missouri v CoJorado. V bolnišnici v Pueblo, Colo., se nahaja naš rojak Martin Urekar ; lastilo vodstva par vojaških pustolovcev. j "Daily News": Ruski "reformatorji' imajo zelo veliko dela in se morajo boriti s ilnimi težkoča-mi. Njihova naloga ni samo skrbeti za mir in red, pač pa morajo držati na vajetih tudi one ljudi, ki hočejo iz revolucije kovati dobičke. — 'Dailj* Mail": Drugi teden re- it. Trinidad. Colou Je preeej opas , .. , no bolan. Na svojem domu pa le- bo veliko bolj kritičen kot Ži bolan rojal: Frank Hrovat, po- je bl1 vrX1' domače Šimon. V umobolnici pa __ . - . - , m - FRANCOSKO ČASOPISJE. sem našel znanega rojaka Tomaža D i van ko, ki je pred petimi leti še delal v pre mo>gorovu v Winter Quarters, Utah. V istem zavodu se nahaja tudi rojak Ignacij Za-bukovee, ki je bil v postelji kaka štiri leta. Sedaj je toliko okreval, da je že Lz postelje. Toda revež jc med boleznijo izgubil govor, ki se mu pa tudi polagoma vrača. V pueblski umobolnici je sedaj ka-j kili 15 rojakov in nekaj rojakinj.; Vseh pa je do 1500 v deželnih za vodih v Pueblo, Colo. Z delom gre že preeej dobro. M. P. Cesar prekliče deportacijo Belgij eev. Berlin, Nemčija, 18. marca. —-Vplivni Belgijci so posalli cesarju prošnjo, da preklice odlok za deportacijo Belgijcev v Nemčijo in naj odredi, da se pošljejo že odpeljani Belgijci v domovino. Cesar je ukazal, da se vsi oni. ki so pomotoma bili označeni kot "nezaposleni. pošljejo dom«r. Sploh se preneha nadaljnja deportaeija Belgijcev v Nemčijo. Priroda je gornje in dolnje Po-savinje, kakor omenjeno, vobra-!zila v trmo. velicanstveno gorovje, srednje pak v ravno, plodovi-to poilje. Tam Mogočno se dvigajo naše gore, ozirajo se na cvetoče polje: pošiljajo toke mu bistrih voda; navzdol se podvizajo hčere gora, pozdravljajo rod, ki se dviga na dan. i last imenuje goro ino plan. • Simon Jenko. 320.000 bolnih je iskalo in našlo zdravila pri FatherMollineerjo. Klasovi tem duhornu-zdravniku v Pittsburgh, t*a. NJEGOV G LASO VITI ZDRAVILNI ČAJ. Celje in okolica. ' Gornjo stran v za padu zavze- j _ majo visoke Solčavske planine, zi groznimi prizori puste narave, pa! Fatl,ier Mollingerjev zdravilni čaj Je ° i .... . .. sestavljen iz najboljših, cvetlic, skonj, zopet med njimi jako romantične korcuill zruov listja< katera rastej0 v dolinice ob Dreti. Lubenskem po- jvseh krajih sveta iu vsako poedino zase toku. Libiji i. dr. V osredju pak ima izvrstno zdravilno moč. Iskustvo dolgih let je naučilo te^a •T>«iVi*t. -, , blaženega duhovna-zdravnika, da ravno 1 ulite tlisave olasre cez ledine, , . .. . , . ., „ ... , . , . . . j prirodi rastoče zdravilne sestnjbiue iz nežnih mik poganja pisan cvet:;najuspešneje delujejo na iloveSki or-.v-potoki bistri močijo ravnine. nizem, zato tudi ni nikdar pozabil pred. sprehaja se po njih slovenski svet. pisati svojim bolnikom, ki so bili trj«ll . j- , I na katerikoli bolezni, da uživajo ta CaJ. Anion i meK. j Abo trplte ra(li v felodou, Idicah, čevah, mehurju, ako nimate re_.. Tli micejo in razveseljujejo člo- ako ne hodite redno na stran, ako vekapremilene in di-aeestrie kraji-,Prebavate, ako imate glavobol, ako ste slab, vam bo Father Mollinger-jev Ca* gotovo pomagal, celo v slučajih, ko so Pari*, Francija, 17. marca. — Vse časopisje pozdravlja z veseljem rusko revolucijo, češ, da je vo-ik tispeh demokracije, ki bo iniel za zaveznike zelo dobre posledice. S carjem listi ne simpati-zirajo niti ga ne obsojajo. Pravi jo. da je hotel ruskemu narodu najboljše ter da ni on ničesar zakrivil, ampak ljudje, ki so bili krosr njega. Preobrat v Rusiji. (Nadaljevanje s 1. strani;. ANGLIJA JE PB.IPOZNALA VLADO DUME. Poročilo 4'United Press*': London, Anglija, 17. marca. — Danes je bilo tukaj uradno razglašeno, da je angleška vlada pripo-znala odbor ruske dume kot rusko "de facto' vlado. — Revolucija je bila kakor nalašč za zaveznike — poročajo iz Kodanja. — Rusko ljudstvo je že dolgo časa dolžilo Protopopova, da je v tajni zvezi z nemško vlado. V vseh krogih se razpravlja, če bo Nemčija izrabila to priliko in uvedla- novo ofenzivo proti Rusiji. Nek uradnik ruskega munieij-skega rainistrsrtva, ki se nahaja v Londonu, je rekel časnikarskemu poročevalcu: — Meni bi se čisto nio čudno ne zdelo, če bi nas Nemčija z vso silo napadla. Toda vem, da se bo strahovito opekla, če bo storila kaj takega. Na splošno nemško ofenzivo smo se mi že celo zimo pripravljali. Petrograd in druga velika ruska mesta imajo na razpolago veliko čet. V slučaju, da bi se notranji nemiri pojavljali, ne bo treba klicati s fronte nobenih čet. Rusija ima lahko toliko vojakov, kolikor jih more oborožiti. Mi smo iz-borno preskrbljeni z municijo in z živili ter vsemi drugimi potrebnimi stvari. Skoraj vse tovarne obratujejo s po in o paro. Berlin, Nemčija, 17. marca. — Vse časopisje poroča na dolgo in široko o ruski revoluciji. Pred par dnevi je imel nemški državni kancler Bethmann-Holiweg zelo zna čilen govor v ruskem državnem zboru, pa je časopisje govoj^ komaj omenilo. LONDON8KO ČASOPISJE. London. Anglija, 17. marca. — "Times" piae: Poročila, prihajajoča iz Petro-grada. so zelo netočna. Posebno malo se je izvedelo o carju in carici Morda ga imajo revolucionarji ▼ rokah, morda je pa kje skrit. Is trojega skrivališč« nosim pregovorili posamezne oddalks čet. da hi strmocUril« sedanje vlado. dftMtoi Hollweg na Dunaju. Važna konferenca na gradu La-xenburg na Dunaju. — Nemšk kancler, avstrijski cssar in zunanji minister. London, Anglija, 18. marca. — Z Dunaja je dospelo preko Haaga poročilo, da se je vršila na gradu Laxenbnrgr pri Dunaju zelo važna konferenca, katere so se udeležili nemški državni koncler Bethmann Hollweg, avstrijski cesar in cesarica ter avstrijski zunanji minister grof Czernin. Posvetovali so se o ruski revoluciji in o položaju, ki je zdaj zavladal na Ruskem. Politični krogi so prepričani, da bi se s sedanjim ruskim kabinetom lalo pogajati in mogoče tudi skle niti premirje. Baje se zato idejo nosebno zanima avstrijski cesar Karol. Nemški državni kancler je z Dunaja takoj odpotoval v nemški glavni stan k cesarju. Kuska revolucija je napravila v Nemčiji mogočen utis. Nemško časopisje je mnenja, da je konferen ca, ki se je vršila na Dunaju zelo velikega pomena. n ^ . . ^ . _ ne ob Ložnici. Boljski m Tmavi- Proste črtice, bestavil A. FekonjaU pa Pirešici, Hudinji i. dr. z o- i biljem božjim v prekrasnem pogledu po zemlji, da je le malokje tako na svetu. V gornji ?»trani so v obširni o-1 kolici gornjegrajski dnhteče pla-jnine, zelenkasti pašniki; niže pro-I strani gozdi, zdravilne kopel: ter j plodna žitna polja. Po njih in ob i njih pa rn^rte pitomi kostanj, juž-i ! na. platana, italijanska murba, I i man mi jesen, iiagnoj ; in po gori-j !cah rdi bujna trta s sočnim grozd-;jem. katererga krv slovi is vino-j gradov paških in šentandraških. j V Črnih gozdih kliče o svitu divji 'petelin plašne svoje pute in o prvem žaru glasno pozdravlja dro- I. POSAVINJE. Ajdmo, pjesmo moja, gor u Jeruzalim, da kip zavidaja pred tobom razgalim. Pa odtud u rode i vjekove pričaj, koli drag i krasan naš je ta j zavičaj. Stanko Vraz. Dolino vidim, hrib in log. Vse Posavinje se deli po sami vse druga sredstva odpovedala. Ena velika skatlja tega čaja, ki traja G mesecev za 1 dolar, G skatelj za 5 dolarjev, pošljemo kamorkoli. Ako želite faj preiskusiti. predno hočete naročiti, pošljite nam svoj «iv tancen naslov in poslali vam borno za-stonj poskusnjo. Naslovite takole: Mollinger Medicine Co. 207A West Ohio St., Pittsburgh. Ta. prirodi na troje: V zap*dno ali* zeg cikayt" m}ado jutro z visoke ,-ornja izvecine gorato stran, od;jell dodim peva "v bukovju in Tore Ojstrice do pritoka Pake, z majhnima ravninama pri Ljub-in Mozirju; 'zatem na pravo Savinjsko dolino, prostirajočo scl kiV/pcTdd plasti VoW^nime HWe >d zapada Protl vzhf>du reki helie: jat0 vodn5b vtk ^ klatijo Boji med policaji in stavkarji. Do boja je prišlo v Niagara Falls, N. V., ko so radi 'izgredov* poklicali 50 policajev in privatnih detektivov na stavkarje. 400 delavcev zastavkalo je v 3 tukajšnjih tovarnah. Mihael Eotii. stavkar, brez ju drobni slavec milotožno in -ie bil ustreljen, načelnik policije z zelenega polja pod nebo ^krjanec veselo žvrgoli. V lete**i poto- -vavirgi d wytodf; kljin^in jeiSS in dva policaja so pa dobili nekaj opeke po slavi. Ko so pri tovarnah Acheson Graphite Co. nekateri delavci šli od dela. napadli so jih drugi. Poli- ci Krakov« m starega Saneka, prehajajo križem ravan, plašeč se Jih ^ nekaj zaprla in muoži-lo mesta ip grada Gelja; in na-;o<1 težakov na polju in pastirjovlce so se takoj pričele zbirati. Na e™ol Od todi na na tratL katerih je tukaj Po\t*h1-: Prigovarjanje poljskgea duhovna. vse živo okrog. _ Da. "zelena KeT- Stabahan, so se potem razšli. gora živ je logT'. Pa prodol od todi na ;ug mimo Laškega trga mod viso-Timi hribi tja doli do reke Save. Lue in značaj Savinjske dolkie lohaja torej za pravo le srednje-nu delu. ki se pod 32. stopinjo gledaj oko sebe u dole evatuče: Pomanjkanje premoga v FrancijL Da je vsled kampanje po.hnor- 'n 46 stopinjo šu-ine "kakih P° raztrošo'ne U^e k.iče. čolnov nastalo veliko pomanj-•uetrov nad morjem ležeč Pr^ti-'a po brdih crkve- dvore Sa ?»*adici! kanje premoga v Franciji, je raz-- - - - ko gljive. u šumi što ih T " — Adodj ■a od Celja do Braslovč x>o izve-"ine rodov iti. malone raziti ravni-' ii kakih šest ur na dolgo, ter se -azširja na severovzhod med Hu-, linjo in Vogla j no do Vojnika in i vidiš niči (kliti vidno iz pisem, katere so odvzeli Francozom, ki so bili pred krat-I kim vjeti. Eno pismo pravi: 23. februarja zbralo se je več kot 10.000 žensk pred pariško bor- Teharij dve uri ter na" zapadu'kolje, nego-li v marsikateri po?:ra- ™ in na bulevardih. Kričale so: med Vranskim in Pako tri ure na toliko dnevih hoda. Kakor daleč ti kaže oko. zreš po širni! poljani in okoli po brdju vse pol-' no vasi. poslopij bi hiš. In povsod Kltajska 1'e zaPlenila nemške par- Pn+ujoČ prehodiš v po Savinjski dolini par urah več sel in o- 'iroko. A "bistri potok, reka vije •e t jo v rajsko zelenjad": Savinja čista, "studenec bistroumno- Dajte nam nam može!" premoga in vrnite ti. moške moči", ki "planine če-|KaPaz:a^ že P° zuminje, da j^- tu li. ravnine rod o vit o porosi?vali i ^aj marljivost in rednost doma nike. Boji z Rusi. Nemški napadi s plini. — Nemci izgubili en zrakoplov. — Letalca ubita. — Zeppelin. Šanghai, Kitajska. 16. marca, oo njej svoje kristalne valove, pa: ^^vsod vidiš lepo obdelane njive Kitajska vlada se je v sredo rju-nnogo večjih in manjših pritokov)^1 posebno bogata, obširna hine- traj polastila nemških parnikov: n vod z obeh strani pijoč. Njena1 Ijišča, bohotne travnike in sočna-j "Albenga", 4240 ton, "Deike obrobljena te paše. sadne vrtove in vinske Kickmers m in 4176 ton. "Mei Dali", vedno 162S ton. <4Mei Lee". 1632 ton in pravo "gikianir". 1S40 ton. Pamiki so z bujnimi tratami struga pa tako prijazno vabi v ko- gorice, lično pozidane oe-li, katere tudi res .posebno pri-; pobeljene hiše in koče iajo zdravju; zakaj stvarni ea je 'sliko in priliko živali nega prome- bili zasidrani v reki Wliang-Poo. 'canjla y njeno železnato slapovjemirnega stanja in prijetnega; Posadko so prepeljali na suho. tajkrepčalnejša lečila, oijih moči bivanja. Surovo postopanje z ameriškimi mornarji. Ameriški mornarji, ki so prišli na švicarsko mejo, so dospeli v Curih. Gostoljubni Švicarji so menda ni slabša od marsikaterih imenitnih toplic. O j! Modra se ravnina pruža pram iztoči, koj ne stižu kraja nit sokolske oi^i. .. A s ostalih strunah u polu-okrugu pasu ga planine od sjevera k jugu. Petrograd, Rusija. 17. maaxia. Ponoči 16. marca so Nemci vpri-zorili napad s plini, južno od Na-roškega jezera. — Na ostali fronti se nadaljujejo boji, ki pa sc-manjše važnosti. Naši zrakoplovei so izstrelili nek nemški zrakoplov severovzhodno od Smorgona. Zrakoplov je bil u-niČen in zrakoplovei so ubiti. Petrograd. Rusija, 18. marca. Na romunski fronti so se vršili boji med stražami. Jugozapadno od Rige je nemški Zeppelin metal bombe. Berlin, Nemčija. 18. marca. — Včeraj ni bilo važnih bojerv. Praznovanje r Dublinu. • Dublin, Irska, 18. marca. — Praznovanje sv. Petricka se je vršilo v glavnem mestu Irske povsem mirno. V mesto je prišlo veliko ljudi običajni slavnostni sprevodi se na niso vršili. y«e ecrfcre toMkpreMobuene, NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam pri Po dolini šetajoč misliš si, da gledaš eno samo ograjeno selišče,; nasajeno z drevjem in ovenčano j s stolpovjem, katerega varujejo kakor v štirokotju postavljena bramba: Celjsko mesto, pa vojni- jim nabasali žepe z jedili, smot-ški, braslovški in vranski trg ter kami in cigaretami. Mornarji — takorekoč v srcu naselbe počiva 55 po številu — so se vozili 52 ur ta-^ žalski. Obkrožojuče podbrdjC|iz Brandenburga. kjer so bili in-ip hribovje pak oklepa krajino ternirani, odkar so jih privedli kot visok nasip, na čigar vrhovih j Nemci na nemška tla z uplenjenim parnikom Yarrowdale. !Mor-nari pripovedujejo soglasno, da stoje sivi gradovi in dvori pa bele cerkve in kapele, v dolino orle-dajoč podobno budnim stražar-;so Nemci postopali z njimi zelo jem, skrbečim za mir in red v vsej surovo. Spremljalo jih je pet vo- jakov na vlaku do &vice in še ta smatrala za okrajinL j "Lepe bele cerkve po hribih o-;petoriea je menda jateljem in znancem, da mi je dne j znanj ujejo božjo čast. gradovi po! dolžnost, da jim kaže pesti in jih 20. februarja umrl soprog VALENTIN SARTZ. Ranjki je bil doma iz Holmca pri Mengšu na Kranjskem. V Zdr. državah je bival 13 let. Trpel je grozne bolečine, ker je imel raka na obrazu eela tri leta in šestkrat I® ; višinah in dolinah kažejo dežsl- zasramuje vso pot do meje. Je-|sko oblast." (Slomšek.) No. ka sti so jim daii repno juho enkrat kor so gradovi in tabori pač za- na in to je bilo vse. Trpeli lostni spomeniki nekdanjih hudih ,«o tudi vsled mraza, ker Nemci časov nasilstva in tlačanstva. ta- Iliso dovolj kurli ujetniških pro-ko so pa številne cerkve in kape-1 štorov in vrhutega so jim pobra- "1 -_____1 . ____" Y _ L___"__1___ ___ 1__I i navila m nAi Ica #-vVv 1 nlr n . pr>Ce bogoljubnega kr- ^ čevlje in boljšo obleko; v Švi-Iščanstva. Pobožni prebivalci so|co so prišli skoraj bosi in vsi raz- je bil operiran. . . _ „ , . , Hvala vsem. ki so ga obiskali p0Zldah ^.P0 dolinah ingr.eih j capam. bode lalika tuja drfi«a ^ cvetke, iz kraja v za časa bolezni in potem pa spremili k večnemu počitku na katoliško pokopališče. Naj ostane vsem v dobrem spominu in tebi, nepo-zabljeni, naj zemlja. Žaluj oči ostali: Mary fiart^ soproga. Frances in Tine, otroci. Prank fiarts, brat. V starem kraju en brat in dve sestri. - Plevna, Hon*. _ razmerno kaj mnogo mičnih bož- jih hiš. katere visoko stoje kakor belo oblečene device ter gledajo doli v rajsko dolino, in kličejo od cvetke do i Kraj. O j. krasan si. krasan. ti moj zavičaju! Kak ve u tebi, nigdje ruže ne IMKHI e\"jetaju, . Čini se, da Bog te stvori, kraju ljubljena 1 Ds jednu Slovencu vrata raj isgdblgen. Iščem svojega brata JOSIPA ANDOL&F.K. Pied 6. leti sva bila skupaj v Aldridge. Mont Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. ker poročati mu imam več važnih zadev. — Frank Andoi-šek, Box 22, Klein, Mont. (19-21—3)____ ROJAKI, SLOVENCI. SPOMINJAJTE 8B SLOVENSKIH RB-VEŽEV V STAREM KRAJT7J Išt Jugoslovanska © Katol. Jednota tšl Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. GLAVNI URADNIKI: Predsodnik: IfmAKL RO VAN&EK, H. F. D- No. 1, Conemaugh, Pa Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain. Ohio. g | y| Glavni Ujnik; JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Qlavni blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTKLLO, Salida. Cole. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK. 843 Eaat Ohio 8treet, Pittsburgh, NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M"f 8o. Chicago, HL JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Weak. LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Minp, JOHN RUPNIK, Box 24, 8. R, Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mieh. JOHN MODERN, 483 Mesaba Ave, Duluth, Minn. MAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, HL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Ci-ir Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo. FRAN* KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vd dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osirslo. _ DnižtTPTm g1*«i1o- "O Tj A 8 NARODA" — POVEST. — Hrvatski »pisal Ferdinand Beči6. Iv (Nadaljvanje). >tl rooiec oženi naj •rovori! — O onem. kar se mu jo počelo svitati v s*reu kakor po- i '1: G1 ost ivp kmalu v odibievljene zdraviee in \i i veselo petje. Pri večerji je sedel Ivan na pr-[vem mes.tu, njemu na levi stara Jarkovicka, a na desni lepa Ivanka. «>n je uialo jedel, a &e manj govoril, vedno je gledal v svojo sosedo na desni, od katere se nje-frove oči niso mogle ločiti. Poznalo se mu je na obrazu, da bi rad egovih močnih ž nJ° ne^aJ govoril. A rat zopet strnjeno ročico ter bu. Spomni se mlac*anska zora, ni smel na dsn •• Ke-«a v, da F"^«! tolikimi gosti, a o vsakda-anjo. v glavo stvareh ni znal zasukati j>o- ti to deklico ffovora- Zato je rajse molčal ter mol<*oč opazoval krasotieo in opravičeval se pred wvojo vestjo, da j«* edino le »pomin na Maro •>:rivf da s« njegove oči vedno zamaknjene v deklico. K<> so v pozni noči gostje pričali ia odhajati, reče hitro župnik: "Da, res. dragi Ivan, izročiti vam imam neko pismo, katere vam je pisala gospa Mara. Na dan .1« t.. »»>Mtis- njene smrti sem ga naAel v meni naslovljenem pinmu. v katerem po- me j*5 prosila, naj ga vara dam p^j. hitro, ko dospete s«m, ako res ona umre. — No. skoro sem že poza- 11« Ji asta rno kril« ne i, Ana Jnr-oki, pohiti * tresoe;m blagoslovi, te prrtis- ne" zavpije Ivan, "dajte proti <*robu: m* £a takoj, ker prav zd+1 ---- --__1 1 , bi prišlo do tega. Že slišim j vrne zapet v župnišče. njegov sveti glas, s katerim {Konec prihodnjič). me klice s toga sveta, a temin _ glasu se toliko raje pokorim,! ker sem prepričana, da moja j a* • -v. .... so« bo Tew ta meni ter mo! Vojniska republika zapo- jetuiu edinemu detertu le v! srečo! Oh, mili Ivan, zavoljo Tvoje svete ljubezni, zavoljo božjega imena: uresniči moje sladko upanje, katero mi o-lajša zadnje uro mojega življenja, izpolni mi zadnjo željo in — vzemi moio milo edi-nico Ivanko! Vedno smo se pogovarjali učenih se jim je pridružilo in ne . Baran, Mystic, Conn, pisala slede-! previdni general, ki bi bil morili Pism0: dati izdajalskega admirala Gali-cj-na zapreti, je bil sedaj sam za- Tudi jaz želim povedati par besedi o Bolgarskem Krvnem i roških kozakov. Češki spisal Ferdinand Kop. Car Peter in carovna Katarina. LIH Z.U- r . - ---ALI VUVIU ! jet in zaprt. Admiral pa se je po-- Preko dve leti sem trpela ! lastil trdnjave v imenu carovne.!na. želodčni bolezni. Resnica je, da Nekoliko ur potem so se prika-,11" Je nekaj drugega manj-^ I zale carjeve ladje. Pa Galicyn je to<^a ^ najbolj me je bolel! j že prej preskrbel, da ne bi mogleižeIpdec in sicer tako, da niti de- !___ii" i . T l . 1 • . lnt! nicinm X -n .... "Setrn že prestar, da bi mogel vaši milosti izdatno služiti", odgovoril je Častitljivi starwek. o Tebi in to je vplivalo, da je;poslednje dni svo-ona že od mladih nog o TebiijeSa življenja smem po tolikih sanjarila. Že od mladih nog!daloSal1 prebiti v naročju svoje CA -r—i____ dražinp " priti ladje k trdnjavi. Posadka je bila v orožju, totp-ničarji so stali z netilniki pri nabitih topovih. lati nisem več mogla. Po zavžitku ene škatlje Bolgarskega Krvnega čaja, se mi je želodec toliko p°o-pravil, da vas prosim, pošljite mi Kakor hitro se je prva ladja na dve škatlji, da ne bom več brez streljaj približala, zaklicala je na ^ga-" njo straža. j Eno veliko škatljo Bolgarskega "Car!" se je glasil odgovor, j Krvnega Čaia, ki traja 5 mesecev Ni več carja!" odgovori nato *** dolar. škatelj za 5 dolarjev V -I A trn . _ . j 1 • straža. Peter stopi na) palubo (krov), se je čudila Tvojemu Jnna-|dr^n«-" _ izpusti s seb^ plašči da bi mogel „ i (;T, .. . _ tj^uon S3 otuo piwK, ua m mwxw Stvu ter Te P upodabljal a to se zgodi, moj drs^ poUfrzati stTaži sVoje rede in ma. najslavnejšimi vitezi, z naj-]^ ™ > odvrne Peter ter -Vojak, ne po- večjtmi junaka, a ko je od-j ^J«1- A1* ---------- —*-----2 rastla. ji je bila Tvoja podo " ba vzor — ideal moške lepote. — Lahko si misliš, da nii je še težje bilo obečati svojo Ah s svojim svetom mi zna5 svoje?a carja«r> moras priti na pomoč, kadarkoli| «Ne poznam!" zavpije vojak ga bodem potreboval, zn zato ^ ^ wjim so ponavljSi ^ na Ibastijah s-toječi vojaki: moraš biti blizu mene." _______________Podaril mu je krasno palačo v roko, ker sem si mislila, da bi Oraniji ter mu določil doslužnino. Te moja hči mogla ljubiti, ko Primerno njegovemu stanu in dobi le priliko imela, da Te spo- »tajnosti. zna! j Komaj je Minnich izvedel, kaj liazuu Modrica ne ve ni , ^ ie zgodilo, oblekel je uniformo Iiče. da sem Ti privolila. Ni , niaršala, post aril se na čelu hol-sem hotela nikomur drugemu ^jn-skili gTanadirjev ter hitel i o tem s])oini>iti, ker sem njimi v Petrov dvor. vedno o tem dvomila, da se "Gospod!" ogovori Minnieh kdaj uresniči. Zdaj vidim. odlože orožje :«i« —j—^ nam pomorejo k zmagi nad naši "Ne poznamo carja, živela carovna Katarina!" Nato pristopi častnik ter pove v imenu poveQjnika. da bo ladja, ako takoj ne odjadra, brez vsega uničena. pošlje kamorkoli Marvel Products Company, 9 Marvel Bldg. PITTSBUBGH, PA. Opomba: Ako hočete pošiljatev zavarovati, pošljite 10c. več. porabiti ta na BOLEČINE V HRBTU, BOLEČINE NA STRANEH, REVMATIZEM, OHROMELOST KOSTI, ZBADANJE V KRIŽU. ZBADANJE V HRBTU, eno vspešno zdravilo, ki se imenuje < fl REMO ŽLIČNO ZDRAVILO PROTTFROTINSKO f Ena steklenica stane en dolar, tri steklenice $2.S0, šest 6tenlenie, vspešno in po-palno zdravljenje celo pri zanemarjenih slučajih, celo zdravljenje stane $5.00 s poštnino vred. "Vi lahko pišete meni z J ozirom na katerokoli bolezen ^ m prejeli boste najboljše po- ♦ jasnilo in ostalo bo popolno- 4 ma tajno." £ NAROČILO. Tem potom naročam steklenic REMO FROTI-PROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in priložim $.... in.... centov. Naslov.................. Ime .... ..-.... Miranieh je hotel ganljiv prizor. "Naj bode zmaga ali smrt čelu teli vernih!" zaklieal je.' „ "Peljite jih, milost, proti uporni-' usmiljenja uničena. Prestrašeni kom! Jaz popeljem prednjo stTa-' car se je hotel umakniti, pa po-jžo in le čez moje truplo dospe so-! USNJARJI« bočnik Hudovic ga zadrži in pe-1 vražnik k vam." P(vll- ■ Ijaje ga k ograji ladje, pravi: "Nočem biti vzrok prelivanja' n^ rroiXv " "Sire, za Boga vas prosim, idite krn", odvrne lahkomiselni car, kat^^aC S za menoj! ^ oda je plitva, z go- m niti pngovori Minnicl-.ovi. niti državah, da mi poro,-a šala. strepetala je od radosti, . - ..---- a oči so jej bliščale odušev-;1"1 'ieP"jatelji. jjenja do Tebe. ' Ca- - Pa kako ga bomo priča ko-! vadi? je vprašala. Ali ne postavijo tudi njemu slavoloka, ter |. fp"'- "drl meč|"az f?eset, tisf. možnii Pehot& i«!kemu povrniti stroške^ ki ° ji h bo ^ m klicaje: Vojaki poznajo svo- dva tisoe kozaki proti Petrovemu imel s tem i :---------------7ie dvoru. jega starega poveljnika, ki odlu>d in hotel se je sam postaviti nf fv°i»» ne •■avno pt^eštevil-;akorŠne so Rimljani postav- n! voJ^ki. Ijali svojim junakom? ! Ali edina noč je zadostovala —- Danes pa sem jo vprašala:!?11 nieSovo krasno započetje, šlišiš, draga moja, povej mi resnično, kakšnega človeka1 bi hotela najraje, da postane P'-^varjanju žensk tvoj mož? u Oblije jo rdečica, obesi se! ini okoli vratu iu zašepeče: Mamica, najrajše bi hotela takega, kakoršen je Ivan! Ako me nepnjaieiji. j^ ----:T ,. -----j--«, ^ ^ ; ~ i ar je bil s tem načrtom ^do-L^ T™' ;„' * P°ZOrn°' « jen Dal ie vse nrinriviti 7a;[ollkokrat PelJal k zmagi!" je m ^ec poguma, nego ga je v res- nesreče potrt ni privolil. Jokaje gie v kajito. Na njegovo povelje so izdrli sidra in ladje so odplavale. ... . . - - , Prekrasna noč je nasledovala mu ^tovo. h kroni zopet tako viharnemu večeru. Car, 3Iin- nicli in Hudovic so gledali žalostno iu molče zvezdnato nebo. b j pripomoglo, bilo je uničeno po in dvorni-kov. K temu je došia drugega dne rano vest, da je carovna z dvaj-| set tisoč možmi na poti. Ženstvo je javkalo ter se pri j pravljalo na pot v Oranijo; car je bil podoben trsju, ki ga maje vila se je pri majhni vasici Kras nem Karpaku ter poslala Orlova! s kozaki, da bi ogledal carjov ik>-| ložaj. Pazno se je bližal Orlov, pa na- j šel je le nekoliko seljakov, oboro-1 Potrebujemo še nekaj rojakov za ženili z okleški, katerim je bild izročena straža let ograda. s tem, da mi poroča in bom tudi hvaležen za prijazno obve-tilo. Frank Ban. 102S State St.. Girard, Obio. (19-21—3) Rojaki! Tu pristopi krmar ter vprašaj Kozaki so jiii prisilili k vpitju: kam naj obrne ladje. j^Živelacarovna!" in nastanili so: Car ne odgovorivši da mu zna-!30 v Petrovem dvoru, juenje, naj odstopi. j Nato se je odpravila Katarina "Maršal!" zakliče končno eat naselbino v dolini trdega lesa V WISCONSIN U. Naš namen je napraviti, svojo šolo in cerkev. Zemlja trdega lesa je na prodaj od $15 aker in več na pot ter se ustavila drugič on _ i * , r * r"" — —7 samostanu sv. Jurija, kjer ji'jel™ » P» »» mesec bil izročen carjev lastnoročni,'3 list, v katerem se je car izgovai jai, da mu je žal svojega nekdanjega obnašanja proti njej in torej ne varajo.J—" i-u.^n ^ju ni ga majej do] zaillišljeilJU moje misli, si lahko pridobisj^ w ™ i da sem tvoj svet, ki je bil vedno vso njeno ljubezen in *od« Tu ^oni^še enkrat stari Min |meniA' We^omo ubogal, z nje» srečen se areeneja, ka- Mm* Govori sedaj, prijatelj, ki si če kor bi bil kdaj z inenoj! nicii prea carja. : stokrat tolikere nevarnosti pre- , - - - Vsemogočni Bog ji je po- ^,^TJ^r''raa^ govori, kaj naj storim!" se ^ P°°udil kot so* nemška in domača detelja, krom- delU vso lepoto moje v^^LSZ^JSZ .FŽZLS oM "Samo eno sredstvo še znam.j"^^ - - , ^ . Z zaničevanjem je vrgla Ktari na list stran, ukazala posla za pa letne obroke. Družba zgra-di hišo, preskrbi krave, prešiče, kokoši in da delo preko zime. Pridela se pšenico, ješpren, oves, rž, ___ _ _ , . ^ .vladar. nje mladosti, kakor da je ho- " puiiIet1' Predn» se. Tko,r.eni- % tel, da Ti ona prinese oao ^.f6 ®oramo ?darlt1' 811 Pa m"UrnajWeTV"lUvT*kje- ieTd "a ^ StraB' ukazala P091" srečo, katere si zLonj prija-; ^ „ b° ^J"S ^Xv. e ^ ** "r^^ ™ T'" mene. a Ti. -BI:^ »najeva z glavo ter nazna--^vernemu možu. S to vojsko! (Da,Je P»"odnJM.) njo tako verno, . . ® A 10 ----— ------- 1 • • ' m. svoj namen, da pojde v Ora-;J koval od Ivan. ljubi kakor si ljubil meno! pir, pesa itd. Pišite na: Edward Delles, President North American Land & Timber Co., 334 South Canal St.. Chicago, 111. Svojo oporoka sem ze izro-, „Za B t ne u5i mi oria polkovmjskemu sodLseulost,,, ^^ ^nnich .iAko se y Otoeou. Po moji posebni; ^^ bojevati ^^ zaper želji se prebere se e om dan, nik ne -akajte ydl v 0ranij; ge Irani vi-» n en 1 I- "Hnirl TT , " . . jstojt Krona pod vasim povelj-grobu. stvom j Tam dobimo obilno posad- Od kadar vaju mašnik združi kapelici pri mojem ker je v oiporoki posebna na redba, katera Te razveseli in Te poplača za to. ker si spolni! mojo zadnjo željo. Zanašam se na Tvojo ljubezen, s katero si me nekdaj ljubil, ter ne dvomim, da ne uslišiš moje želje, in v tej sladki nadi lahko umrean s prepričanjem, da bode moj mili edini otrok za vedno srečen* pri tako dobrem in plemenitem možu, kakršen si Ti, moj mili Ivan! Pišoča te vrstice, se mi zdi, kakor da se moja duša že ločuje od telesa, zdi se mi, kakor da že plavain v višavah božjega raja — in opazujem vajino srečo. Oh, kako bi bila srečna, da bi mi Bog podaljšal dneve do tja, da se Ti vrneš, da Te vidim se enkrat m da Ti z ostmi povem vse to, kar sem Ti zdaj napisala! Ali smrt ne šteje ljmlrikh dni; ako me pokosi prej H4go*ae vidimo, ko in znamenito brodovje. tam se vam posreči pokoriti nezvesti Petrograd." Ta svet je sprejel končno po dolgem preudarjanju omahljivi Peter. Proti volji Minnichovi je podelil generalu Lievre-u poveljstvo v trdnjavi Kroni ter ukazal, naj bi pripravili dve ladji, na katerih se je hoted odpeljati car s svojim dvorom. i Pa Minnichov modri svet je prišel že prepozno. Carju ni bila sreča mila. General Iiievre je bil tiho in če merno sprejet. Iskra upora je bila že vržena med posadko in pri- Oranijo. bode se mqja dam. veselila udarimo v Poenorje, kjer je itudi oddelek naše armade. Postavite se, milost, njej na čelo, sklenite z vsemi državami mir, prosite pomoči Prusko in Švedsko, ki vam pri teh okolnostih gotovo ne bode od rečena, in zastavim svojo sivo glavo, da smo v šestih ali os mih tednih kot zmagovalci v Pe-trogradu!" Car pritrdi, ali čuteč se utrujenega, odpravi se v svojo kajito. kjer razodene grofi nji Voroneevi, ki ga je povsod apremljevala. maršalov vojni načrt — in drugega dne rano jo ukazal, da bi ladje odplavale v Oranijo. Mizuiich in Hudovic sta bila s to nestanovitnostjo Petrovo globoko v duši razžaljena. "Va«a milost išče lastne pogube", je dejal Hadovič; V Katarina se ne da preprositi! *' Nepomenljiv smeh je bil odgovor m opoldne so dospele ladje v ■v > /. — jela se je tudi brodovja. Admiral Galicyn, sozarotnik, je prišel v krono, kakor hitro je ifc-vedel o prihodu Lievre-ovem. Ge-■Jneral ga je prijazno sprejel, zagotovil ga, da pride car v kratkem času v Krono, ter končno mu povedal o uporu, ki se je vnel v Petrogradu. Galicyn se je vedel, kot bi hil neizmerno osupnjen; Čferavno je taci earovnin altu, vendkr je ca _ . . .___. .. ' '«""1 J*J H* IJWU IfHUTlU STOJI Tebe ib| trjev^ geqgmta, da piidc Tvmcmrnnbo njegove oeebei DR. ROSENTHAL, SPECIALIST, / 622 PENN AVE, PITT?r ' KGII, PENNA. ^ Dr. Rosenthal, Specialist že čei, jo let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapavico, izgubo semena, bolno kri, nervoznost, želodec, ledice, ma-žulji, revmatizem ln druge bolezni, uprašajte za nasvet vjfi^T c^/ Dr. Rosenthala in povedal vam bo če ste owlravlji\ ^' POSEBNA PONUDBA samo za kratek čas 2 dolarja na teden. Ako niste zadovoljni z mojo postrežbo vrnem 2 dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. ustanovljen v Pittsburgbu čez 20 ' *Šf Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do 5. pop. Ob četrtkih in sobotah Od, 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Govori se Slovensko. Xe zdravi jk> poStL Izrežite in obdržite to objavo. »♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦ MM M »4 ♦»♦»♦»♦♦ M »MM ♦ > Zaupaj, pa vedi komu! <> i« S solzami v očeh in z vdanostjo, ki je pri vaeh vzbudila največje začudenje, so sprejeli carja njegovi verni Iloiatajtoei, ki so se takoj po njegovem odhodu js Petrovega dvora vnol! r Oranijo. Ti stati mustačasti granadirji so objemali carjeva kolena, polj ubovali mu roke tec ga prosili aa Boga, da hi jih peljal nad u-pomike, prisegaj«, da so pri|>rav-Ijeni žrtvovati svoja Mjenja v Garantiram, da so moja vina naravna, ker ne prodajam drugih kot ijboljfega oMjakega frosdja dosna prefiana vina, vsake vrsto ln cene Delaware la Gatawba, zlate barve........po $1-00 salona Concord, rdeče barve......................po 70c. ga Iona sa 10 galon posodo računam $1.00, za 25 ga Ion pa $1.50, pil večjih naro-Blah je pa posoda sastonj. TKOPINJEVEC in DBOŽNIK. Garantiran. Bst, dona Scan, najboljši, ki ste ga Se kdaj pili velja falona $3.00, $3.50 ln $3.75. Ka debelo od 10 galon naprej po $2.66 galoaa. Naročila prlloBts denar ali pa money order. Louis Knaus ' VHiRGonKA domaČega vina in doma kuhanbga žganja ■ - • . - ------- Enlist r » Roflet OuUal 4041 X, ■ • ® &A nDQUKHI DRŽAVE SEVERNE Sedež: FOREST CITY, FA. n XL GLAVNI URADNIKI: tatednlk: F. H. TAT7CHEB*. «74 Ahsay Aw, Bock Sprto««, Wye, Podpredsednik: JAKOB DOLKNC, box 181, Brooghton. ftt Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, box 647. Forest City. Pa. tauinl tajnik: AVGUST OOSTlSA, box 810, Forest City, Pa. n^j-jr.iw j JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave. demand. Okla. Zaopulk: ANT. QOCHEVAR, RFD. No. 2. box UMh Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBORI Predsednik nadz. odbora: JOSIP PETERNEL, bar itt, Willocfc, Pa. L Mdsornlk: JERNEJ HAFNER, box 90. Federal, Pa. k —dsoralk: IVAN GROŠELJ, 886 JEL 137th 8t_ Olevelaad. Okta, POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box T2, JBL Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 8» oaz 140, Fort Smith, Ark. & porotnik: JOSIP GOLOB, 1910 Ho. 14th St.. Springfield, IH VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 BL Ohio S U Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Oortlandt BL, New York, R. X, Cenjena drufitva, odroma njih uradniki so naproSenl poOljatf vse dopise direktno na javnega tajnika In nikakor dragega. Denar naj se pa po-Alja edino potom poitnlh, ekspresnih ali hanftilh densrnlh nakasnlc, nikakor pa ne potem privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovfič, Farmers S Miners National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da opasijo društveni tajniki pri poroCDlh glavnega pomanjkljivosti, naj to nenadoma ns want jo orsdn glav. da nore napako popraviti. DOSTOJEVSKI: _ Mladenič Za GLAS NAHODA J. T. 12 Nadaljevanje). — Moj beg, oziroma moj nameravani beg je cisto nekaj enostavnega. — Tatjana, ali se še spominjate, ko ste dobili dva tedna pozneje, ko sem prišel k Touehardu, neko pismo? — Marija Ivanov-na mi je pozneje pokazala to pismo. — Dobila pa je bila z drugimi papirji vred pri pokojnem Andrk>niovu. — Touehardu je naenkrat padlo v glavo, da zame premalo plačuje. — Rekel je, da so v nje irovern penzijuiiu samo »ne/ji in senutorski sinovi. in da z mojo plačo ne morei zliajatL — Ti bi lahko____ — Ne, ne. ničesar drugega. — Jaz bi samo o Touehardu nekaj povedal — Vi Tatjana Pavlovna ste mu pa pisali in mu pojasnili in oje zadeve. Se vedno se spominjam, kako rdeč in zaripel je bii prišel tisti dan v razred Bil je Francoz, star kakih petinštirideset let, majhen »;< okrogel. — Bog ve, kaj je bil prej. Ce&Ijar ali krojač. — Ko je ,>rišel v Moskvo je začel poučevati francoščino. — Moji součenci sc vedeli, da «te vi moj oče. pa si nikakor niso mogli tolmaetiti, zakaj v pi«» m drugače kakor vi. — Adrej Petrovič! — je vzkliknila Tatjana. — Na vsak način je hotela, naj molčim. Moja mati me je z zanimanjem poslušala. — Da, da. se že spominjam — je rekel Versilov. — Touchard mi je še vedno dobro pred očmi. — Zelo so mi ga bili priporočili — Torej, kot sem ie rekel, Touchard. je prišel ves jezen v sobo. — V rokah je držal pismo. — Stopil je k meni. prijel me je ga ramo in mi zapovedal, naj poberem svoje knjige in zvezke. — Ti ne smeš biti tukaj! — je zakričal. — Tam je tvoje mesto. — Pokazal mi jc malo »obieo, kjer je bil slamnat stol in mala sofa. Jas sem t* zelo prestrašil, kajti do tistega časa, ni bil z menoj še noben človek surov. Pol ure pozneje, ko je Touchard že odšel iz učilnice, sem začel opazovati moje tovariše. — Vsi so me gledali in mi kazali osle. Naenkrat sem se zdrznil, kajti za menoj je stal Touchard. — •Sam ne vem. odkod je prišel. — Kako se pa predrzneš — mi je rekel. — gledati gospodske otroke t — Ti sc ne smeš mešati mednje. Zatem me je udaril, enkrat, dvakrat, trikrat. — Jaz seta se o-ootekel in zajecal. — Kajti tudi kaj takega se mi ni še nikdar pripetilo. * In še danes vem. zakaj me je pravzaprav udariL — Prijatelj -- je odvrnil Versilov in zazehaL — Če bi vedel če bi ved«j 1. — Jaz »cm si Toucharda čisto drugače predstavljal. — Seveda, surovina je surovina. — In tedaj sem sklenil pobegniti. — Na vsak način sem se hotel iznobisti tega človeka. — In za beg sem se odločil šele v šestem mesecu po teh dveh tednih. Sam ne vem, kako sem bil naprviL — Morda celo v sanjah. — In sanjaril sem neprestano, po dnevu in po- — Zdelo se mi je, da ste prišli k meni, da ste me odvedli v gl« tališče in da sem potem ostal vedno pri vas. — Te sanje so bile /.eJo lepe. — Toda ko sem se na«tlednji dan prebudil, sem aopet občutil kruto istino. — Poslušati sem moral psovke svojih sošolcev, zaničevanja in druge stvari. In nekega dne sem sklenil: — počakal boni do večera. — Ko bo nastala tema. se bom počasi splazil po stopnicah. — Ker je bil tedaj Andrenikov že prestavljen v Petrograd. sem sklenil obiskati Fara-riotovo. V soboto ni bilo mogoče pobegniti. — Počakal sem torej nedelje. kajti v nedeljo je šel Touchard ponavadi kam na obisk. Čakal sem in se tresel od strahu in razburjenosti. — Soinee je zahajalo ta mrzlo je bilo. — Stopil sem pred siiko in molil — Mola sera hitro, kajti mudio se mi je. sem eulieo v roko in ^ splazil po prstih po stopnicah. — Bal sem se, kajti lahko bi me slišala Agafja. — Kiju« je tičal v vratih. — Počasi eetn ga obrni, da ni zaškripal, odprl vrata in stopil I trenutku, ko sens izprwidel, da nisem samo lakaj, pač pa tudi stra-j hope tec, se je začel moj razvoj. — In zdaj v tej minuti gem tudi tebe spoznata popolnoma, do dna! — je vzkliknila Tatjana Pavlovna. — Ne samo tedaj, pač pa tudi danes si laka^. Te njene besede so me silno presenetile. Vstal sem in začel covpriti: — Mati. morda se bova še enkrat videla. -— Mati. ako nočete o-stati pri človeku, ki vas bo morda že jutri zapustil in se poročil z drugo, b&dite prepričani, da imate sina, ki bo vedno vas udan in hvaležen sin. — Mati, zanesite se name. — Samo nekaj morate po misliti —' Samo pod enim pogojem lahko pridete k meni: — bodisi jaz, bodisi on. — Ali hočete T — Jaz ne zahtevam takoj odgovora. — Jaz vem. da na taka vprašanja ni mogoče takoj odgovoriti. Do konea nisem mogel govoriti, ker sem bil preveč razburjen. Mati je prebledela in mi hotela nekaj povedati, toda iz ust ji m p r* šla nobene beseda. Tatjana Pavlovna je veliko govorila, toda jaz je nisem razumel. Kričala jc in me jc celo par krat udarMa s pestjo v prša. Versilov je sedel nepremično in jjj^dal v tla. — Tedaj se ni ; smehljal. Jaz sem odšel iz sobe. — Sestra me je gledala kot da bi mi ho-, tela nekaj očitati. —- Gledala je za menoj in odkimavala z glavo. MAREC _MESEC ^eSMRH MAL PREHLAD — KAfttti-J — NAHOD — PLJUČNICA — HLADEN GROB. 10 8LOVENCEV se sprejme v organizacijo "Kaolin & Mica Mining Co." $300.00 potrebno. Prav lahko je mogoče, da naredi vsak v prvem letu že $3,000.00. Za podrobnosti se obrnite nr : John Jereb, P. O. Box 621, Wylam, Ala. (17-20—3) SLUŽBO DOBI zanesljiva ženska, katero veseli voditi gospodinjstvo pri vdovcu z dvema otrokoma. Plača po dogovoru. Katero veseli taka služba, naj piše na naslov: J. Zafutta, R. F. D. 3, Box 173, Latrobe, Pa. (3x 16-19-21—3) SEDMO POGLAVJE. r - - Tisti večer sem sklenil iti malo prej spat, ker me je čakalo drugi dan veliko dela. — Moral sem najeti sobico in se preseliti. Zdaj je ona dota leta, v kateri se morajo ljudje čuvati pred smrtjo, ki Jo povzročita nahod in pljučnica. Takoj na prvi znak prehlada v glavi, prsih In grlu pošljite po Father Mollin-gerja zdravila za kaSelj In prehlad. Zadobill boste prvo pomoč in rešilo vas bo nevarne bolezni. Jako dobro Jc to zdravilo za moške, žene In otroke ln ako nimate takoj pomoči, potem rti stvari, ki bi jo vam dala. V vsaki hiSi bi moralo biti to zdravilo vedno pri roki. Cena je 1 dolar steklenica. Kadar naročate, zahtevajte zdravilo Stev. 25. PoOjlte gotov denar, money ali eks- m J „ * . , ;------- .-----" guiuv uenar, money ail Toda tisti večer še ni bilo konec vseh presenečenj. — Versilo- press order ali priporočeno pismo. va ni bilo še nikdar v moji sobi. Naenkrat sem zaslišal na stopnicah korake. __ — Kdo je? — sem vprašal. * / — Jaz, Versilov. — Posveti mi Odprl sem vraxa in mu podal roko. da je mogel preko praga. — Hvala, prijatelj — je reikel. — Do danes me še ni bilo tukaj. — Niti tedaj ne, ko sem bil najel to stanovanje. — Zdelo se mi pa je, da mora biti tnkaj taka luknja. Stopil je na sredo sobe in začel gledati naokoli — Moj Bog, to je krsta! — To je prava krsta. Sedel sem na. posteljo in čakal, kaj bo izpregovoril. — Tvoja mat} me je ravnokar vprašala, če naj obdrži denar, katerega si ji dal Za stanovanje. — Ker imaš pa tako slabo stanovanje, morava še midva tebi plačati — Jaz sem vajen stanovanja. — Meni je vseeno, če je tako ali tako. — — Ne, prijatelj, ni tako. — Meni je vseeno. — Samo čudno se mi .zdi, da ste prišli k meni — Malo preveč oblastno si prej govoril — AH si v&e povedal, ali imaš še kaj T — Da, vse sem povedal — e vsaj zdi se mi, da je vse. — Potem je bilo zelo malo, moj prijatelj. — Začel si bil dobro, toda konec ni bil ničkaj prida. — Jaz sem nekaj večjega pričakoval. — Meni se zdi da je bilo dovolj. — Cel mesec si se pripravljal in študiral nazadnje pa nič. — Jaz sem hotel veliko povedati, pa me je še zdaj sram, in me bo ve-dno, da sem tako malo povedaL — Z besedami se ne more izraziti onega kar leži človeku v srcu. — Vem da ne, vem da ne, prijatelj. — Toda povedal sem dovolj in upam, da ste me vsi razumeli. — Poslušaj prijatelj, ali si tudi ti tak kakor jaz. — Ali tudi ti ne moreš izraziti v besedah, kar imaš v duši? — Vidiš, jaz večkrat ne morem. — Sam ne vem, kaj je to. — Norec je vedno zadovoljen z vsem. kar pove, pameten človek pa ni — Pameten kot sva jaz in ti — Tudi jaz sem hotel več kot sem dofcil. — Jaz sem hotel spoznati celega Versilova. — Zdaj sem prepričan, da je bilo to čisto nepotrebno. — Prijatelj, kot vidim, hočeš zdaj dobiti ono, kar si prej Izgubil. — Predno si odšel, si nekaj rekel svoji materi. — Iz tvojih besed je razvidno, da bi najrajše videl, če bi se ločili — Ona še vedno upa. da bo ostalo vse pri starem, toda meni se ne zdi — Če pride enkrat tako daleč, potem se ni mogoče več pobotati — Nikar se ne bojte — sem mu odvrnil. —; Sečem vam, da bom zapustil hišo brez vzroka. — In če se ločimo, vendar lahko drug Irugega spoštujemo in se vpoštevamo, kaj ne? — Ali me smatrate za otroka ? — Ali mislite, da ne vem. kaj govorim? — Poslušaj prijatelj, jaz bi te lahko prosil za vse odpuščanja, toda zakaj ? — Ali kaj pomaga ? — Jaz sploh nočem govoriti o tem. Moja navada ni nikomur ničesar očitati — Jaz nikomur ničesar ne očitam. — Kaj mi pa pravzapravš očitaš? — Ali ti je žal da nisi tudi ti Versilov? — Nikar ne mahaj z roko? — Nikar se ne smej! — Ali ni morda res tako? — Prepričani bodite, da to ni res. — Jaz bi si ne štel v posebno veliko čast, če bi bil Versilov. — No, kaj pa je pravzaprav? — Govori! — Povej! — Če ni to, kaj pa je ? — Počakajte malo, Versilov l — Še nekaj vas bom vprašaL _ Ker ste že prišli k meni po tako strmih stopnicah in v tako malo in ozko sobo. da se z menoj pogovorite, bi vas nekaj prosil :— Prosim, povejte mi kaj o mojem dozdevnem očetu, Mak&ru Ivanoviču. Ker gotovo veste marsikaj o njem, bi vam bil zelo hvaležen, če bi mi povedali — Povejte mi, prosim vas. — Vi ste izobražen človek. — Že več kot dvajset let živite z mojo materjo. — Ali res nimate toliko upliva nanjo, da bi se otresla vseh svojih predsodkov? Versilov je gledal v tla. — Slednjič se je odkašljal in začel govoriti: — Da, res je, jaz živim s tvojo materjo že dvajset let. — Povem ti pa, da sem preživel teh dvajset let popolnoma molče. —. Značaj najinega dvajsetletnega skupnega življenja je bilo molčanje. Tvoja mati je ponižna, potrpežljiva, podložna m vstrajna, silovito vstrajna—. To je tvoja mati — Zapomni si, da še nikdar v svojem življenju nisem srečal tako popolne ženske kot je ravno tvoja mati. — Poslušajte, Versilov — sem mu rekel. — Jaz mogoče ravno tako poznam mojo mater kot jo poznate vi — Toda, ali se spominjate moje prejšnje prošnje? — Katere prošnje? — Povejte mi kaj o njenem možu, Makaru Ivanoviču. — O Makaru Ivanoviču? — Mak ar Ivano vič je bil, kot že veš, kmet, ki je hrepenel po nečem boljšem. — Jaz stavim, da ga v tem trenutku za marsikaj zavidate.... — Ne, nikakor ne, prijatelj. — Jaz nikogar ne zavidam. — Jaz sem čisto zadovoljen sam s "seboj. In zatem mi je začel pripovedovati o mojem očetu. — Povedal mi ni ničesar novega. — Vse mi je bilo znano, oziroma sem že vsaj slutil — Povedal mi Je, da'ga je večkrat obiskal, m da ni nikdar zahteval denarja od njega. In ko mi je vse to povedal mi je bilo težko pri srcu. — Ali veste, kaj, Versilov? — sem rekel slednjič: — No, kaj- pa? — Veselilo bi me, če bi odšli — Jaz bi bfl rad Do ušes je zardel in vstal — Prijatelj, ti pa nisi posebno vljuden. — Sicer se bova pa še videla. — Nikogar se ne more siliti, da bi bil prijazen. — Samo ne- Naslovlte takole: Mollinger Medicine Co., ttIA West Ohio St, Pittsburgh, Pa. Ako hočete pošiljatev zava- rovati, pošljite 10c. več. IŠČE SE pri Charcoal Iron Company of America 75 drvarjev za delati Chemical drva po $1.75 klaftra. Dobre nove kempe in dober lea. tO milj iz Newberry, Loice Co. Mich. Kempe bodo odprte dne 1. aprila.1 Za podrobnosti vprašajte pri: John Knaus, c/o Camp 7, Newberry, Mich. _(14-3—3-4) IŠČE SE iztirjenega krojača za izdelovanje moških vrhnih oblek. Plača dobra; od rekelcev plačam od $7.00 do $8.00, od hlač $2.25 od kosa itd. Kdor želi sprejeti delo pri meni, naj se oglasi. Frank Corn, , 1102 Prescott Street, (16-22—3) North Chicago, III Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA ŽNEBEI>J. Do-ima je iz Markavšne pri Podno-vemgradu na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi na znani, ali naj se pa sam oglasi. Joihn Žnebelj, 3623 E. 81. St., Cleveland, O. (19-21—3) NA PRODAJ dobro ohranjen Motorcykel 1916 na tri konjske moči. Prodam ga radi odhoda prav po nizki ceni Cyril Jevc, 1153 E. 60. St., Cleveland, Ohio. (19-20—3) POZOR ČITATELJI! HIPN0TIZEM Cena knjigi je s poštnino 35c. SLOVENSKA KNJIGARNA P.O. Bes MIL N«r York. N. V. Dr. KOLER, POZOK ROJAKI Rad bi izvedel za naslov ANTONA CVELBAR. Doma je iz Brezovice, fara Šmarjeta na Dolenjskem. Slišal sem, da se nahaja nekje v Milwaukee ali Sheboygan, Wis. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se sam javi. — John Tlovar. P. O. Box 303, De Pue, HL (17-20—3)_ Kje je JOHN NEMETZ? Doma je od Velike Nedelje na Štajerskem. Zadnji njegov naslov je bil: MeClinton Hospital, New York City. Za njega bi rad izvedel: Joe Šavec, 719 East St., N. S., Pittsburgh, Pa. (17-20—3) HARMONIKE kodlsl kakrflDekoU vrste lsdelnjem Is popravljam po najnižjih cenah, s telo trpežno ln zanesljivo. V popravo sanesljlvo vsakdo pofije, ker sem ie nad 18 let tnkaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek t ms vnem kranjske kakor vse drage harmonike. Rabljene harmonike kupujem ln vzamem tudi v as meno, toda k* 3 ln 4vrstne. JOHN WENZBL. »Sil Bas« (M BL. Iščem svoja dva prijatelja JOSIPA ADAMLE in ANTONA ADAM LE. Doma sta iz Radeje vasi, fara Št. Vid na Dolenjskem. Pred par leti smo bili skupaj v Clevelandu, Ohio, in odtod sta šla v Forest City, Pa. Če kdo izmed rojakov ve za nju naslov, naj ga mi naznaini, ali naj se pa sama oglasita, ker sporočiti jima imam nekaj važnega. — John Virant, 718 Kentucky Ave., Sheboygan, Wis. (17-20—3) ffaaiaia Dr. LORENZ, as sem edlnl hrvalko govore-Spedalist molkih boleanl v Pittsburghu, Pa. Uradne ure: dnevno od B. do-I j poldne do 8. ure svečer. V pet-J | klh od 9. dopoldne do 2. popoldne j | Nedeljo od 10. d op. do 2. popoL ML LOBKNZ, ! 644 Peno Ave. IL nadst. na ullee. i \ i \ i \ i \ i \ i » i \ \ t i \ Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE- D IN JENE DRŽAVE 0ENA $1.60. IN NA DRUGI PA OELI SVET, ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. CENA JE 16 CENTOV. CENA SAMO 25 CENTOV. NaroČila in denar požljite naj Slovenic Publishing Company 13 Cortlandt St, New York, N. T. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YOBKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebna nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zanpno na njega, kjer boste točno ln solidno postrešeoL i de di S Obrn IIKBI j "Zi NV; " 1 . S' .v V ' • > <'* ' j- ' r • i 'i.',