Issued daily except Saturday* Sundays and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE i Uredniški la upravniiki pnwtori: mi South Lawadak Ave Office of Publication: >«87 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 Kongresni odsek znižal pomoč zapadni Evropi Kongresnik Taber izrazil dvom, da bodo ameriški dolarji ustavili pohod komunizma Waahlnglon. D. C.. 5. jun. — Odsek za apropriacije nižje kongresne zbornice je znižal ameriško pomoč državam v zapadni Evropi za skoro 27 odstotkov. Marshallov načrt, sprejet v obeh kongresnih zbornicah, določa potrošenje $6,533,710,228 za ekonomsko okrevanje in rehabilitacijo zapadne Evrope v dvanajstih mesecih, odsek pa je znižal vsoto na $5,980,710,228 in raztegnil dobo na petnajst mesecev. Predlagana pomoč Veliki Britaniji, ki je imela dobiti levji delež od milijard ameriških dolarjev, bo znižana. Člani kongresnega odseka so naznanili, da bo odločitev padla v nižji kongresni zbornici, kjer se bo vršila debata o zadevi. Akcija odseka je udarec predsedniku Trumanu in državnemu tajniku Marshallu. Oba sta se izrekla proti znižanju pomoči zapadni Evropi. Marshallov načrt predvideva potrošnjo $417,-000,000 mesečno, odsek pa je vsoto znižal na $306,000,000. Načelnik odseka za apropriacije je kongresnik Taber, republikanec iz New Yorka. On je izrazil dvom, da bo Marshallov načrt dosegel cilj, ki je ustavitev pohoda komunizma in širjenja sovjetskega vpliva. V svojem govoru je kritiziral Veliko Britanijo in nesposobnost njene delavske vlade. "BriUlte del*veka vlada je novno demonstrirala svojo nesposobnost," je rekel Taber. "Odredila je odmerjanje krompirja, dasi je znano, da gnije v skladiščih. Zdaj uvaža krompir iz Danske, zaeno pa ga pošilja v Nemčijo. To dejstvo zahteva odgovor na vprašanje, komu naj Amerika pomaga na podlagi Marshallovega načrta. Od ameriških davkoplačevalcev se ne more pričakovati, da bodo mirno gledali na zapravljanje denarja na njihov račun." Taber je sugeriral čiščenje v pomožnih organizacijah v Nem- čiji. Dejal je, da je preveč oseb na plačilni listi teh organizacij. Odsek za apropriacije je objavil poročilo, ki opozarja kon-j gres, da je Amerika potrošila v zapadni Evropi in na Kitajskem $18,182,000,00 po za kij učenju vojne in skoro vsa ta vsota je bila vržena proč. Paul G. Hoffman, direktor administracije, kateri je bilo poverjeno izvajanje pomožnega programa, je izrazil upanje, da bo kongres šel preko odseka za apropriacije in sankcioniral potrošnjo prvotno določene vsote. Hoffman je naznanil, da je' imenoval Borisa Shiskina, ekonoma Ameriške delavske federacije, za načelnika delavske divizije administracije za ekonomsko kooperacijo v pariškem uradu. V njegovo področje bo spadalo reševanje problemov, ki se nanašajo na mobilizacijo delovnih sil v zapadni Evropi, da se poveča industrijska produkcija. Shiskin je bil rojen v Rusiji 1. 1906 in dospel s svojimi starši v Ameriko, ko je bil star 17 let. Postal je član unije voznikov ADF, pozneje pa je študiral ekonomijo na univerzi Columbia v New Yorku. Za ekonoma ADF je bil imenovan 1. 1933. Paragvajski pred* sednik odstavljen Načelnik vrhovnega sodišča prevzel urad Aauncion. Paragvaj. 5. jun. — Predsednik Higinio Morinigo je bil odstavljen po osmih letih vladanja dežele. Odstavila ga je armada. Čez deset tednov bi bil moral odstopiti urad svojemu nasledniku, ki je bil izvoljen za predsednika. Pri nedavnih volitvah je bi izvoljen za predsednika Juan N. Gonzalez. Urad bo prevzel 15. avgusta. Juan Manuel Frutos, načelnik vrhovnega sodišča, je prevze predsedniški urad, katerega bo držal do ustoličenja Gonzalesa. Po odstavitvi Morinlga so vs člani kabineta resignlrall. Fru t6s še ni sestavil nove vlade. Armada je odstavila Morinlga, ko je naznanil, da bo odslovil policijskega šefa v Asuncionu. Poslanska zbornica je glasovala proti odslovitvi. Mnogo vojaških častnikov, ki so bili lojaln Morinigu prej, mu je obrnilo hrbet. Ustanovitev tujske legije v Ameriki Diskuzije o vojaški konskripciji Waahlngton. D. C» 5. jun. — Vprašanje ustanovitve tujske legije v Ameriki, ki naj bi oja-čila oboroženo silo, je ponovno prišlo v ospredje v zvezi z dis-kuzijami o načrtu vojaške kon-škripci je in obveznega vojaškega vežbanja. Ustanovitev tujske legije je predlagal senator Lodge, repub likanec, ko je nižja kongresna zbornica sankcioninrala potrošnjo dodatne vaote $3,668,733,250 za ojačanje bojne mornarice. Lodge je «ugeriral, naj legijo tvori 50,000 tujcev. Služili naj bi v ameriški armadi na drugi strani morja pet let, potem pa naj bi dobili ameriško državljanstvo. Senator Gumey, načelnik odseka za vojaške zadeve, je dejal, da je proti ustanovitvi tujske legije. Dostavil je. da so člani odseka zavrnili načrt. Načrt za ojačanje bojne mornarice je bil po sprejetju v nižji zbornici poslan senatu. Med drugim predvideva povečanje števila mož na 552,000 V mor narici služi sedaj 478,000 mož Kongres je pod močnim prt tiskom generalnega štaba, ki zahteva sprejetje načrta vojaške konskripcije. Senator Gurney je označil načrt za garancijo za kite Amerike, Kanadske unije deportaciji Toronto, Kanada. — Unije so naslovile oster protest vladi, ker je odredila deportacijo G. C. Knotta, reprezentanta unije Mine, Mill & Smelter Workers CIO. Prej je deportirala Relda Robinsona. Knott je bil poslan v Kanado, da prevzame Robin-sonovo delo, ki je bilo organiziranje rudarjev. Unije so obdolžile vlado ustrahovanja delavcev in podpiranja International Nickel Co., kanadsko-ameriške monopolistične kombinacije. Volitve v ame- -riški coni Najmočnejša stranka izgubila vpliv Samo ena politična stranka v Čehoslovakiji Praga, Čehoslovakija, 5. jun.— Socialistična stranka se bo združila s komunistično 27. junija. Zadevno naznanilo so objavili voditelji obeh strank. Združena stranka se bo imenovala komunistična stranka. Pred tremi meseci so komunisti dobili vso oblast v Čehoslovakiji. Sociali- Monakovo. Nemčija. 5. jun.— Konservativna krščanska socialna stranka je izgubila skoro po-lovicR.avpjo pri volitvah v bavarskih mestih. Bavarska je v ameriški okupacijski coni. Okrog 1,200,000 oseb se je udeležilo volitev v 41 bavarskih mestih. V nekaterih, zlasti v Nuernbergu, pozorišču obravnav proti vojnim zločincem, so komunisti dosegli velike uspehe. Prekosili so jih samo socialni demokrati. Levičarske stranke so dobile 27 izmed 49 sedežev v mestni zbornici v Nuernbergu. Zmagale so tudi v Hofu, mestu ob meji sovjetske okupacijske cone. Kandidati krščanske socialne stranke so dobili 18.5% pri volitvah oddanih glasov. Pred dvema letoma ao dobili 35% glasov. Skoro v vseh mestih so ddblll največ glasov kandidati stranke socialnih demokratov, ki ima oporo pri delavcih. sti v Čehoslovakiji so sledili zgledu socialistov v Bolgariji, Rumunijl, na Poljskem in Ogr« skem, ki so zdaj v komunistič« nih strsnkah. anglija usta1 la pošiljanje orožja arabcem Akcija v soglasju z re solucijo varnostnega sveta EGIPTSKA LETALA SESTRELJENA London. 5. jun. — Velika Britanija je ustavila pošiljanje o-rožja, streliva in drugega vojnega materiala v Egipt, Transjor-danljo in Irak, Doslej se je iz govarjala, da mora pošiljati o rožje tem arabskim državam v soglasju s sklenjenimi pogod bami. Velika Britanija je prej usta vila pošiljanje oroftja v Saudi Arabijo, Lebanon, Sirijo In Je men, štirim drugim drŽavam v Arabski ligi, s katerimi nima pogodb glede dostavljanja orož ja. Njena akcija Je(v soglasju z resolucijo, ki je bila sprejeta na seji članov varnostnega sveta Združenih narodov. Resolucija zahteva štiritedensko premirje v palestinski vojni. Britski trgovinski urad j« naznanil, da je zaključek takoj stopil v veljavo. Arabske dežele ne bodo dobile niti razstreliva, ki se uporablja v industrijah. Istočasno je besednik tunanjega u-rada izjavil, da bo okrog 24,000 židovskih beguncev ostalo v taboriščih na otoku Cipru, doklei bo trajalo premirje, Na otok so bili poslsni po britski zasegi parnikov, ki so skušali Izkrcati begunce v paleetinikih lukah. Lake Succeaa, N. Y., 5. jun. — Varnostni svet je izjavil, da je bilo poročilo, da so židje in A-rabcl brezpogojno sprejeli resolucijo glede sklenitve premirja, preuranjeno. Jama I El Hus seini, reprezentant vrhovnega arabskega odbora, in Aubrey Eban, reprezentant vlade Izraela, židovske države, sta izjavila, da so Arabci in židje še daleč narazen in da se bitke v Palestini nadaljujejo. Eban je obdolžil Veliko Britanijo kršenja sprejete resolucije, ker zadržuje Žide vojaške starosti na otoku Cipru, namesto da bi jim dovolila odhod v Palestino. Dejal Je, da Velika Britanija nima nobene legalne podlage za držanje Židov v taboriščih na otoku. Tel Aviv, Palestina. 5. Jun. -r Židovski letalci so »estrelili štiri egiptska letala, ko so metala bombe na to mesto. Tel Aviv Je glavno mesto židovske države v Palestini. francija bo sklenila pogodb z državami v vzhodi evropi Peris. 5. jun. — Zunsnji mi nister Georges Bidault je naznanil, da je Francija sklenila trgovinsko pogodbo s Poljsko in da bo aklenila pogodbo tudi z drugimi državami v vzhodni E-vropi. Bidault je bil zelo previden, ko je nastopil pred člani vladnega sveta parlamenta, v komentarjih sedanjih mednarodnih vprašanj in problemov. Bili ao reflekcija negotovosti glede ameriških smernic v bodočnosti Zunanji miniater je izrazil pridržke Francije glede možnosti razgovorov med Ameriko in Sovjetsko unijo. Dejal je. da je za končanje "mrzle" vojne med državama v interesu svetovnega miru. Izrazil je dvom v sklenit tev sporazuma med zapadnimi državami glede bodočnoeti Nemčija. Trdil ja. da zveza med Francijo, Veliko Britanijo. Belgijo, Holandijo in Lukaembur ško ni naperjena proti Rusiji. I Za ozadjem razplete svetov nih dogodkov, katerega je orisal Bidault, vidijo opazovalci znamenja obotavljanja. Bidault je omenil veliko razliko med stališčem ameriške armade, ki lo za politiko trde pesti proti Rusiji, in oklevanjem Trumanove administracije. "Preden se bodo zapadne evropske države odločile za akcijo proti agresiji vzhoda, morajo dobiti zagotovilo, da jih bo Amerika podprla ekonomsko in vojaško," Jt rekel Bidault. "Zapadne države ao izpostavljene agresiji. Organiziranje Nemčije in druga pod vzet ja, povezana s politiko, bodo morala čakati. Francija in druge zapadne države morajo dobiti zagotovilo od ameriškega kongresa, da bo A merika gstala v Evropi s svojim bogastvom in oboroženo silo." Bidault Je dostavil, da je možnost zbližanje med za pod no T. vropo In državami v sovjetski kferl vpliva, Nemški uradniki si zvišali odmerke Berlin. — V času, ko nemški delavci protestirajo proti znižanju odmerkov živil, so si nem-liki uradniki v administracijskih uradih v skupni ameriško-brit ski okupacijski con! zvišali odmerke mesa in drugih živil za 30 odstotkov. Mnogo tovarn Je moralo zapreti vrata v distrlktu Wiesbaden, ko so delavci odložili orodje in zaMavkall v znak protesta proti stradanju Žene delavcev morajo stati več- ur v vrstah med trgovinami, da dol** nekaj živil. Nedavno je 10,000 (ovlnarakih delavcev zastavka-lo v Gustavburgu, ko so oblasti znižale odmerke živil. Protinacijski zdravniki odslovljeni Nacisti nastavljeni v bolnišnici Berlin. — (ALN) — Uprava velike bolnišnice Eppendorf-Hamburg v britski okupacijski coni je odslovila več protinacij skih zdravnikov in jih nadomea-tila z nacisti, ki so bili iztrebijo ni po kspitulaciji Nemčije pred zavezniki. Med odalovljenlml zdravniki so dr. Vnike, dr. Frank In dr, Bannler. Vsi so sodelovali v kampanji iztrebitve nacijakih zdravnikov 1. 1945. Med nacisti, ki so dobili slu* be v bolnišnici, so dr. Albert Cramer, "veščak" v usmrČeva nju Poljakov v vojnem času; dr. Pott, ki Je delal sterilizacijake ekaperlmente na zasužnjenih de lavclh, In dr. Berining, bivši častnik nacijske elitne garde, ki je delal atradalne poskuse na ruskih vojnih ujetnikih. Domače vesti Is Clevelaada Cleveland,—V bolnišnici Crl-le se nahaja Martin Stefanlč, sin mrs. Jennie Stefanlč iz Collin-wooda.—Pri družini Steve Tor-kar v Collinwoodu so se oglaai-e rojenice in pustile prvoro-jenčka. Ubil v avlnl near oči Worcester. N. Y.—Dne 23. ma a je bil ubit v avtni nesreči Joseph Cerkvenik, star 71 let, samski, doma Iz Kočice pri Divači. V Clevelandu zapušča bra ta Rudolfe in sestra France» Ve. lentlč. Generalna stavka v italijanskem mestu Bologna, Italija, 5. jun. — De-avska zbornica je oklicala generalno stavko v tem meatu v znak protesta proti aretaciji ItU lih unijskih voditeljev. Istočasno ao zastavkali rudarji na Sardiniji, ker je uprava rudnikov odslovila nekaj rudarjev. Stavka se bo morda raztegnila na vso Sardinijo, če ne bo apor iz rsvnan. Listi in revije bodo deležne subvencij Nagrada za širjenje propagande in agitacije v prilog Marshal lovemu načrtu Washington. D. C.. 5, jun. — služijo nagrado sa goreče podpi-Casopisi, revije in magazini, ki ranje Marshallovega načrta, ao bili najglasnejši v propagan- Člani odseka sa apropriacije di in agitaciji za sprejetje Mar- nižje kongresne zbornice so bili shallovega načrta, bodo dobili informirani q detajlih subven-pet milijonov dolarjev letno v cij. obliki subvencij. Dodatna vso-' Pariška izdaja newyorikega ta $10,000,000 bo razdeljena med Usta Herald Tribune bo dobila izdajatelje knjig in filmske kom- milijon dolarjev letno. Okrog panije, ki so bile aktivne v pro 75,000 kopij tega lista bo raspo-pagandi. jčanih dnevno v ameriških oku- Denar bo prišel iz žepov ame- P*cijaklh conah v Nemčiji in Av-riških davkoplačevalcev in p«- (»trlji. List New York Times bo rabljen bo za povečanje števila' dobil letno $250,000, naročnikov listov in revij v tu-1 Magasin Life bo doil letno Jezemstvu. Državni department, $835,000 z# kritje stroškov Isda-je zavzel stališče, da ti listi za ~ ' " Mirovna tipanja grških gerilcev Maršal Tito pripravljen za posredovanje Atene. Rusija zniiala finske reparacije Helsinki, Finska, 5. Jun. — Zldi in Arabci, ko Je poplavljal telefonako žico. Žrtev je* bil Arieh Leaanor is New Yoika Grčija za pogajanja z Albanijo !«ake Succesa, N, Y„ S. Jun. — Grčija je informirala organizacijo Združenih narodov, da )e pripravljena za pogajanja t Albanijo v svrho sklenitve mirovne pogodbo, Albanija Jo Šla v vojn., proti Grčiji na strani It«, lije v juniju I, 1940. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASXLO DI LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS ot od published by IIotmm National Benefit Society u Zdruiana dri«»« (term Chka#a) la m lai» kn m pol tot«. s2.0® m értrt letat m CMim km afcaliee Cook Co., SMO m calo laf'-, »4.75 m yol lata; sa iaosemstve IHN. Subscription rata«: for tha Unltad Stala» (except Chicago) aa4 Canadá SS.OO p.r year. Chicago and Cook County MM par r*»< í ortigo couatfiea $114)0 par ypar. Com oflaacv po dogovoru, üt^ßfid dopUor la aaaaretealft êlankov ta na vračajo. NokopM litar arna m bina (értica. povesti« drama, pasmi itd.) sa vrnejo poéUjalalju la v fluiaju, ¿a Ja priloiil Jtdvertalag ratas on «grsamaat Maussilpts of communications and unsolicitad article« wUl not ba raturnad. Otbar manuscripts, such as storiac. plsys. poams. »te., will ba raturnad ta send« whan accompanied by sail add raised and stampad envelope. Baslov na ass. kar lam stik s listami PROSVETA 2657-59 So. Lawndale At«.. Chicago 23, Illlnola je Vsakega nekaj Hilldtoro, HL—Piše se dosti o eni ali drugi stvari, prav tako govori, ali za delavstvo se nič kaj dobrega ne obeta, kajti pričeli so črno gledati na vseh krajih in koncih na delavske trpine. Delamo sicer še zmeraj, toda koliko časa bo šlo tako naprej, je težko reči. Podpisani dela v tovarni '/a steklo. V tovarni imamo unijo CIO, katera pa nima skoraj nobene mo^i, odkar je uzakonjena Taft-Hartleyjeva postava. Plača ni dosti prida. Kot vidim jaz, se narod v tem mestu dosti ne ogreva za kakšen napredek in vzame vse za dobro, kar rečejo bossi. Delavstvo bo še zelo trpelo, če bo Šlo tako naprej. Sicer pa se našim delavskim voditeljem sedaj pod to novo postavo bolje godi kot poprej. Sedaj se jim ni treba bati, če delavec kaj zahteva. Hitro najdejo vzrok, zakaj ne morejo ugoditi zahtevi delavca, ali pa ti pritisnijo pečat rdeč-karju. Da je bila sprejeta ta postava, je krivda tudi delavskih voditeljev. Se o toibi, ki jo je naparil dotični Kristusov namestnik proti naprednim slovenskim časo-phtem, bi rad spregovoril nekaj besed. Ne vem zakaj so ae take oiebe, ki ruvarijo proti slovenskemu narodu, naselile tam, kjer je največ Slovencev. Tudi Irci so dobri katoličani, prav tako Italijani in Spanci. Zakaj ne bi raje lili k njim? Morda bi z njimi delali boljii "kieft" kot s slovenskimi naseljenci . . . Slovenci naj se ne ozirajo na take božje namestnike. Le naj kričijo in praznim stenam govorijo* Brez njih so poprej živeli in bodo tudi sedaj. Brat mi je pital iz starega kraja, da je bil ubit moj starejši brat, kmalu ko se je začela zadnja vojna. Bil je star okrog 70 l^t. Domobranci so ubili tudi njegovi hčeri. Ena je bila stara 18 let, druga pa 16. Zločinci Z M und to vi m zakonskim načrtom nameravajo policijsko državo »o ju odpeljali v hosto in pobi-raztegniti tudi na ostalo prebivalstvo. Z drugo besedo: reakcija,11. P* odgnali v interna- cijo, kjer je silno stradal in po osvoboditvi komaj živ prišel domov. t Kar se pa tiče jesenskih volitev, sem tudi jaz mnenja, da je Henry Wallace na mestu za današnji čas, zato je potrebno, da delamo za njegovo izvolitev za predsednika Zedinjenih držav, kakor tudi za druge kandidate nove stranke. Če bo izvoljen kandidat katere koli stare stranke, potem že vnaprej lahko sodimo, kaj vse nas čaka. Bijo je že poročano, da je u-mrl 5. januarja naš sin, saržent Ludvik R. Lenich v Salzburgu, Avstrija, in prepeljan domov 21. februarja 194«. Bes.du o "subversivnostv " Zvezni justični tajnik Tom Clark se je do lanskega poletja al jeseni upiral tako zvani rdeči histeriji in bil zato tudi deležen pohvale s strani Ameriške unije za civilne svobodičine. Tiste po hvale je bil deležen zato, ker je kazal spoštovanje do civilnih svo-bodščin in držal justični department na uzdi. Od lanske jeseni pa se je veliko spremenilo tudi v j usti enem de» partmentu in Tom Clark se je spremenil iz Pavla v Savla. Sprememba je nastala tedaj, ko je Truman na priporočilo svojih svetovalcev izdal svojo >ncikliko'\ s katero je odredil čistko v vseh vladnih departmentih, to je iztrebljenje vseh "nelojalnih" ali "sumljivih" elementov Iz vrst vladnih uslužbencev in uradnikov 8 tisto odredbo, katero je sestavil justični department, je Truman hotel preprečiti sprejetje zakona za lovenje coprnic med vladni mi uslužbenci in uradniki. Z drugo besedo: Truman se je s tisto odredbo spustil v tekmo z reakcijo in tudi "zmagal". S tem reakciji v kongresu prihranil nekoliko dela in aam f svojo admi ni« t raci jo vred prevzel odgovornost za čistko. Od tedaj je tudi v justičnem departmentu zapihal drugačen veter in Tom Clark je pričel hoditi po stopinjah infamnega Palmer-ja. ki je bil na čelu tega departmenta pred 30 leti. Na eni stran je Clark odredil lov na tujerodne unijske voditelje in komuniste v svrho deportacije, na drugi strani pa je na podlagi omenjene Trumanove odredbe pričel sestavljati liato "subversivnih" ali "pre vratnih" organizacij. Ta lista služi predsednikovi komisiji za trebljenje "nelojalnih" in "prevratnih" usJužbeneev in uradnikov Kdorkoli je bil kdaj član katere izmed teh "prevratnih" organizacij, lahko tudi samo njegov sorodnik ali ožji prijatelj, pride ne osumljeno listo In lahko izgubi delo ter dobi slab pečat, ne da bi vedel za vzrok ali za svojega denunciante. Vsa čiatka ae nam reč vrli strogo pristransko in nikomur ni dana prilika, da bi se zagovarjal ali opral. Tako namreč danes pojmujejo v Washing tonu "amerikanizem", "demokracijo", "lojalnost" in "pravičnost" Vsako sodišče tudi z največjim zločincem postopa bolj pravično kakor pa vlada z obtoženci v tej čistki. Kar se vladnih uslužben cev in uradnikov tiče, so že pod stoprocentno policijsko državo naglo kuje fašistične verige za svoje nasprotnike. * Pred nekaj meseci je justični department objavil prvo listo "subversivnih" organizacij. Poleg komunistične stranke in raznih "frontnih" grup, je ta lista vsebovala tudi razne druge organizacije, ki so prav toliko okužene s "komunizmom" kakor je na primer mrs. Eleanor Roosevelt. Med temi je bila tudi Southern Conference for Human Rights, že precej let itara organizacija, ki se v prvi vrsti bori za pravice brezpravnih zamorcev na Jugu. Da-si komunisti niso v tej organizaciji nikdar imeli kakega vpliva, je bila vseeno postavljena na črno listo. V nji so aktivni unijski voditelji in razni odlični liberalci iz južnih držav. Ta lista je vsebovala okrog 90 organizacij. Prejšnji teden pa Je Tom Clark objavil novo Jisto okrog 30 "prevratnih" organizacij in naznanil, da v bližnji bodočnosti slede fie druge liste. Na tej listi prednjačijo razne jugoslovanske organi* zacije Na prvem mestu Je na primer že pred meseci razpuščena Ameriška zveza za rekonstrukcijo Jugoslavije, dalje Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji, Ameriški hrvatski kongrea, Ameriški slovanski kongres, Centralni odbor ameriških žena hrvatskega po-kolenja. Narodni svet Amerikancev hrvatskega pokolenja, Srbski vldovtfanski svet, Slovenski ameriški narodni svet. Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev in še cela vrsta drugih, med njimi tudi Ameriški odbor za protekcijo tujerodcev, Ameriški svet za demokratično Grčijo, par delavskih šol v Californiji. Mlchi-ganskl kongres za civilne svobodičine in slična organizacija v Milwaokeeju, Kongres ameriških žena, Svet za panameriško demokracijo, Prijatelji Sovjetske unije, Nemško-ameriška republikanska liga u> celo neka verska organizacija pod imenom Peoples Institute of Applied Religion. Na tej listi na primer zaman iščete "kmeUke Internationale", katero so nedavno ustanovili v Waxhlngtonu razni vodilni desničarji in stebri reakcije v vzhodni Evropi, ki so se pritepli v Ameriko in kjer zdaj kujejo načrt«* /a strmoglas'ljenje levičarskih ljudskih režimov na Balkanu, Ogrskem, Poljskem In Cehoslova-škem, Vse to z vednostjo in sankcijo drfavnega departmenta. kar b«i razvidno t/ Poulsovega članka, ki ga priobčimo v bližnji bo-dočnosti. Kovanje teh zarot po teh reakcionarnih beguncih ae veda ni nobena prevratnost, "prevratnost" pa je. ako nasprotujete hltlertrarlji Amerike, novi svetovni vojni, Trumanovi dok tnni in drugim fazam reakcionarne dvostrankarske zunanje politike. ki ameriško ljudstvo stane ne le težke milliards, marveč ne vodi drugam nego v nov svetovni požar. "Subversivno" ie. ako ste za svetovni mir in za spravo mt*d Rusijo in Ameriko, ako simpatično gledate na velike socialne preobrate, skozi katere koraka zlasti vsa vzhodna Evropa, in ako kritizirate gorostasno profttarstvo in odiranja amefilkega ljudstva z veliko draginjo. * Ako je vae to "subvvrslvnost , Maj je lahko vsak ameriški dižavljan. ki ljubi svojo deželo, lahko ponosen na tako "prevratnost": upiranje reakciji in militarizmu in fašizmu in tdiortšča-nju ameriškega ljudstva ter zagovatjanje civilnih svobodščin in delovanje za izboljšanje demokracije 'If this is treaeon. make the most of It!" kakor je rekel na predvečer ameriške revolucije Wendell Philips, eden od očetov te republike Kdor se danes u pira temni reakciji, ki tira deželo v domača sorte fašuem in v pogubo, je v luči ameriške zgodovine najboljši patriot Kakor poroča Federated Press, bo justični tajnik v bližnji bo-dočnosti postavil na to "prevratno" listo najbrle tudi več unij. To sklepa na tem. ker Tom Clark nt na časnikarski konferenci 27. maja tega hotel ne potrditi niti zanikati. Zadnja lista pokatuje. Poslanica Henry j a Wallacea ameriškim Slwikceto Ob priliki zborovanja j/lavnega , (i dvostrankarski politiki trošijo in iiriega odbora SANSa, kl je mil^arde obnovo militaristič- V «vasi s kampanjo aa zbiranja prispevkov sa pomoč milijonom otrok v Evropi in Astfl so v New Torku priredili "faafclon ah**" ali raastavo krojev, aa kateri sta nastopili tudi ti dve deklici, oblečeni v obleki, ki je bila napravljena la vreč. 8 tom it*, dramatizirali veliko revščino, v kateri šive milijoni otrok w doielah. katero Je ©pustošila vojno. To kampanjo vodi organizacija Otroškega sklada Združenih narodov. Saršont Ludvik B. Lenich Rojen je bil lft. avgusta 1927 v Hlllsboru, lil. Dne 3. novembra lateua leta smo se pa preseliti v Nokomis, lil. V tem mestu je rastel in w veselil svojega življenja ter postal član SNPJ Tako je vsa ne«e družina pri društvu 209 v Nokomlsu mladenič in izredno bister. Vedel je za vsako stvar. Če nisem vedel za kakšno stvar in je nisem mogel takoj dobiti, recimo kakšno orodje, sem njega vprašal in takoj mi ga je pre-skrbel. V šolo je pričel pohajati v Nokomlsu meseca septembra 1933, kamor je hodil devet let, in sicer osem v ljudsko šolo, eno pa v višjo šolo, potem pa nadaljeval šolo zadnja tri leU v Hillsboru. Višjo šolo je gradui-ral 1. 1945. Vso to dobo 12 let, ni izostal i7 šole niti enkrat, kar je bilo zanj lep rekord. Zelo je ljubil cvetice, katera je zmeraj ogledoval. Proti zimi so cvetice ovenele, tako da j« nazadnje ostala še samo ena. Pritisnil je mraz in pozebla je še tista. Ko pa je zjutraj vstal, je takoj pogledal skozi okno in rekel: "Mama, roža je že šla ..." Kolikokrat sem se že spomnil na tiste besede, ki jih je izrekel naš sinček! Bil je tedaj še zelo mlad in izgovoril jih je v lepi slovenščini. To omenjam zato, ker ne morem pozabiti, kako izvrsten dečko je bil! Dne 21. novembra 1945 je dobil poziv, da mora iti v Chi* cago na pregled za vojaško službo. Se tisti dan se je vrnil domov,-kjer je ostal do 12. decembra, nato pa odšel na vežbaliiče v Fort Sili, Oklahoma. T*m J« bil do 29. februarja 1940, 1. marca pa je prišel domov na dopust za osem dni, A. marca ob pol dveh popoldne pa smo se ne postaji poslovili in si podali roke, nič hudega sluteči. Težka Je bila ločitev, zlasti pa še med materjo in njim. Zasedel je vlak in pri oknu je zadnjikrat zamahnil roko v slovo. Vlak je odhajal in z njim naš ljubljeni sin Ludvik. Odpeljal se je do velike luže. od tam pa z ladjo, katera ga je odpeljala proti Evropi. Brat Martin, ki je bil v službi Strica Sama tri leta. ni videl Ludvika, ko je odhajal k vojakom. Ludvik Je ves čes govoril, ali bo prišel brat Martin prej domov, kot bo on odiel. Toda usoda ni hotela, da bi se je bil na poti z Daljnega vzhoda v državo Washington, Ludvik pa je ^odhajal od doma proti New Yorku, toda nista dočakala nad vse zaželjenega tre-notka. Takoj ko je stopil starejši sin Martin čez prag hiše, je vprašal, kje je Ludvik in če vemo, ali je še v Ameriki, nato pa je pristavil, da bi se takoj odpeljal z aeroplanom v New York, če bi vedel, da bi ga še tam naŽel. „Startu* •HoziuraiiK ke nevarnosti in je bil tako rekoč dkrog sveta, pa se je vendar vrnil srečno domov. Sicer pa je bil teko izčrpan, da ga nisem takoj spoznal. Ogledoval sem ga, kdo bi bil, potem pa sem šel mimo njega naprej, nakar je prišel za menoj domov in spoznali smo našega sina. Minula so štiri leta, odkar sta zadnjič videla starejši sin in mlajši. Ludvik je bil poslan v Nemčijo, kje se je udeležil tudi velikih vojaških manevrev, od tam pa Je bil prestavljen v Avstrijo, od kjer je pogostoma pisal ter tudi poročal zanimive stveri. Večkrat je tudi pisal o švicarskih Alpah in lepoti drugih pokrajin. Posebno lepo je pozimi, ko pofcije sonce in se gore bli-ščijo, kot da bi bile odete s biseri. Pisal je, da ne bo nikdar pozabil lepote narave. Zelo je ljubil mamo in ji pisal skoraj vsak teden, včasih pa tu<{i tri pisma na teden. Vedno jo je spraševal, kako se ima in se zanimal za vsako najmanjšo stvar. Ona mu je poslala vse, za kar je vprašal. Tudi on je poalef domov mnogo zanimivih stvari, da ga bodo spominjale na kraje, kjer je služil vojake. Opozoril nas je. naj stvari spravimo iti BD bo prišel domov, jih bo uredil. Poslal je tudi vsakovrstne slike. Prišel je 18. avgust, leto 1947, in njegov rojstni den. Z njim smo dobili telefonsko zvezo. Razgovarjaii smo se devet minut. Bil je zelo presenečen. Slišali smo razločno njegov glas iz Avstrije. Vprašal sem ga. kako se ima, pa je odgovoril, da prav Ludvik je bil zelo ljubezniv pozdravila in poalovita Martin da se je justični department spravil na progresivne organizacije tujerodcev. To Je značilno najprvo komunisti, nato tujerodci, potem delavske unije in za njimi druge količkaj liberalne orga nizacije Cisto po kopitu vstajajočega fašizma kjer koti. Nič se ne bomo čudili, ako bo na prihodnji "aubversivni" listi tudi nova progresivna stranka z Wallacem na čelu. Vsekakor se zna to sgodiu pred prihodnjimi volitvami Reakcija ae bo poalu-žila vseh metod in sredatev, da ubije to Wallacevo gibanje, ker ji Je danes peč najbolj nevarno — stokrat bolj nego ji bo komunizem kdaj koli v dogledni bodočnosti. Sploh je to tudi glavni cilj Mundtovega oanutka. Dolžnost vsakega količkaj naprednega državljana, kt ne želi videti, da bi se njegova kresna in zlata domovina pogreznila v fašizem, pa je. da ostane neomahljiv in napne vat* sile, da se to prepreči in da bo divjanje reakcije postalo njen — bumerang! Ce je kdo Msubversiven", je to — reakcija. bilo zaključeno z volikim »hodom treh SANSovih podružnic, It. 39, 48 in 106, v SN D na St. Clair ave. v nedoljo, 30. nyija, je predsedjii-iki kandidat nave politične stranke Amerika Henry A. Wallace po-tlal potom tvojega taetopntka Ar-thurja Kahna iledačo poslanico ante rti kim Slovencem. • Slovenski Američani so vedno bili na strani ljudstva v borbi za civilne svoboščine v Ameriki. . U dežele svojega porekla so prinesli slavno tradicijo stoletja stare borbe za neodvisnost in svobodo. Slovenski Američani, so plemenito prispevali za obrambo naie dežele. Za časa vojne proti Hitlerjevi Nemčiji so pospešili svoje napore v naših premo-govniicih, tovarnah in na farmah. Njih fantje in dekleta so se hrabro borili v uniformah na še oborožene sile. Vdani podpi-ratelji našega velikega pokojnega predsednika F. D. Boosevel-ta, slovenski Američani so se— kot drugi slovanski Američani— zbrali o*rog njega pri njegovih naporih, da se zgradi bolj&i svet, blagoslovljen s trajnim mirom. Danes so Američani slovenskega porekla, skupaj z ostalimi demokratičnimi in miroljubnimi Američani, v skrbeh zaradi zavračanja politike Franklina Roo-sevelta. Bankirji in generali, ki so po njegovi smrti prevzeli u-pravo dežele, so njegovo politiko mednarodnega sodelovanja in dobre volje zamenjali s ciničnim drvenjem v vojno. Pri demonstraciji svoje mrž-nje in sumničenja je naš državni oddelek celo prepovedal Američanom jugoslovanskega pokolenja poset njihove domovine, tia bi obwoviM zveze s svojimi dragimi preko morja. V skrbeh za profite ameriških monopolov ne Nemčije, 4očim istočasno odrekajo pomoč herojskim deželam vzhodne Evropa, ki so tako plemenito in s tolikimi žrtvami prispevali svoj delež v vojni {iroti Hitlerju. Kot veste, sem jaz za pomoč pod pokroviteljstvom Združenih narodov vsem državam, ki so trpele zaradi nemške agresije v sorazmerju z razdejanjem, ki je bilo povzročeno na njihovi zemlji. T14 doma, kot del svoje vojne gonje in držeč se zahtev za razširjenje proiitov naših monopolov, so dvostranski politiki ustanovili Taft-Hartleye v zaj&on, da bi zlomiji moč strokovnih unij. Poskušajo strahovati vse dobre jn dostojne državljane, ip se zoperstavljajo njihovi uničevalni politiki. V tej kampanii so za svoj posebni napad izločili Američane v narodnostnih skupinah nesramno vztrajajoč, da se le tiste, ki podpirajo politiko dvostrankarjev, lahko smatra za dobre Američane. Toda ameriški državljani, ki so ponosni na demokratične pravice Jeffersona, Lincolna in Franklina D. Roosevelta in na borbo svojih prednikov preko morja proti svojim domačim izkoriščevalcem in zunanjim zatiralcem, ne bodo zmedeni vsled te dvostrankarske kampanje strahovanja. Vem, da bodo slovenski Američani, ki so v zgodovini naše dežele ¿ako dolgo in tako dobro dokazali svojp lojalnost, sedaj prišteti k ostalim poštenim svobodoljubnim državljanom v našem ljudskem pohodu za mir, za očuvanje paših civilnih svoboščin in za bodočnost »pa in obilice. Henry A. Wallace. (Po JSnakopravnosti) dobro. Vprašal sem ga tudi, če ima priliko kaj govoriti slovensko in je pritrdil, Jiakar smo se razgovarjaii z njim v slovenščini. Ob zaključku smo mu dejali, naj pride kmalu domov in dejal je, da bo, nakar sem ga bolnišnico v Salzburg, v kateri je ležal tri dni, nato pa zaspal za vedno. Njegov prijatelj je tudi pisal, da so. bili vsi njegovi prijatelji iznenadeni, ko so zvedeli, kaj se je pripetilo sarientu Lenichu. Vsi so ga radi imeli, še opozoril, naj se pazi, da se ( ker je bil z vsehii dober in prija-mu kaj ne zgodi. Odgovoril je, da se bo, nato pa: . . Good bye, Ludvik!" "Good bye, mama, good bye vsi!" Tedaj smo slišali zadnjič njegov gla6. Slišali pa smo ga razločno in po glasu sodili, da je bil izredno presenečen in nekaj časa je le s težavo govoril, ker je bil tako ganjen, da mu je šlo na jok. Pristavil je tudi, da tega presenečenja ne bo nikdar potabil, dokler bo živel. Medtem ko smo se mi razgovarjaii z njim prav iz domače hiše, v kateri je bil on rojen, je on moral iti 60 milj daleč, ko je dobil obvestilo, da bo lahko govoril z nami Na našega ljubega sina nas spominjajo mnoga zanimiva pisma, ki jih je pisal, a jih vse hranimo. Za božične praznike je pisal nam vsem in tudi svojim prijateljem. Zadnje pismo, ki ga nam je pUal, pa je bilo datirano 26. decembra 1947. fo-ročal nam je, da je bil zelo presenečen poslanega darila in se zanj lepo zahvalil, zaeno pa je nam voščil srečno in veselo novo leto. Prejeli pa smo tudi pismo od njegovega prijatelja, v katerem nam je poročal, da je zbolel In da ao ga odpeljali v Selalec v slave v Ljubljani. pro zen, kadar pa je bil prost, je pa veliko Čital. Pisal nam je tudi njegov ko-madir in poročal o njegovem delu. Njegovo delo je bilo "ekse-lentno" in bil je pravičen z vsemi. Napisal bi lahko še veliko o našemu nepozabnemu sinu, pa bi vzelo preveč prostora. Prepričan pa sem, da mi Prosveta ne bo odrekla tega prostora, kajti sem član SNfJ od 1. 1917 in skoraj tako dolgo tudi naročnik Prosvete. Tudi ostala moja družina je v Jednoti. V Prosveti rad čitam članke in dopise. Proiveta ml bolj u-gaja, odkar je Garden urednik, kajti sedaj ni več tistega prerekanja v listu, kot smo ga imeli pod prejšnjim urednikom. Naj Še priatavim, da mi je laže pri srcu, ko sem ¿«lil vse to v U dopis. Kako je človeku hudo ob izgubi njegovega dragega bitja, ve samo tisti, ki je že to doživel. . Namesto da bi sin prišel domov na dopust, pričakovali smo ga namreč meseca julija, kot nam Je sam poročal, pa je bilo prepeljano njegovo truplo. Ri-kev so odprli in izgledal je, kot da bi bil umrl pred nekaj dnevi, dasi je preteklo 47 dni, odkar je bil mrtev. Doma je ležal en den in ga je lahko vsakdo videl Pokopan Je na pokopalMču v Hills-borti. Martin Lenich. SEJA KLUBA MOOBMTVNE B TRAMITE SI WARDC Cklcago. — V pondeljek (danes) se vrši seja kluba progre sivne stranke 22 warde v stan ioll. 254« Homan ave., začetek ob osmih zvečer. Udeležite se vsi člani tega kluha. Odbor. 0 plantaži ña Ptujskem polju "Tam, kjer je prej goapodaitl grabeiljlvi sasebnl podjetnik, ustvarja zdaj tehnično in i dognanji znanosti bol}» oborožen to verfild in čvrsti kolektiv." I. V. Mičurin. LJubljana,—Te besede, ki jih je zapisal znani sovjetski selek-cionist Mičurin v svoji knjigi "Sadovi šestdeset letnega dela", so bile kažipot tudi Sadjarski produktivni zadrugi "Osojnik" v Ptuju. Dve leti že obstoja ta zadruga. Polni dve leti že traja revolucija tn neizprosna borba zadrugarjev s prirodo na tej ogromni površini 145 ha zapuščene zem-1__ Ije in vendar je danes le še ma-1 . ..... . lokomu, znano, da žive na te^0-0^1 del zemljišča pa bo zemlji, ki je bila nekoč last gra-krm"a b*za M r"™h «vmore-bežljivcev, ljudje novega kova,1}?-. Vse divje pašnike so preora- ljudje, ki so «e pred dvemi lati h ™ naP[avlli nJl" našli in združili v mogočno za- Y.e ter Povečali orno povr- drugo z enim in edinim plems- *ln0( vmwbreskv»Je nas»* nitim ciljem, da izboljšajo £ivH de pa nasadili krompir, da ne bo ljenje sebi in vsemu delovnemu ?obe" košček zemlje ostal ne.z- l udstvu. Ti ljudje so se odločili, ,kontcen' dokler "e ^ dale da iz te zanemarjene zemlje, ki,br5?k™ P™«a sadu jo je preraščal gozd, grmičevje,! Vsf del° v zadru«l se plevel mah in osat, ustvarijo P° P,anu' P° proizvodnem m f -takšen svet, ki bo bogato popla- .nančnem planu, ki so ga izdela čal njihove napore, kaj vse zmo-' ^d^garji ga sprejeli in potrdili re človeška volia kadar se bori .na SV0Jem letnem občnem zboru. liudstva 6 , da so ti zadrugarji s tem, kar so ijuos, 1 . . 4. . . Ido sedi j ustv&rili, že oprkvili Takrat, pred dvemt let», ko je prvih dvanajst družin sedanjih vse. Veliki so njihovi načrti, veliki, da jih ni mogoče niti v zadrugarjev stop»lo na to zemljo, eni ¿ razodeti< prv0> kar 80 ki jo je skozi deset etjaneizpros- 'matral¡ ^ d jm kot ngj. no izčrpavala zemljiška gospoda ^lj potrebn0| je bilo, da so se Herberste»nov, Hinze, Glaz jn]p0ve2ah s svetom-napeljali so ptujski minoriti, so napravili1 prvi načrt: preoblikovli bomo te hribe, posekali bomo ta gozd, izravnali ta svet, spremenili nje-g9vo obličje in napravili iz nje- Spov svet, kjer bo zrastla plan- l&, plantaža breskev, kakršne še ni imela republika! Da, predrzna je bila ta misel takrat, naravnost blazna za vse tiste, ki se plašijo že vnaprej vsega in ki niso vajeni lotiti se tudi tega, če je treba, da bi prestavljali gore. "Norci so," so se takrat smejali sosedje od prvega do zadnjega, "paj ne bo nič iz tega! Kaj takšnega se lahko porodi samo Še v popolnoma blaznih buticah!" Zadrugarje, ki so bili vajeni trdega življenja, nje, ki so doslej trpeli in se mučili na kraški zemlji in jo pojili z znojem, pa niso plašili ti napori, kakršni so jih čakali tu, nasprotno celini,in vzjju^ili so to zemljo, kajti vor dile so jih nesmrtne Mičurlnove btfedft; zanašamo se nt naravo, da nam bo kaj ponudila; naša naloga je, da ji vzamemo, kar potrebujemo' in ker jim kraška zemlja tega ni mogla dati, zato so tem blaznežem z nasmehom odgovarjali: "Če smo norci mi, ki hočemo z delom svojih rok izsiliti iz pri-rode tisto, kar ta darežljiva zemlja zmore, potem so bili norci tudi partizani, ko so leta 1941 ne-o bor oženi začeli borbo z orjaškim nemškim vojaškim »trojem, pa so končno vendar zmagali.—Hočemo! In ker hočemo, bomo zmagali tudi mi!" S tem sklepom so začeli. Prve smreke so padle. Gozd se je krčil in potem, ko se je zagrizel v to divjo zemljo še orjaški buldožer, ko je plazil preko nje in ril med korenine panjev ter jih ruval iz njenega objema, so ti panji ležali po vsej tej širni planjavi, kakor junaki po strašni in krvavi bitki. Se danes ti orjaški panji zloženi v sklade nekoliko nižje pod gospodarskim poslopjem nemo govore, s kolikšno silo so se zoper- telefon. Letos je na vrsti še elektrika, buldožer pa že preko vse plantaže planira do glavne ceste dvoje cestišč, ki bo vsako od njih široko po 6-7 metrov. Lasten vodovod, sirarna, kanalizacija, nova gospodarska poslopja za 100 glOv živine, čebeloreja, novo ekonomsko dvorišče, da, in celo lasten zadružni dom, katerega nameravajo zgraditi, kaže, kako velikopotezni so njihovi načrti, ki bodo ob tej ogromni volji našli svoje uresničenje. V tem nas prepričujejo uspehi, ki so jih dosegli doslej. Že danes imajo lasten zadružni magazin, že danes imajo svoj izvršni odbor Osvobodilne fronte, LMS, skratka danes že predstavlja ta zadruga samostojno politično telo—takorekoč svoj KLO. Vsi člani so v študijskih in strokovnih % krožkih ideološko in strokovno izpopolnjujejo, imajo zaenkrat še lastna gospodinjstva in med njimi ni in ne more biti neatglaoij, kajti vsi braz< ranlito se zavedajo, da delajo zase, za razmah zadruge, za to tudi izgleda življenje v tej zadrugi kakor eno samo veliko mravljišče. Nagrajevanje vsakega delov- nega člana zadruge se vrši po učinku del«. Vsak prejema iz te skupnosti prav toliko, kolikor je on dal njej, Pravično nagrajevanje pa omogoča dobra kontrola, ki vodi račune ne le o vsakem zadrugarju posebej,-ampak tudi o vsaki parceli. Poleg onega, kar uživa vsak član zadruge in skupne lastnine, pa omogočajo zadružna pravila, da si lahko vsaka družina j^irugarja—■če to seveda zeli — uredi in obdeluje ohišnico, ki lahko obsega največ pol hektarja zemlje. Kakor so sosedi, brez razlike ali so bili majhni ali veliki kmetje, gledal» v začetku na razvoj in načrte te /adiuge z nezaupanjem, tako se danes ob teh prvih uspehih, ki jih je zadruga pokazala, te razlike že izravnavajo. Med zadrugo in majhnimi kmeti teh razlik sploh ni več. Nasprotno se opaža težnja, da pristopajo vedno novi, ki se vključujejo v zadružno življenje. Eden takšnih posledniih primerov je mali kmet Hrenko, ki je na 3.5 ha zemlje s svojo štiričlansko družino komaj in komaj životaril, čeprav so ga žena in otroci nagovarjali, d« se vključijo v zadrugo. Ženit in otroci so uvideli, da jih njihdva zemlja ne more preživljati, zato so se odločili, da poiščejo zaslužka v tovarni. To je zresnilo starega Hrenka in ko je spocnali da bo ostal brez di>-lovne allé, dl bo ostal v svoji zakrknjenosti sam, se je odločil. Stopil je v zadrugo .. . Danes je zadovoljen on, zadovoljna je njegova žena in otroci. Vsi, prav vsi, tudi stari Hrenko, delajo z veseljem v zadrugi in delež njih dnevnega truda, ki ga napravijo vsi delovni člani njegove družine, tudi ni majhen . . . Tako ti vzgledi mičejo in odpirajo oči vsem, ki so prej dvomili v uspehe te zadruge, ki se je ustanavljala v tem delu Ptujskega polja. Redki so danes še tisti, ki v tej zadrugi gledajo svojega sovražnika, z izjemo nekaj velikih kmetov, ki ob vsakem novem uspehu le Še stopnjujejo svojo ne-voščljivost in sovraštvo do zadruge. Že po sedanjih uspehih se je Sadjarska produktivna zadruga "Osojnik" v Ptuju uvrstila v vr- Novi i verni poljedelski tajnik Charlee F. Brannan. naslednik Clintona P. Anderson«. ki je re-slgntral. ker kandidata za senator)« v Novi Mehiki. Brannan Je bil do adai pomelnl poljedelski tajnik In so njegovo Imenovanje podpirale farmarake or-ganlsaclje. dinarjev. S tem denarjem bodo zboljšali lokalno proizvodnjo, povečali pridobivanje nekovinskih rud» zboljšali dosedanje opekarne in zgradili nove. Zboljšali bodo'tudi kmetijstvo, zlasti živinorejo in sadjarstvo. Za delavce na Jesenicah pa bodo zgradili nova stanovanj?. Petletni plan v Grosuplju določa 40 milijonov investicij, večinoma za kmetijstvo in kultur-no-prosvetne ustanove. Ljudski poslanci so se zlasti zavzemali na zasedanju skupščine za izsuševalna dela, za obnqvo in izboljšanje sadovnjakov ter zatiranje škodljivega mrčesa. Ko so ugo- tavljali dosedanje delo okrajnega ljudskega odbora, so ugotovili precejšnje uspehe. Obvezno oddajo žita so izpolnili 99'3, obvezno oddajo mesa 88%, prostih presežkov pa so zbrali »6,000 kg žive teže. , V kranjskem okraju bodo znatno povečali lokalno industrijo. Za elektrifikacijo podeželja bodo zgradili nad 100 km električnega omrežja. Izsušili in zboljšali bodo 412 ha orne zemlje, posejali bodo za 784 ha ved ne industrije. V tem okraju bodo gradili tudi precej novih cest, vodovodov in kanalov, stanovanj itd. Klektrificirali bodo 30 krajev. V gornjeradgonskem okraju se bo razvila močna živilska industrija. zlasti za olje in predelovanje sadja. Povečali bodo pridelovanje industrijskih in krmskih rastlin. lz*ušilčp bodo Apaško kotlino in tako povečali orne površine. Doslej so obdelovali s traktorji 65 ha, odslej jih bodo pa 2300. Ker bodo pridelovali več krmskih rastlin, se bo zbolj-šala tudi živinoreja. K temu bo pripomogla tudi okrajna veterinarska bolnica. Največ investicij zu kmetijstvo je predvidenih tudi v mur-skosoboškem okraju. Tudi tam bodo pridelovali več industrijskih rastlin, zaradi česar se bodo površine, zasejane z žiti, nekoliko zmanjšale. Zboljšala se bo tudi živinoreja, zlasti kokoš-jereja. Dvignili bodo tudi donos sadjarstva in vinogradništva s tem, da bodo vpeljali stalne množične akcije za zatiranje raznih škodljivcev. Velike vso te denarja so predvidene /a elektrifikacijo okraja, za kulturno-prosvetne in zdravstvvno-aoci-alne ustanove itd. Posebno pomembne bodo posvetovalnice za matere, protitrahomske postaje, zobne ambulante, dom onemoglih v Rakičanu, osnovne Šole, gimnazije z internati itd. To je naš kratki pregled. Glavne obrise je pokazal, več /uradi obsežnosti planov ni mo^el. Že iz teh skromnih podatkov pa je vsakomur razvidno, da so cilji visoki, da bodo zahtevali veliko dobrih in požrtvovalnih judi, pravo organizacijo in stalno skrb nad izvajanjem in uresničevanjem postavljenih nalog. To pa je naloga nas vseh, Saj e tudi korist, ki bo rasla iz dviganja naše gospoda roke moči in naraščanja življenjska standarda namenjena vsem delovnim judem.—(Kmečki gla*) RIMLJANI, TURKI IN TRST Vilbar Srečko S Tržaški reakcionarni zgodovinarji so napisali celo kopo knjig, v katerih razčlenjujejo zgodovino Trsta. Na podlagi te snovi ie pripravlja marsikateri tržaški profesor in zaradi tega se dane« dogaja, da sevirajo našemu dijaku za resnico tisto, kar pomeni grobo potvarjanje naše domače zgodovine: Zato priporočamo vsem našim dijakom, da izven sto najboljših zadrug v ptujskem industrijskih rastlin. Posebno bkrajuP*»!* km tak&na bo rešila vse tiste naloge, ki jo čakajo, da preobrazi v tem delu ptujskega polja ne le obraz prirode, ampak tudi Človeka in življenje v vasi.—(Delavska enotnost) Okrajni petletni plani Tu na okraju se vse zatakne," stavljali volji in vztrajnosti ti- smo si pravili, "naj pride še tako stih, ki so jih ruvali in ki so 1 prav ifi dobro zamišljeno, tu se spreminjali obraz prirode. Toda 1 obrne in zvrne." Ljubljana.—Ko sem hodil zadnji dve nedelji po naših okrajih in opazoval, kako jih prevzemajo novi gospodarji, kako ponosno, premišljeno in samozavestno si postavljajo petletne plane, me je prevzela vesela in srečna misel, da je vendar enkrat ta trdi led prebit in da bo šlo odslej marsikaj lažje in lepše. Ko sem tako gledal te prve korake, se nisem mogel ubraniti vtisu, kako Je te nove gospodarje presunilo odkritje: "Kdo bi «i mislil, kaj vse zmoremo in kaj vse napravimo s pravo zavestjo, premišljeno organizacijo in dobro voljo!" Kako zelo smo si vsi želeli, da bi tudi naši okraji že enkrat shodili ter odrasli v gospodarje. Toliko neizkoriščenih priložnosti, toliko neizrabljene moči in sposobnosti je kričalo od vseh strani in ležalo v koprivah. podlegli so volji človeka in teh niki, ki mu služi. Nenasitni buldožer je opravil svoje. Kot krt je ril iz dneva v dan, mesec za mesecem po tej planjavi, prevračal nove plasti te sočne zemlje In jo odrival zdaj navzdol, zdaj spet navzgor, dokler ni prestavil te hribe in jih izoblikoval v položen »vet. kjer je danes zasajenih že 8000 breskvi nih dre ve* na 14 ha površine Se 13,000 jih bodo letos zasadili; in ob koncu prve petletke, ko bodo breskve v polnem rodu. se bo dvignil tudi donos tega zemljišča. 21.000 breskvinih dreves ni majhna stvar! .10 kg z vsakega drevesa bo dalo 630.000 kg sade tev—61 vagonov breskev, s katerimi bo obogatil naš trg. namenjen delovnemu človeku' Pa tudi v pogledu drugih kultur se je sedat bistveno snremenila gospodarska osnova tega gospodar stva Zadrug», ki šteje danes že 35 družin • 1» ljudmi in 77 delovnimi člani, se bo pečala pred V današnji številki bom pobral iz posameznih okrajnih petletnih planov le nekaj drobcev ter se že vnapfej opravičujem za zamero, ki jo bom povzročil s tem, da posameznih pianov nisem mogel obširneje prikazati. Tako so se glasile pritožbe in dostikrat po pravici. Pa ne samo zaradi tega, ker je bilo premalo pravih ljudi in preveč nezavednih, brez volje in čuta odgovornosti—ne, tudi pravi niso vedeli, kaj bi in česa bi se lotili. Marsikateri si je bil sam sebi napoti! Namesto da bi vodili življenje v svojem okraju, jih je porivalo zdaj sem, zdaj tja. Zanašalo jih je, ker niso imeli jasno začrtane poti, ker so ostali v bistvu uradniki in ne predstavniki ljudske oblasti in ker so le čakali, kdaj jim bo kanila od zgoraj kaka direktiva tkr jim dala kaj pod zobe Ta led je zdaj prebit. O tem nam pripovedujejo zajetni, dobro predelani okrajni petletni plani, ki ao dali okrajem to, kar Jim je doaedaj manjkalo: listo in jasno glavo' Nemogoče je v kratkem članku vsaj na krat ko prikazati vse to ogromno dalo. k» je sestavljeno, vse neštevilne sklepe, k» bodo v prihodnjih petih letih dvigali naše kmetijstvo In lokalno vsem le s sadjarstvom—« plan- ' gospodarstvo. Na prvem zasedanju okrajnega ljudskega odbora v Kočevju so najprej pregledali delo dosedanjega ljudskega odbora. Kljub mnogim napakam so ugotovili precej uspehov v obnovi. Obnovili so tekstilno tovarno, rudnik, več zgradb itd. V petletnem planu, ki so ga sprejeli, znašajo investicije 84 milijonov 702.000 dinarjev. Od tega odpade največ na lokalno industrijo, kmetijstvo, prosveto in na komunalne gradnje, nekaj na elektrifikacijo, opekarno v Ribnici, kovinsko podjetje, ki ga bodo ustanovili in tekstilno tovarno, ostalo pa za vodovode, kopališče, osnovne šole, gimnazijo v Kočevju, protituberkulozni dispanzer, vajeniški dom. dom onemoglih v Ortneku In za flzkulturna igrišč«. Okraj bo pomagal tudi pre bivalcem požgene vasi Sodra-žice. V celjskem okraju bodo v prvi vrsti skrbeli za rarvoj kmetijstva. Nasade hmelja v Savinjski dolini bdrio razširili za novih 900 ha. Za zboljšanje živi-noreje bodo zgraaili v okraju štiri umetne oaemenjevalnire, V Novem kloMru bodo napravili drevesnico. Pogozdtli bodo 70 ha. Okraj bo pomagal tudi pri gradnji zedru/njh domov Okrajne investicije znoáajo 110 5 milijone dinnrjffv Investicije v Jeseniškem okra ju znašajo IM milijonov 80&.000 skrb bodo posvetili živinoreji in gozdarstvu. Precejšnje vsote investicij so predviden« za stanovanja. vodovode, kanale, kulturne in socialne ustanove, kino-dvorane, igrišča, turizem in go stinstvo tar lokalni promet. Če lokupne Investicije okraja zna šajo 175,611,000 din. Kakor v kranjskem okraju bodo veliko izsuševali tudi v len davskem okraju. Izsušili bodo .'120 hektarjev zemljišč, namaka li bodo pa 300 ha. Skoro za po lovico več bodo pridelovali žit, krompirja in krmskih rastlin, industrijskih rastlin pa celo 52 krat več kot doslej. Ustanovili bodo tudi- okrajno drevesnico. Precej investicij je bilo predvl deno za elektrifikacijo, za šole, kinodvorane, opekarne, tovarno dežnikov itd. Pri sestavljanju petletnega plana so posvetili kmetijstvu posebno pozornost tudi v »kraju Ilirska Bistrica, Na novo bodo zasadili 120,000 dreves ter s H ščenjem in škropljenjem zbolj šali donos v sadjarstvu za HH"> Zgradili bodo tudi 4 sadne sušil nlce. Dogradili bodo dalje vete rinarsko ambulanto v Kosezah Za elektrifikacijo okraja bodo postavili 10 transformatorjev In 25 km daljnovoda Investicije so predvidene tudi za vodovode, šoje, stanovanja, obnovo med voj no porušenih hiš in za gradnjo zadružnih domov fte bi lahko tako naštevali vendar pa ae naša slika o okraj nih petletnih planih ne bi veliko spremenila V okrajih, kjer se prebivalstvo bavi pretežno kmetijstvom, so okrajne skupšči ne predvidel« zlasti zboljšanj« kmetijstva, drugod, kjer j« raz vita industrija, pa so predvideli ogromne vsote denarja za zbolj šanje svojih industrijskih podje-t»j. V okraju Trbovlje bodo na-primer znatno zvečali proizvodnjo apna in drugega gradbenega materiala. Zgladili bodo vet mizarskih podjetij m tovarno im konfekcijo, gladili bodo nove ceste in popravljal» »tare itd. V idrijskem okraju bodo /boljšali < ebelmstvo. V kiškem okraju, ki je pretežno kmetijskega značaja, bodo povečali pridelovanje industrijskih rastlin zboljšali živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo, poleg tega . pa so dvignili tudi proizvodnjo lokal- NAROČNIKOM Datum t (June 30. 1941). poleg vašega vam le a tem datu mom poteki» naročnina. Ponovite Jo pravo čaano. da ae vam list ne uatavt Me marljivo posegajo po dobri knjigi in nadopoljnjujejo tako vrzeli, ki nastajajo v današnji šoli. Ob tej priliki bomo navedli, na katerih točkah tržaški reakcionarni' zgodovinarji najraje potvarjajo zgodovino Trsta. Lov rimskih patrlcljev na sušnle Rimljani so prišli v naše kraje z namenom, da si tu naberejo nbvega plena in novih vojnih ujetnikov oziroma sužnjev. Tako je postala plen rimske vojske tudi majhna tržaška naselbina Lastniki prvotnega prebivalstva in njih remije so postali rimski patriciji. Rimsko gospodarstvo je slonelo predvsem na izkoriščanju sužnjev ln zaradi t«i*a so no tranja nasprotja vedno bolj na-ganjala rimske patricije na vojne pohode, s katerimi naj bi si pridobili novih in nbvih sužnjev. V Istri pa so Himljani naleteli na močan odpor in zaradi tega zgradili utrjeno mestu Trst Obrt in trgovina sta se tedaj v Trstu razvijala, le kolikor j« to sfužilo potrebam rimske vojaške posadke. Tej posadki je bil namenjen tudi amfiteater. Ko se je začela širiti v naše kraje, j« rimska država spadala Že v vrsto nenaprednih držav. Tako zvani barbari so sčasoma dodobra spoznali taktiko rimske vojske in se pomikali v nedostopne gozdove in planine, da bi se tako izognili spopadu. Rimska vojska j« tiste čase razpolagalo z najmo dernejšim orožjem in le-to ji j« prineslo nekaj slave. Ko je ta čela rimska država razpadati, so jefe obcestne rimske trdnjave padati ena za druMO in končno so prišli "barbari" tudi v Rim, kjer ao jih sužnji ko svoje osvo boditelje sprejeli s petjem in cvetjem. Ali so živeli v rimskem Trstu tudi Slovani? Zelo ver jetnol Imena libertusov in suž njev močno kažejo na svoje slo vaniko poreklo. Nekaj stoletij po razpadu rimske drŽave pa najdemo slovenskega poljedelca tik ob runskem zidovju Trsta, Od vseh navedenih ugotovitev ne boste našli v tržaški reakcionarni literaturi, ki se bavi z zgodovino, niti ene same besede. V s roki bede srednjeveškega Trsta Po končanem germanskem vdoru v Italijo tržaški patriciji (v glavnem nasledniki različnih upokojencev rimske vojske) niso več mouli misliti na vojne pohode. Število sužnjev ie tskoj padlo. Trst, ki je bil nekaj časa ob strani (vdor ga ni zajel), je moral končno vendarle priznati i;crmansko oblast. Preživeli sužnji so se spremenili v podložni ke. Mogočne nemške fevdalce tržaška revščina nI poipbno privlačevala. Patriciji so se kaj lahko sporazumeli s nemškimi grofi ter škofi. Trst ni Imel tedaj Še nobenega pravega zaledja, izhod na Jadransko morje pa so mu začele zapirati B«n«tlie. Gospodarski razvoj mesta Trsta j» bil zaradi tega z«lo počasen. V mestu so odločali predvaem priseljeni fevdalni funkcionarji. V XIII, in XIV. stoletju se je v mestu nabralo precej emigrantov, ki so zbežali iz Italije iz strahu pred meščanskimi mestnimi revolucijami, Tržaški patriciji se dolgo niso mogli povzpeli na stopnjo meščanstva. Zaradi gospodarskih težav so toliko bolj izkoriščali svoje podloi-nike. Tržaška mestna patricij-ska vojska je bila Štbka in takn se je sgodilo, da so se patriciji iz strahu pred Benetkami naslonili na avstrijsko centralno oblast. Ne more torej biti govora o neki svobodni mestni republiki (libero comune itálico), kakor delajo to reakcionarni tržaški «godovi-narji. Teiave Trata ia časa turških Tržaški patriciji so v tej dobi Jssno spoznali, kje ima Trst svo-(Dalje na 4. strani.) TU V CHICAOU Jt v reliki meri in na vitekem lempu—vsahs «lavna uliee A m« rike. Oh flete ulici le v območju ene milje J 000 sbrov protior« se prodsje ne «rekne -najve*)« kenceniractje prode)*e«s prostora ne Srofcne etefa teete. Tuke) Je ttjOO ameriških, eorepejtkih, latinske Amerihe in ••naukih teeernerjev— hi vem nudije vae od *la ia tfralne ehleha do eril4ehev in uahopiovov. efctul lurhu-laninofa obaleja prodaja na drobne e km»-ribi v teb delovni dan. Ob rejateu amerUbih departmen! proda' )aln. tovarnarjev bie«a m predejo na drobno, daje prisnenje Se maoeo deterteiM odjeme! cem se debevo lebe)tn»h in fotevih iadelbov blele ia Madiaoe »a •«•lovne nelabriv. nejši nehupevaini vogal Dnevno povprečno rine po piknikih, hodnikih ie eaheieloriih 4M,000 ediemeUev v veiibeMbih deperfmeni prodajalnah, lah ddvetih dlnemUnth hlebov. Je prereiunene ne 00 edaletbev predal v teh élkaábih prodajalnah, bar Je >neslo ss Sto milijonov doierjev kupèije v letu 1047. O.ta. lih 40 odateMev prode) )e narejenih v 7» vaSne|4ih bomunalalh okroljih. bi ae raste* ■eje od Stale uiw • de meje mesta in v okra* Je reaidentneea oboiiééa predmestja. Abe Je "beijle milja pro«la" na prodaj bjer beli. leda) M lahko preda v Chieafu. V tem biisu desaeijlvem obrelu ae nahaja »,414.000 ljudi Ixl.m mlliionov bupeev v 100 milj oddeljenem ebretju raáuna »a C hi. ca#e se sveje irHtta Tam se nahaja deset milijonov oseb v ebee*|u IftO mil) šesldeeet milijonov ljudi v ebsepu MO mil» èn nosne, no bellho Hsešev ljudi, bi se letne ne peOM nieeh v lom efcreju da vlivajo «veje kulturno i« resvedrilee uef>r u/ eni h band za čuvanje špl •tiskih centrov. Ce vprašate te tudi, kaj je njihov cilj, kaj je ohov (»olitnni program, vas •do začudeno pogledali in ne • ito kaj odgovoriti. Murukdo se čudi, kako to. da t ti zločinci, ki pridejo pre« Mdtšce, | h i vcčitU priznavajo vuj« i ločina» .V tem ni nič čud • a Drugače ne more biti '•iMiie ideje nimajo, /a katero «j bi se borili. Nobenega pro ama nimajo, nobenega cilja < eti y |.<»izku.su ustvarjanja i THE TOLL OF JOB ACCIDENT» ^ 2> 2 r-Tv M ÏÏFfflWÂ Í4UI1 Jî a m ■m f At Preaidaat Truman's re«eeat, Secretary af Labor Schwelleabach is »laaalac a natleaal ronfer.nce of later. »aaegaajeBt. and atber lata-reatad leader, ta be b«ld la Waaklaftea thU fall aa th« cause« and prevention of industrial arddeate. Attention will be centered on the prab~ Urns of «mall Arms aal saw reached bj the organised safety mevemeat Spletke lmperlaliatov ln njihovih hlapcev v inoaotast vu •, Drugače stoji stvar neposredno za našimi mejami. Tu so se an-glo-ameriške vojaške oblasti, italijanska in avstrijska lokalna državna uprava vrgle z vsemi silami na delo, da bi razbili enotnost slovenskega ljudstva, ki se je skovala med osvobodilno vojno. Tu so pogoji za sovražno de-avnost reakcije ugodnejši, saj uživajo vojni zločinci jugoslo- vanske emigracije vso podporo spoštljiv in se z njimi nisem ni-obstoječih oblasti na tem terenu, j koli spri, niti me niso preganja-Njihov namen je pod krinko le. Nikdar nisem bil revolucio-zahodne demokracije skriti v nar ali upornik niti nisem sedaj obliki raznih pseudo demokratlč- j ob svoji starosti. Ni točno, da nih strank, agenture zahodnega nasprotujem fašističnemu reži-lmperializma, ki naj bi slabile mu. Sem discipliniran in strog aorbeno odpornost slovenskega do samega sebe, zaradi česar mo-in resnično demokratičnega gi-lrem nujno biti pristaš reda in aanja na tem ozemlju in ustva- discipline. Celo v javnosti sem rile neko politično bazo za or- bil tolmač fašističnih načel, o ka-ganiziranje imperialističnih špi-jterih sem pisal v uvodu svoje poskih skupinic proti npyi Ju- Knjig? "Prva Knjiga o itaUjan- prepričanja, da je naše življenje vezano s temi kraji in režimom, ki nas ¡»odpira. Iz teh razlogov si nisem nikdar želel druge oblasti razen italijanske ter sem vtisnil svoje politično prepričanje tudi svojm otrokom, ki so že itak usmerjeni antikomunistično in antiiredentistično." Podobno izjavlja v prošnji na notranje ministrstvo v Rimu dne 30. julija 1940: "Do oblasti sem bil vedno Riafrri, Turki u Trsi (Nadaljevanje s S. «trani.) je zaledje. Trudili so se na vse mogočne načine, da bi se čim trdneje povezali s Kranjsko, (dokumenti iz te dobe govore zelo pogostoma o važnosti dežele "Cragno"), ter razbili trgovske zveze, ki jih je imela Istra s Kranjsko. V ta namen so tržaški patriciji kupili od goriškega grofa vas Podgrad (koncem XV. stoletja) s podiožniki vred. Skozi Podgrad je namreč tekla cesta iz Kranjske proti Buzetu in od tu v istrska obmorska mesta. S svojimi načrti tedaj patriciji pa vendarle niso uspeli. Zaradi ter ga je beda v Trstu še porasla in tirala v obup tudi same patrici-je. Med patriciji prihaja zdaj do velikih razprtij, tisti, ki so biU gospodarsko močnejši, so dobesedno terorizirali vse ostale (diktatura gospodarsko močnejše skupine patricijev se je imenovala BAJLIJA). Žrtev medsebojnega obračunavanja je bil tudi slovenski patricij Stojan (1468.). Nezadovoljnim patrici-jem, ki so obubožali, se je pridružilo tudi mnogo obrtnikov. Obupen položaj v mestu je nekega patricija nagnal celo k temu, da je zapustil mesto in se vključil v neko roparsko tolpo v Istri. Zgovorna priča tedanje tržaške bede je tudi sam škof Bono-mo (patricij), ki se je na Dunaju zaklinjal, naj Trstu zmanjšajo kontribucije. Del obubožanih pa-tricijev (kakor na Kranjskem osiromašeno riižje plemstvo) se je močno nagibal k luteranstvu. Med njimi je imel tudi Trubar svoje prijatelje in še posebno v škofu Bonomu ter advokatu Cer-rone-ju. Reakcionarni zgodovinarji skušajo prikriti, da so živeli Slovenci v mestu že od najstarejše dobe in zaradi svoje šovinistične miselnosti tudi nočejo priznati, da so v starejši dobi napredni Italijani vedno sodelovali z naprednimi Slovenci; njih ne zanima niti gospodarska struktura starega Trsta, najraje se ustavljajo na stvareh, ki niso bistvene. goslaviji. Naravno je, da so v veliki sti- skem pravnem zakoniku", ki jo je priobčil leta 1939 Slovenski ski tudi tam za kakršen koli po- pravnik v Ljubljani." itičen program. Ves program se Podobne podatke bi lahko na-omejuje na Goebbelsovo proti- vedli za ostale vodeče funkcio-comunistično borbo, vse drugo narje te nove stranke z onstran lim je nejasno. V vseh drugih naših mej, n. pr. za: advokata vprašanjih se niti ti imperiali-(dr. Vesela, industrijca Udoviča, ljuie vsa cerkvena emigracija * neke "opo*fč|jtw, na teranu nove Roimai »rn na oelu ln ki Jo t vso Jugoslavije niao zmogli uspeti v avtoriteto vsiljuje Vatikan (>• bupuje nad možnostjo te poti, zato se njen najzagruenejšl del nujno zateka k podtalnemu sodelovanju s špijonnktmt cm t rt. njihovifru oboroženimi bandami in k organiziranju špijonskih kanalov prrko meje, Zaradi teh dellktov in »«»delovanja z gesta* pom Je btlo v letu l!M7 v preiskavi 37 duhovnikov v I.KS 18 poskusu razbiti ali vsaj malo omajati, vsaj načeti tisto čudovito borbeno enotnost, požrtvo valnost in predanost novi Titovi Jugoslaviji. Fronti in Partiji, ki jo jr «kovalo naše ljudstvo med te*ko mv< t odilno vojno Vsej rraketji ne preostane drugo, kakor da »p zadovoljuje s skupinicami propadlih, kriminalnih tipov, % katerimi ustvarja bedne stični hlapci med seboj ne morejo zediniti. Duhovščina se je v veliki meri povsem povezala s profašistič-nlmi in protislovenskimi škofi in vojno zločinsko emigracijo. Drugi del duhovščine, zlasti na Koroškem in v Benečiji, je pasiven ali tihi pristaš OF, ki pa pod pretnjo Vatikana ne more z jasno besedo na dan. Skratka, ta duhovščina, takšna ali drugačna, ni zadostna opora za namene vojnohujskaških imperialističnih grupacij. O agentih v tuji službi Zato so se oprli na vrsto raznih starih, preizkušenih agentov in skušajo z njimi organizirati tako imenovano SDZ (Slovensko demokratično zvezo), ki naj bi imela svoje organizacije v Gorici in Trstu, zadnji čas pa že tudi v Celovcu in na Koroškem, in ki naj bi tvorila bazo za re-krutacijo špijonov proti novi Jugoslaviji. Za tako delo so mogli dobiti seveda sama špljone —poštenih ljudi ne morejo za vesti v stvar, ki nima programa ln ki je odvisna samo od dobre volje gospodarjev imparlalistov Glavno besedo v tej imperiali stični agenturi ima advokat An neletto. O priliki Bitančevega procesa je smatral sa potrebno da "svečano izjavi", da nima nJim nobene zveze in da ga ne pozna. Poglejmo, kdo pozna tega advokata in s čim se lahko predstavi našemu ljudstvu, Se danji predsednik SDZ, tršaškl advokat dr. Josip Angeletto je Srebotnjaka itd. Enaka je ta družba v Gorici, kjer jo vodijo dr. Kacin, Kemperle, Krpan Ivan, Simčič, Trofil in drugi. Kemperle je bil n. pr. pravni zaupnik notranjega ministrstva v Rimu in goriške kvesture, med okupacijo pa je bil v posebnem U mariborske škofije, lfi i/ljub-Upijotukr centre ln nernatne 'Janskc in .1 prin>ot>kt duh« .»ki. j bandilske, razbojniške, jnalnc lolpicf. krimi izjavil dne 23. septembra 1940 na tržaški kvesturi: "Razen delovanja na (pspodar-skem polju odklat^am torej vsako obdolžitev. da sem kakor koli kršil iredentistično aktivnost v korist Jugoslavija. Ob tej priliki bi lahko celo rekel, neupo-števajoč dejstva, da sam po rodu Slovenec, da nisem nll^dar čutil naklonjenost} do Jugoala vije; nasprotno, vedno sem bil * svojim duhom ln svojo družino I varstvu Rainerja v Trstu. Šuli-goj Stanko je n. pr. med o^obo-dilno vojno opravljal špionske posle proti našemu pokretu v korist neke tuje obveščevalne službe. (Konec prihodnjič.) Touritt Home 12 rooms at Wisconsin Dells, Wis. Ideal location. Good buy. Francis R. Bannen, 206% Broadway, Wisconsin Dells, Wis. V Proavetl sa dnfrn* svetovna la delavske vesti. AU IIb éUate vaak da»» «M*»»*»«»»»» * * "PROSVETÀ" 2157 8. LAWNDALE AVE. • Chicago 23, III------------------- Vaša naročnina na "Prosveto" ja potekla z dnem V slučaju, da Ja od strani upravnlštva kakšna potepta, nas takoj obvestita, da so Ista popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" \ M I ■! CENE LISTU SOt * Za Zdrui. drftave In Kanado IMi Ka Chieego In ekeMee |e—HM 1 tednik In____________ I N 1 tadnik In_____M« t tednika In----M0 t tednika in----T U 9 tednike In----------- 4 40 t tednika In.____Mt 4 tednika In_______Ml 4 tednike In.- 4.70 • tednikov In____________t JO I tarfnlkov I»...... 140 Za Evropo jas Dnarnik 111.00 — Tednik $2.80 Ispelntte spodnji kupom. prtlotUa psttahns vaesa denarja aH Koner Ordar v pUmu ka rt naročile Prosvofto. MaL p H vala iMtnlna, . Prišteti m ssm le ona člane ia drnilna. ki le devellte In ki Ura alt stanujajo m anam ta islam naalovu. V Bobonam slučaju pa veš kol § todnlker Pejaanilot—Vsolej kakor hitro kateri teh ¿lanov, ki ae prišteti, preneha biti član SNPJ, ali če »s proseli proč od družina in be zahteval sam svoj list tednik, boda moral tisti član is detitae družina, ki )a tako skupno naročena na dnevnik Pr os velo. to takoj natnanlti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Protvata. A ko tega ne store, tedaj mora uprsvnlitvo snliati datum ia to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA. SNPJ. 1417 «. Lavndala A ve. Cklsopa 22. Prtletene potujem naročnino aa Hat Proatale veeSe I- I) laae----------------.ČL draitva H Naetov__________. Uatavit« tednik In pa »rtpllfla k aaejl «liiattk tloeoT mo)e druitnei t)___________Či •)----ČL 4)_____ČL •) -1--------____ČL dnrftva «L Kadar aa prvaHH*. natnanMa avoj atari in novi naslovi