Ivan Čampa I Carmina maternitatis
Jutro ob jezu
Kot brhka deklica je tiha grapa, ko jutro ji je sleklo haljo svežo in vzelo ji vonjav in zvokov težo, ki vanjo vtkala jih je nočna sapa.
Objestno kodrajo predrobni pajki gladino jeza, vklenjenega v skale; kot angelcem peruti bi odpale, so lokvanji — in vse je kakor v bajki.
Kako srce mi čuti, da sem eno s tem mirom in krasoto, ki zrcali se nad vodo, s poletjem prepojeno!
Za kras in vonj in sončno luč odprta kot rosen cvet sred božjega sem vrta in rosa v meni v biser se kristali.
13
193