KsaverMeško:          Iz    raja    mojih    dni.             (Nadaljevanje.)
l|«lla zahodni strani vasi se raztezajo travniki, llepi, zelenopogrnjeni §|}|j|m mizi slični.
$gB§eil Na teh travnikih smo pasli. Najprijetneje je bilo jeseni, posebno ko smo ob večerih pasli konje. Pri tem smo netili ogenj in pekli koruzo, krompir in kostanje. T>daj mismo bili deca sama med seboj, ampak so se zbrali ob ognju tudi hlapoi in drugi vaščani. Ob plamtečem ognju, ki je bil kakor veliko žarno oko sredi mračnega večera, so pletli drug za drugim ble-steče nitke čudnih pripovedk in pravljic: o bojih s Turki, pesoglavci in Kruci: o čarovnikih in čarovnicah; o zakletih kraljičnah, ki čakajo v podobi ostudne kače, kdaj da pride junak brez strahu in jih reši; o škratu in hu-dobcu, ki prinaša raznim starim kmetom in starkam denar kar v vreči in
Leto 48                                     VRTEC                                   Stran 45       :
se spušča v podobi goreče žrdi skozi dimnik v hišo; o neizmernih zakladih, skritih v gorah; o kralju Matjažu, ki mu je brada zrastla že sedemkrat okoli mize; kadar se pa ovije mize devetkrat, se kralj zbudi, in z njim se prebudi vsa njegova vojska in prihrumi na dan: tedaj bo za kmeta spet zlati čas, ker kralj Matjaž bo varoval in branil kmeta; dalje neštevilno bajk o duhovih in strahovih. Posebno mnogo iih je znal raoj stric kovač. Najčudiiejša se mi je zdela tista o pedenj-možu laket-bradi. Takega člo-veka, ki bi bil visok le pedenj, a bi imel cel laket dolgo brado, si pri vsej fantaziji nisem mogel misliti in nisem.
S sevajočimi očmi in s pridržanim dihom smio poslušali mi dečad. V mladih prsih pa so nam drhtela in koprnela nemirna srca. Kaj, ko bi našli pot v goro Bogatin in tam tiste kadi cekinov! Kaj vse bi mogli kupiti, kakšni gospodje bi bili! Ali, če bi rešili zakleto kraljično in bi postali sami kralji! Ko bi le kdo poznal pot do nje! Nevarna stvar seve }e. Gre za glavo. A kdor ničesar ne poizkusi, ničesar ne dobi. Ali, ko bi bilo mogoče priti do kralja Matjaža ter poizkušati, ali bi se dal potegniti njegjov ogromni meč iz nožnice. Zakaj, tedaj bi se zbudil kralj z vsemi sviojimi vojščaki, še preden mu doraste brada devetkrat okoli mize. In prišel bi na svetli dan, ' in po svetu bi zavladalo vseboljše in srečnejše življenje. A že v istem hipu, ko smo kovali take smele in junaške načrte, so nam oči plašno begalc v jesensko temo in njen nemi, skoro grozeči molk: ali nam ne strmi iz njc nasproti žareči pogled pcsoglavcev, kosmatih enookih ljudožrcev? Ali nas ne motrč sovražne, zlovešče oči starke-čarovnice, ki poglcda tako zlobno in strupeno, da človekii kar oledeni kri v žilah, in ne more ne zakričati, ne se geniti in zbežati ter je na milost in nemilost izročen grozni baburi? Ali pa roorda ne prihaja kje doli po cesti mrlič, zavit v belo plahto, držeč lastno glavo v roki? Malo čudno je siccr to, a kaj )e nemogočc mrličem in duhovom?
Tesno smo se stiskali drug k drugemu. Nobeden nas malčkov si ni upal sam v temno noč, kadar je ogenj pojemal, in je bilo treba nabrati pod hrasti novo breme šibja.
Ponoči sem seve običajno sanjal o teh čudežih in teh grozotah. In še v sanjah so se mi ježili lasje in me je oblival pot, ko je iz.tezala brezzoba pehtra-baba po meni suhe svoje roke, » kremplji namesto nohtov na prstih, oborožena z dolgim kuhinjskim nožem, da me zabod^e brez usmiljenja in mi izpije toplo kri.
A drugi dan smo komaj čakali mraka, da strno spet po^ezdili na trav-nike, zakurili veselo plapolajoč ogenj in iznova poslušali s slastjo in grozo pripovedke bujne ljudske domišljije, ki je deloma zajemala pač iz starega ustnega izročila, deloma pa dobivala hrano iz knjig, mnogo čudežno nitko pa vpletla v pisane zgodbe tudi sama,
Okvir travnikom tik pod hribom je potok, ki goni pod vasjo Brumnov mlin. Majhni potočič, od vseh imenovan kratko »jarek«, ki prihaja gori iz gozdov na vzhodni strani vasi ter teče tik našega dvorišča, se izliva malo pod mlinom v tega večjega. V obeh smo lovili rake z račili in ribe z mre-
Stran 46____________________VRTEC________________         Leto 48
žami in na trnkc; oboje pa tudi kar z rokami, posebno v plitvem jarku. Seve nas je včasi kak star in odločen boter osmokrak prav občutno vščip-nil. A s tem nas niso ugnali in pregnali. Bolj sem se vsaj jaz vedno bal, da primem kdaj namesto raka ali ribe — kačo. Teh sem se od nekdaj silno bal, še huje ko duhov. Zelo prijeten in zanitniv, navadno tudi dokaj bogat je bil lov zvečer pri luči debelih smolnatih trsk.                    (Nadaljevaaje.)