SI. številka. rav tiho. Ta hip je nekdo zaloputnil težka hi&na vrata in v st.olbišču s* jo zaslišal jednakomerni korak gospoda Drlobeliea. Nastala je trenutek t'šina Intvc dihanja. Ženski se niti pogledati nisti m ali, iu materi so se velike škarje tako tresle, d* je žico prestrigla na napačnem me*tu. Re§, reveža je ravnokar zadel grozen udarec. Razdrte nadeje, sramotna zavrnitev, znčiiie-hovanje tovarišev, račun v kavarni, kjer je ves čas svojega ravnateljstvovanja zajutrkoval u a u-panje in katerega bode sadaj moral plačati — vse to mu je sedaj stopilo pred oči, ko je v tihoti iu nočni temi stopal gori v peto nadstropje. Brce tau je krvavelo... In vendar je bila komedijantaka ura v V njem toli močna, da je tudi v tej pravi, odkritosrčni boleati menil, da ii mora nadeti prirojeno mu tragično masko. Jedva astopivši, ustavil se je ter motril sobo, i raznim delom obloženo mizo, preprosto večerjo, ki je v kotu stala zanj pripravljena, in draga mu, skrbna obra-a, ki sta ga gledala z blisk«tajoč>mi učrni. Dobro imnuto igralec ni rekel ni besedice, in znano j", kako neskončno dolg se zdi na odru minuto trajajoč molk. Potem je stopil tri korake naprej, zgrudil se v nizek s^ol poleg mize ter rekel s sikajočim gUsom: ,Ha, preklet »em!* In zajedno je s pestjo tako silno telebil ob mizo, da so hroftči iu ptiči zleteli v vse itiri so-bine kote. Njegova žena je preplašena planila kvišku ter se mu malosrfino bližala, dočira se je Dćsiiće z izrazom nervozne groze v obrani, ki je bil ves izprern«ujen, na pol dvignila iz svojega »tola. Potrt, premagan, a visečima rokama in na prsi povešeuo glavo tioeč v svojem stolu, je govoril igralec sam s seboj. Imel je razkosan, pretrgan, z vzdihi in dramatskim ihteiijt-m namešan »amo-govor, polu togote nad grozovitimi, samosvojimi meščani, grdobami, katerim umetnik žrtvuje svoje meso in svojo kri, da žro. Poteni je preudaril vso pot svojega gledališkega življenja, slavo, ko je prvič nastopil, zlati venec predplačuikov Aleugoaskih, svojo poroko s to „svetnico* — in a tem je pokazal na ubogo ftv«r, ki je vsa solzna s tresoči« i se ustnami stala poleg tijega ter pri vsaki besedi svojega moža trudno pnkimala z glavo. V istini, tudi kdor bi slovečega Delobellen o.isto nič no bil poznal, lahko bi po tem dolgem ^amogoforu povedal zgodbo vsega njegovega življenja z vsemi podrobnostmi. Omenil je svoj dohod v Pariz, svoj trud, ovojo jedinščino... Ž;I, da ni bil o n tisti, ki je trpel jedinžčino. Trebalo j« le njegov široki, cvetoči obraz primerjati z dolgima, suhima ženskima obrazoma. A igralcu ni bilo dosti do tega, in dalje se je opajal z deklemator-skimi frazami. tO !• je kričal, ,po tolikih bojih... Deaet, petnajst let se že bori«, podpiran od tah zvestih bitij, ki m* živita I" „Papa, papa, molčite vendar"... je prosila D6*irče, sklepajoča roki. ,l)a, da, k> me živita... in men« zaradi tega ne obliva rudečica... kajti samo za sveto umetnost sprejemam take žrtve... Sedaj pa je preveč. Preveč sem razžaljen. Odrakam se." (Pride se.) našim gg. naročnikom! Te dni pričnemo razpošiljati poštne nakaznice, iz katerih je razvidno, koliko dolguje vsak na za-stani naročnini do 31. marca t. I. Glede na to, da imamo ravno letos izvanredno ogromne troške, prosimo čestite gg. naročnike, da blagovole doposlati zastano naročnino : inozirom na to. da se naročnina v naprej plačuje, tudi po mogočnosti predplačilo za drugo četrletje. Kdor nam do konca tekočega meseca ne dopošlje zastane naročnine, temu bodemo primorani ustaviti list. Vpra vništvo „Edinosti". Socijalna demokracija med Slovani. (Zvršetek.) Slovanski delavec pa ima še posebnih uzro-kov, da se ne meče slepo t naročje na tujem ustvarjene in s tujega zanesene socijalne demokracije. Slovani so imeli in nekoliko se imajo svoj gospodarstveni ustroj „Miru", „Artelji", .Zadrugi", in v teh zasnovah ni bilo nikdar tistega brezsrčnega, bezobzirnoga izsesavanja, kakoršnoje provzročil romansko-germanski piavni in gospodarstveni ustroj. Te, stare zasnove morejo ostati podstava za moderno razvijanje skupnega gospodarstva, in to, kar tujci snujejo teoietiški z velikim trudom, je več nego v kaleh pred veki za«novauo in celo razvito med Slovani, in če zapadni Slovani skoro nimajo več takih institucij, krivo je političko podrejen je in kulturni upliv romansko germanskih narodov. Tudi so Slovani med vsemi evropskimi narodi najbolj delavsko pleme, radi tega so ostali raz-uieruo jednaki sloji med seboj, ia zdelo se jim je nepošteno, pridobiti si imetje brez tvrđega dela. Delavnost je v krvi slovanskega plemena in radi tega uajveče poroštvo tudi za pravićniSe razvijanje prava delavskih slujev. Slovan po krvi in polože-nju v obče ne more biti nasprotnik delavcev, in či* od kakega naroda, more se d lavski stan bolj' šeg,i nadejati od nadaljnjega razvoja slovanskega plemena. A to pleme se v svojih važnih odde'kih mora še boriti za svoj nacijonalui obstanek, in k ohranjen i u teh oddelkov dajejo uslovja narodnost z jezikom, cerkvena organizacija, stare tradicije svojega prava, običaifv in «' » pesnih in umetnosti. Za ohianjenje teh svetinj je dolžnost in potreba boriti se ne le imovitim, temveč vsem slojem slovanskih narodnostlj, in s tem se obsoja sooijalna demokracija, katera ne razločuje značaja narodov, temveč slepo vsiljuje ylo-vanskim delavcem to, kar je potrebno in veljavno za romansko-germanske narode kot take iu za politiški združene te uarode posebe. Kedar dobč slovanski mali narodi avstro-ogerski relativuo uacijonalno svoliodo, skušali bodo skrbeti, da tudi celokupna država bode delala primernise trgovinske pogodbe na zunaj in razvijala bolj racijonaluo gospodarstvene pomočke na znotraj. Gledali bodo, da ne bodo narodi slabili drug dragega radi prtinuči tudi v gospodarstvenih glavnih vejah, iu to bode najbolj na korist delavskim množicam. Skrbeli bodo tudi za pozitivne zakone, kateri morejo podeliti človeška položenja tudi delavcu. Politiško močni narodi morejo še le nplivati tndi na zunanjo politiko ter tako pomagati snovati pogodb« za ugodno meddržavno trgovino, s tem pa uplivati na boljše položenje delavcev gledć na število ur dnevnega dela in gled6 na odškodnino za to delo. Socijalna demokracija ue more zvršiti, kar obeta, ker obeta več, nego more dati Doseči more več svobode za delavsko združevanje, iu to najprej v vsaki državi posebe in ^otrin ud države do države. Za to je njena koncentracija umestna, s tem pa tudi omejena na uajpotrebniše. Radi tega pa ne potrebuje židovskega aparata v teorijah in agitacijah. Delavci morejo stremiti k veči svobodi za mednarodne koalicije tudi brez programa socijalne demokracije, katera b, napravila rada nekako kašo ali, kakor pravijo na jugu. nekako italijansko „mineštro", v kateri bi se zlili vsi stanovi v jeden sam sloj pod židovski« vodstvom. Ariški in posebno slovanski narodi nimajo potrebe židovske socijalne demokracije ; Slovani pa bo pred tisoč leti in v še prejšnjih vekih dokazali svojo sposobnost za gospodarstveno organizovauje in razvijanje, treba jim je le zavestne politiške svobode, pa dokažejo zapadui civilizaciji, kako se zvršnje pravičnost ne le politiška in nacijonalua, temveč tudi gospodar-ka. Ob sadanjih državnoxborskih volitvah nastopajo socijalni tam..kralje tuli med Slovani, in najbrže bode kak kandidat izvoljen tndi iz njih srede. Slovanski del tvei pa bi nebi in narodom slovanskim stvorili velik" uslugo, ko bi oddali svoje glasove slovanskim p štonjakom, ki se bore za svoj narod v nacijonalnrm iu ekonomskem pogleda, ki imajo besedo pravičnosti tie Je na jeziku, temveč tudi v svojih delih, ki vidi o, kako postaje hudo za vse slovanske „u ljudi, za km tiče, rokodelce in delavce. Saj je v Avstro-Ogerski med delavci nizih m ce!6 uradniških vi>t največ slovanske krvi ; kako bi ne poštevM slovanski zastopnik teh slojev ? Slovanski delavci naj se postavijo 11a svoje noge; s tem najlepše poskrbo tudi za svoje interese ter zajedno dokažejo, da um in srce slovanskega delavca moreta izhajati brez pomoči požidjene socijalne demokracije, opasne narodom in slovanskim delavcem gledć na nacijonalni, duševni in ves kulturni razvoj. Politidke vos ti«, V TR8TTT, dne 11. marca 1897. Državnozborske volitve. O volitvi za V. kurijo v Istri nam pišejo iz Kopra: Volitev je pričela nekaj po deveti uri. O volitvi za komisijo je bilo oddanih naših glasov 65 za Kompareta, Flega in Sankoviča, za dr. Longo, Buba in Fragiacomo pa 75 glaso?. Na to je okr. glavar izvolil v koosisijo še gospoda Kompareta. Prešlo se je na volitev poslanca. Za dr. Laginjo bilo je oddanih naših 65, za dr. Bartoli-a 75 iu in za Gerina 10 socialističnih glasov. Volilni komisar je naznanil, da ob 2y« uri popoludne naznani konečni uspeh volitve. — V vašem listu ste resno trdili, da bode dovolj preskrbljeno za varnost na ših volilcev; a temu ni bilo tako! — Ros, da je bilo nekaj orožnikov, a ti so zasedli le volilno dvorano in uhod v isto. Držali so se vedno po 3 iu 4 skupaj, če kh je pa kdo naših oddaljil le za 10 korakov od volilne dvorane za kakoršno - koli potrebo, bil j - i/,postavljen najhujši nevarnosti in zaničevanju koperske fa ki na že, katere je kar mrgolelo na prostoru in na lllioi voliluiuo lokalom. Da, nekatr-ii naših volilcev so zapazili, da so fakini oboroženi z volovskimi žilami. Sreča, da so se naši držali miiuo in da niso reagi ali na razna zaničevanja in izzivanja od strani koperske fukare I — Ob 2 in pol uri popoludne zbrali so se vsi naši v volilni dvorani, da slišijo, kdo je izvoljen. Vsto-pivši volilni komisar je vzel v roke telegram iu j6 spregovoril: „eletto Bartoli' ! Naeukrat »o za-orili vsi italijanski fiducijari že v dvorani svoj ,evvivatt, naši voditelji pa so stopili h komisarju ter ga prosili, naj nam sporoči izid volitve, na kar je izpregovoril isti: „E s i s t g e w a h 11 B a r-t o 1 i l" Prašali smo ga za razmerje glasov, a on nam je rekel, da o tem telegram ničesa ne govori. O, ko bi sedaj slišali, k*j se je zgodilo na prostoru prtd volilno dvorano! Bilo je v resnici grozno, divje upitje, žvižganje in pljuvanje na nače volilce I Kje je bila tu varnost?! — Nekateri naši volilci iz četrte kurije so se izrekli, da če ne bode v torek 16. t. m. bolje preskrbljeno za njih varnost, da ne pridejo v K o p e r I! Kako tudi ? Ni uiala stvar, izpostavljati se takim nevarnosti ! Pomislite, kaj bi še le bilo, ko bi mi dobili, t. j. da bi bil zmagal Laginja! Zasuli bi nas bili s kamenjem popolnoma koperski fakini, katerih je bilo pred Koprom n a d 400 -500 ! To Vam spričujejo vsi »loteusko-hrvatski volilci! % * • Iz v o 1 j i n i h krofov ljubljanskih se nam piše 11. t. m. : VceiA) jtt bil za V. kurijo izvoljen državno-zborskim poslancem profesor bogoslovja dr. Janez Ev. Krek. Prihodnji teden bodo volile kmetske občine, potem meata in trgi, in za temi velepose-stvo. — Agitacija je na vseli straneh zelo živahna. Menda ne bo odveč, če trdimo, da je narodna stranka dobila te dni lekcijo, kakoršne jo bila že davn o potrebna. \ elikaunki poraz v V. skupini ji je povedal glasno na ušesa, da se polit, stranka »uma sebe uldja, če svoj politični nalog rako slabo razume, kakor izvševalni odbor uarodue stranke ▼ Ljubljani I Roke navskriž držati, od daleč zapovedovati, nič žrtvovati in neprimerne kandidate postavljati, to m nikaka — politična zrelost! Na posledice te malomarnosti se d£ kaj lahko računati ! To vam je organizacija pri nasprotnih strankah v vse drugih rokah ! Pa, kaj bi propovedovali naši gospodi, ko je tako visoka in mogočna ! Zato pa ni čuda, da tudi v Ljubljani že vri!" V—k. * * * V včerajšnjih listih ljubljanskih Čitamo kandidatno listo za Kranjsko. Narodna stranka je proglasila nastopne kandidate: a.) Frana p 1. Garaarollija za kmečke občine sodnih okrajev Postojna, Bistrica, Senožeče. Vipava, Logatec, Lož, Ceiknica in Idrija. — b.) F r a n a V i i-nikarja za kmečke občine sodnih okrajev Kočevje, Trebno, Žužemberk, Rateče in Mokronog. — c.) J o s i p a K u š a i j a za mesto Ljubljana ia trgovinsko zbornico. — d.) Frana Šukljeta za mesta in trge, Novomesto, Višnjagora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje in Ribnica. — e.) dra. Andreja F e r j a u č i č a za mesta in trge Postojna, Idrija, Vrhnika, Lož, Radovljica, Tržič, Kamnik, Kranj in Škofja-loka. Proglas narodne stranke povdarja, da so zagotovili vsi ti kandidatje, da vstopijo v jugo siovanki klub. Katoliško-narodna stranka je proglasila nastopne kandidate: a) dra. Ivana Sušteršiča za kmečke občine sodnih okrajev Ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike Lašče, Ribnica. Litija in Zatičina ; — b.) Josipa Pogačnika za kmečke občine sodnih okrajev Kamnik, Brdo, Kranj, Skofjalolsa, Tržič, Radovljica, Kranjska gora. — c.) dr. Ignacija Žitnika za kmučke občine sodnih okrajev Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož, Idrija, Cerknica; — d.) Viljema Pfeiferjft za kmečke občine sodnih okrajef Novomesto, K»ško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika. - e.) Frana PovSeta za kmečke občini sodnih okrajev Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče, Mokronog. Glede mestnih skupin hoče katoliško-uarodna stranka pozneje naznaniti svoje sklepe. Obžalovanjem opažamo, da proglas katoliŠko-narodne stranke nima niti jedne besede za narodno vprašanje —• in poleg vere bi moralo stati to vprašanje tudi na programu konservativnih poslancev ! —, niti se ns spominja onega druzega vprašanja, ki je za nas pokrajinske Slovence uprav življenske važnosti: vprašanja jugoslovanskega kluba I To nas boli, ker smatramo ta molk za slab omen! Zavrne se nas morda, da so bodoči poslauci že storili svoje sklepe tudi v tem pogledu in sicer v ugoduem z m i slu. Toda: tudi če je tako, moramo vendar obžalovati ta molk " tf.ii važnih vprašanjih v toli važnem dokumentu, kakorsen je volilui oklic. Programi ne »mejo biti skrbno čuvana tajnost poslancev, ampak programi morajo biti last naroda, okolo ideje st mora zbirati narod. Drugače ne pridemo nikdar do politiške zdrelosti, Žal nam je, da smo morali izjaviti to, ali stvar je prva in ako zahteva stvar, morajo molčati vsi oziri. — Isto odkritosrčnostjo moramo izjaviti, da se nismo razveselili kandidatne liste narodne stranke. Zadovoljstvom smo sicer vzeli na znanje zagotovilo, da vsi kandidatje vstopijo v jugoslovanski klub, ali po antecedenci-jah izvestnih gospodov se bojimo, da bodo isti zavoruica na kolesu te nove skupine. Brez ovinkov smo povedali svoje menenjena to in ono stran. Nikdo pa ne bode veselejši od nas, ako nas pouče bodoči dogodki, da smo se motili, da smo videli črno, kjer je bilo belo. * * * .Katoliško- politično in «osp«* darsko društvo zs Slovence na Koroškem je proglasilo svojim kandidatom za kmečke občine Velikovec-Celovec L a m b e r t a E i n-spilerja, za kmečke občine Spital - Šmohor pa Janeza P e i 11 e r j a. * * * Za g o r i š k e S I o v e n c e je bil dne 10. dan te^a meseca časten dan : narodna zavest naših bratov na Goriškem je slavila tega dne svojo velesijajno zmago. Vedeli smo sicer, da v V. kuriji goriški ni dvomt»e na zmagi slovenskega kandidata in neutrudnega voditelja dra. A n t o n a G r e-g o r 6 i č a, vendar smo nekakim strahom pričakovali vesti iz Gorice. Propada se nismo bali, ali užalilo bi nas bilo že to, ako bi bila le najmanji vspeh dosegla tista zavratna agitacija poznanih ljudi, ki služijo vsakomur in za vsak denar, ker bi si morali misliti, da je tndi ua Goriškem oknžila vzduh se svojim strupenim diboji korupcija in demoralizacija. Tem veče je bilo naše veselje, ko ■mo dobili vest, da je narod po Goriškem ostal narod značajev, narod poštenjakov, da je nepri-stopen pohtiškim - viačugarjem! Po toli sijajni zmagi v V. kuriji pokazal se je pravi značaj dežele Goriške: po zmagi, ki ni bila priborjena po istrsktm receptu laške gospode, ampak, ki je bila priborjena in; častnem polju Čiste, svobodne v o 1 i i v e. VrS slovenski svet sa mora radovati na tej m j-i i u i ?..tj a ihoda sklicuje dež. posl. Ivau M. Vatovec. Razpravljalo se boda o voli t vi za tretji kolegij. Na delo, okoličani! Dan 18. marca se bliža orjaškimi koraki, dan veiike bitke, ki naj odloči o vprafianju, kdo naj v prihodnjo zastopa našo slovensko okolico v državnem zboru na Dunaju. To je veliko vprašanje, kajti tu ne gre le za to, ali naj bo okolica zastopana nekoliko bolje ah nekoliko slabeje, ampak vprašanje je drugačno, vprašanje je; ali naj bo okolica zastopana ali naj ne bo zastopana !! I O iiaiieui kandidatu, o njega minolosti, o vsem, kar je ta mož že storil za okolico na gospodarskem in duševnem polju: o tem nočemo govoriti danes. To se že še zgodi te dni temeljito in razsežno. Le toliko rečemo, da je ta mož vsi k dar dostojno zastopal okoli č ane v parlamentu na Duuaju. Po njem je bila torej okolica pošteno zastopana. Sedaj pa si oglejmo nasprotuega kandidata, g. Poldota Ma u rone rja in vprašajmo se: da-li bi ta mož zastopal okolico P! Odgovor mora biti jedino ta: ne bi je zastopal. Okolica bi bila brez zastopnika !! Niso prazne besede, kar trdimo tu. Dejanja govore tudi o g. Poldotu Maurouerju. Videli amo tega moža na delu, iu uverili smo ae, da on noče in ue more koristiti okoličanom. Da noče, pokazal je kakor zastopnik II. okraja v mestnem zboru. Okolnosti so mu bile tu najugodneje: večina je bila na njegovi strani, .časopisje in galerija sta mu bila naklonjena, mogel je govoriti v svojem materinem jeziku in nikdo ga ni oviral v nj*ga gibanju. Zakaj ni torej ničesar dosegel za svoje okoličanske volilce ? Jasno je to: kor ni hotel I! Hujša pa bi bila na Dunaju ! Tam bi se k slabi volji pridružila še nesposobnost in nezmožnost. Tam ne bi mogel koristiti g. Mauroner, tudi ko bi hotel. On pripada stranki, k je svojim odurnim postopanjem odvrnila od sebe vse narode, ki je radi svojega politiikega nastopanja, škodljivega in pogubnega avstrijski misli v mestu tržaškem, skrajno nepriljubljena tudi c kr. vladi. Kdo bi šel na roko temu možu, kdo bi ga slušal ? Četica italijanskih poslancev bode osamljena, brez prijateljev in brez zaveznikov. Kajti oni, na katere jedine so mogli še računati naši Italijani, nemški liberalci namreč, so propadli po- Ipolnoma in kolikor se jih še povrne v zbornico, morali bodo sami iskati kje zavetja, kamo-li da bi j mogli pomagati drugim. Zapomnite si okoličani! Prihodnja večina v državnem zboru bode slovansko-j konservativna in bode gluha za našo progressovsko : gospodo 1 Tam gosp. Mauroner ne bode imel večine na svoji strani, kakor v mestnem zboru tržaškem; tam ne bode imel galerije, ki bi mu ploskala, na Dunaju ne bode imel časopisja, ki bi mu stalo za hrbtom. V Trstu zadošča kričanje, na Dunaju pa treba delati I! A kako naj bi delal g. Mauroner j na Dunaju, ko niti jezika ne zna, v katerem se razpravljal G. Mauroner na zna nemški. Brez pri jateljev, brez simpatij in brez znanja — bil bi g. Mauroner grozno majhen, kakor bodo neizrečeno majhni vsi njt ga somišljeniki v parlamentu dunajskem ! Kako naj bi kaj storil za gospodarske koristi okolice tak mož, kateremu so razmere ne-; ugodne na vse strani P l Absolutno ne bi mogel ničesar storiti in z njegovo izvolitvijo bi nastopilo res, kar smo rekli gori: okolica ne bi bila zastopana v državnem zboru. Menite mar, da vam bode za vse vaše potrebe zadoščalo le italijaustvo Mau-ronerjevo ? Gotovo ne, marveč trdimo mi s popolnim prepričanjem, da italijanstvo Mauronerjevo, njega politiško prepričanje, njega idejali, bodo le na poti, da ne bode mogel ničesar doseči za vas. A vi imate mnogo potreb, zlasti na gospodarskem polju. Gospodarstvo po okolici propada, da je groza. Vzrokov temu vam ne treba praviti, saj jih občutite sami. Tu treba nagle in radikalne pomoči. Pomoč pa mora priti le od moža, ki uživa ugled iu zaupanje ined strankami in pri vladi, ka-koršnegu zaupanja ne bosta imela nikdar Mauroner in njegova stranka. Zakaj ? Ker je že program pro-gressove stranke tak, da podira vse zaupanje. Okoličani! Menda niste tako zaslepljeni, da bi hoteli, da za prihodnje okolica e bi bila zastopana v državnem zboru ?! Če pa nočete tega, potem pa vsi na delo, da ne bode izvoljen gosp. Mauroner, ampak mož, ki bode res zastopal okolico. — Siri se glas, da imajo nasprotniki mnogo denarja xa razpolago. Že vedo zakaj. Oni hotć pogubiti okolico, oni hote, da okolica oslani brez zagovornika, brez obramba in varstva. Tistih par goldinarjev, ki jih hočejo potrositi sedaj po oko lici, bi morala le ta presneto drago plačevati, potem, ko bi jej nasprotniki rezali kruh!! Mnogo nam je še na srcu. Ali že to, kar smo rekli tu, ja toliko, da bi moralo odpreti oči tudi najzaslepljauejemu okoličanu in ga vspodbuditi na delo, na vršenje svoje državljanske dolžnosti. Okoličanom bodi deviza : Mi ne potrebujemo goldinarjev, mi ne potrebujemo judeževih grošev ob volitvah, ampak mi potrebujemo za prihodnjost poštenega, skrbnega in razumnega poslanca I Goldinar, krivični goldinar, judežev groš, ta zgine kakor je prišel: dela poštenega zastopnika pa ostanejo in koristijo I Progressovska lojalnost. Boljega označenja za volilno borbo v V. kuriji tržaški, oziroma za gospodo, ki so uprizorili tisto škandalozno posto- panje, pač ne bi m»gli zapisati, nego da konsta-tujemo, da je dan volitve, dne 8. t. m., paradiral na balkonu nad uredništvom „P i c col a" doprsni kip — kralja Umberta! Sicer pa je to dejstvo v lepem soglasju z veseljem, ki je zavladalo po vsej Italiji na zmagi progressovcev, o katerem veselju pričajo tudi brzojavke, prihajajoče tukajšnjim liitoni od onkraj luže. Mi bi vprašali radi, kaj bi se govorilo o nas, ako bi nam n. pr. iz Peterburga čestitali na kaki izvolitvi ? ! To bi bilo prahu in vrišča. Toda pustimo to. Oni kip je izginil «icer kmalu, toda se le po inicijativi činitelja, v katerega niso baš zaljubljeni naši progressovci. Kip je izginil, ali ostaloj« eut* stvovanje onih, ki so ga izložili v pojasnilo, kakova je lojalnost progresaovcev I Imenovanja na policiji. Viši komisar, dodeljen tukajšnjemu policijskemu ravnateljstvu, Karol Prenner, je imenovan svetovalcem; komisar Oskar \V r a t s c k o višim komisarjem in koncepist Anton P e h o t s c h komisarjem. 0 občinskih volitvah v Trstu piše celovški tMirM : Velikansk uspeh so dosegli tržaški Slovenci pri občinskih volitvah za tržaško okolico dne 28. febr. Borba je bila strašanska, ker so laboni napenjali vse moči in zlasti z denarjem skušali podkupiti slovenske volilce. Pa ti so stali trdno, borili se kakor levi za slovensko zemljo in sijajno zmagali 1 Ohranili niso le 5 dosedanjih svojih okrajev, marveč nasprotnika vrgli tudi iz zadnje njegove postojanke v okolici. Izvoljenih je 6 vrlih slovenskih odbornikov, gg. J. Nabergoj, Fr. Kosec, I. M. Vatovec, Fr. Dolleuc, A. Goriup, Iv. Gorinp. Največ zaslug za krasni uspeh ima politično društvo „Edinost*, ki je prirejalo shod z« shodom in navduševalo s tem volilca za slovensko stvar. Zares, dan 28. febr. je bil za tržaške Slovence pa tudi za celo Slovenijo dan časti in slav« 1 Česti-\ tamo primorskim svojim bratom na tako lepih j uspehih l 0 volitvi za V. kurijo nam pišejo s Pro? ka: Slavni komisar Vidusso napisaval je zaslepljenim ovcam na volilnih listkih ime Hortisa, vea prazui prostor pa je počečkal, da bi ne bilo mogoče podpisati drugega imena in na ta načiu je ujel Vidusso 130 nezavednih volilcev. Na Prošeku so izpustili iz volilnega imenika mnogo volilcev med njimi tudi Ivana N e k e r nt a n a, c. k. učitelja. Ko jih je j ta vprašal, zakaj so ga izpustili, odgovorili so mu, I da se je volilni imenik sestavil na podlagi zadnjega ljudskega štetja 1. 1890. Na vprašanje, zakaj niso pozaHjli n?. dr. Behtingerja, ki je 2 leti pozneje prišel na Prosek, niso vedeli odgovora. Najbrže so vedeli, da bi prvi glasoval z nami in da zadnji je ž njimi. C. k. oskrbnik grada Mira-mare je bil istotako izpuščen iz volilne j liste in ravno tako mnogo služabnikov na gradu , Miramar, od katerih io slavni magistrat slutil, ' da ne bodo ž njimi. V sv. Križu živi tudi nekaj italijanskih podanikov ; tem je bila vsem dostavljena legitimacija, ni čuda, da j« dobil Hortis pri nas 130 glasov. V mestu naj bi bili še odpustljivi taki i majhni pogreški ali v okolici so neodpustljivi, ker i dotični kapovil« in komisar sam poznajo takorekoč vsakega stanovnika, torej ni bilo toliko tež .vno sestavljati volilne liste. Okoličani! Zahtevajte svoje pravice ; a teh ne najdete nikdar pri magistratu in njegovih organih; dokler Vam ne pomore vlada, je vse zastonj. Z Nabrežine nam pišejo: Velespoštovasi gospod urednik 1 Lokalni volilni boj v Trstu je i pri kraju in zmagovalcev je sram. Osramočeni so \ ne le vsled razkritih nasilstev, podkupovanj in neštevilno nepoštenih mahinacij, ampak osram^ila jih je v prvi vrsti slovenska poštenost, slovenska neomahljivost 1 Da, tržaški okoličani so se o poslednjih volitvah pokazali trdnjavo, ob kateri ! se razbija navalivno butanje lahonstva! Vsa slo-; venska domovina je ponosna na vrlega tržaškega okoličana ! Stokratno prokletstvo zatorej na izda-! jalce, na ljuliko, ki se skriva med takim cvetom i narodne poštenosti ; iztrebite jo l Zavedni naši okoličani pa zaslužijo tem več« priznanje, ker so se baš letos zarotili progresovsko-židovsko-lahonski liberalci, da si hočejo osvojiti tudi okolico, ko so dobili mesto popolnoma v svojo pest. Umevno je, da v dosego svojega namena niso štedili ne sladkih besed in obljub, ! niti — denarja. In žalibog 1 -- še premnogo je takik krezznaftajnežev, ki so »el6 pristopili Jn-deievoa« groii! A kljubn temu ritma, relila jo ivojo čast okolic« ▼ rsek iestih okrsjih. I« k«ssa fr« v prvi Trati z « s 1 a g « ■« t«m f Seveda je treb« izroti ▼se priznanje poitenjakom-volilcem, tod« — iskren« rečeno — volilci so slednjič storili 1« svojo dolžnost kakor zvesti sinovi svoje domovine, tod« zaolofo, laslngo imajo n« sijajni zmagi oni možje, ki so omahljivcsm in neiaveduežem odprli oči, in utrdili narodnjake v prepričanju. Ti možje pa so naši kolovodje in prvoboritelji v Trstul Njim gre čast in slava! Okoličani! Pomislite, koliko so žrtvovali truda iu koliko zlatih naukov so izustili tržaški prvoboritelji na javnih shodih pol. društva „Edinost" v v a š blagor in v « š o korist!! Sleherni mor« priznati, da se redkekje najdejo za rod svoj toli vneti in tak6 požrtvovalni gospodje, neg« so b«S oni, ki so naš ponos, l&ša dika. Oni s« ne str«š6 ne slabega vreme««, le slabih potov, ne trud« in napora, ne stroškov I Oni so neumornim svojim delom vzdramili mlačnega okoličan«, vibndili v njem narodni ponos, narodno samozavest! Hval« jim, ves narod jim mora biti hvaležen! Toda, zakaj n« bi na skromen način izkazali t« svoje hvaležnosti ? Sicer smo Kraievci siromaki liki okoličan, tod« imamo hvaležno srci, ki hrepeni po tem, d« izjavi svoja čutila. Menimo, da vsa tržaška okolica in tudi slovensko ljudstvo v obmejnih zemljah odobri misel, katero so sprožili razni nabrežinski narodnjaki. Ta misel sestoji bistveno v tem-le: V katerem krajn tržaške okolice naj se priredi velika veselica sodelovanjem vseh okoličanskih (in kolikor možno tudi izvenokoličanskih) pevskih druitev na ftatt slovenskim prvoboriteljsm v Trstu. Umevno je, da je pevsko društvo »Nabrežina* veseljem vsak trenotek pripravljeno na sodelovanje in — takč se nadejamo Nabrežinci — da bodo tudi vsa okoličanska pevska društva. Oglasit« se zatorej v listu »Edinost* ter izjavite, da-li pristajate na našo misel ali ne. Nadejamo se, da bodete vsi z aami, kajti naša dolžnost je, da pokažemo svojo hvaležnost našim narodnim prvakons 1 Bog živi naše prvoboritelje! Aleksandrov. Posojilnica v Nabrežlni, vknjižena zadruga z omejeno zavezo, vabi na redni občni zbor, kateri bode dne 21. marca 1897 ob 3. uri pnpoludne v občinski pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo nadzornega odseka. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev: a) treh članov v nadzoro-valni odsek za 1. 1897., b) načelništva. 5. Razni nasveti in predlogi. E obilni udeležbi v«bi naj-oljudneje častite zadružnike in prijatelje sadruge. Načelništvo. Prvo vojaiko veteransko društvo za Trst In okolico. V nedeljo, dne 28. marca 1897. ob 9. uri predpol. bode XVII. redni občni zbor. Ob 8. uri zjutraj istega dne bode sv. maša v župni cerkvi sv. Antona novega. Lokal, kjer se bode vršil občni zbor, naznani se pozneje. K sv. maši in na občni zbor vabi uljudno odbor gospode častne ude, prijatelje veteranov, podpiratelje društva in vs« ude, in prosi, da se snidejo v ta namen ob 7. uri zjutraj ▼ dvorišču velike vojašnioe, od koder se bode korakalo z godbo do cerkve. Dnevni red občnega zboia: 1. Poročilo predsednikovega namestnika za , 1896. leto. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo pre- ! gledovaluega odse a. 4. Govor in potrdilo računov. I B. Dopolnilna velitev. 6. Predlogi udov, vložesi j po §. 35 društvenih pravil. ODBOR. Konji za Grško. Predvčerajšnjem j« dospelo z Ogerske na Reko 250 konj, namenjenih za Grško. ; Konie ukrcajo na Lloydev parnik „Medea". Sodnijsko. 191etni težak Anton Pavsič iz ; Trsta, pristojen v Gorico, dobil je predvčerajšnjem zaradi javnega nasilstva in žaljenja stražarjev 6 tednov ječe. Pavsič se je z vso silo uprl stražarjema, ki sta ga po noči od 14. na 15. min. m. hotela spraviti na komisarijat, ker je razgrajal n« ulici ter ju opsoval s .porki de SJavi" (I !) 2-iletni kmet Andrej Marmilič iz Podgtajskuga okraja je stal predvčerajšnje« pred tukajšnjim sodiščem, obtožen težkega ttdesnega poškodovanja. Marmilič je 30. jauuvarja zvečer s polenom udaril po glavi lOletaega dečka Autona Caukoviča, ker .e bil jezen, da je deček v dražbi z drugimi otroci ««len]jen rugrq*l pred njegovo kito. Deček j« dobil kad« rano nad levim očeaoa. Sodišče je obrodilo Marmilič« a« S meseca ječo in na odikod-aiao 46 fld. Koledar. Dane« (13.): f Kv«tre. Rozin«, vdov«. — Jutri (14.): IL postne (kvatrna) nedelj«. Matild«, kraljic«. — V ponedeljek (16.): Lo«gin, m«č.; Felicitn, devica, mui. — Prvi krajee. — Selnce izide ob 6. uri 24 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6-5 stop., eb 2. pop. 10 5 stop. C. Iz malomestja. Spisal K~k. (Dalje) Laszcinj se ni dolgočasil v N—. D«, pr«v kratkočasno je bilo pri teh malomesčanih, ki so vojakom n« čast prirejali raza« (veselic«. Tudi Gust«v Zajee se je pokazal k«kor i m ovit človek. Sicer je že n«v«dno prirej«! s«irće v svojih dvo ranah, a sedaj so bile veselice še pogostejše in še lepše. Laszcinj se je sopet privadil slovenskega jezik«. Kajti njege v materini jezik j« bil slovenski. Njegov oče je bil imovit meščan K—ški, ki s« je imenoval Lasin. Ko je poslal svojega sink« n« Ogersko k huzarjem, se mu je sinek med Madjari pemadjaril in se podpisaval namesto odurnega, neelegantnega slovenskega imen« le: Laszciny. Laszcinyju je ugajala Sabin«. Skulal si je pridobiti njeno ljubezen, kar se mu je ž« nekoliko posrečilo. * * • Ksandor Zopkin je prišel nekeg« dne k Gustavu, s kaUrim sta se popolnoma spoprijateljil«. Našel j« v njegovi sobi le Angelo. Angela Zajčeva jo bil« lep« devojka. Srebrni dolgi kodri so ji prikrivali podolgast obrazek, na k«terem so se svetile kakor dva rubina v«like oči. Mala usta, majhen nosek, vse to jo je delalo jako prikupi ji vo. No smemo torej zamoriti Ks«udorju, da je bil že jedno leto zaljubljen v njo. Polila jo je rudečica, ko jo je pozdravil Zopkin ; odzdravil« mu je tresočim glasom. „Prosim, gospodičina, kje j« Gustav?' „Ni ga doma. — Odšel je na lov, « vrne s« menda kmalu". .Ali dovolite, da g« tu počakam?* „Oh, prosim 1' Hotela je oditi, a Ksaudor ji ni dal. »Gospića Augela, kam se vam tako mudi ? — Čakite no I* Ozrla se j«. »Gospića, zakaj nočete ostati tu? Pomislite, da mi bo dolg čas, Gustava sam tu čakati". A * »Gospodičina, prosim vas, ostanite tu 1" Milo je pogledal. In ona se je udala. S41a je na stol vis-6-vis Ksandorju. Nekaj časa s'a se menila navadne roči. Kar je skočil Zopkin kakor elektrizovan s sedeža, stopil k Angeli in jo prijel za roko. — Hotela mu jo je izviti, a držal jo je trdno. »Gospića Angel« ... dovolite ... jaz ... va« , ljubim 1* Skočil« je po konci in ga gledala.uekaj čas« začudeno. Prišlo je tako nepričakovano, da ni ve- | dela kaj storiti. »Gospod Zopkin... kaj... pravite?* „Ah, gospica, ljubim vas, srčno ljubim I" »Moj . . . Bogi* Ksandor jo je poljubil. Rudečica jo je polila, a iztrgati se mu ui hotela (Pride še.) Najnovejše vesti* Curig 12. Shod služabnikov severnovztočne železnico je sklenil zasnovati štrajk. Vlada se po- 1 i svetnje nepretržno, vojaštvo je konsignirano. Na-| ineruje se, poklicati osobje. od zunaj za mednarodne ; zveze. Sredec 11. Danes je običajnim cereraonijelom ! knez Ferdinand zaključil sobranje. Atene 12 P »veljmk usUšev okolo Herakleiona, | Harakas, jn doposlal poveljniku italijanske oklop-nice protest zoper akcijo brodovij, kakor pristran-i sko aa korist Turkov. Zajedno je prijavil, da napade utrdiio Hierapetra. } lavk« In w »aSi. Sudlaftftte. PieiiM ujmi 710 t SI Plemič* hi •pmriad 1897 7.08 de 7 04 Ovei i« »pomlad ft-70—»-7S. IU m ajtomlU 0.40—6.43. Karmu ta ■aj-juni 1897. 3.6M.70 Pieaiea aova od 78 kil. f. 8 SJ-S-S5 od 79 kil«. 8.40—8*45., od SO kil. I. 8-45-8-50 od 81. kil. f. «-50 800 , o ti Sli kil. for. ---. JeAa«a S'10-8'— proto 5*66-- S'10. Planica: Srodne ponadb« omejeno povpralUvaaj«. Prodaj« neinatna a ni. ceneje. Vreme: lepo. Fraga. Nerafinirani aladker for. 11.77'/. doli 80. Za mnj l 11.92'/». malo bolje. Pr»ga. Centrifuga! noti, pentarljuo t i rut « carino vred odpošiljate* preoej f, 3150 —•— ConcanM —'--*—Četvorni 33 76'—*. V glavah sj.K). 36 Harrs. K ara Santov go">J nveri*tf» / -v m aro R8'50 tu jali 57.25. Hambnrf. Santo« good average .•« marc 46.— r?. maj-48.50, m september 47.50 z* december 47.40 mlačno, Dnnajak« bona 12. mavca 18»7. danen včerai Državni dolg » papirja .... 100 90 100.60 a * v »rebra .... 100 90 100.65 Avstrijska renta r alatu . . . 122 55 122.55 , » v k onab , . . 100.40 100.50 Kreditne akoije . . , . . . 357 60 367.75 London 10 Let........11&86 119 90 Napoleoni.........9.53'/» 9.ft3 20 mark 11.74 11.74 100 iUl . lir , 45,— 45 10 Prijateljem dobrega vina! Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da sva prevzela dobro znano gostilno „Luzzietta" poprej I. Stoka na piazzeta Cordaiuoli št. 3 kjor bodeva točila najboljša vina in sicer: dalmatinsko Lissa apollo po 40 nvč. liter, > belo po 48 nvč. n Istrsko.....po 44 nvfc. „ zraven tega držala bodeva tuli Izvrstn« pivo ter izborno kuhinjo. Za mnogobrojni ohnk mestnim kakor tudi o-količinskim gostom priporočata .se najtopleje udana Janko Zadalk lastnik. «J. Čok, vodja. Borzni trg žt. 14 Sedanja razstava: Jako z nimivo potovanje preko Carigrada in Aten. Uatopnina 20 novč. otroci 10 nov. —feaatitfiwwi m'insBfinwwKg^ -.. • • mo«* Gassa di Risparmio Triestina (Tržaška hranilnica) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 n(. do v&acega zneska vank dan v tednu rnzun praznikov, in to od 9—12. ure opoludno. Ob nodoljali pu od 10 12. ure opoludne. Obresti na knjižice...........3% Ttačvje vRak dan od 9—12. ure opoludne. Znesko do 100 gld. preoej, preko 100 do 100(1 mora «e odpovedati 3 dni in °/u 7.iir sko preko 1000 gld. pa 5 dni. JEnkom2>tuje menjice dom i c Himno na tržnftkem trgu po....... 31/, Posu ju je »a drž. papirje avstro-ogernko do Itn ti Kld po....... . 4% Višjo anoske od 1000 do 5n00 gld po B1/,'/« l>aje denar proti vknjižonju na poHesti v Trstu. ObruHti po dogovoru. 2 -24 Trut, dno 5. maja 1894. Zaloga lina Antona. Polley-ja v Sežani. Pristna bela in črna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja in razprodaja sh le od 50 litrov naprej. i*fefc-. 'itf^'f-Tfil^fr 'iiž^nl^iit I?- 'iTi.....fVii3 Dr. Rose balzam Za slabotne bolebave tmIi d pomunjkunja krvi ne živcih, blede in slabotne otroke ; izvrmnega okusa in proit«kušenugn učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Duuajaku centa) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol leterska eto-kleniaa vetja 1 gld., pet pol literakih Bteklcaic 4 gld. 50 kr. B, za želodec __ iz lekarne s FRAGNERJA V PRAG,I je že vet kakor 30 let občno znano doniačo zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje po-spešujočega in milo odvajujočega učinka. Svaniioj Vsi deli anbalažc imajo zraven stoječo postavno de- ponovano varstveno znamko. GLAVNA ZALOGA Lekarna i FRAGNERJA Pra^a, na Mali Strani, ogelj Spornorjeve ulice. Velika steklenica 1 gl., mala 50 kr., pu pošli 10 kr. več. Po pošti razpošilja se vsak ilnn. Zaloga v avatro-ogerskih lekarnah. Lastnik konsorcij liata .Edinoat". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik.