Nglasnik DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA MAJ 1977 LETO XI. ŠTEVILKA 5 VSEM BRALCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA UREDNIŠKI ODBOR —:------------------------------ OB PRVEM MAJU Pred nami je praznik vsega delovnega ljudstva, praznik dela — 1. maj. Nekdaj je njegovo podobo na zunaj pokazal rdeč nagelj v gumbnici, ki so ga nosili delavci ta dan. Kljub terorju in napadom policije na rdeče prapore so jugoslovanski delavci 1. maj praznovali že v prejšnjem stoletju. Zgodovina prvega maja seže v leto 1886. Ameriška policija je ta dan ubila 5 in ranila prek 50 stavkajočih delavcev. Sledil je še sodni proces s petimi smrtnimi obsodbami in tremi na dosmrtno ječo. Leta 1889 je prvi kongres II. Internacionale proglasil prvi maj za mednarodni delavski praznik. Že kmalu po letu 1890 so 1. maj slavili slovenski in hrvaški delavci, po letu 1918 pa delavci na celotnem ozemlju poznejše kraljevine SHS. Najbrž ni naključje, da so se tik pred 1. majem leta 1941 združile vse napredne sile slovenskega naroda in ustanovile Osvobodilno fronto ter se tako organizirano podale v boj proti fašizmu in okupatorju. Zato Slovenci praznujemo 27. april — dan, ko se je iskra upora začela razplamtevati. In kako je s 1. majem danes? Sporočilo čikaških delavcev se je glasilo v treh osmi-cah: osem ur dela, osem ur počitka, osem ur posvečenih kulturi. Povsod ta sporočila še vedno niso uresničena. Pri nas se tudi letos marsikaj premika. Zakon o združenem delu mora zaživeti v praksi. Akcija je stekla tudi v naši delovni organizaciji. Od nas je odvisno, kako bomo »delavsko ustavo« prenesli v naš vsakdan, v naše vsakdanje delo, v naše vsakdanje odnose. Nova organizacija, ki stoji pred nami, naj bi polo- žaj delavca še bolj utrdila, poglobila samoupravljanje, izboljšala vsa tista razmerja, ki so bila doslej potisnjena ob stran. Zavedati pa se moramo, da se tudi danes stvari ne urejujejo same od sebe, da so tudi še danes nasprotovanja, zavijanja na stranpoti. Vendar so to le malenkosti, ki ne morejo odločilno vplivati na tok dogodkov. In kako bomo praznovali 1. maj, bo to praznovanje vsebovalo še kaj prvobitnega? Od nas je odvisno, kakšno vsebino bomo dali prazniku. LETNO POROČILO GLAVNEGA DIREKTORJA Na 7. redni seji delavskega sveta podjetja je podal letno poročilo glavni direktor tov. Stanko Krumpak in ga v celoti objavljamo. GLAVNI EKONOMSKI KAZALCI DOSEŽKOV V LETU 1976: — celotni dohodek 2,100 mio din, plan presežen za 6 % — dohodek 776 mio din, plan presežen za 2 % — za razširjeno reprodukcijo 184 mio din, plan ni dosežen za 10% — povprečni mesečni OD 5.085 din in je za 28 % višji od slovenskega povprečja v gospodarstvu, ki je znašal 3.932 din; v letu pa so se dvignili od 4.456 din, oz. za 13 % — povprečno število zaposlenih 4707 se je povečalo za 6%, vendar plan ni dosežen za 4% — povprečno število vajencev 848 se je povečalo za 1%, plan je presežen za 3% — stalež skupaj je 5.555 — fizični obseg poslovanja se je povečal za slabih 7%, od tega dobrih 6% na račun novo zaposlenih in komaj 0,5 % znaša povečanje produktivnosti dela — vrednostni obseg poslovanja se je povečal za 18%, pri čemer kot že rečeno 7% fizične rasti, medtem ko 11% vrednostnega povečanja temelji na povečanju cen — inflaciji Doseženi rezultati, primerjani z republiškimi dosežki, so komajda nad republiškim povprečjem, kar zadeva stopnje rasti obsega poslovanja in so podpoprečni, kar zadeva gibanje produktivnosti dela. Seveda pa imamo bistveno boljše stanje na področju ustvarjene akumulacije, če se primerjamo s splošnimi dogajanji v republiki, kjer nastopa cela vrsta z izgubo. POMEMBNI DOSEŽKI NEKATERIH TOZD Z doseženim v letu 1976 smo za IMP kot celoto lahko do neke meje zadovoljni. Seveda imajo nekatere TOZD izredno pomembne in kvalitetne dosežke in zahvaljujoč prav njihovim uspehom niso v toliki meri vidne naše slabosti. Dovolite, da te boljše TOZD 'posebej navedem: OV, Klima, Elektromontaža, TIO, Dvigalo in Zastopstvo. Ze v letu 1975 smo opažali umirjanje gospodarske konjunkture in s tem bistveno bolj zaostrene pogoje gospodarjenja. Takšne tendence so bile prisotne tudi v lanskem letu, še zlasti pa v mesecih od aprila do konca junija. Za leto 1976 sploh lahko rečemo, da pomeni neke vrste mejnik našega povojnega obdobja na področju gospodarskega sistema. S 1. aprilom so namreč začeli veljati novi zakoni, ki so bili sprejeti že konec leta 1975. Prišlo je toliko sprememb, predvsem tehnično obračunskega značaja, da je brez ekonomske analize težko in zelo nezanesljivo sklepati o premikih v našem gospodarjenju. Vsebinski premiki v gospodarskih tokovih so izbrisani z novimi tehnikami zajemanja in obračunavanja celotnega dohodka, dohodka in drugih elementov . V naši vsakodnevni rabi smo se že navadili na izraze plačana realizacija, neplačana realizacija, menice, čeki itd. Skratka,gre za zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, zakon o ugotavljanju dohodka, tukaj je uvozna restriktivna politika itd. Če splošno gospodarska gibanja zaključimo še z dvema, za našo dejavnost zelo pomembnima dogodkoma iz leta 1976: izredno velik obseg nekrite izgube pomeni ob drugih nespremenjenih okoliščinah, da bo toliko težje v letošnjem letu za kredite in da lahko pričakujemo večje pomanjkanje obratnih naložb in s tem upadanje likvidnosti; in drugič, kar je s prvim dogodkom tesno povezano, ima pa za našo dejavnost in s tem razvojne možnosti v letu 1977 večji pomen, je 20 % manj ustvarjenega dohodka za razširjeno reprodukcijo v slovenskem gospodarstvu v letu 1976 kot v letu poprej. To pa že danes z veliko verjetnostjo pomeni, da bo marsikatera nujna investicija morala počakati. In tega se moramo zavedati tudi mi v IMP: sredstev za razširjeno reprodukcijo v letošnjem letu imamo na razpolago kot leta 1976, to je prav toliko, kot leta 1975. V realnih vrednostih pa to seveda pomeni ca. 30 % manjše možnosti za investicije iz lastnih sredstev. Razvojno gledano je položaj vsaj navidezno zelo težak: na eni strani umiritev gospodarskega poleta in na drugi strani manjše možnosti za lastne investicije. Navidezno prosim zato, ker smo v letu 1976 na nekaterih področjih preveč zaspali in bili premalo aktivni pri iskanju drugačnih načinov delovanja. Skupen rezultat učinkovitosti organiziranja dela in sredstev je bila in ostane produktivnost dela. Že prej pa smo ugotovili, da v lanskem letu dosežena komajda presega nivo produktivnosti iz leta 1975. CELOTEN USPEH JE ODVISEN OD ODLOČITEV TOZD Zato prav gotovo ni samo en vzrok. V napačno smer so usmerjena tudi vsa tista razmišljanja, ki skušajo iskati vzroke izven dogajanj v TOZD in se sklicevati bodisi na razne višje oblike združevanja dela in sredstev ali celo na splošna gospodarska gibanja. Taki še vedno ne razumejo, čeprav se tako vsakodnevno obnašajo, ali nočejo priznati, da so vse odločitve sprejete v posamezni TOZD in da so torej splošna gospodarska gibanja samo sklepen rezultat slabih ali dobrih odločitev temeljnih celic gospodarstva. To pomeni, da lahko pomemben delež naših lanskoletnih tavanj pripišemo krizi zavesti v poslovnem in samoupravnem odločanju. Saj tudi v naših vrstah opažamo vedno več verbalistov, katerih nivo samoupravnosti se konča znotraj meja njihove TOZD ali celo potreb njihovega delovnega mesta. Drugič, kljub temu, da plan delovne sile v lanskem letu ni bil izpolnjen, je vendarle stalež zaposlenih v enem letu poraste! za več kot 6 %. To pomeni, da smo nizko stopnjo rasti produktivnosti dosegli predvsem na račun še vedno preveč ekstenzivnega načina zaposlovanja. O tem nam najbolj prepričljivo govorijo podatki, da nam udeležba režijskega kadra nesorazmerno hitro narašča in s tem povečuje stroške poslovanja, postajamo pa tudi vedno bolj »pismeni« v slabem pomenu besede, ko se pojavlja vedno več področij s svojo lastno dokumentacijo, ki v bistvu pomeni samo podvojevanje istovrstnega dela. Želim poudariti, da si bomo povsem na jasnem: nisem proti naraščanju režijskega kadra, saj si ne moremo zamisliti pospešenega razvoja brez kvalitetnih, izšolanih kadrov na vseh področjih, pri nas je narobe to, da povečujemo oddelke ali službe, ki morajo v bistvu samo slediti, ne pa prehitevati obseg zaposlitve in drugič, zaposlujemo neprimerno delovno silo. PORAST IZGUBLJENIH UR Tretjič, tudi v letu 1976 opazimo naraščanje izgubljenih ur. Človek se sprašuje, ali je sploh še smiselno znoa ponavljati ta problem, ko pa že nekaj let samo govorimo, rezultati pa so vedno slabši. Osebno mislim, da je smiselno ponovno opozoriti na ta problem in opozarjati nanj vse dotlej, da se stanje bistveno ne izboljša. Hočem reči tudi to, da so izgubljene ure v bistvu odraz nemoči naše kadrovske politike, da stvari spreminja tako kot smo se dogovorili, po drugi strani pa odraz naše skupne delovne zavesti, tovarištva in pripravljenosti pri izgradnji samoupravnih odnosov. Četrtič, izpostavljam problem obratnih naložb in intenzivnosti njihove rabe. Ne želim imenovati posameznih TOŽD, vendar s stališča delovne organizacije IMP opazimo naslednje: v globalu smo imeli za 5 starih milijard din večjo vezavo oziroma 12 % višjo od planirane. Če bi uspeli v lanskem letu pravočasno sprejeti investicijski plan v osnovne naložbe in ga tudi v celoti realizirali, bi imeli ob koncu leta kar hude probleme z likvidnostjo. Poslabšanje gospodarjenja z obrstnimi naložbami imamo v vseh oblikah zalog, terjatve pa so na planirani ravni. Naj slabše je z gotovimi izdelki in polizdelki, slabo je tudi z zalogami nedokončane proizvodnje in zlasti še repromate-rialov. Glede na doseženi obseg poslovanja izkazujemo tudi prevelik znesek neplačane realizacije, ki direktno zmanjšuje kvaliteten investicijski potencial. Petič, v letu 1976 nismo uspeli speljati nobene pomembnejše investicije v osnovne naložbe, če odmislimo skupno izgradnjo aneksa za pisarne v Vojkovi za TOZD Klima in Elektromontažo. Odgovor za to leži predvsem v dveh vzrokih: najprej v bistveno manjšem razvojnem potencialu za leto 1976 na račun združevanj sredstev kot prispevke ali posojila za širše družbene potrebe in drugič, še tisto možnost, ki smo jo imeli znotraj IMP, da se pametno in hitro sporazumemo, nismo izkoristili. Praktično govoreč: ne obstoji realna zavest o nujnosti združevanja sredstev in zgolj egoistično zadovoljevanje potreb svoje TOŽD. Skupen rezultat tega je šele 22. junija usklajen investicijski plan osnovnih naložb. To poudarjeni zategadelj, ker smo včasih te reči izvedli konec marca ali v prvih dneh aprila, leta 1975 že 15. maja in lansko leto 22. junija. Z drugimi besedami, tudi to področje kaže na krizo zavesti o nujnosti samoupravnega združevanja tako dela in še bolj sredstev v teh zaostrenih pogojih, ko ni računati na bistveno večja sredstva za lastne investicije. Izpostavil sem samo nekatere, vendar najbolj kritične točke v našem načinu gospodarjenja in odločanja. Do sedaj smo jih v pretežni meri obravnavali v okviru boljših in slabših stabilizacijskih programov po TOŽD. Razen že prej omenjenih TOZD ne moremo reči, da se stvari premikajo naprej, prej lahko rečemo, da stagnirajo. Še vedno se premalo zavedamo, da je konec časov, ko smo svoj razvoj lahko temeljili na slabih odločitvah, na ekstenzivnem zaposlovanju brez rasti produktivnosti dela. Vse to zmanjšuje ustvarjeni dohodek in reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Začeti moramo z vsakodnevno borbo za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti za dohod- . kovno povezovanje vanje dela in sredstev, za pospeševanje znanja, inventivnosti in kreativnosti, za borbo proti kopičenju neproduktivne režije, za bolj stimulativno delitev OD in odpravo . uravnilovke. To mora priti v našo vsakodnevno samoupravijavsko zavest in ne da zadeve zapišemo v stabilizacijske progreme, ki zagledajo luč belega dne, ko te kdo izven TOZD ali podjetje povpraša po njih, delamo in odločamo se pa še naprej po starem. Zavedati se moramo, da samo dviganje produktivnosti zagotavlja trajnejšo stabilizacijo. Več dela in več boljšega dela nam omogočata boljši standard. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST: Obstoječa samoupravna organiziranost IMP je bila sprejeta v letu 1973 na temelju ustavnih dopolnil, nato pa v letu 1974 in 1975 dopolnjena in usklajena z novo ustavo. Od prvotno 10 TOZD, ; organiziranih v letu 1973 je število naraslo na 17, j upoštevajoč tudi letošnjo integracijo Panonije. Osnove samoupravnega sporazuma o združitvi | v delovno organizacijo IMP so v tem času ostale nespremenjene. Številne pripojitve k IMP v zadnjih letih (Skip, Dijaški dom Domžale, Elektrod-vigalo, Dvigalotehna, Blisk, Elektrokovinar in Panonija) niso povzročile sprememb razmerij med TOZD, dogovorjenih v samoupravnem sporazumu o združitvi. Prvotni sporazum je bil sicer nekajkrat spremenjen (precej sprememb so Zahtevale pripombe Skupščine občine Bežigrad Predvsem glede pristojnosti organov upravljanja |n izvršilnih organov), zadnja večja sprememba pa je bila organizacija službe za inženiring v DSSS. Hkrati z uveljavljanjem sistemskih, z novo Ustavo usklajenih zakonov, smo v IMP sprejemali nove oziroma dopolnjevali obstoječe splošne akte. Tako je bil sredi lanskega leta sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana IMP za obdobje 1976—1980, v TOZD so bili sprejeti samoupravni sporazumi o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, samoupravni sporazumi o inovacijah, samoupravni sporazum o normah, pravilnik o financiranju, pravilnik o knjigovodstvu in drugi. Vidimo, da interna normativna dejavnost ni mirovala predvsem na tistih področjih, ki so že urejena z zakonskimi in drugimi predpisi. V letu 1976 smo se v IMP aktivno vključili v javno obravnavo o osnutku zakona o združenem delu. Že ob tej obravnavi je bilo jasno, da bo zakon korenito izpeljal ustavna izhodišča in s svojimi rešitvami posegel v družbenoekonomska razmerja med delavci v TOZD, med TOZD združenimi v delovno organizacijo in druge oblike združevanja dela in sredstev. Že v juliju 1976 je bilo na sestanku političnega aktiva IMP govora o nadaljnji samoupravni organiziranosti v duhu zakona o združenem delu. Če rečem, da smo v obdobju po sprejetju zakona od novembra lani pa do danes mnogo razpravljali in preučevali posamezna področja, ki najbolj zadevajo IMP v sedanji sestavi in organiziranosti, pa sedaj prehajamo v konkretno akcijo uveljavljanja zakona. S sprejetjem programa za izvajanje določb zakona si zadajamo prvenstveno nalogo, da s poglobljeno analizo obstoječih samoupravnih razmerij v TOZD in delovni organizaciji ugotovimo, na katerih področjih je treba spremeniti sedanje stanje. Tu gre za vrsto temeljnih vprašanj, kot na primer: — obstoj pogojev za organiziranje novih TOZD — možnost organiziranja več delpvnih organizacij kot nosilk nadaljnjega združevanja dela in sredstev v posameznih dejavnostih (montaža, proizvodnja, strojna elektro projektira, blagovni promet) — obstoj dohodkovne soodvisnosti posameznih TOZD — organiziranje interne banke v smislu zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema — katere dejavnosti, ki se sedaj opravljajo v DSSS imajo pogoj za organiziranje kot TOZD oziroma delovna organizacija — izpeljava delegatskega načina odločanja v TOZD, delovni organizaciji in drugih oblikah. Odgovori na ta in številna druga vprašanja nam bodo osnova za izdelavo osnutkov samoupravnih splošnih aktov. Naj pripomnim še to, da je skrajni rok za uveljavitev določb zakona in ustreznih internih aktov s področja ugotavljanja celotnega prihodka, razporejanja dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo 1. 1. 1978 in da moramo torej s tem pohiteti. Izpeljava programa za uveljavljanje zakona o združenem delu bo od nas vseh nedvomno zahtevala polno angažiranost, konstruktivno sodelovanje in obravnavo v vseh sredinah; v organih upravljanja, družbenopolitičnih organizacijiah in strokovnih službah. Obravnava osnutkov bo zahtevala temeljito predhodno informiranje kot pogoj za vsebinsko ustrezno oblikovanje tekstov in njihov sprejem na referendumu, zborih in drugih oblikah samoupravnega odločanja. Prepričan sam, da bo to delo rodilo novo kvaliteto samoupravnih razmerij, in da se bo to odrazilo.v še boljših rezultatih poslovanja. Fakturirana realizacija za 3 aesece 1977 ^^N^Realiz. Plan v lo-' din Izvršitev Indeks 1977 3 mesece marec 3 mes. 1977 marec 3 mes.1976 .et.pL pL3 m. (Lmarec 3 TT1J976 JPOZD 4:1) (4:2) (5:3) (4:6) 1 2 3 5 S 7 Š T” lo 1. 0V 3oo. ooo 67.6oo 24.900 70.993.235 26.172.731 55.2o5.651 24 lo5 lo5 129 - ogrev. 236.000 53.2oo 19.600 57.169.550 17.377.669 42.874.o53 24 I07 39 133 - vodovod 64.000 14.4oo 5.300 13.V25.685 8.795.112 12.331.598 22 96 166 112 2. KL 2o2.ooo 45.500 16.800 52.311.486 19.441.joo 41.8oo.854 26 115 116 125 - mont. lou.ooo 24.300 3.900 24.179.618 3.949.173 2o.029.439 22 loo lol 121 - oroizv. 3. PIvIl 94.ooo 21.2oo 7.900 2 .131.268 lo.492.7o7 21.771.365 3o 133 133 13o 257.000 57.9oo 21.300 65.4o7.514 23.183.6:1 49.321.198 25 llo lo9 129 - ogrev. 7-.5oo 31.24o 11.504 23.915.266 lo.692.125 3o.419.824 3o 77 93 79 - vodov. 55.ooo 12.397 4.565 21.388.845 6.469.271 9.o64.833 39 173 142 236 - klima 5o.6oo 11.4o5 4.2oo lo.331.656 4.36o.6o6 7.686.915 21 95 lo4 141 - projekt 12.8oo 2.858 1.031 2.176.3o9 1.552.16o 5o3.637 17 76 151 432 - DDR 60.ooo - - 5.095.438 114.519 1.645.984 8 31o 4. ?M I69.000 38.000 14.ooo 22.356.845 17.278.199 31.5o8.394 14 60 123 73 - ogrev. 98.200 22.1oo 8.loo 12.1o9.oo9 9.386.557 21.623.386 12 98 116 56 - vodov. 49.ooo ll.loo 4.I00 7.661.457 6.394.98o 7.058.273 16 69 156 189 - klima 15.600 3.5oo 1.3oo 2.400.893 939.130 2.o43.o5o 15 69 72 118 - projekt 5. Eli 6.2oo 1.3oo 5oo 635.486 557.532 783,685 11 53 112 87 388.6oo 87.600 32.3oo 95.051.534 34.326.082 83.416.942 24 lo9 j(06 114 - Ljubljana 343.6oo 77.4oo 28.5oo 9o.5o3.999 32.382.883 75.86o.o45 26 117 ii4 119 - Slov. K. 45.ooo lo.2oo 3.8oo 4.547.535 1.943.199 7.556.897 lo 45 51 60 6. BLISK 7. EKO 77.ooo 17.4oo 6.4oo 17.323.622 10.946.526 9.26o.651 23 loo 171 187 76.ooo 17.loo 6.3oo 14.I00.000 18.323.220 9.000.000 9.224.425 19 82 143 153 8. DVIGALO 74.ooo I6.600 6.I00 6.210.615 9.198.044 25 llo lo2 199 .9. TEN 183.ooo 41.3oo 15.2oo 4o.734.599 19.234.o5o 34.299.914 22 99 127 119 •- jaki tok I07.000 24.1oo 8.9oo 15.852.737 9.562.592 21.92b.967 te 463 lo7 - šibki tok 1°. TRM 11. LSL 12. TIO 13. SKIF 76.ooo 17.2oo 6.300 24.931.862 9.671.458 12.378.946 VI 4 tl 154 22o.000 5o.6oo 19.8oo 52.191.22o 2o.916.59o 37.o87.lo7 24 163 I06 141 148.000 3o.ooo 12.5oo 32.276.384 13.588.239 28.869.943 22 I08 lo9 112 78.000 17.600 6.5oo 17.646.491 8.144.4o4 14.333.99o 23 loo 125 123 9o.ooo I6.300 7.9oo 21.938.915 12.552.570 12.232.952 24 135 159 179 PANONIJA PB Tv- ZAST 17. DS ^3. INOZ - Z 15C.96S 33.ooo 43.927 7.4oo 16.235 2.7oo 35.579.196 7.640.342 VMM 21.22o.ooo 6.190.633 \% 81 lo3 l£ 168. 123 42.ooo 22.38o ?:&? 3.5°° l.loo lo.873.8o5 3.539.208 6.561.545 2.787.988 26 16 117 91 it! 166 127 12.o6o 2.3oo 1.000 1.352.732 500.400 1.590.142 11 59 50 85 IMP SFRJ 2.476.888 6ol.327 215.735 569.758.557 245.689.697 450.874.297 23 95 114 126 IMP skupaj 2.548.943 6o3.627 216.735 573.195.348 246.304.6I6 454.110.423 23 96 114 127 dslej bomo v vsaki številki objavili rezultate poslovanja za pretekli mesec. Tokrat objavljamo podatke za prve 3 letošnje mesece. PROGRAM ZA IZVAJANJE DOLOČB ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU V DELOVNI ORGANIZACIJI i. Pripravijo se analize, ki podajo pokazatelje za prilagoditev samoupravne organiziranosti temeljnih organizacij, delovne organizacije in sestavljene organizacije in uskladitev splošnih aktov z določbami zakona o združenem delu. Analize obsegajo prikaz sedanjega stanja in predloge za novo ureditev. Analize podajo prikaz po naslednjih kriterijih: 1. Notranja organiziranost a) ali imajo vse TOZD pogoje, da so TOZD po 320. členu ZZD b) ali so v TOZD in v delovni skupnosti taki deli, ki imajo pogoje, da se organizirajo kot TOZD c) ali je sedanja organizacija TOZD ekonomsko smotrna, ali so v posamezni TOZD deli procesa, ki spadajo skupaj, ali jih veže skupno pridobivanje dohodka, ali ne spada morda en del TOZD v drugo TOZD d) ali je dosedanji način povezave v delovno organizacijo ustrezen in ali so potrebne spremembe (statusna ureditev, način združevanja sredstev, način odločanja o teh sredstvih, način uporabe) e) ali je razdelitev sredstev med TOZD ustrezna? 2. Dejavnost (poslovni predmet) delovne organizacije a) ali ima delovna organizacija dejavnost, ki so le zbir glavnih dejavnosti temeljnih organizacij, kot to določa 410. člen ZZD, ali pa ima tudi dejavnosti, ki jih TOZD nimajo v svojem poslovnem predmetu b) katere dejavnosti bi se opravljale skupno za vse delovne organizacije v primeru organiziranja sestavljene organizacije v smislu člena 382. ZZD 3. Kriteriji za pridobivanje dohodka v temeljni organizaciji (60. člen, 61. člen, 65. člen) za razporejanje dohodka (51. člen do 55. člen in 110. do 113. člen) skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka (115., 131., 133. člen) delitev sredstev za osebne dohodke (128. člen) V primeru organiziranja SOZD je potrebno ugotoviti skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka ter skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke za temeljne organizacije, ki bi se združile v delovne organizacije (na primer: za montažno dejavnost, za posamezne proizvodne dejavnosti, za projektivo itd.). 4. Določiti kriterije in način povezovanja v poslovne skupnosti, interesne skupnosti, banke, zavarovalnice in druge oblike združevanja ter za samoupravno dogovarjanje izven temeljne, delovne oziroma sestavljene organizacije. a) v katerih primerih se vključujejo temeljne organizacije direktno b) v katerih primerih se vključujejo delovne organizacije oz. sestavljena organizacija 5. Delovna skupnost skupnih služb a) določiti dela skupnega pomena na nivoju delovne oziroma na nivoju sestavljene organizacije b) samoupravno organiziranost delavcev, ki opravljajo dela skupnega pomena (člen 400—405 ZZD) c) pridobivanje dohodka delovne skupnosti (50. člen ŽZD) 6. Ugotoviti pogoje za organiziranje interne banke v smislu zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema 7. Uresničevanje samoupravljanja a) sestava delavskega sveta delovne organizacije (sestava po 524. členu, način odločanja po 528. in 529. členu) oziroma SOZD b) potek odločanja: dajanje pobud, oblikovanje predlogov, obravnava, odgovornost za predloge c) obveščanje: 1. načini informiranja (ustno, pismeno, glasilo) 2. zadeve, o katerih se obvešča (periodični obračuni, zaključni računi, investicije, kazalci o rezultatih dela po 140. členu ZZD in po odloku o kazalcih (Ur. list SFRJ, št. 1-77) 8. Izvršilni organi delavskega sveta v delovni organizaciji oziroma SOZD a) število organov b) pristojnosti c) število članov 9. Statusni položaj poslovodnih organov v delovni organizaciji oziroma v SOZD a) individualni ali kolegijski organ b) trajanje mandata c) drugi zastopniki po 438. členu d) predstavnik po 438-2 in 438-6 členu e) morebitne omejitve pooblastil zastopnikov po 438-4 členu II. Analize in predloge iz I. poglavja tega sklepa pripravijo strokovne službe delovne organizacije po predhodni konzultaciji družbenopolitičnih organizacij in predsedniki organov upravljanja najkasneje do 30. 4. 1977. III. Postavi se komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v delovni organizaciji. —N Delavski svet je na zadnjem zasedanju imenoval komisijo na ravni podjetja, ki bo skrbela za uresničevanje programa. Komisijo sestavljajo: Janez Stanovnik, dipl. iur. — predsednik Jurij Zavec, dipl. oec. — član Alojz Kosi, mag. oec. — član predstavnik sindikata — član predstavnik sveta ZK - član Ivo Štucin — član Anton Gruden — član Stane Vrhovec — član Franc Florjančič — član v_________________________________________/ IV. Komisija za spremljanje uresničevanje zakona o združenem delu v delovni organizaciji ima predvsem naslednje naloge: — usklajevanje dela komisij temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb — oblikovanje strokovnih skupin za obdelavo posameznih področij in izdelavo osnutkov samoupravnih splošnih aktov — posvetovanje s strokovnimi službami, ki so zadolžene za obdelavo posameznih področij —' spremljanje izvedbe celotnega programa — organiziranje posvetov z družbenopolitičnimi organizacijami, organi upravljanja in strokovnimi institucijami izven delovne organizacije glede izvajanja programa — skrb za izčrpno informiranje delavcev o izvajanju programa uresničevanja zakona. V. Delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb imenujejo komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, ter sprejmejo program za izvajanje določb zakona o združenem delu v TOZD. Rok za imenovanje komisij in sprejem programa je 30. 4. 1977. Analize iz 1. poglavja tega sklepa obravnavajo komisije temeljnih organizacij in delovne skupnosti ter družbenopolitične organizacije in podajo svoje pripombe in predloge komisiji delovne organizacije. Komisija delovne organizacije opravi usklajevalni postopek in da analize, pripombe in predloge v javno obravnavo v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. Javna obravnava se opravi z objavo v internem glasilu IMP Glasnik. VII. Delavski svet delovne organizacije opravi, če je potrebno, usklajevalni postopek in ugotovi rezultate javne obravnave ter jih objavi. VIII. Delavski svet delovne organizacije da pobudo za izvedbo statusnih in drugih sprememb v zvezi z rezultati javne obravnave. IX. Določijo se roki za posamezne postopke pri uresničevanju določb zakona o združenem delu: a) za analize in predloge do 30. aprila 1977 b) komisije temeljnih organizacij in delovne skupnosti ter družbenopolitične organizacije dajo svoje pripombe in predloge k analizam in predlogom do 15. maja 1977 c) javna obravnava o analizah in predlogih se opravi do 15. junija 1977 d) delavski svet delovne organizacije ugotovi in objavi rezultate do 30. junija 1977. C Delavski svet podjetja je ob sprejetju programa tudi priporočil DS TOZD, da imenujejo 5 do 7 člansko komisijo, ki bo delala po predlogu za TOZD. Delavski sveti naj tudi razpravljajo o nakazani problematiki. Ta priporočila so že uresničena in akcija je že stekla. \________________________________________J DSP določi tudi postopke in roke za izvedbo statusnih sprememb ter hkrati določi, katere nove samoupravne splošne akte je treba sprejeti, katere obstoječe spremeniti in dopolniti. XI. Sestavni del tega programa je posebna priloga, v kateri so navedeni samoupravni splošni akti, ki jih na podlagi zakona o združenem delu sprejemajo temeljne organizacije in delovna skupnost, delovna organizacija oziroma sestavljena organizacija z navedbo načina sprejemanja ter rokov, v katerih morajo biti ti akti pripravljeni. Nekateri od navedenih aktov se samo uskladijo z določbami zakona, nekateri se sprejmejo v celoti v novem tekstu, odvisno od rezultatov analize, ki bi narekovali statusne spremembe. Pregled samoupravnih aktov objavljamo na 13.strani V teh dneh praznujemo zelo pomembne jubileje naše Partije in njenega voditelja tovariša TITA — 40 let KPS, 40 let prihoda tov. TITA na čelo KPJ in njegov 85. rojstni dan. Vsi ti jubileji so zelo ozko povezani z našo bližnjo zgodovino, v kateri se je odločala usoda naših narodov, usoda Jugoslavije. Zahvaljujoč predvsem KPJ in tov. Titu, ki je edina sprevidela nevarnost fašistične zasužnjile naših narodov, lahko danes s ponosom govorimo o socialistični neuvrščeni bratsko združeni Jugoslaviji. Jubileji partije in tov. Tila so tako ozko povezani med seboj, da jih je zelo težko ločiti, kakorkoli to poizkušamo vedno znova se vračamo na KPJ in tov. Tita. Kljub vsem 'Poskusimo tudi to. KPJ je bila pred prihodom tov. Tita na njeno čelo razbita, v njej so delovale razne frakcije. Tedanje vodstvo partije z generalnim sekretarjem Gorkičem pa ni *>ilo sposobno iz KPJ ustvariti celovito avantgardno partijo delavskega razreda Jugoslavije. Takšno stanje v tedanji jugoslovanski partiji je ustrezalo tudi vodstvu Kominterne, ki je imela pri tem svoje račune, posebno še Stalin in je medsebojne spore v vodstvu KPJ še spodbujalo. Tov. Tito je prvi spoznal resnico o vsem in je vložil vse svoje revolucionarno znanje in sposobnosti, da je KPJ očistil frakcionaštva, da je KPJ postala resnični predstavnik zatiranega delavskega razreda Jugoslavije. V letu 1937 so bile ustanovljene tudi KPS in KPH. Namen tegp je bil, da so posamezne KP, ki so tvorile celovito KPJ, laže spremljale dogajanja v lastnem narodu. Tako je bil tudi v noči med 17. in 18. aprilom 1937 v Čebinah zgodovinski ustanovni kongres KPS, ki mu popularno rečemo »Čebinska noč«. Maloštevilni delegati KPS, so sprejeli manifest ustanovnega kongresa, ki je opozarjal slovenski narod na pretečo nevarnost uničenja in iztrebitve slovenskega naroda. Manifest je pozival vse Slovence k enotnosti v boju za njegov obstoj, združitev razkosanega ozemlja, za demokratično ureditev in enakopravno skupnost jugoslovanskih narodov. KPS je tedaj tudi jasno spoznala, da mora proti preteči bližajoči se fašistični nevarnosti združiti ves slovenski narod ne oziraje se na svetovni nazor in veroizpoved. KPS je uspela povezati naš narod v Osvobodilno fronto, ki se je tako uspešno postavila po robu okupatorjem, istočasno pa izvedla demokratični preporod slovenskega naroda. Tov. Franc Šetinc je nedavno zapisal: »Potrebno je bilo ogromno naporov in žrtev, preden seje zgodovinska noč prebudila v jutro, v novi dan, kije — v okviru nove Jugoslavije dal slovenskemu narodu državno samostojnost in delovnemu ljudstvu zagotovil revolucionarno oblast.« Ko danes ocenjujemo to zgodovinsko dejstvo, se včasih kar premalo zavedamo te^ kaj so nam prinesla, kaj vse na račun tega danes imamo. KPJ in tov. Tito sta torej tisti siti, ki sta našemu ljudstvu dati moč in zavest, da si mora svobodo izbojevati sami in si sami izbirati svojo nadaljnjo prihodnost. Našim ljudem to ni bilo težko^aj je vizija tovariša Tita tista, ki je vsakomur dobro razumljiva, vsakdanji rezultati pa to pot potrjujejo in dograjujejo. Tako je šla svojo razvojno pot tudi naša KP, ki je prerasla v zvezo komunistov. To ni partija, ki želi vladati, to je avantgarda delavskega razreda, ki pa svoji ustvarjalnosti in sposobnosti uresničuje svoje cilje potom družbenopolitičnih organizacij in vseh delovnih ljudi. S takšnim načinom graditve socializma smo prišli tako daleč, da naš delovni človek odloča o rezultatih svojega dela, da kot samoupravljalec odloča o svojem danes in jutri. Jugoslavija je danes tudi v svetu zelo cenjena kot pobudnik miru, kot ena izmed glavnih nosilcev neuvrščenosti. Poseben delež pri tem pa gre seveda tov. Titu, ki je danes vsekakor ne samo naša vodilna osebnost, naš izvor revolucije, ampak tudi vodilna politična osebnost sodobnega sveta. Resje, mnogi državniki so vodje veliko večjih narodov, kot je Jugoslavija, toda malo njih je, ki bi jih ljudje doma in širom po svetu vzeli za svojega tako kot tov. Tita saj v njem vsi vidijo simbol junaštva, svobode in lepše prihodnosti, predvsem pa miru na svetu. Zato so jubileji partije, jubileji tov. Tita naši jubileji, zato jih praznujemo srečni in zadovoljni. Čestitkam našemu dragemu tov. Titu se ob njegovem 85. rojstnem dnevu pridružujemo tudi mi vsi v IMP in mu želimo še obilo zdravih in srečnih let med nami, njegova sreča in zdravje pa sta največja sreča za nas vse — za Jugoslavijo. CIRIL KURENT I ŠTAFETA MESTA LJUBLJANE V VOJKOVI ULICI Štafeto sprejemajo naši mladinci (zgoraj) Branje pozdravnega pisma za tovariša Tita, ki letos praznuje 85. rojstni dan in 40-letnico prihoda na čelu KPJ (desno zgoraj) Štafetno palico so naši mladinci odnesli v krajevno skupnost Savsko naselje (desno) i*—-r. IRHI Hotel Katoro v Umagu Hotel Istra v Umagu gradi več depandans, v katere naša TOZD OV napeljuje vodo. Gradbena dela je prevzelo gradbeno podjetje Tehnika iz Ljubljane. Naši monterji bodo položili prek 2000 m cevi od 0 150 mm navzdol zunanjega razvoda. Vodo bodo napeljali še v naslednje zgradbe: objekti D (skupaj 28) imajo po 8 stanovanj, A (skupaj 10) s po dvema stanovanjema, 8 prizidkov k D objektom, kjer sta po dva stanovanja, E (skupaj 2) s po 4 stanovanji, športni objekt, dva gospodarska objekta, povečana restavracija Polinezija. Vrednost del bo med 5 do 6 milijonov din. »V Umagu smo začeli montirati v februarju, rok predaje zadnjega objekta pa je 25. maj. Drugače pa so roki naslednji: vsi A objekti — 15. april, 10 D — 20. april, športni — 20. april, gospodarski — 15. april, 8 D, 2 E, 8 prizidkov D — 30. april, Polinezija, 10 D — 15. do 25. maj. Nekaj težav je z materialom, ker večkrat ne dobimo kompletov, ki jih potrebujemo. Kadar gre material skozi naše skladišče, te težave odpadejo. Drugo vprašanje pa so skladišča na samih objektih. Sodelovanje z investitorjem je dobro,« pravi tov. Marjan Košir, vodja montaž, ki je zadolžen za gradbišče v Umagu. Sredi aprila je bila na gradbišču ikupina 33 monterjev. Delo skupine je vodil vodilni monter tov. Alojz Jankovec, ki nam je takole pripovedoval: »Stanovanje je v redu, hrana slaba, pa čeprav smo v hotelu Istra. Gradbišče je razvlečeno, veliko je zunanjega razvoda. Delati na stanovanjskem bloku je čisto nekaj drugega. Poglejte samo to: koliko časa porabim . da zjutraj razvozimo orodje in ga zvečer poberemo, pa razvoz materiala! Se dobro, da imamo tu kombi. Delamo vse dneve od 6. do 18. ure. Le ob sobotah odhajamo domov. Gradbišče bi morali bolje pripraviti, samo kdo bi tu lahko uspel, ko pa so roki tako kratki. Pri sklepanju pogodb bi morali večkrat bolj paziti tudi na nekatere podrobnosti, ki nas potem »tepejo«. Naše delo prilagajamo gradbincem. Težko je vsak trenutek vedeti, kaj delajo monterji, ker je gradbišče dolgo več kot kilometer in pol, široko pa od 500 do 600 m. Zavest, ali pa odnos do dela je včasih pri posameznikih dokaj čuden. Nekateri so tudi pozabili, da smo montažno podjetje, sicer ne hi bilo toliko prigovarjanja, kdo bo šel sem. Trdim, da bi določeno dobo vsakdo moral biti na terenu.« V Umagu so bili letos že dvakrat zbori delavcev kar na gradbišču. »Ne moremo v Ljubljano, ker izgubimo preveč ur. Lažje pride poročevalec sem. To bi morali vpeljati na vsa večja gradbišča, kajti tu nastajajo specifični problemi.« — Boste roke ujeli? »To ni vprašanje, jih moramo. Ker bo sedaj verjetno premalo monterjev, jih bomo še dobili.« — Ali lahko določena dela opravijo za vas v delavnici? »Ne. Vse delamo tu, pa tudi material dobivamo neposredno od grosista. Vse bi še šlo, najtežje pa je delati z ljudmi.« je zaključil vodilni monter, ki dela pri IMP že 19 let. Monterji so bili raztreseni po posameznih objektih. Ker je bilo vreme lepo, so bili tudi pogoji dela na zunanjem razvodu normalni. Če dežuje, se rdeča zemlja spremeni v »lepilno maso«, po kanalih se pretaka voda. Na zunanjem razvodu je delal tudi Anton Starešinič, doma iz Črnomlja, zaposlen pri IMP od leta 1965. »Gradbišče je veliko, delo ni odprto. Tako danes lahko tu dela 10 monterjev, jutri pa eden ali pa gremo vsi drugam in se potem vrnemo. Težko je tudi z orodjem, ki ga postavimo na prostem, če pa dežuje, to ni možno. Zelo se mudi, sicer pa nisem še nikjer delal, da se ne bi mudilo. S stanovanjem smo zadovoljni, hrana je bila prvi teden porazna, sedaj je nekoliko boljša. Na gradbiščih, kjer sem delal prej, so bili pogoji dela drugačni. Sicer sem pa zadovoljen tudi tu.« V maju moramo montaže zaključiti, v juniju že pridejo turisti, vprašanja držanja rokov tu ni. T. ŠTRUS Delavnica na prostem Material dovažajo monterji s kombijem RAZVLEČENO GRADBIŠČE Posvetna gradbišča (od leve): Franc Levstik, Alojz Jankovec in Marjan Priprava cevi za zunanji razvod Košir • DOPUSTI • DOPUSTI • DOPUSTI O DOPUSTI • DOPUSTI • DOPUSTI O DOPUSTI S DOPUSTI • DOP POČITNIŠKI DOMOVI BODO ZASEDENI TOZD Družbeni standard sporoča še enkatere podrobnosti o letošnjih letovanjih naših delavcev Delavci TOZD IMP so že ob pričetku zbiranja prijavnic, Pokazali veliko zanimanje za letovanja v naših počitniških domovih in še posebej za letovanja v novih pogodbenih aranžmajih v Verudeli in Filip •lakovu. Tako imamo v Veru-deli pri Puli zasedena že skoraj vsa ležišča v vseh izmenah. Že v prejšnji številki Glasnika ste lahko prebrali, da smo uredili tudi naše počitniške domove v Velem Lošinju 'n v Fiesi tako, da vam bo letovanje tudi tam prijetno. V obeh domovih je še nekaj Prostih ležišč v juniju in septembru. Na Lošinj bo vozil avtobus od 12. 6. 1977 dalje, na prvi začetni dan vsake naše 'zmene. Odhod z ljubljanske avtobusne postaje bo ob 4. uri zjutraj. Za rezervacije avtobusnih vozovnic poskrbijo 8°stje sami. Dopustnikom, ki bodo letovali na Pagu sporočamo, da bo tov. Milašinovič uredila Pokrit parkirni prostor, da bo Preurejena kuhinja in jedilna in da bo dobro poskrbela tudi za rekreacijo odraslih Rostov (namizni tenis, balinale) ter uredila manjše igrišče Za otroke. Za hrano bo letos Oa Pagu skrbela Čeh Rezka — KV kuharica iz naše centralne kuhinje, ki okus naših gostov Ze dobro pozna. Za vse, ki bodo potovali z 0sebnim avtomobilom,pripekamo, da potujete v eno smer preko Novega mesta, Metlike, Karlovca, Plitvic, Gospiča do Karlobaga, od 'am na trajekt, ki vozi ob >•30, 9.00, 11.30, 14.30, 17.00,19.30, ali pa iz Gospiča Filip Jakov — v tej hiši imamo pogodbeno 32 ležišč, če pa bo prijavljencev več, bomo najeli sobe tudi pri sosedu (na fotografiji levo) preko Pakleniškega mostu na dolgi in urejeni plaži, idealni sta« iz Pule v Medulinu ozi- lija do 20. avgusta. Zato otok Pag. za otroke in neplavalce. Na roma Runkah. vseeno naprošamo delavce Vračate se lahko po jadran- mnogih mestih plažo obkro- naših TOZD, da tam kjer je ski magistrali, ali pa s trajek- žajo borovi gozdički, ki se Komisija za razporeditev m0goče (da niso vezani na tom, ki vozi z otoka po na- spuščajo prav do obale in kapacitet, imenovana na kolektivne dopuste zakoncev slednjem voznem redu: 5.15, nudijo kopalcem ugodno zadnji seji sveta proizvajalcev jn podobno), le upoštevajo 7.45, 10.15, 13.15, 15.45, senco v sončni pripeki. in uporabnikov obračunske predlog komisije za razpore- 18.15. Še posebej je lepo urejena enote TOZD Družbeni stan- ditev v eno od manj polnih Za naše goste, ki bodo Plava plaža. Ob večerih se dard, bo takoj po 1. maju jzmen, ali manj zasedenih potovali v Filip Jakov, pripo- bodo naši gostje lahko žaba- pričela z razporeditvijo go- domov, vendar še vedno v ročamo isto možnost s tem, da vali v vrtni restavraciji stov in usklajevanjem v izme- glavni sezoni, nadaljujete pot od Paklenice »Borik«, kjer bo vsak večer nah, za katere je največ pri- " v kolikor bodo v izmenah v preko Zadra in kmalu ob ples. jav. Do 20. maja bodo vsi, ki pred ali posezoni prosta ležiš- vstopu v Filip Jakov vas bo Največ zanimanja za leto- so se prijavili za letovanje in ča, bomo upoštevali tudi tiste napis »BASTION« »IMP« vanje v avtokamp prikolicah jim je komisija dopust odo- prijavnice, na katerih naši ob avtocesti opozoril, da ste je pri delavcih TOZD Projek- brila, prejeli potrditev prijav- delavci prijavljajo za letova-na cilju. Gostitelj Reškovič tivni biro. Vendar TOZD-i niče, na osnovi katere bodo nje svoje znance, prijatelje. Stanko bo poskrbel za poln IMP niso zainteresirani, da bi najmanj teden dni pred penzion s tem, da bodo kosila jih postavili v avtokampe, odhodom na dopust dvignili Poleg pogodbeno dogovor- prilagojena okusu slovenskih katere smo jim ponudili v napotnico v recepciji. Za jenih kapacitet, bomo skušali gostov, večerje pa bodo pope- prejšnji številki Glasnika. goste iz TOZD IMP izven najeti še dodatna ležišča v strila jedila na žaru. Zato bomo za delavce Ljubljane bo recepcija poši- aranžmajih, za katere bo Vse kaže, da bomo tudi v TOZD Projektivni biro in vse ljala napotnice in fakture največ zanimanja tako, da Vodicah najeli nekaj sob, saj ostale, ki se bodo odločili za kadrovsko splošnim službam, bomo lahko ustregli željam dopustnike privlačita dve tak način letovanja skušali Kot ježe običajnofso naj- vseh delavcev IMP, ki bodo peščeni, nekaj kilometrov najeti prikolice »Arenaturi- bolj polne izmene od 22. ju- želeli letovati pri nas. Plaža v Filip Jakovu • GRADBIŠČA NAŠE INSTALACIJE V TOVARNI PLINOBETONA Julija lani je skupina naših monteijev iz TOZD OV in Elektromontaža prišla v Kisovec pri Zagorju ob Savi. Pred njimi so bila dela na celotnih ogrevalnih, vodovodih in električnih instalacijah. Pogodbena cena del je bila okrog 15 milijonov din. Tovarna plinobetona je že začela poskusno obratovati in naši monterji so svoje delo opravili, razen elektrikarjev, ki urejajo še zunanjo razsvetljavo. V kisovško tovarno so montirali v glavnem samo švedsko opremo za izdelavo siporeksa. Tu je glavno delo opravila mariborska Hidromontaža pod nadzorstvom Švedov. Z njimi in Mariborčani, pa z investitorjem Tovarno plinobetona v ustanavljanju in našim investitorjem Rudisom iz Trbovelj smo dobro sodelovali. To so potrdili vsi trije vodilni monterji in oba šefa montaž, ki sta bila zadolžena za to gradbišče. »Rudis je z vašim delom zadovoljen. Rokov ste se držali, čez kvaliteto nimamo pripomb. Nekajkrat sta bila presenečena tudi Šveda, ki sta tu od začetka del. Največ težav je bilo s projekti, ki niso bili vedno najbolj usklajeni in smo morali včasih reševati tudi probleme, ki bi morali biti rešeni že v projektih. Nekatere težave so nastale tudi zaradi gradbenih del, vendar pa mislim, da smo v celoti lahko zadovoljni,« je dejal tov. Gvido Knez, glavni nadzornik za toplovodne in vodovodne instalacije. LEPA TOVARNA Vsaka stvar je običajno lepa, ko je nova. To velja tudi za tovarno plinobetona. Naši monterji pa pravijo, da je bila »lepa za delat«. »Tu smo naredili vse električne instalacije, trafo postaje (tudi naša oprema), celotno signalizacijo, zunanjo razsvetljavo in telefonijo. Roke smo dohajali, če smo bili prekasnij nismo bili krivi mi. Mudilo se je, kot se običajno mudi ria vsakem gradbišču. Delali smo hkrati tudi v Hrastniku, kamor se del skupine vrača. Težave so bile običajne, ki nas spremljajo z gradbišča na gradbišče. Pohvaliti moram vse monterje, ki so delali tu, prav tako tudi oba učenca,« je pripovedoval vodilni monter Ivan Kovše. Željko Fuš in Drago Flac sta doma iz okolice Čakovca in se učita drugo leto za elek-troinstalaterja. Jeseni bosta šla v šolo in prihodnje leto bosta šolo zaključila. Potem bosta verjetno ostala pri podjetju. Na gradbišču sta zadovoljna z delom in z razmerami, vodilni monter pa z njunim delom. Marjan Remih, vodilni monter toplovodnih instalacij, je imel ob konici v svoji skupini 18 monterjev, ki so poskrbeli za ogrevanje vseh prostorov, njihovo delo je tudi kotlovnica. Precej dela Glavni nadzorni za vodovodne in ogrevalne instalacije Gvido Knez in vodja montaž TOZD OV Branislav Remic pa so njegovi monterji opravili tudi na tehnologiji. »Delali smo, kot smo vajeni, Šveda sta me spraševala, kdaj bo gotova kotlovnica, pa sem rekel, da čez dva dni, pa nista verjela, dokler nista čez dva dni videla, da že lahko greje. Sicer sta se pa večkrat čudila, kako delamo. Po nekaterih njunih shemah, ki sta jih imela pripravljene, smo ugotovili, da sta bila pripravljena na precej drugačne razmere.« »Napeljali smo tehnološko vodo, zmontirali črpališče, kjer je tudi naša oprema, napeljali vodovod v vse zgradbe in zmontirali čistilno napravo, za katero je dobavljena oprema iz Švedske. Težave so nam nekajkrat povzročili projekti, ko smo se morali prilagajati in spreminjati traso. V skupini sem imel tudi učence, ki so enako kot vsi monterji dobro delali. Težko je bilo zaradi skladiščnih prostorov, ko smo se morali z materialom večkrat seliti iz prostora v prostor. To smo reševali tudi s svojimi barakami, sicer ne vem, kako bi bilo. Zavedati pa se moramo, da se je pogodba glasila na ključ,« je dejal vodilni monter vodovodnih instalacij, tov. Andrej Levstik. POTREBNO USKLAJEVANJE »Zavedati se moramo, da so bili projekti oddani zelo pozno in da so bili delno pomanjkljivi. Delo je teklo kot običajno na takih gradbiščih. Rok je bil kratek, fantje pa pridni. Tudi Švedi niso imeli razdelanih vseh načrtov in smo morali naročati dodatni material. Zdi se mi, da objekt ni bil dovolj razdelan in da smo se premalo zavedali, da delamo na ključ,« je dejal tov. Bojan Mehle, vodja montaž v TOZD Elektromontaža. Koordinacijo in druga dela na vodovodu in ogrevanju je opravljal tov. Branislav Remic, ki s tem objektov zaključuje svoje zadnje večje delo pri nas, ker bo čez nekaj mesecev odšel po 30 letih dela pri IMP v pokoj. »Koordinacija med Rudisom in IMP je bila dosledna. Precej smo se lovili okrog projektov in je enkrat posredoval celo glavni direktor tov. Stanko Krumpak, ker gotovi objekti niso bili pripravljeni za nadaljevanje instalacijskih del. Za mesec dni smo monterje preselili na drugo gradbišče in potem smo tu nadaljevali. Smatram, da je investitor z našim delom zadovoljen.« Monterji so v glavnem hodili domov, le nekateri so stanovali v okolici. Precej daleč so morali hodi malicat, saj kljub poizkusom ni bilo mogoče drugače urediti prehrane. Dokončali smo še en objekt, zaključili še eno montažo. Vprašanja okrog organizacija dela na gradbišču in življenja naših monterjev po terenu ostajajo včasih potisnjena ob stran, in jim bo treba v prihodnje posvečati več pozornosti, če bomo hoteli dosegati še boljše rezultae-T. ŠTRUS Vodilni monter Ivan Kovše ob stikalni plošči r • OBRAČUN V ODBOJKI V telovadnici osnovne šole Franca Rozmana in Osnovne šole bratov Polan-čičev je bil v organizaciji PMI Maribor in pod pokroviteljstvom direktorja tov. Ulčarja turnir v odbojki med TOZD IMP. Tekmovanja se je od 9 prijavljenih ekip udeležilo samo 6. Že v predtekmovanju sta prikazali ekipi TOZD TEN in PMI dobro odbojko tako, da sta si zagotovili borbo za osvojitev prvega mesta in pokala. Zaključne igre so se nadaljevale v telovadnici Osnovne šole Franca Rozmana. Najprej je ekipa Panonije gladko piemagala dobro ekipo Kopra in osvojila 3. mesto. Ekipa Elektromontaže je »vzela mero« ekipi Klime in zasedla 5. mesto. V borbi za pokal je sicer PMI premagal TEN s 15:13 in 15:9, vendar se je tekma registrirala 2:0 za ekipo TEN, ker je pri Mariborčanih igral štipendist, ki po pravilih ne sme nastopiti na SlG. Vso pohvalo zasluži organizator tekmovanja za brezhibno izvedbo. Končni vrstni red: 1. TEN Ljubljana 2. PMI Maribor 3. Panonija Murska Sobota 4. PM Koper 5. EM Ljubljana 6. Klima Ljubljana ERVIN PUH Tovarna plinobetona v Kisovcu pri Zagorju ob Savi Skupina naših monterjev ob koncu montaže v Kisovcu skupaj s predstavniki TPL in s švedskima strokovnjakoma (3. in 4. z leve) N N k n n n s N S N S ' N V N N N * N S * i 5 n I s N * I NAŠ POGOVOR Tov. Janko Gošhik je zaposlen kot skupinovo-dja v TOZD Elektromontaža, obrat Slovenske Konjice, kjer je tudi doma. Pred vojno se je pri zasebnem obrtniku v Oplotnici učil za kovača. »Vajenec je takrat delal vse. Pazili smo otroke, delali na polju, pa še vesel si bil, da si se lahko učil.« Učna doba za kovinsko stroko je bila štiri leta, kar je pomenilo štiri leta celodnevnega dela. »Delali smo od jutra do večera. Opoldne velikokrat ni bilo časa za kosilo, o kakšni nagradi ob koncu meseca ni bilo govora, tudi dopusta oziroma počitnic nismo poznali.« L. 1938 je opravil pomočniški izpit in ostal do vojaščine pri istem delodajalcu kot pomočnik. Vojna ga je našla v vojaški suknji, ki pa jo je kmalu slekel, saj se je jugoslovanska vojska sesula v dobrih desetih dneh. Nekaj časa je bil potem zaposlen na Koroškem. Domov se je vrnil leta 1945 in se zaposlil kot skladiščni delavec v Slovenskih Konjicah. K predhodniku sedanjega obrata v Konjicah je prišel delat pred 23 leti in pravi, da nas bo zapustil čez dve leti, ko bo dopolnil 60 let. Po vojni si je ustvaril družino in sezidal hišo, sedaj zida že njegov sin. »Takrat, ko sem delal sam, je bilo po eni strani lažje. Zemljo so nam ponujali, samo če je kdo hotel zidati. Danes odšte-ješ kar precej denarja, preden sploh zastaviš lopato.« Trenutno je najstarejši delavec v obratu Slovenske Konjice, ima tudi najdaljšo delovno dobo, a kljub temu mu bo ob upokojitvi manjkalo nekaj let do polne pokojninske dobe. »Vseeno bom odšel v pokoj. Saj se bo tudi potem še vedno našlo kakšno delo,« pripoveduje. Zanimalo me je tudi, kako je pred vojno praznoval največji delavski praznik. »Delali smo. Tu ni bilo dvoma: prideš ali pa te sploh ni treba. Pa tudi razmere na vasi so bile drugačne kot v mestih. Spomnim pa se, da so ta praznik delavci praznovali.« — In po osvoboditvi? »Težko se že spomnim prvega. O, pač. V Konjicah je bila parada, sam pa sem s kolegi odšel na izlet v Lenart. Ko smo zidali hišo, smo večkrat za praznike tudi delali.« — Pa letos? »Z družino bomo šli na Rogljo ali pa kam drugam.« — Je 1. maj res delavski praznik? "Je, od vseh praznikov ljudje resnično tega Praznujejo čisto po svoje, res kot svojega.« ' T. ŠTRUS ^ RAZSTAVA INTARZIJ Od 25. aprila do 4. maja bo v jedilnici TOZD Družbeni standard v Vojkovi ulici razstavljal intarzije, lesorez in kip (les) skladiščnik TOZD Klima, tov. Marko Hribar. Razstava bo odprta v počastitev prvomajskih praznikov in 3(Hetnice IMP in je prva razstava našega mladega sodelavca. Marko Hribar seje rodil 1. 1953, pri IMP se je zaposlil 1. 1971. Leto kasneje je naredil prvo intarzijo (intarzija je slika, narejena iz različnih vrst furnirjev, ki so nalepljeni na leseno podlago). Za to delo je potrebno precej potrpljenja, saj so furnirji zelo krhki in se radi lomijo. On najprej sliko nariše na papir in jo osenči, potem pa posamezne svetlejše in temnejše dele izrezuje iz furnirja in jih lepi na podlago. Tako počasi nastaja slika, ki jo v končni obdelavi še prelakira in tako zaščiti. »Za srednje veliko intarzijo porabim od 100 do 120 ur. Delam, kadar sem razpoložen. Včasih kar dve hkrati, včasih pa več dni sploh ne morem«, pripoveduje in nadaljuje: » Zanima me, kaj bodo rekli obiskovalci razstave. Zanimanje za intarzije je kar veliko. V jedilnico bom dal tudi knjigo, kjer bodo obiskovalci lahko zapisali svoje pripombe, želje, sugestije, kar bo zame zelo dragoceno.« Na razstavi bo 12 intarzij, 1 lesorez in kip iz lesa, ki ga dokončuje za razstavo. Intarzije bo delal še naprej, saj je to njegov konjiček. Pravi, da bi rad poskusil obdelovati še kak drug material, pa zaenkrat še ne ve. kako bi se ga lotil. Nekaj intarzij je tudi že prodal. »In to komisijsko. Postavil sem ceno 1.100 din in kupec je potem moral odšteti zanjo kar 2.400 din, kar sc mi zdi preveč. Cena pa je tako narasla zaradi velikega povpraševanja, sicer pa moj namen ni delati za denar«. Ob tej razstavi,vpija poudariti prizadevanja osnovne organizacije sindikata T OZD Klima. oz. kulturnega referenta, ki je razstavo tudi organiziral. Upamo, da je led prebit in da imamo med člani kolektiv 1 > a. k: goji podobne konjičke, pa zanj ne vemo. I°v H n i pa želimo. hi razstava dobro uspela in da bi še kdaj pripravil podobno raz.-tavo. T ČTDIJC DENAR ZA ONKOLOŠKI INŠTITUT Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata DSSS je na zadnji seji obravnaval tudi predlog, da za umrle svojce članov kolektiva ne bi več kupovali venca. Izvršni odbor je predlog sprejel in sklenil, da bo ob vsaki smrti svojcev člana kolektiva nakazal onkološkemu inštitutu 500 din namesto venca na grob. Menimo, da bi se sklepu IO osnovne organizacije sindikata DSSS lahko pridružile tudi ostale osnovne organizacije. IZLET DELAVCEV TOZD Osnovna organizacija sindikata TOZD je organizirala za svoje člane 16. in 17. 4. 1977 izlet v San Marino. Udeležilo se ga je 120 delavcev. Potovali smo s Kompasovimi avtobusi. V vsakem avtobusu je bil vodič, ki nas je med potjo seznanjal z vsemi najpomembnejšimi zgodovinskimi podatki. Pot nas je vodila preko Sežane v Padovo, Bologne, Rimini, San Marino in preko Benetk nazaj v Ljubljano. Večji del stroškov je plačala osnovna organizacija, ostalo udeleženci. Izlet je bil zelo dobro organiziran, za kar se zahvaljujemo vodstvu osnovne organizacije našega sindikata. T. P,- • TOZD TRAA INVENTIVNA DEJAVNOST Pomen inventivne dejavnosti za nadaljnji razvoj tehnoloških procesov je dobro poznan vsem delavcem v temeljni organizaciji. Ta dejavnost je zadnja leta občutno zaživela, predvsem pa po sprejetju samoupravnega sporazuma o inovacijah. Delavci razmišljajo o izboljšanju pogojev dela, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih in niso zadovoljni oz. se ne sprijaznijo s sedanjo tehnologijo obdelave, temveč razmišljajo o sodobnejših tehnoloških prijemih in v ta namen snujejo naprej. To je tudi razvidno iz števila predlagateljev, ki komisiji za inventivno dejavnost pošiljajo vedno'nove predloge. Prav tako je tudi strokovni sodelavec polno angažiran, saj mora občasni- reševati tudi zapletene probleme in se pri vsakem konkretnem predlogu skupno s komisijo opredeliti za ugotovitev ali gre za izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog. Zato nekatere predloge komisija nekoliko dlje rešuje, vendar še vedno v sprejemljivih rokih. Anton Golobič Pri opredelitvi inovacije in njenemu reševanju s komisijo uspešno sodelujejo tudi predlagatelji, tako da so že v samem postopku razčiščena nejasna vprašanja in dobi delavski svet predloge z jasno obrazložitvijo. Delavski svet je na seji dne 16. 3.1977 na predlog komisije sprejel naslednje sklepe o izplačilu nagrad inovatorjem: ANTON GOLOBIČ se je zaposlil pri podjetju dne 4. 12. 1968 kot ključavničar, nato pa si je z izobraževanjem ob delu pridobil naziv VK strojnega ključavničarja. Sedaj pa uspešno opravlja delovne naloge kot skupinovodja delovnega procesa na rezkalnih in vrtalnih strojih. Samoiniciativno je izdelal povrtalo za obdelavo ohišij črpalk Junkers. S tem povrtalom se je v celoti odpravil pri tovrstni obdelavi izmet in je ustvarjen prihranek v višini 111.161 din. V skladu s sporazumom o inovacijah se mu izplača enkratna denarna nagrada v višini 8.803 din. IVANKA JURIČ je zaposlena pri podjetju od 20. 1. 1960 in sedaj dela na delovnem mestu priučenega ključavničarja na »štanci«. Na lastno iniciativo je pri izdelavi tesnil za črpalke, ventile in dri. izdelke uporabila odpadni material, ki je do sedaj štei kot odpad in je iz tega odpadnega mate- riala izdelovala oz. izdeluje tesnila manjših dimenzij. S tem svojim posegom je ustvarila prihranek na materialu v višini 19.062 din. Kljub temu da je obveznost vseh zaposlenih, da smotrno ravnajo z odpadnim materialom, da tudi to spada v delovno področje vsakega posameznika, je po predlogu komisije, ko je to problematiko obravnavala, bilo ugotovljeno, da je Ivanka Jurič uspešna delavka, ki ima primeren odnos do delovnih sredstev in smotrno uporablja odpadni material in je bila na osnovi ustvarjenih prihrankov izplačana enkratna denarna nagrada v višini 2.678 din. Pripominjamo, da je ta primer za vzgled tudi drugim delavcem. CIRIL SEČNIK, zaposlen pri podjetju od 1. 8. 1971 na delovnem mestu skupinovodje brusilni-ce, je izdelal dodatni del na strojnem primežu za univerzalni brusilni stroj Geometrik in je na ta način dosegel večjo uporabnost pri brušenju pro-filnih nožev. Izdelani konjiček k delilni glavi Geometrika tudi omogoči natančno ponovno vpenjanje po meritvah izven stroja. Komisija je ugotovila, da so njegovi predlogi uporabni in jih je štela kot tehnične izboljšave, vendar pa ni bilo mogoče natančno ugotoviti prihranka, ker je bilo ugotovljeno, da se je uporabnost orodnega brusilnega stroja bistveno povečala. V skladu s predlogom komisije mu je bila izplačana enkratna denarna nagrada v višini 700 din. ANTON MIŠJA, zaposlen pri podjetju od 15. 9. 1975 na delovnem mestu KV kovinostrugarja, je prav tako naslovil na komisijo dva predloga in sicer pripravo za vpenjanje z vpenjalnimi čeljustmi za priključnico tipala in uporabo celofan papirja pri popravilu drogov za ventile RVm in RVz in je na ta način dosegel natančnost obdelave površin, vendar pa je bilo ugotovljeno, da ne gre za tehnično izboljšavo in prihranek, temveč da gre za koristen predlog, s katerim je bilo doseženo to, da so se odpravile poškodbe drogov. Za koristen predlog mu je bilo po sklepu delavskega sveta izplačana enkratna denarna nagrada v višini 400 din. Z # DAN MLADOSTI Leto je naokrog in spet je pred nami praznik 25. maj — dan mladosti. Letos ga bomo praznovali še posebno slovesno, saj prav v letu 1977 teče že 40. leto, odkar je stopil na čelo ZKJ naš dragi tovariš Tito. Ob tem in ob njegovem visokem življenjskem jubileju mu bomo letos še posebej iz srca čestitali in mu zaželeli, da bi bil še dolgo med nami in nas vodil. V širok krog proslav letošnjega Dneva mladosti se bo vključila tudi mladina naše delovne organizacije. Na tej ravni smo ustanovili pripravljalni odbor, ki ježe izdelal okvirni program proslave.. Tako se bodo učenci naše delovne organizacije 25. maja ob 8. uri zbrali na Vojkovi ulici, od koder jih bodo avtobusi odpeljali do vznožja Rašice. Od tam bodo odšli peš na Rašico, kjer bo pester kulturni program. Iz Rašice bodo nato peš odšli nazaj v Črnuče, kjer jih bo čakala malica, nato pa bodo sodelovc;: v raznih f or,Hh tekmovanjih. V______ ___________ Ivanka Jurič Koristen predlog FRANCA VODNIKA je komisija štela kot pozitiven in ga smatrala za koristnega in uporabnega. V ta namen mu je bila izplačana enkratna denarna nagrada v višini 100 din. V skladu z družbenim dogovorom o inovacijah, ki je bil objavljen v Ur. 1. SRS št. 4-77 in z razvojem tehnologije v TOZD bi bilo potrebno še bolj spodbujati delavce k inventivni dejavnosti (izumiteljstvu, novatorstvu in racionalizatorstvu) kot sestavni del delovnega procesa z namenom, da se kontinuirano izboljšujejo rezultati in pogoji dela. RUDI BUKOVEC --------------------------------------- Letos se bodo v program proslave aktivno vključili tudi pripadniki JLA in tako bomo še bolj poglobili sicer že sedaj dobro sodelovanje med JLA in mladino IMF. O natančnem programu prireditev ob dnevu mladosti vas bomo pravočasno obvestili. Želimo, da bi na letošnji proslavi sodelovali vsi učenci. Zato pričakujemo, dragi mladi tovariši, da se boste 25. maja (ko bo za vas dela prost dan) odzvali vabilu in se zbrali ob 8. uri v Vojkovi ulici. ODBOR ZA IZVEDBO PROSLAVE ___________v N • XXI. POHOD V LJUBLJANI XXI. pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« bo 7. maja (manife-stativni pohod), 8. in 9. maja pa tekmovalni del. Udeležimo se ga v čimvečjem številu. \_________________________________ J TOZD PROJEKT-MONTAŽA KOPER Z LASTNIMI MOČMI IZ TEŽAV TOZD Projekt, montaža Koper je bila prva dva letošnja meseca v zelo težkem položaju. Ostali so skoraj brez dela in tudi brez kakšnih večjih perspektiv, da bi se lahko hitro izvlekli. Februarska realizacija je bila z nekaj več kot 1,7 milijona din res porazna. Vse to in še kopica drugih nerešenih problemov je zahtevala ukrepanje. Nekateri vodilni delavci so dobili nezaupnico. Sedaj se je položaj že skoraj docela uredil. Da pa bi zvedeli še nekatere podrobnosti, smo za razgovor prosili direktorja TOZD ing. Lada Aliča. — Kdaj in zakaj se je začel položaj TOZD PM obračati na slabše? »Kakšno je bilo stanje v tem kolektivu pred priključitvijo Simpleksa, ne vem. Po združitvi je bilo treba precej takta, diplomacije in potrpežljivosti, da so delavci ostali skupaj. To je za seboj potegnilo tudi določeno popuščanje, kar pa počasi preide v navado. Stvari hočeš vedno na zunaj lepo rešiti, znotraj pa ne ukrepaš. Razmere so se zaostrile leta 1976, ko smo imeli na različnih objektih več tehničnih napak. Sodu pa je izbila dno kotlovnica za Gradom v Kopru, t.j. v stanovanjskem naselju Semedela, kjer smo bili pogodbeni nosilci elektro-vodovodnih in toplotnih inštalacij. Do roka je nismo končali. Investitor je reagiral tako, da je večje delo nasproti naše uprave oddal konkurenci. To pa še ni najhujše. Januarja in februarja smo ostali skoraj brez dela. Vzrokov Zakaj, pa je več. Naj jih nekaj naštejem: dela, na nekaterih objektih smo izgubili zaradi lastne tnalomarnosti; izgubili smo objekte, ki pa jih nismo obdelovali mi, zaradi zaostrenih odnosov ni nihče kaj preveč razmišljal o prihodnosti. Da pa je bila mera polna, so se gradbena dela na nekaterih °bjektih, ki bi jih morali delati v teh mesecih, zavlekla.« — Kaj je bil glavni vzrok, da so se razmere tako hitro zaostrile? »Predvsem že omenjena kotlarna, ki je bila po °ceni družbenopolitičnih organizacij v TOZD dovolj velik razlog za nujne in hitre kadrovske spremembe.« — Kako ste reševali najtežje probleme? »Najtežji problem je bilo reševanje zaposlenosti- Izkoristili smo vse lanske in tudi del letošnjih dopustov. Veliko nam je pomagala TOZD PMI ari bor, ki je 15 monterjev vodovoda vzela na °šinjsko gradbišče.« — Ali so bili delavci tudi materialno prizadeti Zaradi nastalega položaja? »Na vsak način so. Odraz položaja so tudi današnji OD, ko lahko rečemo, da smo vsi prizadeti, ke je dela dovolj, monterji tudi več zaslužijo, ker s° tu norme, nadurno delo itd. Majhno realizacijo Prvih dveh letošnjih mesecev bo težko nadomesti-'• Tržne cene, ki jih dosegamo ob večji konkuren-Cl> so realno vedno slabše. Upam, da bomo letos Precej zmanjšali stroške s pripravo določenih stvari v delavnici. Zavedamo se, da je vsakih osem Ur v delavnici, najmanj 150 din prihranjenega v Primerjavi z delom na terenu.« ~~ Ali je februarska realizacija realna podoba vašega dela v februarju? »Ni. Je pa odraz malomarnosti nekaterih služb , r OZD, ki tako ali drugače sodelujejo pri do-ončni podobi mesečne realizacije. Začnemo ■ tiko kar pri prodajni, preko fakturne službe in ^°ncarno pri 6p"Sr|tivi. Sefi montaž so odgovorni, a delo, ki ga od dvajsetega do dvajsetega naredijo ’ tudi od dvajsetega do tridesetega zaračunajo. bruarska realizacija je tudi pokazala, da knjigovodstvo TOZD ni delalo, kot bi moralo in nismo pravočasno imeli vseh informacij, da bi lahko ukrepali v opera ti vi.« — Zakaj je konkurenca dobila dela na nekaterih večjih objektih v Kopru in okolici? »V Kopru predvsem objekt, ki sem ga že omenil, precej smo jih izgubili na Goriškem, za kar pa niso bili vzroki pri nas, ker jih nismo obdelovali mi. Dejstvo pa je, da smo izgubljali objekte tudi zaradi nepravilnega odnosa naše prodajne, tehnične službe in tudi monterjev do investitorjev.«. — Se je položaj sedaj že izboljšal? »Je. Trenutno so naši kurjavarji in klimarji 100 % zaposleni. Junija začnemo še na objektih, ki nam jih je preskrbel inženiring. Edino vprašanje je še delo za 10 vodoinstalaterjev, ki so še na Lošinju. V bodoče pa bomo zaradi pomanjkanja del morali vodoinštalaterje prekvalificirati v monterje centralne kurjave in klima naprav. V naslednjih številkah Informatorja bomo o tem objavili širše poročilo. Reči moram, da smo položaj rešili v glavnem z lastnimi močmi, pomagal nam je tudi glavni direktor tov. Stanko Krumpak in pa TOZD Maribor, kjer smo zaposlili že omenjenih 15 monterjev, dobili pa še njihov objekt na Tolminskem, ki pa ga bomo delali kasneje.« — Boste sami v celoti kos nastalemu položaju? »Izučilo nas je, da se edino nh lastno komercialno službo lahko zanesemo. Ta pa mora preskrbeti dovolj dela, da bomo vedno sami obvladali nastale položaje. Jasno je, da morajo dobro delati tudi vse ostale službe TOZD.« TOZD Projekt — montaža Koper ima okoli 410 zaposlenih v treh proizvodnih enotah: Kopru, Novi Gorici (70 do 80), Postojni (45). Pri Delavski univerzi v Kopru 35 monterjev obiskuje poklicno šolo, ki jo bodo letos decembra zaključili. Potem bodo šolo ponovili, da bodo tako imeli vsi monterji možnost pridobiti kvalifikacijo, če je še nimajo. Poleg tega se izobražuje ob delu 14 članov kolektiva. Letos je TOZD prvič delavcem plačala stroške šolanja. — Katerim področjem dela boste odslej posvetili več pozornosti? »Tistim, ki so nas v preteklosti tepla — roki, kvaliteta, strokovni kadri. Ob hitri rasti TOZD (v štirih letih od 100 do 400 zaposlenih), smo premalo poskrbeli za določene kadre, ki jih na obali primanjkuje ali pa jih sploh ni. To je tudi eden od vzrokov, da smo v takšnem položaju. Brez visoko strokovnih kadrov ne moremo in zato smo DS tudi predlagali, da vsako leto izdvojimo sredstva za eno kadrovsko stanovanje, ki ga bo dodeljeval delavski svet. Druga naloga je izobraževanje lastnega tehničnega kadra. Zavedamo se, da je odnos vodilnih monterjev in monterjev na gradbiščih do dela, do rokov najboljša reklama za nas.« — So bile potrebne tudi večje kadrovske spremembe? »Bile in so še v teku in če bo potrebno, bomo naredili še nekatere. V stabilizacijskem programu, ki smo ga sprejeli na zborih, smo zapisali, da naj odgovorna delovna mesta zasedejo takšni ljudje, ki bodo na teh delovnih mestih dobro delali. Takšna odgovorna delovna mesta pa se začnejo z vodilnimi monterji.« — Ali bodo sedanje težave pri vas tudi kaj vplivale na razmerje med TOZD OV, PMI in PM? »Najbrž ne. Da je tako, kot je, smo krivi mi v Direktor TOZD PM Koper Ladislav Alič, dipl. inž. strojništva Kopru, ne pa nobena od omenjenih TOZD. Veliko pa pričakujemo od inženiring službe.« — Kakšne zaključke lahko naredite ob temeljiti analizi dogajanj v zadnjih mesecih pri vas? »Ne smemo več čakati, da se bodo problemi kopičili. Vedeti moramo, da ni organizacija shema na papirju, ampak jo sestavljajo ljudje. Ko ugotovimo, da nekdo svojega dela ne opravlja tako, kot od njega pričakujemo, se je treba takoj z njim pomeniti in mu v skrajnem primeru dati drugo ustrezno delo, ki ga bo dobro opravljal v svoje in zadovoljstvo drugih. Več pozornosti bomo morali posvetiti organizaciji dela, zmanjšati stroške, pregledati in poiskati vse notranje rezerve.« — Kdaj bo delo zopet normalno steklo? »Delo že noramalno teče in ko bomo delali še v Beogradu in Gostivarju, bomo več kot zasedeni. Na normalen potek dela pa jasno vpliva dobra priprava dela. Tu pa ugotavljamo, daje kup napak nastalo iz čiste malomarnosti nekaterih administrativnih služb. Monterji na gradbiščih bi radi delali in kritike na zborih se največkrat končajo z besedami: dajte nam material in delo in vsi problemi bodo rešeni.« — Ali vas je sedanja kriza morda le našla nekoliko nepripravljene? »Prav gotovo je. Predvsem zato, ker nismo imeli dobro organizirane komercialne službe. Časi, ko so investitorji prihajali v hišo, so za vedno minili. Za vsako delo se je treba boriti, zato pa potrebujemo strokovno in kadrovsko dovolj močno komercialo, ki bo obvladovala vsaj primorsko.« — Ali bo potreben popravek plana TOZD PM ali pa ga boste kljub vsemu izpolnili? »Če bomo tako nadaljevali, kot smo sedaj začeli, rebalans verjetno ne bo potreben. Skušali bomo doprinesti zamujeno. Volje pri delavcih je dovolj, računamo pa tudi na pomoč inženiringa, ki naj bi nam zagotovil določena dela.« TONE ŠTRUS • NAMIZNI TENIS NA RAVNAH SGP Kograd iz Dravograda je na Ravnah organiziralo tekmovanje v namiznem tenisu ŠIG 77 za ženske in moške ekipe. V zelo lepi telovadnici OŠ Prežihov Voranc se je v celodnevnem tekmovanju pomerilo kar lepo število ekip — 17 ženskih in 17 moških eni z več, drugi z manj uspeha. Med to množico se tudi naši ekipi nista najbolje odrezali, to pa zato, ker sta obe naleteli že v drugem kolu na zelo močni ekipi Konstruktorja iz Maribora, ki sta tudi kasneje z uvrstitvijo v finale dokazali svojo moč. Pa kljub temu moramo pohvaliti naše mlade predstavnike, saj so se borili in dostojno zastopali IMP, z več možnosti vadenja pa bi gotovo dosegli tudi boljši uspeh. ŠTEVILO NESREČ PRI DELU SE JE ZMANJŠALO V letu 1976 je bilo v IMP zaposlenih povprečno 5561 (4585) delavcev in vajencev. Od tega se jih je poškodovalo 472 (458) ali 8,49 % (9,99 %) od povprečnega števila zaposlenih. Zaradi poškodb pri delu je bilo izgubljenih 48.872 (41952) delovnih ur, od tega 41.136 (37.144) ur v breme delovne organizacije in 7.736 (4.808) delovnih ur v breme zdravstveni skupnosti (številke v oklepajih predstavljajo podatke za leto 1975). Kako so bile pri skupnem številu nesreč pri delu udeležene posamezne TOZD in koliko je bilo izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo v posameznih TOZD, nam pokaže tabela št. 1 (TOZD PB, Zastopstva, DS in DSSS v tabeli niso prikazane, ker niso imele poškodb, razen DSSS, ki je imela eno poškodbo v letu 1976). Po mesecih so se nesreče pri dnevi. Na sedmem mestu je delu dogajale takole: največ december z 38 (37) nesrečami in nesreč se je pripetilo v februarju 443 (286) izgubljenimi delovnimi in to 56 (31) z 985 (444) izgub- dnevi. Osmo mesto si delita Ijenimi dnevi, sledi september, ko meseca april in junij, ko se je se je pripetilo 50 (54) nesreč in je pripetilo po 37 (30,31) nesreč pri bilo izgubljenih 634 (538) delov- delu, a je bilo izgubljenih aprila nih dni. Na tretjem mestu je 469 (357), junija pa 328 (294) avgust, ko se je pripetilo 46 (.36) delovnih dni. Na devetem mestu nesreč in je bilo 5 18 (492) izgub- je november z 34 (37) nesrečami, Tabela .st. 3 POŠKODBE PO DEL/H TELESA Ijenih delovnih dni. Na četrtem in 409 (5.37) izgubljenimi delov -mestu je januar, ko se je pripetilo nimi dnev i. Na desetem mestu je 48 (44) nesreč pri delu in je bilo oktober z 26 (57) nesrečami pri 747 (502) izgubljena delovna delu in 326 (680) izgubljenimi dneva. Na petem mestu je marec delovnimi dnevi. Na zadnjem to s 40 (36) nesrečami pri delu in je na enajstem mestu je julij, ko 463 (436) izgubljenimi delovnimi se je pripetilo 24 (35) nesreč pri dnevi. Mesec maj je na šestem delu in je bilo 308 (381) izgubljeni e stu z 39 (30) nesrečami in 479 nih delovnih dni. (297) izgubljenimi delovnimi Če nesreče pri delu pogledamo po posameznih delovnih mestih, pa dobimo naslednje rezultate: Število poškodb Izgub. del. dni Delovno mesto 1976 1975 1976 1975 Na strojih 84 95 1.067 947 Druge obratne 328 325 4.066 3.767 Na poti v službo 38 21 632 254 Na poti iz. službe 22 17 344 376 Skupaj: 472 458 6.109 5.244 Pogostost nesreč pri delu je 100.000 izvršenih delovnih ur. pokazatelj, ki nam pove^ koliko Rezultati so naslednji: na prvem nesreč pri delu se je pripetilo na mestu je Livarna z 9,94 (1 1,81) ::: a 1 v. 1 I 1 procent ponesrečenih od povprečnega števila zoposlenih M število izgubljenih an< na eno nesrečo EM BUŠK eiKO oris. TRM iSl Tla S VIP n N nesrečami. V opravičilo naj povemo, da ima prav gotovo ta TOZD najtežje pogoje dela. Sledi TOZD Skip z 8,44 (7,28) nesrečami pri delu. Na tretjem mesti; je TOZD TRAA z 7,56 (7,53) nesrečami pri delu. Na četrtem mestu je TOZD PM1 Maribor z 6,30 (4,52) nesrečami pri delu, sledi TOZD EKO Ptuj z 5,61 nesrečami pri delu. Na šestem mestu je TOZD OV Ljubljana z 5,38 (5,58) nesrečami pri delu. Na sedmem mestu je TOZD Klima, ki ima 5,05 (9,31) nesreč pri delu. Na osmem mestu je TOZD TIO Idrija z 4,91 (6,86) nesrečami pri delu, sledi TOZD Elektromontaža z 4,56 (4,69) nesrečami pri delu. Na desetem mestu je Blisk M. Sobota z 4.44 nesrečami pri delu. Na enajstem mestu je TOZD PM Koper s 4,29 Tabela čt. 2 (4,80) nesrečami pri delu. Na dvanajstem mestu je TOZD Dvigalo, ki je imelo 4,14 nesreč pri delu. TOZD TEN je na trinajstem mestu z 3,11 (4,99) nesreč pri delu. TOZD PB, Zastopstva, Družbeni standard in DSSS so imeli 0,14 (1,16) nesreč pri delu. Po dnevih so se nesreče pri delu dogajale takole: v ponedeljek se je pripetilo 98 nesreč, v torek 117, sreda 96, četrtek 70, petek 69 in v soboto 22 nesreč. Nesreče pri delu po urah pa prikazuje tabela št. 2. Po kvalifikacijah so se nesreče pri delu dogajale takole: največ se je poškodovalo KV delavcev in to kar 241 ali 51,1%. PK delavcev se je ponesrečilo 96 ali 20,5 %, NK delavci so se ponesrečili v 57 primerih ali 12,1%. VKV delavcev se je ponesrečilo 28 ali 5,9 %. V enakem številu so zastopani tudi vajenci. V 22 primerih ali 4,7 % pa so zajete ostale kvalifikacije. Ako pogledamo vzroke poškodb dobimo naslednje rezultate: zaradi nevarnega in nepravilnega načina dela se je.pripetilo 173 nesreč pri delu. Vkljub temu, da smo v jetu 1976 potrošili za zaščitna sredstva kar 5,794.581,00 din, pa so poškodbe zaradi neuporabe le teh na drugem mestu — 75 primerov. Prometne nesreče — 64 primerov so na tretjem mestu, sledi nepravilen način prenašanja ali dviganja materiala —42 primerov. Na petem mestu s 35 primeri je neprevidna hoja po gradbiščih ali delavnicah. Na šestem mestu —; 22 primerov, so poškodbe zaradi neurejenih prehodov na gradbiščih. Na sedmem mestu — 20 primerov, so nesreče zaradi padcev predmetov z višine. Na osmem mestu so nesreče zaradi nepravilne uporabe orodja. Na devetem mestu so nesreče — 10 primerov, zaradi nepazljivosti sodelavcev in na desetem mestu so padci z lestve ali odra — 10 primerov. Kakšne so bile nesreče pri delu pa vidimo iz naslednjega: udarcev je bilo kar 121, odrgnin 83-Da se »ne bojimo« za oči pove to, da je bilo kar v 60 primerih treba iti k okulistu, da je vzel tujek iz očesa (kjer so zaščitna očala?)-Vreznin in ubodov je bilo 58, zvinov 50, zlomov 46, opeklin 3? in ostalih poškodb je bilo 17. Kako pa so bili poškodovani deli telesa pa nam pokaže tabela št. 3. Iz navedenih pokazateljev, si lahko ustvarimo sliko upoštevanja varnostnih ukrepov in varnostne discipline pri delu. Res je. da se je zmanjšalo število nesreč pri delu, vendar pa bo potrebno še bolj povečati varnostno disciplino, kajti tudi z zmanjšanjem števila nesreč pri delu borno povečali našo storilnost in s tem tudi izpolnitev postavljenih nalog. FRANC CIUHA POŠKODBE PO UftAH s\ & SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI, KI JIH SPREJEMAJO TOZD, DO IN SOZD Tek. Način sl. Naziv akta sprejetja Opombe I. ZATOZDINDSSS 1. Samoupravni spora- referen- tudi skupne osno-zum o združevanju dum ve za urejanje dodela delavcev ločenih pravic in obveznosti delavcev 6. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD delavci preko poobla- 7. Samoupravni sporazum o osnovah plana in planiranja delavci preko poobla- 2. Statut TOZD referen- dum 3. Pravilnik o določanju cen, pogojev in načina prodaje storitev in proizvodov delavski svet TOZD 4. Pravilnik o osnovah in merilih za razpo-porejanje čistega dohodka TOZD referen- dum vsebuje tudi osnove za razširitev materialne proizvodnje in rezerve S. Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD delavcev TOZD referen- dum vsebuje tudi določbe o pravicah na sredstva skupne porabe h. Pravilnik o delovnih razmerjih delavski svet TOZD vsebuje tudi določbe o odgovornosti delavcev in o štipendiranju ter izobraževanju delavcev T Pravilnik o varstvu pri delu delavski svet TOZD 8. Samoupravni sporazum o kriterijih za samoupravno določanje cen delavci vsebuje tudi določ- preko be glede pridobiva- poobla- nja dohodka ščencev TOZD, ki so med- sebojno povezane s skupnimi interesi pri pridobivanju dohodka 9. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih delavcev DSSS in uporabnikov njihovih storitev delavci TOZD in DSSS preko poobla- 10. Samoupravni sporazum o financiranju delavci združevanje sred- preko štev za razširitev poobla- materialne osno- ščencev ve dela in skupne rezerve 11. Samoupravni sporazum o ustanovitvi interne banke v delovni organizaciji delavci preko poobla- Pravilnik o splošnem delavski ljudskem odporu in svet družbeni samoza- TOZD ščiti Pravilnik o sistemi- delavski zaciji delovnih mest svet TOZD '0- Pravilnik o pravi- delavski cah. dolžnostih in svet odgovornostih čla- TOZD nov samoupravne delavske kontrole 'j' delovna organizacija • Samoupravni spora- referendum o združitvi dum •OZD v delovno ozganizacijo tudi skupne osnove obveznosti in odgovornosti delavcev 12. Ostali samoupravni vskladi- v drugi polovici le' splošni akti (pravil- lev z za- ta 1978 niki, poslovniki itd.) konom 13. Sprememba oz. dopolnitve registracije delovne organizacije in TOZD III. AKTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA 1. Samoupravni spora- referen- zum o združitvi de- dum v lovnih organizacij TOZD v SOZD 2. Statut SOZD večina delavcev v vsaki TOZD — • Delavski svet podjetja Delegati obravnavali analizo poslovanja Delavski svet se je sestal na 7. redno sejo 30. marca 1977. Med drugim je bilo na dnevnem redu obravnavanje analize poslovanja v letu 1976 in finančno poročilo za leto 1976, spremembe pravilnika o knjigovodstvu, letno poročilo glavnega direktorja. Delavski svet je tudi potrdil program za izvajanje določb zakona o združenem delu v delovni organizaciji in imenoval posebno komisijo. Ob obravnavanju analize poslovanja za leto 1976 je delavski svet sprejel naslednja priporočila: a) redno mesečno je treba obravnavati izvrševanje plana na sejah DS TOZD (določila SSTP) in sproti ukrepati, da ne bo potrebno izdelovati sanacijskih programov b) izdelati moramo posebno analizo, kako je s produktivnostjo dela v TOZD in v ta namen izdelati poseben in konkreten program s številkami, kako prekiniti negativne tendence (kompleksno od norm, organizacijskih izboljšav, izrabe polnega delovnega časa) c) prekiniti z ekstenzivnim zaposlovanjem in politiko novega zaposlovanja prilagoditi predvideni ostrejši gospodarski situaciji (sklepanje pogodb) d) investirati v najnujnejša orodja in strojno opremo, eventuelne presežke akumulacije združevati z drugimi TOZD, ki imajo bolj nujne potrebe e) posebno pozornost je treba posvetiti predvsem vezavi obratnih naložb, ki nam zmanjšujejo možnost investiranja v osnovne naložbe, po drugi strani pa dvigujejo stroške poslovanja in s tem postajamo vedno bolj dragi in manj konkurenčni f) v zaostreni gospodarski sutaciji moramo skrbeti predvsem za dobre poslovne odnose, za kvaliteto, za doseganje terminov iz pogodb^ solidarnost pri cenah, itd. Poslovno poročilo glavnega direktorja objavljamo v celoti, prav tako tudi program za izvajanje določb zakona o združenem delu. l; T Statut delovne organizacije • Samoupravni sporazum o urejanju med-^bojnii razmerij •OZD pri ustvarjanju skupnega prihodka Samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij •OZD pri ustvarja-"iu skupnega dohodka ^an,oupravni sporazum o skupnih osno-'ah in merilih za razporejanje čistega dohodka delavci TOZD z večino glasov delavci preko svojih poobla- delavci preko poobla- delavci po poobla- ščencih tudi skupne osnove obveznosti in odgovornosti delavcev O IMP ORGANIZIRA TURNIR Tudi v jubilejnem letu bo IMP organizator športne panoge na ŠIG 77. Odločili smo se za organizacijo tekmovanja v balinanju, kjer naša ekipa zaseda vidno mesto že vrsto let. Upamo, da bo tudi letos uspešno zastopala barve IMP. Tekmovanje bo 14. in 15. maja na balinišču RK Zarja ob Linhartovi cesti (poleg Zavoda za rehabilitacijo invalidov) z začetkom ob 8. uri zjutraj. Pokrovitelj tekmovanja je glavni direktor lov. Stanko Krumpak, v organizacijskem odboru pa so še: Stane Vrbovc — predsednik DS IMP, Jože Šubic — predsed- V BALINANJU nik konference DOS IMP, Anton Lah — organizator rekreacije IMP. Našo ekipo bomo sestavili 7. maja, ko bo na istem balinišču v organizaciji I OZD Elektromontaža tekmovanje med TOZD IMP v balinanju s pričetkom ob 9. uri. Vabimo člane IMP, da si ogledajo tekmovanja, ki so vedno zelo zanimiva. Balinarji Elektromontaže pa imajo trening v četrtek, 5. maja ob 17. uri na balinišču RK Zarja. • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI PRIŠLI V MESECU MARCU 1977 TOZD »Klima«, Ljubljana: Škoda Dragutin, KV ključ. Frank Jože, KV strojni ključ. Mikac Anton, KV monter Rožmanec Ivanka, administratorka Humar Milan, NSD kopirec Markelj Milan, spec. krivilec ploč. Debeljak Stjepan, pomožni ključavničar Doma Brane, NK delavec na montaži Kosi Alojzije, pomožni ključavničar Rizvič Zarif, pomož. sklad, delavec Čop Željko, KV monter Podpečan Rudi, spec. ključ. TOZD »Ogrevanje—vodovod«, Ljubljana: Blažič Nevenka, vodja obrač. oddelka Maček Mirko, montažni delavec Zupančič Niko, monter Hauptman Zvone, monter Semenič Cita, administratorka Dušak Alojz, strojni tehnik-priprav-nik Perčič Stanislav, monter Gorenčič Florjan, monter Golob Ivan, spec. monter Berend Stjepan, monter Mravlje Boris, montažni delavec Matulin Dragutin, monter Bartok Stjepan, monter ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, še posebno pa sindikalni organizaciji TOZD OV za podarjeni venec. JANEZ ROZMAN TOZD »SKIP«, Ljubljana: Husič Mandija, PK spec. varilec Novak Emil, PK spec. ključavničar Popovič Nenad, PK spec. ključavničar Stanovnik Franc, PK plastikar Vinski Ivan, NK voznik viličarja Ramič Zlatko, NK pom. plastikar Merčun Milan, PK pom. ključavničar Kržišnik Alojz, NK montažni delavec Zor Daniel, KV ključavničar TOZD »TRAA«, Ljubljana: Marič Ivan, KV strugar Ferbar Slavko, PK strugar Savič Mitar, PK ličar Sešek Boris. KV strugar Denadič Milenko, pripravnik z višjo izobrazbo Crljenica Miro, PK varilec Horvat Marjan, PK strugar Beber Ivan PK ključavničar Perpar Alojz, KV kovinostrugar Krvina Zvonka, administrator TOZD »Elektromonlaža«, Ljubljana: Biček Marinka, NSU strojepiska Oblak Aleksander, KV monter Poznič Lovrenc, KV monter Grabnar Bruno, VSU tehn. direktor Mezga Anton, KV monter Slunjski Josip, KV monter Vargek Božidar, KV monter Koca Redep, NK mont. delavec TOZD »TEN«, Ljubljana: Štrakl Tomaž, vodja kadrovsko-sploš-nega sektorja Štefančič Srečko, pomožni elektrikar TOZD »Dvigalo«, Ljubljana: Oholina David, elektromehanik Božič Branko, elektromehanik Murgelj Ivan, PK delavec Jezeršek Janez, direktor tehničnega sektorja Mihulčič, učenec v gospodarstvu TOZD »Projektivni biro«, Ljubljana: Fujan Aleš, SS pripravnik Vasič Slavko, VSU pripravnik Trplan Bojan, SSU pripravnik Čekada Janez, VSU pripravnik Felicijan Ivan, ing.-projektant-sode-lavec Kočar Andrej, tehnični risar Ambrož Drago, projektant sodelavec DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB, LJUBLJANA: Istenič Olga, referent v knjigovodstvu Smith Simona, prevajalka Baranašič Leonard, vratar-čuvaj Jovanovič Miodrag, dipl. ing.-vodja predstavništva Horvat Šarika, operater mehanogra-fi je TOZD »Projekt, montaža, inženiring«, Maribor: Bervar Jelka, SS delavka Koletnik Feliks, KV delavec Lampreht Jožef, KV delavec Obrulj Milan, KV delavec Petovar Zlata, SS delavka Šprah Ivan, KV delavec Gorišek Stanislav, KV delavec Žerjav Ivan, NK delavec Kniplič Cvetka, NS delavka Repnik Anton, KV delavec Kokot Alojz, KV delavec Kosar Zlatko, KV delavec Weiss Darko, KV delavec Dobaj Bojan, NK delavec Zafred Alfred, SS delavec TOZD »Projekt-montaža«, Koper: Vuk Marijan, KV delavec Bedenk Dušan, KV delavec Sabadin Adrijano, KV delavec Kaluža Marija, NSŠ za dol. čas Rus Alojzija, NK delavka Bembič Lucijane, VIš. strok, delavec TOZD »Livarna«, Ivančna gorica: Godec Edo, NK delavec Kneževič Željko, NK delavec Kastelic Miha, NK delavec Šemrov Anton, KV delavec Škufca Martin, NK delavec Čiriči Sabri, KV delavec Govekar Amalija, NK delavka Murn Anton, NK delavec Zupanc Janez, NK delavec Pucelj Sonja, NK delavka Pevec Franc, NK delavec TOZD, »PANONIJA«, M. Sobota Škodnik Karel.KV kovač Urbanč Anton,KV str. ključ. Tijanič Vučina KV varilec Čontala Alojz, KV ključav. Vinčec Štefan,KV ključavničar Lapoša Anton,NK delavec Voroš Ladislav, NK delavec Benkič Herman, NK delavec Zver Janez, strojni tehnik Roškar Franc,NK delavec Šoštarec Anton, KV ključavničar Duh Franc,KV ključav. Gomboc Franc, KV ključavničar Osojnik Leopold, KV kovač Hajduk Janez, KV ključavničar Porš Rudolf, KV ključavničar Malačič Ludvik,NK delavec Jablanovec Štefan,NK delavec Antolin Milan.KV avtomehanik Ribarič Jožef, N K delavec Horvat Stanko,KV ključavničar Lainšček Franc,KV ključavničar Sukič Herman,KV avtomehanik Kuzma Ludvig KV avtomehanik Madjar Franc.NK delavec Bohar Franc,KV ključavničar Petrovič Drago, KV ključavničar Kranjec Jožef,NK ključavničar Lejko Drago,NK delavec Gonza Anton NK delavec TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj: Kosec Ciril, pomožni skladiščnik Milošič Anton, NK delavec Štumberger Franc, monter centralne kurjave Petek Daniel, elektroinstalater ODŠLI V MESECU MARCU 1977 TOZD »Klima«, Ljubljana: Novak Josip, sporazumno Malovašič Štanko, v JLA Flajs Franc, v JLA Škufca Jože II, v JLA Demžič Ivan, v JLA Leben Niko, v JLA Bukovič Slavko, v JLA Femc Stanislav, v JLA Javornik Dušan, izjava delavca TOZD »Ogrevanje-vodovod«, Ljubljana: Perčič Ivan, v JLA Čuk Ladislav, v JLA Zdešar Stanko, v JLA Grum Marjan, v JLA Mišmaš Franc, v JLA Peterlin Viktor, v JLA Bukovec Bojan, v JLA Dovečer Mladen, v JLA Rupnik Bojan, v JLA Pave Ivan, na željo delavca Vučenik Zlatko, v JLA Brežnjak Josip, v JLA Petelin Marko, v JLA Kremžar Valentin, v JLA Glavič Roman, v JLA Jančar Janez,razveljavitev uč. pog. Kočar Marjan, v JLA TOZD »SKIP«, Ljubljana Merčun Boris, v JLA Jeraj Marjan, v JLA Zor Daniel, sklenil delovno razmerje Bojič Milanko, na lastno željo Husič Mandija, na lastno željo TOZD »TRAA«, Ljubljana: Lavše Franc, v JLA Marič Ivo, v posk. dobi Bombač Bojan, sporazumna odpoved INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE Let. TOZD »Elektromonlaža«, Ljubljana: Gligorovič Prva, na željo delavke Ovca Franc, v JLA L evačič Stanko, v JLA Macele Iztok, v JLA Brajda Andi, v JLA Varga Marjan, v JLA Križaj Tomislav, v JLA Marinč Zvone, v JLA Golanč Anton, v JLA Šmid Stojan, v JLA Napotnik Božidar, v JLA Goleš Boris, v JLA Horvat Dragutin, na željo delavca Klodič Ivica, na željo delavca Hace Stane, samovoljno Miklavc Karel, prem. v DSSS V spomin Mirku Šainu Članom kolektiva IMP TOZD TEN in vsem, ki ste ga poznali ali z njim sodelovali, sporočamo žalostno novico, da je kruta usoda, ki ne prizanaša nikomur (prometna nesreča) iztrgala iz naših vrst v najlepših letih njegovega življenja našega sodelavca predstavnika Šain Mirka iz Mostarja. Tov. Šain Mirko se je rodil 4. 8. 1938 v Varešu. V IMP TOZD Tovarni elektronaprav se je zaposlil v aprilu 1974, kot naš predstavnik za področje Bosne in Hercegovine. Mirko se je takoj po nastopu dela v naši TOZD zelo priza- devno vključil v delo in z vso vnemo začel izvajati svoje težke naloge pri pridobivanju novih poslovnih partnerjev in novih pogodb. Njegova prizadevnost in delovni elan sta kaj kmalu rodila uspešne zaključke in s tem pripomogla k našim skupnim ciljem doseči čim večjo realizacijo proizvodnje in poslovnega uspeha. Vsi, ki smo Mirka pobliže poznali, smo se lahko prepričali, da Mirko ni bil samo poslovni pos bil zelo sodelavec, temveč je dober in iskren tovariš ter prijatelj z vsemi, s katerimi je sodeloval po svoji službeni dolžnosti. Z izgubo dragega Mirka je nastala v naših vrstah velika vrzel, katero ne bo lahko zapolniti, prav gotovo pa ne bomo mogli Mirka nikoli nadomestiti, kot človeka in tovariša, kateremu smo dolžni za njegovo delo izreči le zahvalo in priznanje. IMP TOZD TEN PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI TOZD »TEN«, Ljubljana: Grum Marjan, odpoved delavca Laznik Tomo, v JLA Sivic Anton, v JLA Agovič Jonuz, v JLA Keber Miran, v JLA TOZD »DVIGALO«, Ljubljana: Fekonja Bojan, v JLA Bavdek Darko, prek. uč. pog. TOZD »Projektivni biro«, Ljubljana: Laninšek Jožica, sporazumno Delovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana: Sadar Franc, na željo delavca Razbelj Vlado, v JLA Pukl Mija, sporazumno TOZD »Projekt-montaža-inženiring«, Maribor: Neuberger Erika, sporazumno Blažon Drago, v JLA Kokol Miran, v JLA Sattler Darja, sporazumno Mezek Ludvik, sporazumno Planinšek Zlatko, sporazumno Paj Valter, sporazumno TOZD »Projekt-monlaža«, Koper: Santič Ivan, v JLA Grižon Miro, v JLA Močnik Stanislav, v JLA Črnac Adrijan, v JLA Kranjc Alojzij, na lastno željo Novak Rado, upokojitev Ivanič Franc, v JLA Vehar Franc, na lastno željo Kranj Igor, v času poskušnje, odpoved TOZD Božič Miro, v JLA Gerič Tofik, prekinitev učne pogodbe TOZD »TIO«, Idrija: Oblak Mirko, sporazumno TOZD »Livarna«, Ivančna gorica: Glavič Cveta, odpoved delavke Zaletel Bogdan, odpoved delavca Lavrič Justi, upokojitev Blatnik Alojz, sporazumno Mavravič Lado, odpoved delavca Kološa Majda, odpoved delavke Ozimek Slavko, samovoljno Pečjak Stane, odpoved delavca Krejan Metka, odpoved delavke Simič Stjepan, samovoljno TOZD »Panonija«, Murska Sobota: Peterka Geza, odpoved delavca Čurič Drago, samovoljna prekinitvi Cipot Štefan, izjava delavca Bargnja Štefan, odhod v JLA Kerčmar Ludvik, odpoved delavca Puhan Marjan, odhod v JLA Kavaš Marjan, odhod v JLA Horvat Vladimir, izjava delavca Farkaš Peter, izjava delavca TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj: Duh Franc, začasno del, razmerje Milošič Anton, v JLA Silak Vladimir, na lastno željo Šegula Alojz, v JLA RAZPIS PROSTIH UČNIH DELOVNIH MEST Interni razpis prostih učnih mest nima namena samo informirati člane kolektiva o tem, koliko učencev, katerih poklicev in v kateri TOZD bomo sprejeli. S tem razpisom želimo zainteresirati vse člane kolektiva, da po svojih močeh pri kadrovanju mladega kadra sodelujejo. Prihodnost tudi našega podjetja leži na mladih. Ne sme nam biti vseeno, kdo bodo ti niladi, ki bodo čez nekaj let stebri in kreatorji usode našega podjetja. Še Posebej moramo temu vprašanju posvetiti toliko večjo skrb, ker gre za enkraten tako masoven sprejem. Apeliramo na vse, da v svojem domačem okolju pravilno tolmačijo možnost vključevanja v uk pri našem Podjetju in s tem pridobijo dobre, pridne fante, ki bodo kos nalogam Poklica, za katerega se odločijo. Kandidati za vpis v uk morajo izpolnjevati naslednje pogoje: !■ da je končal 8 razredov osnovne šole 2. da je telesno in duševno zdrav in zmožen za poklic, za katerega se je odločil (zdravniško spričevalo dobi pri našem zdravniku). Prosta učna mesta so v naslednjih TOZD: TOZD »Ogrevanje — vodovod«, Ljubljana, n.sol. o., Ljubljana, Titova monter centralne kurjave 13 monter vodovodnih naprav 3 monter izolater 2 ~~ trgovec tehnične stroke 2 — ključavničar 3 — strojni ključavničar 1 — orodjar 1 — brusilec 1 — obratni elektrikar 1 TOZD »SKIP«, Ljubljana, n.sol. o., Ljubljana, Celovška 479: — konstrukcijski ključavničar 8 — strojni ključavničar 1 TOZD »Dvigalo«, Ljubljana, n.sol. o., Ljubljana, Smoletova 18: —^elektromehanik 15 — strugar 2 — rezkalec 1 — strojni ključavničar 2 — ključavničar 5 TOZD »Projekt — montaža — inženiring«, Maribor, n. sol. o., Maribor, Ljubljanska 9: — monter centralne kurjave 6 — vodovodni inštalater 2 — monter klimanaprav 4 — ključavničar 2 proizvodnja-montaža«, Ljubljana, n.sol. o., Ljubljana, 8 2 10 2 TOZD »Klima -Vojkova 58: ključavničar strojni ključavničar monter klimatskih naprav trgovec tehnične stroke Tozd »Eelektromontaža«, Ljubljana, n.sol. o., Ljubljana, Titova37: elektroinstalater 21 TT mehanik 2 obrat v Slovenskih Konjicah: elektroinstalater 5 ~~ ključavničar 5 TOZD »Tovarna elektronaprav«, Ljubljana, n.sol.o., Ljubljana, Vojkova 58: 3 2 5 3 1 1 ključavničar ličar elektroinstalater RTV mehanik orodjar orodjar-rezkalec o., OZD »Tovarna regulacijskih armatur in aparatov«, Ljubljana, n. sol. lubljana#Ulica Jožeta Jame 12: kovinostrugar 4 TOZD »Projekt — montaža«, Koper, n.sol. o., Koper Ul. 15. maja 4: — monter ogrevalnih naprav 5 — monter klima naprav 4 — monter izolater 2 TOZD »Livarna«, Ivančna gorica, n.sol.o., Ivančna gorica: — obratni elektroinstalater 4 — ključavničar-splošni 4 — strugar 4 TOZD »Tovarna instalacijske opreme«, Idrija, n.sol. o., Idrija, Vojkova 6: — ključavničar 5 TOZD »Blisk«, Murska Sobota, n.sol.o, Murska Sobota, Lendavska 5: — elektroinstalater 10 — klepar 5 — vodovodni inštalater 5 — monter ogrevalnih naprav 10 TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj, n.sol. o., Ptuj, Zadružni trg 11: — elektroinstalater 6 — elektromehanik 2 — vodovodni inštalater 2 — monter centralne kurjave 2 — klepar 2 — ključavničar 8 _______________________________________________________________________/ MAJ 1977 TOZD ELEKTROMONTAZA IZBOLJŠANO IZDELOVANJE STIKALNIH OMAR Ing. Alojz Krečun je izdelal nov sistem pri vpenjanju panelov v omarice. V obratu TOZD Elektromontaža v Slovenskih Konjicah izdelajo letno kar precej najrazličnejših omar, od katerih pa je skoraj vsaka unikat. Pri delu so se večkrat srečevali z vprašanjem, kako pritrditi panele, da ne bo pri končni montaži težav. In ravno te so velikokrat bile in že prebarvana omara se je poškodovala. O teh težavah je razmišljal tudi ing. Alojz Krečun, ki je kot detajlist to proizvodnjo dobro poznal. Iz čisto preproste zamisli je nastala rešitev, ki je vse prej omenjene probleme odpravila. Marsikdo pravi, da je rešitev enostavna, pa saj je vse enostavno, ko človek stvar spozna. Tov. Krečun je v nosilce dal izdelati utore, v katere pride posebna matica, vanjo privije monter vijak z zadnje strani in tako pritrdi plošče na tisto površino, ki je najboljša. »Vprašanja ali bo šlo pri končni montaži skupaj, ni več. Panel se lahko poljubno navpično premika,« pravi tov. Krečun in razmišlja dalje. »Veliko je še stvari, ki bi jih posebej pripovedovati.« Ko je bil detajlist,je šla vsa kovinska proizvodnja skozi njegove roke in dobil je tudi vse povratne informacije, če ni bilo vse v redu. Sedaj dela na delovnem mestu projektant obdelovalec, ker je končal 1. stopnjo fakultete, na katero se je vpisal s pomočjo diferencialnega izpita po končani šoli za učence v gospodarstvu. Trikrat, štirikrat tedensko je odhajal popoldne v Maribor na predavanja, študiral je ob sobotah in nedeljah. »Ni bilo ravno lahko. Že pri sprejemnem izpitu sem moral poznati vso srednje šolsko matematiko, ki je v šoli nismo imeli. Stroške študija mi je TOZD povrnila ob koncu, ker prej nisem niti prosil, saj nisem vedel, kako bo šlo.« In sedaj razmišlja, da bi končal še 3. in 4. leto. »Večkrat ostanem pri kakšnem vprašanju brez odgovora, ker mi manjka prakse in tudi znanje, ki bi ga dobil na drugi stopnji.« Njegova izboljšava je spremenila tehnološki proces izdelovanja omar, ga skrajšala in odpravila možna odstopanja ob zaključku. To so vsa dejstva, ki se dajo tudi Puščici kažeta utore, ki jih je skonstruiral Paneli se lahko poljubno namestijo. Alojz Krečun. izračunati, kar je komisija za inovacije TOZD tudi storila. Izračun je pokazal, da po našem samoupravnem sporazumu tov. Krečunu pripada 20.000 din odškodnine, kar mu je delavski svet tudi odobril. Med možnostima letne in enkratne odškodnine se je odločil za enkratno. »Ob delu o kakšni odškodnini sploh nisem razmišljal. Ko je bila stvar že mesec dni uvedena v proizvodnji, sem na prigovarjanje drugih oddal prijavo. Z odškodnino sem zadovoljen.« — Kako pa jo boste porabili »Za ploščo — zidam namreč hišo.« Zagonski stroški za uvedbo njegovega predloga v proizvodnjo so znašali 8.000 do i Inž. Alojz Krečun bilo treba rešiti predvsem pri kovinski proizvodnji. Izdelovati bi morali tipske omare. Ker pa projektanti nimajo nobenih otipljivih norm, pač predvidevajo omaro, ki trenutno najbolj ustreza in je včasih prav čudnih oblik. Kaj to pomeni za nas, ni treba • KEGLJANJE V CELJU GIP Ingrad Celje je bilo organizator letošnjega tekmovanja v kegljanju ŠIG 77 za ženske in moške. Na lastnem kegljišču so zelo uspešno opravili vsa potrebna dela, tako da je tekmovanje potekalo brez zastojev in brez ptipomb. Ženske so tekmovale 4x 100 lučajev, moški pa v borbeni igri 10 mož. Z rezultati so nastopajoči dokazali, -da je ta panoga res množična in uspešna po vsej Sloveniji, z uspehom naših pa smo lahko tudi zadovoljni, saj so ženske Darinka Krštinc, Nevenka Hrs, Julijana Križman in Ivanka Korošec zasedle 12. mesto od 26 nastopajočih ekip, moški pa 9. mesto med 56 ekipami. Metali pa so: Nerad, Vidjamer, Dolinar, Remih, Stražišar, Kumar. Rihter, Zelko, Drvarič, Pozvek, Lah. REZULTATI EKIP: IN VRSTNI RED ŽENSKE 1. GIP Ingrad Celje 2. GIP Vegrad Velenje 3. SGP Pionir Novo mesto 4. Cementarna Trbovlje 5. GP Tehnika Ljubljana 6. Stavbenik Koper 7. SGP Konstruktor Maribor 8. SGP Gorica Nova Gorica 9. GIP Gradis Ljubljana 10. Slovenija ceste Ljubljana 11. GP Stavbar Maribor 12. IMP Ljubljana .REZULTATI IN VRSTNI RED: MOŠKI 1. GIP Gradis Ljubljana 2. SGP Konstruktor Maribor 3. GIP Ingrad Celje 4. Cementarna Trbovlje 5. Beton Zasavje Zagorje 6. Slovenija ceste Ljubljana 7. SGP Gradbinec Kranj 8. SGP Pionir Novo mesto 9. IMP Ljubljana 10. OMP Zarja Kamnik IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavniurednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. JanezTrost, ing. Vane Učakar, Jože VVeis.. Tiska: Ti-dcarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. 9.000 din, ker so kupili dvoje novih orodij. Največ pa je uspeh odvisen od koperanta. ki izdeluje posebne matrice- Tov. Krečun pravi, da bo še naprej razmišljal in snoval-Možnosti pa so dane tudi drugim in tudi tistim, ki ob takih primerih samo skomig' nejo z rameni. T. ŠTRUS