lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd,
0.0.
Podjitj« za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve
► Izdelava projektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 24. februarja 2012
letnik LXV • št. 16 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v MarkovclH pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Po naših občinah Destrnik • Kdo izmed štirih kandidatov bo novi župan? O Stran 2
Po naših občinah Cirkulane • Tekmovanje v ignoranci in trmoglavosti
O Stran 3
Po naših občinah Ormož« Ali
»sporna« Dobravska cesta ogroža igrišče Z> Stran 7
Štajerski
Slovenija • Konec počitnic za šolarje
Po tednu dni nazaj v šolske klopi
Kljub temu da se je v naših krajih ravno s pričetkom zimskih počitnic stalil sneg, je lepo vreme poskrbelo, da so šolarji v tem tednu vseeno lahko uživali na prostem. Nekaj dni oddiha zmeraj dobro dene.
Dejan Zavec •
»Tudi če bi se rušil svet, Boštjan ne bi popuščal«
O Stran 11
V tednu, ki je za nami, je okrog 160 tisoč osnovnošolcev in 79 tisoč dijakov iz vseh slovenskih osnovnih in srednjih šol uživalo v zimskih počitnicah. Pester počitniški program, ki je poskrbel, da so mladi te dni izkoristili kvalitetno, so pripravili po vseh krajih, zanimive aktivnosti so se odvijale tudi na Ptuju. Za zabavo na prostem je poskrbel Zavod za šport Ptuj, vrsto zanimivih delavnic pa so izvedli tudi v ptujskem Centru interesnih dejavnosti. Šolarji so lahko počeli marsikaj, od iger z žogo, plesa in druženja na prostem do ustvarjanja unikatnih obeskov, papirnatih rož in likovnega kotička. Vse delavnice so bile brezplačne, kljub temu pa v CID-u sicer beležijo nekoliko manj otrok kot sicer. To pripisujejo lepemu vremenu, ki je ponudilo veliko možnosti za zabavo na prostem.
Dženana Kmetec
-w7
V-K

Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Delo Agencije za kmetijske trge v letu 2011
Lani izplačanih dobrih 295 milijonov evrov
Generalni direktor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencije) je na novinarski konferenci predstavil njihovo delo v minulem letu. Kot je povedal, je Agencija lani vodila prek 200.000 upravnih postopkov in upravičencem za ukrepe skupne kmetijske politike skupno izplačala prek 295 milijonov evrov, od tega 77,4 milijona slovenskih in 218 milijonov evropskih sredstev.
Jeranko je posebno pozornost namenil tudi bližajoči se kampanji izpolnjevanja zbirnih vlog za leto 2012, o čemer smo v našem časopisu že poročali. Med novostmi je (poleg tega, da kmetje letos na dom več ne bodo prejemali navodil in opo-
mnikov kot prejšnja leta, ampak jih bodo lahko dobili v pristojni izpostavi KGZ) izpostavil še naslednje: posebna bo premija za bike in vole, pomoč za stročnice in podpora za lupinarje bo namreč vključena v shemo enotnega plačila kot dodatek
na plačilne pravice, vlagatelji pa bodo zahtevek za dodelitev tega dodatka vložili v okviru zbirne vloge. Tudi zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi bo po novem vključen v zbirno vlogo.
Pri kmetijsko-okoljskih ukre-
pih KOP bo možno pridobiti dve novi plačili (za ekološko kmetovanje - preusmeritev in za neprezimne posevke), možno bo tudi podaljšati ali pa prevzeti nove obveznosti za izvajanje nekaterih podukrepov KOP. Novost je tudi modulacija
v obliki znižanja slovenskega dela neposrednih plačil: upravičencem, katerih skupni znesek neposrednih plačil bo presegal 5.000 evrov, se bo namreč del sredstev iz slovenskega proračuna znižal na 500 evrov.
SM (vir: aktrp)
Super ugodni dnevi v Telekomovih centrih v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti od 27. februarja do 3. marca 2012
Obiščite Telekomove centre v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, kjer vas v času od 27. februarja do 3. marca 2012, poleg akcijskih ponudb in ugodnosti čaka 20-odstotni popust na redno ceno fiksnega ali mobilnega telefona in dodatne opreme. Vljudno vabljeni!
TelekomSIovenije
Destrnik • Pred nadomestnimi županskimi volitvami
Kdo bo novi župan
S ponovno izvolitvijo v državni zbor je dosedanjemu destrniškemu županu Francu Pukšiču avtomatsko prenehal mandat župana. Zato se bodo Destrničani 11. marca odpravili na predčasne volitve, na katerih bodo izbirali med štirimi kandidati.
Branko Goričan
Prvi, ki je naznanil svojo kandidaturo, je bil Albin Vajngrl, v bitko z njim pa sta se kmalu zatem podala še nestrankarska kandidata Branko Goričan in Vladimir Vin-diš, kot zadnji pa se je tekmi za županski stolček pridružil še Matjaž Ajnik. Kateri izmed njih bo prepričal Destrniča-ne, naj bi bilo znano že 11. marca, povsem možno pa je, da bo za izvolitev potreben drugi krog.
Kandidate bomo v Štajr-skem tedniku predstavili po abecednem vrstnem redu -danes Matjaža Ajnika in Branka Goričana.
Matjaž Ajnik: „Občina je razvita, a zastarela"
Matjaž Ajnik je Velenjčan,
Matjaž Ajnik
ki se je na Destrnik preselil pred petimi leti. V Placarju si je ustvaril dom, njegova želja
pa je aktivno prispevati k skupnosti, v kateri živi. Od leta 2002 je aktiven član SD, ki ga je tudi predlagala za županski stolček.
Kaj je tisto, kar vas odlikuje in zakaj ste vi pravi kandidat za opravljanje te funkcije?
„Mislim, da sem pravi kandidat, saj prihajam iz večjega mesta - Velenja. Na Destrniku živim pet let. V Velenju sem aktivno sodeloval z bivšimi in tudi sedanjim županom. Videl sem, kako se je mesto razvijalo in želim si na tak način pomagati nekaj stvari ustvariti tudi na podeželju. Nekaj stvari je še nedokončanih, dalo pa bi se jih izboljšati."
Kako pa gledate na dosedanji razvoj občine?
„Dokaj sem zadovoljen, lahko pa bi bilo še več izboljšav. Moti me predvsem ena stvar: ureja se le sam center Destr-nika in naselje pri šoli, okoliški kraji pa so zapostavljeni. Zato si želim enakomernejši razvoj."
Kako gledate na težave okrog izračunov komunalnega prispevka, ki so razburkali Destrnik?
„Slabo. Prejšnji župan tega ni dobro opravil. Narediti moramo veliko sprememb. Treba je napraviti in urediti še marsikaj. Več bi bilo treba delati na tem, da se najprej uredi čistilna naprava. Iz te bi lahko razvili tudi kakšno bio-plinarno, s katero bi pridobivali električno energijo, ki bi bila cenejša."
Na Destrniku sta povsem jasno dve struji. Katere ideje so vam bližje?
„Na eni strani so Pukšič in njegova ekipa, na drugi Vin-diš in njegovi somišljeniki.
Sam se bolj strinjam s slednjimi. Kar je bivši župan naredil, je delal večinoma za center Destrnika in tam, kjer je on doma. Napisani so bili plani, a denarja za okoliške kraje nikoli ni bilo."
Čemu boste vi v primeru izvolitve namenili največ pozornosti?
„Želim si, da se ne bi toliko mladih odseljevalo iz občine. Želim si tudi boljšo infrastrukturo, industrijsko cono, za starejše je potrebna predvsem kaka trgovina, želim si boljše ureditve avtobusnih linij in podobno. Pozornost pa si zasluži tudi spodbujanje turistične dejavnosti, ki se mora izraziti v dejanski podpori kmetu."
Bi torej vi dali prednost večnamenski stavbi, v kateri bo tudi trgovina, pred vrtcem?
„Zame je vrtec najpomembnejši. Večnamenska dvorana je na Destrniku že postavljena in bi lahko služila marsičemu. Problem pa je, da je preslabo izkoriščena. Le določeni ljudje lahko pridejo do nje."
Se vam zdi, da so prostori, ki jih bo v novi stavbi odkupila občina, trenutno potrebni?
„Trenutno ne bi bilo treba iti v odkup. Imajo veliko neizkoriščenih prostorov, ki bi se dali izkoristiti."
Kaj bo občina pridobila z vašo morebitno izvolitvijo?
„Veliko, saj imam za seboj tudi pomoč in ljudi, ki se spoznajo na stvari. Delali bomo tudi na zaposlovanju ljudi v naši občini. Občina je razvita, a zastarela. Ni takšna, kot bi lahko bila. Priložnost pa lah-
ko uresničimo le povezani in solidarni."
Branko Goričan: „Kot neprofesionalni župan se bom odrekel plači"
Samostojni podjetnik Branko Goričan je pred 16 leti začel slikopleskarsko obrt, v svojem podjetju pa danes zaposluje osem delavcev. Javnosti je znan predvsem po svojih dobrodelnih dejanjih, je tudi pobudnik humanitarne akcije, v kateri brezplačno vsako leto prepleskajo eno od javnih ustanov, največkrat katero od bolnišnic. Pravi, da si bo tudi kot neprofesionalni župan prizadeval delati za dobro občanov, saj želi prihraniti več denarja za investicije.
Kaj je pretehtalo, da ste se odločili za vložitev kandidature?
„Odločil sem se na pobudo mnogih občanov. Želim se preizkusiti v teh vodah. Kar zadeva politiko, se sicer ne bi rad opredeljeval, saj želim biti brez različnih ozadij. Ne želim, da se mi dogaja to, kar se pripeti mnogim. Rad bi bil človek, ki ga bodo ljudje spoštovali in jaz bom spoštoval njih. Povezovanje ljudi je zame najpomembnejše v teh kriznih časih. Tudi na področju sociale je ogromno ljudi potrebnih pomoči."
Kakšni so vaši načrti razvoja občine Destrnik in čemu boste dali prioriteto?
„V kolikor bom izvoljen, bi na področju razvoja najprej
dokončal kanalizacijo, kar je nujno potrebno. Obenem je treba nujno začeti z izgradnjo vrtca. Nadaljevati pa moramo tudi s projekti, ki so že podpisani, saj se jim ne moremo izogniti. Ne želim preveč obljubljati, saj ne poznam finančne konstrukcije."
Dejali ste, da je vrtec prioriteta. Ali to pomeni, da bi vi dali prednost vrtcu pred odkupom prostorov v večnamenski stavbi, v kateri bo trgovina in prostori za občinsko upravo?
„Vsekakor bi dal prednost vrtcu. Treba pa je razčistiti, zakaj je prišlo do podpisa pogodbe za odkup prostorov. Mislim, da je to bila nedvomno prehitro sprejeta odločitev. Občina kot ustanova ne potrebuje novih prostorov. Če pa je že bivši župan to podpisal, se bomo tega morali držati."
Ste zadovoljni z razvojem občine Destrnik?
„Župan Franc Pukšič je naredil za nas občane dosti, moram pa poudariti, da z našim denarjem. Seveda bi bil vesel, če bi mi uspel razvoj, a seveda s pomočjo vseh občanov. Narediti želim nekaj za dobro vseh."
Kakšno sodelovanje si obetate s trenutnim občinskim svetom?
„Nisem agresiven tip, da bi se spuščal pod nivo. Mislim, da bo treba povezati svetnike in sodelovati, kajti oni so tisti, ki sprejemajo odločitve. Metanje polen pod noge ni zame."
Ampak tako razdeljen občinski svet na Destrni-ku še ni bil. Jasno je, da sta se oblikovali dve struji. Katera vam je bližja?
„Mislim, da bomo dobro sodelovali z vsemi svetniki, če bodo oni to želeli. Bližja pa mi je leva opcija. Sodelovati želim z levimi in desnimi, zato zagovarjam povezovanje. Vsaka stran zagovarja svojo tezo, jaz pa zagovarjam skupno pot. Tudi v svoji firmi delam tako, da se o najboljših stvareh odločamo skupaj."
Komunalni prispevek buri duhove. Kakšno je vaše mnenje o tem?
„Težko bi rekel, kaj bi se dalo narediti. Mislim pa, da je treba dobro pogledati, ali res ni napihnjen. Ko bomo prišli do tega, se bom lotil tega vprašanja. Vsekakor je velika obremenitev za občane, saj nimajo vsi toliko denarja, da bi takšne zneske poravnali. Pogovarjal sem se z župani drugih občin, ki se strinjajo, da je naš komunalni prispevek napihnjen."
Kaj bo občina pridobila, v kolikor boste izvoljeni?
„Mislim, da lahko občina Destrnik s skupnim delom z občani veliko pridobi. Poznam tudi veliko ljudi in menim, da se denar da pridobiti. Še enkrat pa poudarjam, da je vrtec na prvem mestu, saj moramo otrokom zagotoviti ustrezne prostore."
Dženana Kmetec
Uvodnik
Očiščevanje telesa, duha ... in vesti
I	„Ko je polnočni zvon oznanil pepelnico,
I ^^^^ je bilo konec vsake mastne jedi do velike noči. Ves postni čas nismo idili niti koščka B*1- ~ v mesa niti kančka masti," je o strogosti po-■ ^fck. sta na Slovenskem njega dni zapisal Fran Šaleški Finžgar. Po pričevanju starejših včasih ni bilo nič posebnega, če so v času 40-dnevnega posta jedli le dvakrat na dan, okoli enajstih dopoldne in proti večeru. Čeprav naj bi šlo za star židovski običaj, ki ga je krščanska cerkev prevzela šele ob koncu 11. stoletja, je po mojem prepričanju tudi danes zelo prav, da se po večdnevnih pustnih pregrehah, pretiravanjih v jedači in pijači človeško telo, naj bo krščansko ali pogansko, očisti strupenih snovi in negativnosti. Kajti post je veliko več kot le odpoved hrani, saj lahko v njem najdemo tudi starodavne skrivnosti človeškega telesnega in duhovnega zdravja. Tudi lovci primitivnih ljudstev, šamani, vrači in menihi v samostanih so obhajali obrede postenja in ob tem izkusili dejanski paradoks posta: pridobitev nečesa z odpovedovanjem. Postenje na človeško dušo vpliva kot balzam, saj se razpoloženje iz dneva v dan izboljšuje in traja dalj časa. Poleg tega post očisti in poživi telo ter pripomore, da lahko ponovno zavestno, a zmerneje segamo po hrani in pijači.
Zelo pomembna pa se mi zdi tudi vseslovenska akcija 40 dni brez alkohola, ki se je pričela na pepelnico in poteka pod sloganom „Za več pravega veselja v hiši", s skupnimi močmi pa so jo pripravili slovenska Karitas, Agencija za varnost prometa ter Zavod Med.Over.Net. Samo lani se je zaradi vinjenih voznikov v Sloveniji zgodilo 1.845prometnih nezgod. V kar 23 odstotkih vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom je bil kot sekundarni vzrok ugotovljen alkohol, ta pregrešna opojna nevarnost pa je povzročila kar 1.064 telesnih poškodb udeležencev, med katerimi so mnogi za vedno ostali invalidi.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je med vzroki za izgubljena leta zaradi bolezni ali prezgodnje smrti v Evropi alkohol na drugem mestu, takoj za največjim morilcem, tobakom. V Sloveniji je alkohol leta 2009 povzročil kar 3.722 hospitalizacij, ki so trajale 84.693 dni, zaradi alkoholne bolezni jeter pa je tistega leta umrlo 624 oseb. Vsekakor je skrajni čas, da se vsi skupaj streznimo in o vsem temeljito premislimo; navsezadnje se nam v poste-nju telesa in duha, ne le mesa, ampak tudi alkohola, ponuja lepa priložnost za očiščenje svoje vesti.
Martin Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cirkulane • S februarske seje občinskega sveta
Ko župan in nadzorniki tekmujejo
v ignoranci in trmoglavosti
Februarska seja cirkulanskega občinskega sveta, ki se je prvič odvijala v novih prostorih občine, je pokazala točno to, kar je bilo slišati in slutiti že pred dobrim letom ob imenovanju nove sestave tamkajšnjega nadzornega odbora (NO): da sta si župan Janez Jurgec in aktualna predsednica NO Sonja Gole pošteno v laseh.
Na dnevnem redu seje so bile namreč točke poročil o izvedenih nadzorih, o odzivnih poročilih in o planu dela NO v letošnjem letu. Golčevo so spremljali trije člani NO, ki so vsak zase podali poročila o posameznih pregledanih postavkah; skupna nota vseh poročevalcev pa je odražala njihovo stališče, da niso zadovoljni ne z načinom gospodarjenja občine ne z odnosom župana in občinske uprave do dela NO.
Prvi med poročevalci je bil na vrsti bivši svetnik Jože Klinc, ki je podal še najmanj „vroče" poročilo o pregledu poslovanja občine z OŠ. Med drugim je poudaril, da potrebne dokumentacije niso našli v prostorih OŠ, zato so drugi nadzor opravljali na sedežu občine, prav tako niso v zakonskem roku enega meseca po oddaji svojega poročila prejeli nobenega odzivnega poročila z občine. Med priporočili za nadaljnje delo pa je Klinc izpostavil, naj se občinskim svetnikom redno predstavlja plan dela in stroškov šole na letni ravni ter naj se zagotovi večja transparen-tnost poslovanja med šolo in občino.
Nadzorniki nezadovoljni z odnosom župana
Naslednji je bil na vrsti Simon Milošič, ki je poročal o pregledu dokumentacije v zvezi z izgradnjo kanalizacije v občini:
Člani cirkulanskega NO (od leve: Jože Klinc, Sonja Gole, Simon Milošič in Anton Bratušek) so v poročilih o opravljenih nadzorih navedli cel kup pomanjkljivosti, predvsem pa jih je motil ignorantski odnos župana Janeza Jurgca do njihovega dela.
„Najprej bom povedal, da me je najbolj zmotilo mnenje občinske uprave, češ kaj se sploh lotevamo pregleda tega projekta, saj je bil tako in tako pod kontrolo vladne službe za regionalni razvoj, pa še posebna komisija je pregledala vso izvedbo pred nakazilom denarja! Tudi mnenje župana je bilo 'zanimivo', saj je dejal, da naj bi šlo za preobsežno dokumentacijo ... Takšna stališča se mi ne zdijo prav, navsezadnje je nadzor NO potreben po zakonu! Res pa je, da je celovit nadzor težko opraviti, če dobimo na vpogled del dokumentacije enkrat, del drugič itn."
Milošič je nato povedal, da so v NO ugotovili, da je bil projekt in popis del narejen slabo, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je bilo hitro
po začetku del treba skleniti aneks k pogodbi z izvajalcem: „Nepopolna je tudi knjiga obračunskih izmer, v kateri manjkajo cele strani! Priporočamo, da naj občina v prihodnje pripravlja natančnejšo projektno dokumentacijo in naj si po izvedbi naložbe zagotovi od izvajalca popolno in natančno vodeno knjigo obračunskih izmer!"
Član NO Anton Bratušek pa je poročal o pregledu modernizacije ceste Pohorje: „Tudi v tem primeru je bilo zaradi pomanjkljive dostavljene dokumentacije potrebnih več nadzorov, ugotovili pa smo tudi, da popis potrebnih del, ki je bil del vloge za Službo vlade za regionalni razvoj, ni bil enak popisu del pri izboru izvajalca! Sporno je tudi dejstvo, da je bil pod-
pisan aneks, s katerim se je vrednost naložbe povečala za kar 70 %! Zaradi tega je bilo izgubljenih 42.000 evrov evropskih sredstev, prav tako v gradbeni knjigi manjka kar nekaj strani ...
Pri tej naložbi smo se srečali še z eno težavo: namreč na vprašanje, ali je bil imenovan gradbeni odbor za dela na tej cesti, je župan odgovoril, da je 'brez komentarja', direktorica občinske uprave je rekla, da ni bil imenovan, domačini pa so povedali, da je bil imenovan, a da ni imel nobene besede. V zvezi s to investicijo je tako še vedno odprtih precej vprašanj in dvomov, zato je naš predlog, da se izvede posebna revizija."
Jurgec: Kršen ni bil noben zakon, razprave ne bo!
Na tej točki se je prvič oglasil župan Jurgec in povedal, da je revizija že opravljena, Bratušek pa je nato dejal, da naj z ugotovitvami seznani svetnike.
Kot zadnja poročevalka je nastopila Sonja Golc, ki je podala poročilo o gospodarjenju z občinskim premoženjem. Povedala je, da občina sploh nima popisa celotnega imetja, ampak ima v seznamu le tiste nepremičnine, ki se nameravajo prodati ali kupiti. Nadalje je izpostavil, da občina ni zahtevala zamudnih obresti pri enoletni zamudi plačila od podjetja GP
Project ing., d. o. o., in da je župan na vprašanje, zakaj teh obresti ni zaračunala, povedal, da jih bodo kompenzirali pri zadnjem plačilu kupnine (občina namreč od podjetja odkupuje nove prostore za svoj sedež, op. a.).
Potem ko so člani NO s predsednico Golčevo končali, se je oglasil župan Jurgec: „Najprej bom povedal, da razprave o slišanih poročilih med svetniki ne bo! Nadalje: gradbene odbore imenuje župan in za direktorico ni nujno, da ve prav za vsakega! V zvezi s cesto Pohorje je bila naknadno narejena tudi revizija s strani Skupne občinske uprave, ki je jasno pokazala, da ni bil kršen noben zakon, navajajo pa tudi, da je očitno prišlo do komunikacijskega kratkega stika med NO in občino. Poročilo te revizije je na voljo vsem.
Glede sodelovanja z NO pa naj povem, da me nikoli niso povabili na nobeno sejo ali nadzor, vedno so poslali le obvestilo, kdaj bo. In če nisem povabljen, potem se sej tudi ne bom udeleževal! Sicer pa bi prav gotovo tudi prišel in pojasnil, kar ne bi bilo jasno."
Prvi del svojega odgovora v smrtni tišini sejne sobe, kjer se najprej ni oglasil noben svetnik niti s črko, kaj šele s celo besedo, je Jurgec sklenil tako: „Nad strokovnostjo našega NO nikakor nisem navdušen! Pričakoval bi, da mi NO pojasni in pokaže, ali je bil kje kršen kakšen zakon ali člen zakona, ampak o kr-
šenju zakonodaje v vseh poročilih ni ničesar. Zdi se mi neodgovorno in nekorektno tovrstno pavšalno pisanje NO! Se pa strinjam, da ste si zadali precej obširne nadzore, verjetno preobširne ... Kar zadeva neobračunane zamudne obresti podjetju GP Project ing., d. o. o., pa lahko povem, da jih nismo želeli obračunati zaradi dobrega poslovnega odnosa. Zdaj smo to pač naredili, v odgovor pa je podjetje nam zaračunalo za okoli 12.000 evrov zamudnih obresti, medtem ko je občina od podjetja lahko poterjala le za 2000 evrov zamudnih obresti ... "
So imeli svetniki pravico do razprave?
Ko je Jurgec končal govor, je svetnik Milan Žumbar vseeno želel komentirati slišana poročila NO in odzivna poročila, a je bil župan neizprosen: „Tudi pod 'razno' ne bo nobene razprave o tem! Jaz sem župan in te razprave ne bo! Lahko glasujete, da ste se seznanili s sporočili in odzivnimi poročili, in gremo naprej na naslednjo točko dnevnega reda!"
Tako se je končal vsak poskus svetnikov, ki bi želeli kaj povedati, čeprav so naknadno, po seji, nekateri (opozicijski) svetniki ugotavljali,da so bili verjetno izigrani, saj naj bi vseeno imeli pravico do razprave.
So pa nato lahko izvedeli, da so bo NO v letošnjem letu po predstavljenem planu dela ukvarjal s pregledom naložb v dve cesti, še enkrat bo pregledoval občinsko premoženje ter se pozabaval še z zaključnim računom občine. Golčeva je ob tem še povedala, da se župan lahko povsem samostojno odloča, ali bo prihajal na seje NO ali pač ne, oziroma ali bo dajal pojasnila ustno ali pisno, o sejah bo pa vedno obveščen. Tako kot Golčeva, ki ni hotela pristati na to, da bi se županu pošiljalo vabila za seje, in je dala vedeti, da bodo obvestila, kaj več pa ne, je tudi župan trmo-glavil po svoje: „Če bom dobil vabilo, bom prišel, če bo le obvestilo, pa ne."
Foto: SM
Podlehnik • Proračun v javni razpravi
Na razpise letos za izvedbo drugo leto
Podlehniški svetniki so se na februarski seji seznanili z osnutkom letošnjega proračuna, ki je težak krepke štiri milijone evrov, kar je za majhno haloško občino svojevrsten rekord. Razlog za relativno visok znesek proračuna sta dve veliki tekoči naložbi (gradnja vrtca in kanalizacije), za kateri občina dobiva državni in evropski denar, v načrtu pa je še nekaj manjših investicij.
Gradnja štirioddelčnega nizkoenergetskega vrtca z opremo vred bo po pogodbi zahtevala 1,7 milijona evrov; večino tega denarja (dober milijon evrov) pa bo občina prejela iz regionalnega razvojnega programa (RRP), kjer je lani uspela na petem javnem pozivu. Po večtedenskih napornih pogajanjih pa je Mauči-ču uspelo zagotoviti še dobrih 415.000 evrov dodatnega sofinanciranja vrteškega objekta z ministrstva za šolstvo in kulturo. Tako bo celoten strošek občine znašal okoli 400.000 evrov. Vrtec naj bi svoja vrata odprl septembra letos.
Druga velika naložba, ki bo letos zaključena, pa je izgradnja daljšega voda kanalizacije in izgradnja nove čistilne naprave. „Celotna vrednost te naložbe je bila 960.000 evrov; lani smo poplačali le del, za letos je predvideno plačilo vsega ostalega denarja, torej okoli 750.000 evrov. Večina tega denarja je zagotovljena iz bivše Službe vlade za regionalni razvoj, iz proračuna pa bo za te namene šlo še okoli 25.000 evrov," je pojasnil Maučič in
dodal, da se zna za poplačilo obeh naložb zgoditi, da bodo morali najeti okoli 200.000 evrov kredita.
Ceste in
viničarski muzej naslednje leto
Sicer pa se je občina Pod-lehnik prijavila s tremi projekti tudi na razpis ministrstva za kmetijstvo in okolje (ukrep 322 in 323), ki se prav zdaj zaključuje: „Na ta razpisa smo prijavili projekt dokončanja prenove viničarskega muzeja, vrednost projekta pa je 74.000 evrov. Računamo na sofinan-cerski delež do 80 odstotkov, bomo pa videli, kaj bo pokazal rezultat razpisa. Obnovo, če bomo seveda uspešni na razpisu, nameravamo izpeljati deloma letos in dokončati naslednje leto, mišljena pa je dejansko popolna obnova s kompletno notranjo in zunanjo ureditvijo ter nakupom multimedijske predvajalnice.
Na drugi razpis MKO pa smo prijavili modernizaciji dveh odsekov cest; gre za
Podlehniška občina se bo prijavila na razpis MKO z dvema cestnima projektoma, a bodo dela (če bodo na razpisu uspešni) začeli šele v letu 2013 in 2014.
cesto Strajna v dolžini 2,1 kilometra in za cesto Rodni Vrh v dolžini 1,9 kilometra. Vrednost rekonstrukcije prve ceste je ocenjena na 350.000 evrov, druge pa na 320.000
evrov. Vendar pa moram povedati, da bomo v primeru uspešne kandidature za obe cesti prvo modernizirali naslednje leto, drugo pa leta 2014, torej nobene v letošnjem letu, saj
v proračunu nimamo dovolj lastnih sredstev za sofinanciranje. Če pa letos ne bomo uspeli, se bomo pač ponovno prijavili na ta razpis MKO, ko bo spet objavljen ..."
V načrtu prenova vaškega doma
V teh dneh pa občinsko vodstvo pripravlja še dokumentacijo za projekt prenove vaškega doma, ki ga nameravajo prijaviti na pričakovan šesti javni poziv RRP: „V RRP je za našo občino ostalo še okoli 600.000 evrov in ta denar načrtujemo porabiti za va-ško-kulturni dom. Zaenkrat se odločamo za obnovo oziroma prenovo že obstoječega doma, ki je v naši lasti; le če bi študije pokazale, da ni več primeren za prenovo, bi se lotili gradnje novega. Vendar pa menim, da bo obnova rentabilnejša in do konca julija, ko se bo iztekel zadnji rok za oddajo projekta na RRP, bomo brez dvoma imeli vso potrebno dokumentacijo," je še povedal Maučič.
Po kar nekaj letih pa so se podlehniški svetniki na tokratni seji odločili še o datumu občinskega praznika; ta se bo odslej praznoval 21. junija v spomin na dan referenduma 21. 6. 1998, ko se je Podlehnik odcepil od občine Videm.
Brez pripomb so poslušali še poročilo Nadzornega odbora, ki je poročal o nadzoru porabe denarja v osnovni šoli in ni našel nobenih nepravilnosti, svetniki pa so podali tudi pozitivno mnenje za imenovanje (dosedanjega) ravnatelja pod-lehniške šole Dejana Kopolda. Drugih prijavljenih kandidatov sicer sploh ni bilo ...
SM
Vinogradništvo • Pravila EU za ekološko vino M Razkrižje • Turistično narodopisno društvo
Foto: SM
Enotni standardi
Stalni odbor za ekološko pridelovanje (SCOF) je februarja dosegel dogovor o novih pravilih EU za ekološko vino. Z novo uredbo, ki se bo uporabljala že od trgatve 2012 dalje, bodo proizvajalci ekološkega vina na označbi lahko uporabljali izraz „ekološko vino".
Ponosni na posebnost -lasten vinograd
V obmejni občini Razkrižje na območju UE Ljutomer je družabno življenje ter predvsem turistično-promocijska dejavnost zelo pestra, za kar skrbi lokalno Tu-ristično-narodopisno društvo (TND), ki letos praznuje 25 let delovanja.
Standardi oziroma pravila za vina, ki so bila proizvedena iz ekološkega grozdja, so sicer veljala že doslej, vendar pa niso pokrivala vinarskih praks, torej celotnega postopka pridelave od grozdja do vina. Vinski sektor je še edini, ki ga pravila o standardih ekološkega kmetijstva ne pokrivajo v celoti.
Nova uredba določa pravila vinarskih praks in snovi: npr. sorbinska kislina in razžve-pljevanje ne bosta dovoljena, vsebnost sulfitov mora biti v ekološkem vinu vsaj za 30-50 miligramov nižja kot v tradicionalnih vinih, ekološko vino je treba proizvajati iz ekološkega grozdja itd. Uredba natančno navaja enološke tehnike in snovi, ki so v ekoloških vinih dovoljene. Te vključujejo: najvišja vsebnost sulfitov je določena na 100 mg na liter za rdeče vino (pri tradicionalnih vinih 150 mg/l) in 150 mg na liter za bela in rosé vina (200 mg/l pri tradicionalnih vinih) z odstopanjem za 30 mg/l, kadar je vsebnost ostanka sladkorja višja od 2 g/l.
Z novim pravilom se izboljšuje transparentnost v tem
sektorju, bolj pa se upoštevajo tudi želje potrošnikov. Tako naj bi se okrepil položaj ekoloških vin EU na mednarodni ravni, saj so ostale proizvajalke vin (ZDA, Čile, Avstralija, Južna Afrika) že določile standarde za ekološka vina.
Na označbah ekoloških vin mora biti poslej tudi ekološki logotip EU in šifra certifika-cijskega organa, označbe pa morajo upoštevati tudi ostala pravila za označevanje vin.
Sprejem novega pravila je pozitivno ocenil tudi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Ci-
olos, ki je med drugim povedal: „V veselje mi je, da smo končno dosegli dogovor o tem dosjeju, saj je pomembno oblikovati usklajena pravila, ki potrošnikom, ki se vedno bolj zanimajo za ekološke proizvode, zagotavljajo transparentno ponudbo. Zadovoljen sem s temi pravili, ki jasno razločujejo med tradicionalnim in ekološkim vinom - kot je tudi pri ostalih ekoloških proizvodih. Tako bodo potrošniki lahko prepričani, da bodo pravila za proizvodnjo 'ekoloških vin' strožja."
SM
Društvo je bilo pod imenom Turistično društvo Raz-križje ustanovljeno leta 1987 v takratni krajevni skupnosti z namenom, da bi tradicionalno pripravljali vaške igre. Deset let pozneje so društvo preimenovali v Turistično-na-rodopisno društvo Razkriž-je, ki ga vodi razkriški župan Stanko Ivanušič. Odlično pripravljene vaške igre so na Raz-križje privabljale množice obiskovalcev, v svoje delo pa so v društvu vključili še vrsto aktivnosti, ki vedno znova v eno najmanjših slovenskih občin privabijo številne turiste, tudi iz tujine. V času minulih božič-no-novoletnih praznikov so že štirinajsto leto zapored uprizorili predstavo na prostem Božična noč, junija z namenom predstavitve tamkajšnjih vinogradov in vinogradnikov pripravljajo pohod, 15. avgusta organizirajo prireditev Pozdrav jeseni s tradicionalno parado cvetja, znamenita pa je njihova prazgodovinska naselbina Gradišče pri Šafarskem, kjer za obiskovalce člani društva prikazujejo življenje pred
5500 leti.
Ob sedanjem predsedniku so društvo vodili še Avgust Nemec, Janez Puklavec in Marija Bogdan, od leta 2005 pa so Razkrižani pobrateni z Društvom podeželskih žena iz Velikih Lašč. Med drugimi dejavnostmi je društvo tudi pobudnik gibanja za zdrav način življenja in v ta namen vsako nedeljo od novega leta do konca maja pripravlja pohode, s katerim poudarjajo pomen gibanja in zdravega načina
življenja. Posebnost društva je zagotovo lasten vinograd v kraju Šprinc. Z obdelovanjem vinograda so pričeli leta 2009, nalogo gospodarja pa opravlja Drago Slavič. Letno pridelajo okoli 2000 litrov vinske kapljice, vino pa nosi ime po prejšnji ljutomerski vinski kraljici Adrijani Bogdan. Sicer pa imajo v društvu, ki šteje 150 članov, letno tudi do 30 društvenih akcij, na katerih sodeluje okoli 50 prostovoljcev.
NŠ
Nova uredba natančno navaja enološke tehnike in snovi, ki so v ekoloških vinih dovoljene.
Od tod in tam
Ljutomer • Zbirajo sredstva za dvigalo
Z novim šolskim letom na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru poteka dobrodelna akcija, v kateri se zbirajo sredstva za izgradnjo prepotrebnega
dvigala. Z njim bo omogočeno vsem gibalno oviranim osebam nemoteno prehajanje med etažama v poslovni zgradbi ljutomerske srednje šole na Prešernovi cesti. Nedavno je bila v nizu akcij izjemno odmevna dobrodelna prireditev Gimnazijci - gimnazijcem, na kateri je bilo zbranih 6.079 evrov, prihodnji ponedeljek zvečer pa bo ljutomerska gimnazija v sklopu te akcije gostila dva mju-zikla. Obiskovalci v dvorani ŠIC Ljutomer bodo najprej spremljali mjuzikl Pariz ali jaz, ki ga bodo izvedli dijaki Ekonomske šole Murska Sobota, za tem pa še mjuzikl v izvedbi dijakov II. gimnazije Maribor z naslovom Deček iz džungle. Večji del sredstev za dvigalo bo zagotovila ljutomerska gimnazija, tudi z donacijami (na fotografiji ravnatelj gimnazije Zvonko Kustec z donacijo Petrola), v akcijo zbiranja zamaškov - sredstva bodo prav tako namenjena za dvigalo - pa so se vključili vsi pomurski območni odbori rdečega križa.
NŠ
Ljutomer • Za vseh sedem glasbenikov zlato priznanje
V okviru 41. prvenstva mladih glasbenikov Slovenije, ki je v tem letu bilo razpisano za tekmovalne discipline: violina, viola, violončelo, kontrabas, kitara, harfa, orgle, citre, komorne skupine s pihali in solfeggio, se je 14. in 15. februarja odvijalo 15. regijsko tekmovanje Štajerske in Pomurja v Mariboru in Murski Soboti. Glasbeno šolo Slavka Osterca iz Ljutomera je zastopalo sedem učencev: štirje kitaristi, dve violončelistki in violinistka. V vseh disciplinah so učenci dosegli odlične rezultate, saj so vsi tekmovalci prejeli zlato priznanje, ki jih uvršča na državno tekmovanje. Prejemniki zlatih priznanj so bili: Petra Kaučič (violina), Nuša Krajnčan, Urška Filipič, Dejan Turnšek in Zala Čuk (kitara - na fotografiji) ter Nana Horvat in Staša Poštrak (violončelo). Državno tekmovanje bo od 12. do 22. marca v Novem mestu, Krškem, Brežicah, Črnomlju, Mariboru in Ljubljani.
NŠ
Ljutomer • Smučarski sejem
Smučarska sekcija pri TVD Partizan Ljutomer je pripravila vsakoletni smučarski sejem zimsko-športne opreme. V dopoldanskih urah pustne nedelje se je v prostorih ljutomerske športne dvorane ŠIC zbralo izjemno veliko prodajalcev in kupcev. Na voljo so bili raznovrstni zimski rekviziti za smučanje, sankanje, deskanje in drsanje. Zaradi obdobja šolskih počitnic je prodaja šla dobro v promet, mnogi pa so po dostopnih cenah prišli do želene opreme.
NŠ
Destrnik • Čigava matematika je pravilna
Bodo Destrničani plačali še več?
Z leve: Branko Zelenko, Franc Pukšič in Miran Čeh
Vsi trdijo, da je podani predlog povsem nesmiseln in da bi prinesel nasprotni učinek - namesto pocenitve celo do podražitve.
Komunalni prispevek, ki je Destrničane dobro udaril po žepih, je povzročil toliko nejevolje kot nobena stvar v zadnjih letih. Po zboru občanov se je oblikovala skupina in izdelala predlog za znižanje višine prispevka. A kot kaže, poznajo na Destrniku več matematik. Medtem ko predlagatelji trdijo, da bi se po njihovem predlogu komunalni prispevek pocenil za 30 odstotkov, direktor občinske uprave Miran Čeh vztraja, da bi tak izračun prinesel bistveno podražitev, tudi za več tisoč evrov.
Ko so občani Destrnika na svoje domove prejeli odločbe o višini komunalnega prispevka, so te marsikoga razburile. Eni so prispevek plačali brez ugovarjanj, drugi so zahtevali popravke, tretji so v prepričanju, da so izračuni napačni, vlagali celo tožbe, nekateri pa so se uprli in zahtevali znižanje prispevka.
Da je somišljenikov, ki se z izračuni ne strinjajo, veliko, so dokazali na zboru občanov konec januarja. Več kot 300 ljudi je napolnilo Volkmerje-vo dvorano in temperatura je dosegla vrelišče.
Medtem ko so bili pobudniki s samim sklicem zbora zadovoljni, pa z njegovim izkupičkom nikakor niso mogli biti. Tudi po več kot treh urah niso dosegli prav nič.
Kljub temu se je ustanovila skupina Destrničanov, ki vztraja, da je tudi bistveno nižji obračun prispevka lahko povsem zakonit. Branko Matjaž, Majda Kunčnik, Ra-dojka Čeh, Milan Burina ter svetnika Vladimir Vindiš in Branko Horvat so izdelali predlog za spremembo razmerja med doslej veljavnimi koeficienti. Prepričani so, da je komunalni prispevek previsok, po njihovem predlogu pa naj bi se samo s spremembo koeficientov prispevek znižal za kar 30 odstotkov. Predlagali so, da se namesto 0,5 za neto tlorisne površine in 0,5 za površino zemljišča koeficienta spremenita. Skupni koeficient mora znašati natanko 1, predlog pa je, da občinski svet spremeni odlok o odmeri in določi koeficient 0,3 za neto tlorisne površine in 0,7 za površino zemljišča. To naj bi po izračunu, ki ga je pripravil občan Milan Burina, komunalni prispevek znižalo za 28 odstotkov. Po mnenju predlagateljev bi se marsikaj dalo storiti tudi z različnimi olajšavami, kot jih poznajo v sosednjih občinah.
A na ta predlog, predstavljen v našem časopisu, so se odzvali Branko Zelenko, podžupan, ki trenutno opravlja funkcijo župana, Miran Čeh, direktor občinske uprave, in Franc Pukšič, bivši župan občine Destrnik in poslanec.
Dražje ali ceneje?
Direktor občinske uprave občine Destrnik Miran Čeh predstavlja svoje izračune, narejene na podlagi predloga, po katerih naj bi se prispevek podražil. Kot pravi, je za 150 kvadratnih metrov neto tlorisne površine in 181,5 kvadratnih metrov zemljišča po sedanjih izračunih treba plačati 3.311 evra. Če bi bil sprejet predlog, ki ga je predlagala skupina občanov, pa naj bi po Čehovih trditvah prispevek znašal kar 4.224 evra. Po njegovem izračunu tako ne bi prišlo do 30-odstotne pocenitve, temveč do precejšnje podražitve. To pa zato, ker naj bi se pri novih izračunih morali upoštevati drugačni podatki.
Kot pravi Pukšič, so ravno zato odločbe o višini komunalnega prispevka izdelali pred sprejetjem občinskega prostorskega načrta (OPN). „Izkoristili smo to zakonsko možnost, saj nismo imeli sprejetega OPN in smo lahko določili vrednost parcele 1,5. To pomeni, da nismo vzeli dejanske velikosti. Če bi vzeli to, bi bili lahko izračuni še veliko višji, saj imajo nekateri na Destrniku ogromne parcele," pojasnjuje Pukšič.
Na vprašanje, ali ni možno tudi pri novih izračunih ohraniti sedaj določene vrednosti površine zemljišča, Čeh od-
govarja nikalno. Pravi, da te zakonite možnosti občina po sprejetju prostorskega načrta nima več. „Če gremo zdaj to spreminjat, bo katastrofa," še dodaja Zelenko.
Skupni zaključek trojice je zato enostaven: odločbe naj bi bile povsem zakonite, do pocenitve zagotovo ne bo prišlo, prispevek se lahko le še podraži.
Sočasno pa zanikajo tudi trditve skupine občanov za znižanje komunalnega prispevka, da pavšal ni bil predlagan. Zelenko pravi, da je to bil eden izmed prvih predlogov, kar naj bi bilo razvidno tudi iz enega od časopisnih člankov.
Čigava
matematika je pravilna?
Na trditve, da se komunalni prispevek ne more znižati, pa svetnik Branko Horvat ne pristaja. Pravi, da to nikakor ne drži in da je možnosti več: „Iz izračuna komunalnega prispevka, ki ga je pripravil Milan Burina, je razvidno, da je končni znesek veliko nižji kot Čehov. Izračun je izdelan v skladu s 5. členom Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Destrnik. Vse navedene odločbe so bile izdane pred sprejetjem OPN. Podatki, ki jih zagovarja Čeh, niso pravi, saj jih izrazito obrača v škodo občanov, v nobenem primeru pa noče slišati o možnih olajšavah za obča-
ne, tako kot to delajo druge občine. Ne moremo se na De-strniku primerjati z Mestno občino Ptuj, saj smo še zelo daleč od standardov, ki veljajo za mestne občine. Zamisliti se je treba tudi glede Čehovega izračuna. Čudim se, da v celotnem Podravju znamo samo na Destrniku izračunati višino prispevka za kanalizacijo, vsi ostali so potemtakem nesposobni navedeni prispevek izračunati. Sklepam, da je nekaj narobe pri nas, ne pri vseh ostalih."
Na vprašanje, zakaj na De-strniku nimajo nobenih olajšav, Čeh odgovarja kratko: ker so nezakonite.
Trije Destrničani so v svoj prav in nezakonitost odločb tako prepričani, da so zoper Občino Destrnik vložili celo tožbe. Na vprašanje, kdo bo plačal stroške, če bo občina izgubila sodni spor s tremi občani, Čeh odgovarja, da se to ne more zgoditi, češ da je tako prepričan v pravilnost odločb.
O tem, da bi predlagatelji, ki želijo znižanje, in predstavniki občine sedli za isto mizo, pa očitno ni govora. Branko Zelenko, podžupan, pravi celo, da na zboru občanov ni izjavil, da bo to točko uvrstil na eno izmed naslednjih sej, kot je zatrdil svetnik Branko Horvat. Dejal naj bi le, da se bodo, če bo kdo našel kakšno rešitev, o tem še pogovarjali. Ali se bodo sestali in kdaj, ostaja neznanka, dogovora pa očitno ni pričakovati.
Dženana Kmetec
Foto: NS
Foto: NS
Foto: NS
Ormož • Okrog 46. pustna povorka
Lepe otroške maske
Na ormoški pustni povorki, ki že tradicionalno v torek popoldne zaključi bogato izbiro pustovanj na ptujsko-ormoškem območju, je letos nastopilo 31 skupin. Največ je bilo šolskih, kar 18, pa tudi 7 karnevalskih in 6 etnografskih skupin.
Ker nihče natanko ne ve, katero pustovanje po vrsti je že to, verjetno ne bomo daleč od resnice, če zapišemo, da je bilo okrog 46. Zvrstilo se je manj karnevalskih mask kot pretekla leta, zato pa je imela komisija toliko težje delo pri veliki izbiri lepih šolskih mask. Nekatere šole so se zares potrudile, drugod pa so se učenci odločili uživati v počitnicah in so zbrali na šoli morda le eno skupino, ki jih je zastopala na povorki. Predstavile pa so se tudi skupine iz vrtcev. Komisijo so sestavljali Ma-nica Hartman (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož), Barbara Podgorelec (JSKD), Dragica Florjanič (Turistično društvo Središče ob Dravi), Ludvik Hriberšek (Komunalno podjetje Ormož) in Anton Lu-skovič (Zgodovinsko društvo Ormož). Predsednica Manica Hartman je povedala, da so
Foto: Viki Ivanuša
Dimnikarji iz 9. razreda OŠ Ormož so zmagali v zares hudi konkurenci otroških skupin.
bili zadovoljni z obiskom, pa tudi z udeležbo skupin. Povorka se je začela z mažoret-
; • • KRUC/F
Foto: Viki Ivanuša
Središki konjeniki so letos predstavili Kruce in svojo zgodovinsko potrebo biti „somi zose" ter si prislužili 2. mesto med etnografskimi maskami.
kami, za njimi pa so nastopili bobnarji Gasilske zveze Ormož, ki so nadomeščali pihalni orkester. Nastopili so tudi ormoški kurenti, ki so imeli letos precej podmladka.
V nagradnem skladu je bilo kar 3500 evrov. Komisija je ocenjevala skupine v treh kategorijah, v katerih si je bilo mogoče za 1. mesto prislužiti po 400, za 2. mesto po 250 in za 3.mesto po 100 evrov. Nagrajene pa so bile tudi vse šolske skupine. Komisija je ocenjevala izvirnost, izvedbo, množičnost in tudi estetski vtis skupine. Med šolskimi maskami so zmagali Dimnikarji 9. razreda OŠ Ormož, druge so bile Meduze 5. razreda OŠ Sveti Tomaž, tretji pa Ločeno zbiranje odpadkov iz 1. razreda OŠ Središče ob Dravi. Med karnevalskimi
skupinami so slavile Miki miške in Miki mausi iz Stojn-cev, drugi so bili Zajčki s korenčki iz Spuhlje, tretje pa Čarovnice iz sodne dežele. Med etnografskimi maskami so bili prvi Dornavski cigani, drugo mesto je pripadlo Kru-cem iz Središča ob Dravi, tretje pa Združenim obreškim ciganom. Sicer pa smo videli veliko prisrčnih mask: smrk-ce, snežake, cvetoči travnik, Pikine prijatelje, zvezdno nebo, zelenega Jurija, lectova srca in še veliko drugih.
Skupine je pot vodila po Ptujski cesti do Kerenčičeve-ga trga, kjer so se predstavili, in naprej do hotela, končala pa se je v fašenskem šotoru za hotelom, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov.
Viki Ivanuša
Ptuj • Obnova ostrešja nekdanjih garderob
50 tisoč evrov za večjo varnost
Predvidoma aprila letos bodo končana dela obnove ostrešja in stropne konstrukcije nekdanjih garderob starega ptujskega mestnega kopališča v Dravski ulici, ki so v letu 2008 pogorele, vendar to še ne pomeni celotne obnove.
MO Ptuj se je januarja letos te obnove lotila na podlagi odločbe gradbenega inšpektorja, da požgane garderobe predstavljajo nevarnost za ljudi. Obnova poteka po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj požganih garderob ni bilo mogoče porušiti. Predstavljajo del starega mestnega kopališča, ki s svojo lego tvorno sooblikujejo značilno veduto zgodovinskega mestnega jedra Ptuja. Dela v tej fazi, ko se obnavljajo stropne konstrukcije in ostrešje, bodo predvidoma stala 48 tisoč evrov. Za celovito obnovo pa bodo potrebni še dodatni
Na garderobah nekdanjega ostrešje.
Foto: Črtomir Goznik
mestnega kopališča obnavljajo
posegi v mestno blagajno, določiti pa bo treba tudi njihovo namembnost.
Garderobe nekdanjega ptujskega mestnega kopališča se navezujejo na nekdanji objekt Koteksa, ki tudi že dolgo časa kliče po celoviti obnovi. Mestni kulturniki bi radi v tem objektu imeli tehnični muzej, saj gre za edini tovrstni dediščinski objekt v mestu, mestna oblast pa na tem območju predvideva turistično pozidavo. Razhajajo pa se tudi strokovna mnenja o možnostih za obnovo, predvsem naj bi bila vprašljiva statika.
MG
Od tod in tam
Ormož • Izpolnjena otroška pustna sobota
Foto: Viki Ivanuša
Že več let zapored je na pustno soboto popoldne banketna dvorana ormoškega hotela rezervirana za otroško pustovanje. Tej tradiciji se tudi letos niso izneverili. Pustno rajanje organizira Mladinski center Ormož, ki skrbi, da se tudi najmlajši vadijo v pustovanju. Prireditev se je med Ormoža-niprijela in za obisk se ni bati, kvečjemu nasprotno: prireditveni prostor je vedno pretesen za vse male maske, ki se želijo zabavati. Male maske so tako v soboto popoldne plesale, se zabavale, igrale, nato pa so si privoščile malo odmora in se posvetile slastnim pustnim krofom. Sicer pa je bila pustna sobota tako za malčke kot tudi za odrasle kar naporna. Veliko se je dogajalo in nekateri so si že dopoldne v beli dvorani Grajske pristave ogledali predstavo Gogi show z lutko Toni, ki jo je organiziral Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož.
Viki Ivanuša
Ptuj • Leo klub Ptuj za dober namen
Foto: Viki Ivanuša
TUdi letošnje kurentovanje je spremljalo več dobrodelnih prireditev. Med njimi je bila tudi dobrodelna 8. likovna kolonija Bejži čopič, kurent gre Leo kluba Ptuj, ki jo je spremljala dobrodelna dražba likovnih del. V Mestnem gledališču Ptuj je potekala 17. februarja. Na njej so ponudili dela znanih ustvarjalcev: Dušana Fišerja, Jerneja Forbicija, Severe Gju-rin, Aljoše Ozmeca, Adeline Bombek, Tine Gradišer, Tamare Sevšek, Doroteje Avguštin in Neje Likar. Zbrali so 1740 evrov, ki jih bodo namenili za nakup previjalne mize za OŠ dr. Ljudevita Pivka.
MG
Ptuj • Pokop pusta
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj - karnevalska prestolnica Slovenije in Evropska prestolnica kulture - je z 52. prireditvijo, ki je vključevala 150 prireditev javnega pomena s tremi vsebinskimi sklopi Etnofest, Artfest in Karnevalfest, izpolnil svoje poslanstvo. Prireditve letošnjega kurentovanja si je ogledalo okrog 150 tisoč obiskovalcev, svoje je naredilo tudi vreme. Vseh nastopajočih je bilo 20 tisoč, prišli so iz 12 držav, prvič tudi z Japonske in Karibskega otočja. S pokopom pusta, kije potekal na pustni torek pred Mestno hišo, seje od svoje vladavine poslovil 13. princ karnevala Vlado Hvalec in vrnil ključe mesta županu Štefanu Čelanu, kurenti pa so si nadeli črne žalne trakove, ker bodo njihovi zvonci utihnili skoraj za leto dni, do svečnice 2013.
Ormož • Spreminjanje lokacijskega načrta središča mesta
Sporna Dobravska cesta
Preden je pustno rajanje ohromilo resno delo, so na občini Ormož izvedli javno razpravo v zvezi s spremembami lokacijskega načrta za središče mesta Ormož. Resnici na ljubo gre za manjše spremembe, a med njimi bo ena očitno še pošteno dvignila prah.
Zadnji odlok lokacijskega načrta je bil sprejet leta 2005. V letu 2009 je bil spremenjen, od takrat pa je bilo podanih še nekaj sprememb s strani potencialnih investitorjev in tudi občine. „Zaradi številnih pripomb in sprememb smo postopek začeli na novo, pridobili smo vse smernice in pripravili novi osnutek. Ta dopolnjeni osnutek je od 25. januarja pa do 27. februarja razgrnjen, opravili smo tudi javno razpravo in sedaj pričakujemo še pisne pripombe," je o postopku povedal višji svetovalec za okolje in prostor Boštjan Najžar.
V spremembi lokacijskega načrta se na dvorišču občinske stavbe načrtuje gradnja garaže z ozelenjeno streho s petimi parkirišči. Zato se bodo delno spremenili oporni zid, stopnice in druga ureditev, ki je predvidena nad garažami. Na Ptujski cesti za trgovino Pikapolonica se predvideva gradnja treh več-stanovanjskih objektov. Predvideni so večstanovanjski objekti s kletjo, pritličnem,
Foto: Viki Ivanuša
Je na Dobravski cesti dovolj prostora za dvopasovno cesto s pločnikom?
nadstropjem in mansardo, ki bodo imeli dovoz po novi cesti, ki bo podaljšek Ilirske ceste; ta se bo zaključila ob nekdanjem vrtcu, kjer se tudi predvidevajo stanovanjski objekti. Predlog ureditve je
bil podan že s konkretno arhitekturno ureditvijo, podal pa ga je lastnik zemljišča.
Eden večjih posegov v središču mesta je tudi ureditev dograditve in rekonstrukcije objektov pri zdravstvenem
domu. Še nedavno je bila načrtovana gradnja novega objekta na območju starega rentgena, vendar zaradi težave z zemljišči to ni izvedljivo. Tako se sedaj načrtuje nadzidava obstoječih objektov in
dozidava v južnem delu, načrtujejo pa tudi dodatne parkirne površine. V novem načrtu je vnešenih tudi nekaj povsem tehničnih popravkov, kot recimo manjše spremembe pri novem vrtcu, vključena je dodelana verzija novega pastoralnega centra, ki se z odmiki v skladu z obstoječim lokacijskim načrtom že gradi v Ormožu.
Bo cesta ogrožala igrišče?
Največ prahu pa bo očitno dvignila ureditev Dobravske ceste mimo novega vrtca in šole Stanka Vraza ob nogometnem igrišču proti pokopališču. V načrtu iz leta 2005 je bila vrisana povezovalna cesta severno od obstoječega igrišča, a je sedaj ni več. Ta naj bi razbremenila promet na tej cesti, ki je še posebej v ovinku ob nogometnem igrišču in zasebni hiši zelo ozka. V tej fazi je predlagana dvo-pasovna cesta s pločnikom mimo vrtca in nogometnega igrišča. Laiku izgleda predlagana rešitev neizvedljiva, saj je prostor ozek in je vprašanje, ali je cesto sploh mogoče umestiti, ne da bi se posegalo na nogometno igrišče. No, pogledi laikov in stroke se pogosto križajo, saj se laiku tudi hitro zazdi, da je malo nenavadno, da se stopnišče vhoda v upravni del vrtca konča neposredno na pločniku.
Kakor koli že, glede uredi-
tve Dobravske ceste je bilo tudi največ pripomb na razpravi. Svetnik Stanko Podgo-relec se tem posegom nikakor ni strinjal, saj se po njegovem mnenju posega v območje nogometnega igrišča. Povedano ga ni prepričalo in še vedno dvomi, da takšna ureditev zadošča vsem predpisom. Vendar je ugotavljal, da so v Ormožu pripombe, ki jih izrečejo nekateri ljudje, vedno obsojene na to, da se ne bodo upoštevale. Toda tokrat je pripravljen iti do konca. Če se pripombe ne bodo upoštevale vsaj delno in če ne bo zagotovljeno, da je načrtovana rešitev varna, je zagrozil, da bo organiziral civilno iniciativo, ki bo nasprotovala izgradnji take ceste.
Spremenjen lokacijski načrt bo tudi pravilno postavil v prostor pomožno igrišče in parkirni prostor za različne interventne službe in avtobuse, ki se bo zgradilo med igriščem in gozdno zaveso. Dokument so prilagodili tudi novi zakonodaji, saj sta se v tem času pojavila še dva nova nosilca urejanja prostora, ki dajeta smernice. Zato so skladno s tem dopolnili odlok v dveh členih glede poplavne in požarne varnosti in glede učinkovite rabe energije.
Lokacijski načrt naj bi bil, če bo vse potekalo tekoče, sprejet do poletja. Če pa se bo zgodila iniciativa, pa kdo ve, kako se bo dogajanje razpletlo.
Viki Ivanuša
Žetale • S četrte izredne seje
Velike naložbe odvisne od kmetijskega ministrstva
Žetalski svetniki so na ponedeljkovi izredni seji potrdili štiri projekte, s katerimi se občina namerava prijaviti na počasi se iztekajoč razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO).
„Za vse štiri projekte imamo pripravljeno vso dokumentacijo, zato verjamemo, da bomo uspešni. V primeru, da ne uspemo z nobenim projektom, pa bomo lahko delno izvedli le modernizacijo enega cestnega odseka," je povedal župan Anton Butolen.
Žetalčani bodo tako na ukrep 322 (Obnova in razvoj vasi) prijavili dva projekta modernizacij cest. Gre za rekonstrukcijo cestnega odseka Strajna-Prekože-Potni Vrh-Peklača v naseljih Dobrina in Kočice (ta del ceste bodo urejali v omejenem obsegu tudi, če ne bodo uspešni na razpisu, op. a.), drugi projekt pa zajema rekonstrukcijo cestnega odseka Zg. Ravno -Globočec - Potni vrh.
„Pri prvi vlogi oziroma projektu gre za 3,5-kilometrski cestni odsek, ki je v zelo slabem makadamskem stanju. Cesto želimo modernizirati, namestiti 450 metrov varnostnih ograj, zgraditi dve avtobusni postajališči in jo opremiti s prometnimi znaki. Vrednost investicije je približno 417.000 evrov. Po naši finančni konstrukciji predvidevamo, da bomo pridobili 295.000 evrov iz ukrepa 322,
52.000 evrov bomo namenili iz sredstev po 23. členu ZFO in 70.000 evrov bo lastnih sredstev. Investicijo želimo izvesti letos, če bomo seveda uspešni na razpisu," je o prvem cestnem projektu povedal Butolen in nato pojasnil, da se modernizacija drugega cestnega odseka povezuje v celoto s prvim cestnim odsekom: „Na tej cesti v drugem projektu nameravamo modernizirati okoli 1700 metrov ceste, nekaj več kot kilometer pa prenoviti. Tudi na tej cesti bomo namestili 120 metrov varnostnih ograj, zgradili dve avtobusni postajališči in cesto opremili s prometnimi znaki. Vrednost investicije je ocenjena na 322.000 evrov. Iz razpisa pričakujemo približno 227.000 evrov, 95.000 evrov pa bomo investirali iz občinskega proračuna. Ta cestna naložba je predvidena za realizacijo v naslednjem letu. Obe cesti pa sta izjemno pomembni za občino Žetale, zlasti še za varnost otrok, ker po obeh cestah potekajo šolski prevozi."
Dva pripravljena projekta bodo v Žetalah prijavili na drugi ukrep MKO; in sicer na ukrep 323 (Ohranjanje in izboljševanje dediščine
podeželja): „Prva investicija zajema rekonstrukcijo gospodarskega poslopja ob Vukovi hiši. Gre za izgradnjo manjšega, nekoč gospodarskega poslopja, ki ga danes ni več. V poslopju bi bila pisarna s trgovino spominkov in sanitarije. Vrednost te naložbe po
tekočih cenah znaša dobrih 52.000 evrov (z vključenim DDV) in se bo izvajala v skladu s časovnim načrtom do začetka oktobra letos. Načrtujemo, da bomo za ta projekt zagotovili nekaj čez 15.000 evrov denarja iz občinskega proračuna, razliko, torej sla-
bih 37.000 evrov pa pričakujemo iz naslova uspešne kandidature," je o tretjem projektu povedal župan Butolen.
Zadnji v paketu štirih projektov pa je obnova Pušni-kove domačije: „Vrednost tega projekta je ocenjena na 74.680 evrov, izvajal in do-
Občina Žetale se je na razpis MKO prijavila s štirimi projekti; dva se nanašata na modernizacije cest, eden na gradnjo gospodarskega poslopja ob Vukovi domačiji in eden na prenovo Pušnikove domačije (na posnetku) z ureditvijo krožne kulturne poti.
končal pa naj bi se v enakem času kot izgradnja poslopja ob Vukovi domačiji, se pravi do oktobra letos. Za ta projekt načrtujemo vložiti slabih 22.000 evrov iz občinskega proračuna, 52.800 evrov pa pričakujemo iz razpisa oziroma od MKO. Z investicijo želimo urediti kompleks Pu-šnikove domačije, nadalje pa povezati Vukovo domačijo, Pušnikovo domačijo, romarsko cerkev Marije Tolažnice, farno cerkev in še kakšen kmečki turizem s potjo kulturne dediščine po občini Žetale. Ureditev poti sicer nameravamo prijaviti na razpis LAS Haloze, ki bo objavljen predvidoma sredi marca."
Kot je še povedal župan Anton Butolen, so opisani projekti pravzaprav najpomembnejše naložbe v letošnjem letu v Žetalah: „Zaradi teh projektov in priprave dokumentacije smo počakali tudi s sprejemanjem proračuna, kar bo na vrsti v prihodnjih dneh. Sicer pa razen navedenih projektov pripravljamo še projekt za obnovo kulturne dvorane, s katerim se bomo prijavili na šesti poziv Regionalnih razvojnih programov (RRP), ki ga še pričakujemo."
Foto: SM
Ptuj • Kljub Naturi 2000 urejanje pristanišča Ranca
Zelena luč za vzdrževalna dela
Upravna enota Ptuj je 9. februarja Zavodu za šport Ptuj izdala dovoljenje za izvedbo vzdrževalnih del v pristanišču Ranca skladno s skicami, ki jih je izdelala družba Radial. Izvedel jih bo lahko od 1. do 15. marca.
Gre za vzdrževalna dela, ki obsegajo poglobitev pristanišča na vzhodnem delu ob plavajočem pomolu vse do roba spustne rampe na jugozahodni strani in poglobitev na zahodni strani - na progi za vleko smučarjev na vodi. Dela se bodo izvedla v času od 1. do 15. marca. Izkopani mulj iz vzhodnega dela pristanišča se bo odložil znotraj vodnega območja - z zahodne strani pristanišča ob kolišče, kjer se bo ustvarila nova plitvina, ne sme pa se odložiti na obalo jezera ali na območje, kjer je že bila izvedena renaturacija obale.
Na ustni obravnavi, ki jo je v zvezi z omenjenimi vzdrževalnimi deli 31. januarja letos izvedla UE Ptuj, so sodelovali predstavniki Zavoda za šport Ptuj, ki je investitor vzdrževalnih del, BD Ranca Ptuj, ki izdaja skrbništvo plovnega režima, in Zavoda za varstvo narave OE Maribor, ki je podajalec predhodnega mnenja k posegu v naravo, ker je celotno porečje reke Drave s tem pa tudi Ptujsko jezero območje Nature 2000. Zavod je ocenil, da bi bila izvedba vzdrževalnih del v času, ki ga je navedel Zavod za šport Ptuj, v nasprotju z določili uredbe o posebnih varstvenih območjih, ker bi se v času prezimovanja bistveno poslabšal prehranjevalni habitat ptic, ki v tem obdobju prezimujejo na Ptujskem
jezeru. Dela zato naj bi se izvedla med 15. aprilom in 15. novembrom, torej v času zunaj ključnega obdobja prezi-movanja vodnih ptic. Ob tem pa so tudi opozorili, da v projektni dokumentaciji nista določena lokacija in način izkopanega mulja. Odlaganje mulja na neprimerno lokacijo in na neprimeren način bi lahko negativno vplival na velikost ali kakovost ha-bitata kvalifikacijskih vrst. Prav tako pa ni sprejemljivo odlaganje mulja na obalo ali na območje že izvedene re-naturacije.
Kje se hranijo ptice
Kot je po izdaji dovoljenja za poseg v naravo, ki se bo izvajal na zelo majhni površini Ptujskega jezera (100 krat 100 metrov), povedal načelnik UE Ptuj Metod Grah, upravni organ ni sledil strokovnemu mnenju, ker so ugotovili okoliščine, ki vzbujajo dvom v strokovno utemeljitev, v katerem se splošni podatki, ki so dejansko le splošna predstavitev Ptujskega jezera kot habitata rastlinskih in živalskih vrst, ni pa konkretnih podatkov o prezimovanju in prehranjevanju ptic na jezeru, zato si jih je priskrbel upravni organ sam, zapisane pa so v glasilu Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenija
Foto: Črtomir Goznik
Upravna enota Ptuj je Zavodu za šport Ptuj dovolila vzdrževalna dela v pristanišču Ranca.
Acrocephalus, kjer je v enem od člankov zapisano, »da iz dolgoletnih opazovanj vemo, da se številne vodne ptice pozimi prehranjujejo v (so) naravni stari Dravi, mrtvicah in studenčnicah, ki tudi v naj-ostrejših zimah (v času monitoringa so bile temperature tudi do minus 16 stopinj Celzija) ne zamrznejo, na jezeru pa počivajo in prenočujejo«. Nasprotno pa v Zavodu za varstvo narave zatrjujejo, da se ptice v glavnem ali v pretežni meri prehranjujejo le na Ptujskem jezeru.
V upravnem organu so še povedali, da Zavod za varstvo
narave ni niti v enem primeru podal konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja upravnega organa oziroma na vprašanja, ki jih je upravni organ dolžan razčistiti tudi po navodilu ministrstva za okolje. Ob tem pa Zavod ignorira tudi dejstvo, da so takšni posegi v naravo, kot naj bi se izvedli sedaj, na Ptujskem jezeru že bili izvedeni v veliko večjem obsegu, a brez ugotovitve o motečih vplivih na prezimovanje ptic, med drugim tudi nov gnezditveni otok za navadno čigro s površino kar 830 m2, ki so ga zgradile DEM v času od decem-
bra 2004 do februarja 2005 na pobudo Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Glede na dejansko stanje in dostopne strokovne podatke o prezimovanju ptic in njihovem prehranjevanju na Ptujskem jezeru v Upravni enoti Ptuj dvomijo v pravilnost strokovnega mnenja Zavoda za varstvo narave, zato ga tudi niso mogli upoštevati pri izdaji dovoljenja za poseg v naravo. Mnenja so, da predlagani poseg v naravo ne bo imel negativnih vplivov na prehranjevalni habitat ptic.
Kot ob tem pojasnjuje načelnik UE Ptuj Metod Grah,
so z izdajo dovoljenja prekinili dosedanjo prakso, ko se je strokovno mnenje obravnavalo že kot odločitev o zadevi. Dejansko zakonodaja Zavodu te pristojnosti ne daje, ker odloča upravni organ, Zavod pa samo sodeluje v postopku kot organ, ki daje strokovno mnenje.
Emil Mesaric iz BD Ranca, ki je skrbnik plovnega režima, je po izdaji dovoljenja za poseg v naravo povedal, da ga veseli takšna odločitev UE Ptuj, kar tudi pomeni, da so bili upoštevani njihovi argumenti, podani na ustni obravnavi (filmi, fotografije, izjave, opazovanja), ob tem pa ponovno dodaja, da gre za poseg na zelo majhnem delu jezera, 100 krat 100 metrov, jezero pa meri 346 ha, zato poseg ne bo v nobenem primeru vplival na prezimo-vanje in prehranjevanje ptic. To tudi ni edini poseg, ki ga bodo morali na jezeru izvesti do začetka plovne sezone. Do takrat bodo morali opraviti vse čiščenje, odstraniti vse naplavine in tudi sicer urediti plovni prostor, da bo varen za ljudi in plovbo ter za vse druge, ki so vezani nanj. Vsi skupaj se zavedajo pomena Nature 2000 in dejstva, da morajo biti vsi posegi na tem območju izvedeni s čim manj negativnimi vplivi. To bodo skušali dosledno upoštevati pri zdajšnjem in vseh prihodnjih posegih v jezero.
MG
Ptuj • Občina še ni po meri invalidov
Nadaljujejo odstranjevanje ovir
MO Ptuj lani ni pridobila naziva Občina po meri invalidov. Sklep o tem, da se vključi v postopek pridobivanja te listine, je sprejela leta 2010. Če bi ji uspelo že v prvem poskusu, bi bila 13. slovenska občina s tem nazivom.
Občina mora imeti posluh za premagovanje ovir, ki bodo čim manjše, če bodo vse institucije, zavodi in službe, ki se ukvarjajo z invalidsko problematiko, opravile svoje delo skladno z zahtevami stroke in po etičnih merilih. Manj kot bo ovir, konkretnih in miselnih, večja bo kvaliteta življenja vseh, ne samo tistih z drugačnimi potrebami.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je projekt Občina po meri invalidov pričela leta 2003. Upravni odbor Zveze delovnih invalidov Slovenije je sklep o tem, da se MO Ptuj v letu 2011 ne podeli omenjenega naziva sprejel, oktobra lani. Na osnovni pregledane
dokumentacije, opravljenih pogovorov, ogledov in obširne razprave je projektni svet ugotovil, da je projekt v MO Ptuj sicer vzpodbudil visoko stopnjo motivacije in tudi realizacijo nekaterih aktivnosti, vključno z izdelavo načrta za neodvisno življenje invalidov, kljub visoki zavzetosti in odgovornosti do zastavljenih nalog pa se odgovorni nosilci nalog niso uspeli povezati v celovito delovanje na ravni lokalne skupnosti. Več bodo morali narediti pri vzpostavljanju trajnih komunikacijskih in informacijskih poti, s čimer bodo lahko zagotovili kvalitetno in dolgoročno povezanost vseh na ravni
lokalne skupnosti, ki so odgovorni za reševanje odprtih problemov invalidnih oseb. Projektni svet je Medobčin-
skemu društvu invalidov Ptuj in MO Ptuj priporočil, da začetne aktivnosti na področju gradbenih in konstrukcijskih
Foto: Črtomir Goznik
Zdenka Ornik, predsednica sveta za invalide MO Ptuj: „Manj kot bo ovir, večja bo kvaliteta življenja vseh."
ovir, zaposlovanja invalidov, zagotavljanja socialne varnosti invalidov ter informiranja javnosti in osveščanja prebivalstva o problematiki invalidov, nadaljujeta, novo prijavo za pridobitev listine pa naj oddata na naslednjem razpisu.
Kot je povedala Zdenka Ornik, predsednica Sveta za invalide MO Ptuj, je bil januarja letos sprejet nov akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v MO Ptuj za leto 2012, ki je konkretnejši od prejšnjega. Projektni svet za podelitev listine bo Ptuj ponovno obiskal 5. marca, ko se bo tudi sestal z izvajalci akcijskega načrta. V tem času so
že vzpostavili učinkovitejše sodelovanje vseh invalidskih organizacij, ki delujejo na območju MO Ptuj. Med pomembnejše naloge iz novega načrta Ornikova izpostavlja odstranjevanje arhitektonskih ovir, sodelovanje invalidskih organizacij na pustnem srečanju v okviru 52. kuren-tovanja, sodelovanje na štajerski para olimpijadi 16. maja na Mestnem stadionu na Ptuj, na festivalu Zdravo, sosed, v okviru izobraževalnih vsebin pa bodo med drugim izvedli okroglo mizo z delodajalci in invalidi. Z invalidsko problematiko naj bi se bolj kot doslej seznanili tudi mladi v osnovnih in srednjih šolah. V ta namen naj bi izvedli delavnice v okviru društva študentov invalidov. Nasploh bi celotna javnost mora biti bolj seznanjena z življenjem in delom invalidov, njihovimi željami in potrebami ter pričakovanjih.
Cirkulane • 70 let gasilstva
Lani gasili kar enajstkrat!
Cirkulansko gasilsko društvo bo letos poleti obeležilo okroglih 70 let svojega delovanja. Osrednje praznovanje pa bo letos še posebej slovesno, saj bodo tamkajšnji gasilci uradno prevzeli dolgo pričakovano in želeno novo vozilo GVC 16/25.
PGD Cirkulane, ki je edino tovrstno društvo v občini, je imelo sicer lani polne roke dela - ne le s tekmovanji, usposabljanji, srečanji in vajami, ampak z gašenjem, saj so posredovali kar enajstkrat. „Naša operativna enota je prvič gasila požar na vikendu v Gruškovcu že sredi januarja, že dva meseca kasneje, 11. marca, pa smo gasili požar na gospodarskem poslopju v Gradiščah. Že takoj naslednji dan, 12. marca, so naši gasilci pogasili travniški požar prav tako v Gradiščah, čez teden dni pa so nas klicali zaradi požara večjega starejšega poslopja v Paradižu. Žal je bil klic takrat precej pozen, tako da je objekt skoraj popolnoma pogorel in se ga ni dalo več obnavljati. Le dan kasneje je spet prišlo do samovžiga sena na tem istem pogorišču in smo morali spet posredovati. Prvega aprila so nas klicali v tovarno ADK, kjer je prišlo do manjšega požara zaradi kratkega stika v stropni svetilki ene od hal, večje škode pa na srečo ni bilo. Junija smo nato in-
Prva moža cirkulanskega PGD delo društva v minulem letu.
tervenirali v Paradižu, kjer je zagorelo starejše zapuščeno gospodarsko poslopje in kjer smo uspeli preprečiti večjo škodo, saj je ostrešje ostalo celo. Ker se je naslednji dan spet začelo kaditi, smo gasilci morali premetati in politi še seno ob objektu. Julija smo nato gasili travniški požar na Mejah, konec avgusta pa smo
odstranjevali v neurju podrto drevo, ki je zaprlo cesto v Paradižu. Zadnja intervencija v lanskem letu pa se je zgodila v Cirkulanah, kjer je zagorelo koruzno strnišče in je bilo treba zaščititi še bližnje čebelje panje. Pri nekaterih večjih akcijah so nam pomagali še gasilci iz Bukovcev in Stojnc," je lanske intervenci-
Ptuj • Zasedanje 22. medobčinskega otroškega parlamenta
Vsi smo junaki!
V prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj je minuli teden potekal 22. medobčinski otroški parlament, na katerem so sodelovali predstavniki vseh osnovnih šol v Upravni enoti Ptuj. Kot ponavadi je bila tema zelo zanimiva, izbrali pa so jo ob zaključku lanskega parlamenta: Junaki
našega časa - kdo so in zakaj. Zasedanje, ki ga je vodila Vojka Havlas, koordinatorka otroškega parlamenta na ptujskem območju, se je pričelo s pozdravnim govorom Vesne Zagoranski, predsednice Društva prijateljev mladine Ptuj, ki parlament organizira.
Debata se je pričela s pred-
stavitvijo osnovnih stališč parlamentarcev o izbrani temi. »S skupnimi močmi so dorekli, da junaki pomagajo drugim, kar vključuje tako pogum kot tudi odrekanje, se spopadajo s težavami, vztrajno sledijo
PGD Cirkulane trenutno šteje 100 članov: 16 pionirjev, 3 mladince, 13 pripravnikov, 34 operativnih članov in 2 člana v rezervi, 4 starejše gasilce in 28 ostalih članov in podpornikov.
poveljnik Ivan Tetičkovič in predsednik Anton Kokot - sta pohvalila
je opisal poveljnik PGD Cirkulane Ivan Tetičkovič in še dodal, da je na vseh akcijah sodelovalo 150 gasilcev, ki so opravili okoli 400 ur prostovoljnega dela. Sicer pa so cirkulanski gasilci intervenirali že tudi letos, saj so pred nekaj dnevi pogasili dva parkirana osebna avtomobila.
V pričakovanju novega vozila
Poveljnik Ivan Tetičkovič
in predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot sta z usposobljenostjo in opremo gasilcev kar zadovoljna, čeprav jim še marsikaj manjka. Letos se najbolj veselijo novega in že nujno potrebnega vozila za gašenje požarov, ki so ga čakali kar precej let. „Po več preverjanjih smo se odločili za nabavo podvozja znamke MAN-TGM 4 x 4 v vrednosti dobrih 83.000 evrov. Podvozje je bilo plačano in pripeljano v naš gasilski dom novembra lani, v tem času pa je naša komisija že pripravila tudi razpis za nadgradnjo, ki se prav zdaj izvaja pri najugodnejšem izvajalcu. Skupna vrednost nadgradnje znaša nekaj manj kot 120.000 evrov," je o novi pridobitvi povedal Kokot in se ob tem še posebej zahvalil županu Janezu Jurgcu ter občinskemu svetu, saj bo občina sofinancirala nov avtomobil s 180.000 evri. „Vendar pa moramo v društvu še vedno zbrati dodatnih 45.000 evrov, kolikor bo končna cena avtomobila z vso nadgradnjo in opremo. Verjamem, da bomo s pomočjo naših občanov, donatorjev in botrov ta de-
nar tudi zbrali," je še dodal Kokot.
Slavnostna predaja novega vozila se bo zgodila v začetku junija, prav na dan, ko PGD obeležuje 70 let obstoja. PGD Cirkulane je bilo namreč ustanovljeno leta 1942 s sedežem v Pohorju in je nemoteno delovalo med drugo svetovno vojno, v sedemdesetih letih pa so člani uspeli kupiti in zamenjati štiri orodna gasilska vozila, dve avtocister-ni in omenjeno novo vozilo GVC 16/25. Leta 1955 so tudi zgradili gasilski dom, ki so ga nato obnovili ter povečali leta 2003.
Kot je še povedal Kokot, bodo ob letošnji 70-letnici izdali tudi bilten društva, v
katerem bodo zapisani vsi
podatki o delu, dosežkih in pridobitvah društva skozi čas.
Poleg nabave vozila in junijske osrednje slovesnosti pa so si cirkulanski gasilci za letos zadali še ureditev ograj na balkonih in sanacijo dela fasade na domu: „Ob tem pa bomo, tako kot v minulih letih, sodelovali na različnih tekmovanjih in mednarodnih srečanjih, vsak mesec imamo v načrtu redne mesečne vaje, načrtujemo pa še mednarodno vajo na meji s Hrvaško," je zaključil Tetičkovič.
SM
Kot vsako leto so tudi tokrat mladi parlamentarci na medobčinskem zasedanju poskrbeli, da je bil njihov parlament bistveno drugačen od »pravega«. Iskrenost, mladostna igrivost in domišljija, ki ne pozna meja - vse to je lahko našim politikom le za zgled.
lastnim ciljem in s svojimi vrednotami v nas vzbujajo dobro. K temu, da jih mladi prepoznajo kot take, veliko pripomore tudi njihova svetovna popularnost,« pojasnjuje Havlasova.
Uvodnim ugotovitvam pa je
sledilo delo v skupinah, med katerim so učenci strnili glave in razmišljali o štirih temah: o vlogi junakov v življenju mladostnika, virtualnih junakih, junakih - mladostnikih in o tem, kaj vse vpliva na izbiro junaka. »Pri tem so pokazali, da znajo prisluhniti različnim mnenjem, pa tudi, da jim ne manjka kritičnosti. Presodili so, da je vpliv junakov na življenje mladostnika zelo pomemben. Junaki nanje vplivajo s svojim vedenjem in videzom - sploh slednjega mladi hitro začnejo posnemati - posredno pa vplivajo tudi na sa-
Misli mladih parlamentarcev:
-	junakov in vzornikov ne moremo enačiti;
-	junake mladi občudujejo zaradi njihovih pozitivnih značajskih lastnostih;
-	vsi imamo dobre in slabe lastnosti - tudi junaki: mladi se jih morajo zavedati; posnemanja so vredni le pozitivni zgledi, neprimerno vedenje pa ne;
-	junake mladostniki potrebujejo, saj jim v času odraščanja pomagajo izoblikovati lastne osebnosti;
-	junake pomagajo »ustvarjati« mediji, poznamo pa tudi »male« junake, o katerih se ne govori in niso slavni, pa so kljub temu junaki (npr. prostovoljci ali osebe, ki se soočajo z boleznijo ali drugimi ovirami, pa so kljub temu pozitivni in vztrajni ter se ne predajo);
-	junaki so lahko tudi mladostniki sami;
-	Patrik Komljenovic, učenec OŠ Kidričevo, ugotavlja: »Konec koncev smo vsi junaki, ker je vsak v svojem življenju storil junaško dejanje. S tem je njegovo življenje dobilo smisel.«
Šolarji so se na otroškem parlamentu odlično odrezali.
Foto: arhiv Društva prijateljev mladine
mopodobo mladostnikov ali jih vodijo v odvisnost. Njihov vpliv je torej lahko pozitiven ali negativen. S humanitarnostjo in stilom življenja, s katerim pomagajo pomoči potrebnim, junaki na mlade vplivajo pozitivno - s svojim vedenjem jih motivirajo ter so jim vzor. Vpliv junakov pa je na drugi strani lahko tudi nasproten -mladi lahko posnemajo njihova negativna dejanja (zloraba alkohola in drog). Vloga junakov v življenju mladostnika pa je odvisna tudi od tega, koga si izberejo za junaka. Vpliv slavne osebnosti se bo zaradi vloge medijev kazal na področju videza in vedenja, ki ju mladi posnemajo, vpliv junakov, ki jih najdemo med starši, pa se v večji meri kaže kot zaupanje, podpora, skrb in pomoč ter v obliki različnih pobud,« še dodaja vodja tokratnega ptujskega zasedanja.
Zanimive debate pa so izpostavile tudi nekaj najboljših mladih govornikov, ki se bodo udeležili nacionalnega otroškega parlamenta v Državnem zboru RS. V začetku aprila bosta tako o omenjeni temi ponovno debatirala učenca Jan Harb iz OŠ Mladika in Simon Koser z OŠ Destrnik - Trnovska vas. Kot opazovalka ju bo spremljala učenka - novinarka TinaTurk z OŠ Olge Meglič.
Dženana Kmetec
Foto: SM
Maribor, Ptuj • Prva uprizoritev predstave Kristus iz bradavičk
Igro ponujata v posvojitev
V Narodnem domu v Mariboru bo jutri, 25. februarja, ob 20. uri premiera kratke zgodbe zelo uspešnega britanskega pisca Nicka Hornbyja Nipple Jesus ali Kristus iz bradavičk. Gre za krstno slovensko uprizoritev. Delo je prevedel Mitja Sušec, priredila Tamara Matevc, režiser je Samo M. Strelec (Novi Zato), ki je lik Petra zaupal ptujskemu igralcu Nešu Tokaliču.
Nešo je že kot bruc na AGRFT zaigral v Strelčevi prvi predstavi Odprto morje na Ptuju, ki se je zgodila na specifičnem prizorišču - na otočku sredi ribnika v Ljudskem vrtu na Ptuju. Novi Zato na več nivojih nadgrajuje projekt gledališča Zato iz leta 1991. Brez tega, da zaupava drug v drugega, se tega projekta ne bi mogla lotiti, pravita.
„Po dvajsetih letih z Nešom ponovno preskušava nekaj novega: PUM - posvojitveni upri-zoritveni model. Spočela sva gledališki dogodek iz lastnega časa, volje, denarja, hotenja ... In če bo kakšnemu producen-tu všeč, ga bo posvojil," pove režiser Samo M. Strelec. PUM omogoča producentu, da dobi predstavo zastonj, v njen razvoj mu ni treba vlagati. S posvojitvijo predstave pa omogoča postprodukcijo kvalitetnih izdelkov, ki se sicer ne bi zgodila. Samo in Nešo sta v teh kriznih časih, ko večina samo razmišlja o preživetju, naredila skorajda neverjeten korak: lotila sta se projekta, ne da bi trkala na vrata takšnih ali drugačnih sponzorjev, niti nista iskala podpore pri znanih „napajalnikih", raje sta spočela nekaj novega v našem okolju.
„S tem, ko se projekt, spočet v neki skupini, ponudi v posvojitev večjemu producentu od sebe, kot na primer nekemu repertoarnemu ali komercialnemu gledališču, dobi možnost za daljše in intenzivnejše zore-
Foto: Črtomir Goznik
Samom. M. Strelec: „Po dvajsetih letih z Nešom ponovno preskušava nekaj novega: PUM - posvojitveni uprizoritveni model. Spočela sva gledališki dogodek iz lastnega časa, volje, denarja, hotenja ... In če bo kakšnemu producentu všeč, ga bo posvojil."
nje, pa tudi za soočenje s širšim občinstvom," še pove Strelec o svoji zamisli o posvojitvenem uprizoritvenem modelu, ki se bo sčasoma morda razvil tudi kot nekajdnevni festival PUM-uprizoritev, na katerem si bodo producenti, morda pa tudi komisije z ministrstva, ki odločajo o deljenju denarja, ogledali tako nastale predstave oziroma projekte; v tem primeru jim ne bi bilo treba brati prijav.
Krstna uprizoritev zgodbe Kristus iz bradavičk je pomembna tudi zato, ker se z njo po nekajletnem premoru Nešo
vrača v gledališče. Čeprav nekaj časa ni bil na odru, ga ni strah, bolj gre za vznemirjenje; na nek način komaj čaka, da bo ponovno doživel čar gledališča, nam je povedal. V vlogi Petra bo prvič v svoji gledališki igri dobesedno sam na odru, doslej še ni bil, to pa je mogoče, če ima igralec za seboj neko „no-rost", pojasni Nešo. Gre za preizkus, koliko igralec v resnici zmore, gre za biti ali ne biti; če bo zmagal, bo zmagal sam, medalje mu ne bo treba z nikomer deliti, dodaja Strelec, ki zaupa v igralca in prijatelja Neša in je
prepričan, da se bodo gledališke deske po vrnitvi zalepile vanj in da ne bo več sestopil z odra kot pred štirimi leti.
Dogajanje je v Kristusu iz bradavičk aktualizirano, postavljeno je v okvir slovenskega EPK. Kot kovinar bo Peter čuval instalacijo v obliki dornavskega luka, čeprav nima pojma, kaj to sploh je instalacija. Kljub temu da na odru nima partnerjev, v zgodbi gledalci vidijo njegovega šefa, njegovo ženo ... Gre za celo uro zgodbe, ki jo bo treba izpeljati pred občinstvom.
MG
Ormož • Literarno dopoldne
Branje nas bogati
V četrtek, 9. februarja, dopoldan smo v Centru za starejše občane Ormož slovenski kulturni praznik obeležili na prav poseben način, saj smo organizirali literarno dopoldne.
Ta dan je bil še posebej prazničen ne samo za nas v domu, pač pa tudi za našo širšo lokalno skupnost, saj smo se podrobneje seznanili s skupnim dvoletnim mednarodnim projektom Comenius Regio partnerstvo, ki nosi naslov Medgeneracijski pristop k izboljšanju funkcionalne pismenosti, ki smo ga na ravni lokalne skupnosti pridobili poleti v lanskem letu.
Gre za projekt vseživljenjske-ga učenja pod okriljem financiranja Evropske unije, v katerem sodelujemo z občino Ormož, ki je lokalni koordinator projekta, Osnovno šolo Ormož in Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož. Mednarodno noto projekta daje sodelovanje z norveško lokalno skupnostjo Kvinn-herad.
V projektu smo si zadali tri velike cilje: ugotoviti stanje funkcionalne pismenosti in jo po potrebi izboljšati, prene-
sti bogato kulturno dediščino med generacijami ter jo tako ohraniti, hkrati pa približati bregove med generacijami in izboljšati podjetniško razmišljanje mladih.
V kulturnem programu so prebrale svoje pesmi in se nam prvič tudi na takšen način predstavile sodelavke Mateja Sok, Štefka Puklavec, Silva Kovačec in Marjetka Zidarič. Z glasbenimi točkami in recitacijami so program popestrili come-niusovci iz OŠ Ormož: učenci Janja Zadravec, Marija Munda, Doroteja Lah, Maruša Zlatnik, Anja Govedič, Zala Ledinšek in Timotej Novak. Prisluhnili pa smo tudi zgodbam iz življenja dr. Franceta Prešerna, ki nam jih je zelo nazorno prebrala knjižničarka iz Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Leonida Šumenjak.
Bralne značke pa v Ormožu ne pridobijo le osnovnošolci ali
zvesti bralci ormoške knjižnice, pač pa je to v letu 2011 uspelo tudi članom domske skupine starih za samopomoč Junaki s prijazno pomočjo njihovih voditeljic Nade Novak, Željke Nar-din Milovanovič in Mateje Sok. Priznanje sta jim podelili direktorica ormoške knjižnice ga.
Milica Šavora in v. d. direktorja CSO Ormož Janja Špindler, ki je v imenu vseh stanovalcev in še posebej v imenu vseh zaposlenih izrekla tudi zahvalo našima stanovalkama Ivanki Jesih in Mariji Jakopič, ki sta v zadnjih letih najbolj zaslužni za tako lepo in bogato urejeno domsko knjižnico. Prav tako pa je pohvala in zahvala veljala vsem stanovalcem, našim pridnim bralcem.
Kulturno dopoldne smo zaključili v prijetnem skupnem druženju z željo, da se ponovno snidemo čez leto dni ... Do takrat pa seveda osvojimo kakšno bralno značko več.
Nataša Kolar
Foto: arhiv CSO
Na literarnem dopoldnevu so sodelovali tudi učenci OŠ Ormož.
Tednikova knjigarnica
Kaj je družina?
Spoštovane bralke in spoštovani bralci, dragi neporočeni, na pol poročeni, koruzniki, samski, ločeni, skoraj poročeni, zaročeni, poročeni, omo-ženi, skupaj ali narazen živeči, drage mame in očeti, dragi atiji in atiji, drage mamice in mamice, ljubi nestarši in skoraj starši, skratka vse spoštovane in vsi spoštovani! Drage male družine, ljube velike družine! Draga oba! Dragi obe!
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994, torej že prestar) pravi, da je družina zakonski par z otroki ali brez njih, in pojasnjuje pojem: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine, šestčlanska družina, člani družine. Slovar navaja publicistično rabo: rojstni dan je praznoval v krogu družine; sosedje so si bili kakor ena družina, kar pomeni, da so živeli v slogi, prijateljstvu. Lahko pomeni družino eden od zakoncev z otroki: preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; v prenesenem pomenu še: koklja s svojo drobno družino. Slovar nato navaja (pod 2), da je družina skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena dejavnost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine. Ekspresionistična raba pojma družina, kot pravi navedeni slovar: besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta, družina zvezd. Pod tretjič navaja slovar rabo besede družina, navadno s prilastkom, kot skupino ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: na primer igralska družina, lovska družina, strelska družina ... Pod štiri slovar navaja opešano (vse manj prisotno) rabo besede družina za služabnike, slu-žinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju ... In tako naprej. In tako dalje.
Slovenski etimološki slovar (Marko Snoj. 2. pregledna in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan, 2003) navaja, da je bila v slovenskem jeziku družina prvič zapisana v 16. stoletju; v starocerkvenoslovanskem zapisu pomeni družina prijatelje, najbližje ljudi, v češčini, na primer, je družina spremstvo, skupina, praslovansko izhaja družina iz kolektiva .
In družina danes? Vedeti, videti, razumeti in razmišljati ter si ustvarjati lastno, pošteno mnenje je dolžnost in človeška mera, ki jo je slehernik dolžan izpolnjevati. Zaradi človečnosti in sobivanja.
Morda je pojem sodobne družine najlaže razumeti s pomočjo slikanice, zato je današnja Knjigarnica namenjena odlični slikaniški novosti z naslovom Vse naše družine, ker je to na moč aktualna slikanica v našem ljubem, po malem že sprevrženem Podalpju, in jo zelo zelo priporočam vsem, malim in velikim bralcem, še posebej pa tistim pridigarjem, ki brez slehernega sramu, brez trohice zmožnosti empatije in srčne kulture oznanjajo svoj zveličavni pogled na družino.
Slikanica ima zelo posrečen podnaslov: O otroku nove punce brata očetove nekdanje žene in drugih sorodnikih. Knjigo je prav fletno prevedla Neža Božič, založništvo Mladinska knjiga se je zares potrudilo za hitro slovensko izdajo, saj je slikanica z originalnim naslovom Alles Familie! minulo leto prejela nemško nagrado za najboljšo poučno slikanico (Deutcher Jugendliteraturpreis). Izdajatelj je na zadnji platnici zapisal, da družino klasične slikanice običajno sestavljajo oče, mama in otroci. Običajno. A v današnjem svetu so nekaj povsem običajnega mnoge druge drugačne oblike družin - od enostarševskih do bolj zapleteno sestavljenih družin. Razgibana in duhovita slikanica opisuje in predstavlja vse sorte družin s pomočjo odličnih ilustracij slikarke Anke Kuhl, mladega bralca pa na koncu povabi, da opiše in nariše svojo družino, kar ponuja tudi terapevtsko obliko branja za tiste, ki se ne zmorejo umeriti in umiriti s svojo družino. Pisateljica Alexandra Maxeiner je v slikanici izjemno občuteno predstavila tudi najbolj zapletene in kočljive družinske vezi. Ljubi bralci, ne mislite, da je avtorici kočljiva družina dveh očetov in otrok ali dveh mamic. Če je sploh zaznati kaj »kočljivega« v tej vrhunski slikanici, so to tiste situacije, seveda povsem običajne, ko otrok zabrusi »lepi mami«, da ona sploh ni prava mama! V Franciji z lepa mama poimenujejo »novo mamo«. In na Švedskem rečejo novim staršem »plastična mama« in »plastični oče«. Nekateri otroci si za novega starša izmislijo novo ime, na primer: »Ti si moja polmami!«
Dragi bralci, prosim, preberite knjigo Vse naše družine!, kajti v njej gre zares za otroke. Naši politiki, civilne iniciative in drugi javni razlagalci družinskega zakonika se žal niti pretvarjati več ne morejo, da jim gre za otroke. In je čisto vseeno, kakšno je strankarsko, versko in koliko je še drugih prepričanj, bistveno je: živi in pusti živeti!
Liljana Klemenčič
Rokomet
Jeruzalem proti branilcem naslova
Stran 12
Tenis
Urh visoko na članskem državnem prvenstvu
Stran 12
Tilen Vidovič
Dnevno na treningih preživi pet ur
Stran 13
Namizni tenis
Šest od devetih v glavni turnir
Stran 13
Nogomet
Paloma na Ptuju boljša od NŠ Drava
Stran 14
Nogomet
Težko čakanje na prijateljske tekme
Stran 14
Boks • Dejan Zavec
Tudi če bi se rušil svet, ne bi popuščal«
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
7.avec
bi se rušil svet, ne bi pop
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Vsak del treninga ima svoje zahteve in specifike, a sparingi so na nek način najtežji, saj je močno prisoten faktor psihološke razdražljivosti. K temu veliko pripomore tudi to, da se v tem obdobju veliko ukvarjamo s prilagajanjem teže na pravi nivo.«
íVoíLuíajÍE neu na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
»
Naš boksarski šampion Dejan Zavec se neumorno pripravlja za naslednji, tokrat že 35. profesionalni dvoboj, v katerem bo njegov tekmec afriški prvak, Namibijec Bethuel Uu-shona (27 dvobojev, 25 zmag, 1 poraz). Dvoboj bo v mariborski dvorani Tabor na sporedu 24. marca. Tik pred odhodom na zaključne priprave v Nemčijo smo se pogovarjali z Deja-nom, ki je odločen, da se znova povzpne na vrh.
Ko sva se pogovarjala pred nekaj tedni, je bilo tvoje razpoloženje še precej slabše kot danes, ko poznaš ime naslednjega tekmeca ter kraj in datum dvoboja.
D. Zavec: »Jasno, saj se je bistveno lažje osredotočit na nekaj določenega, konkretnega. Ko imaš pred očmi deset stvari, je težko ostati fokusiran, zbran. Že ko sem izvedel samo ime, brez datuma in kraja, je bilo povsem drugače: za tem je stal konkreten tekmec, s katerim bo prišel trenutek resnice.«
Kako se pripravljaš takrat, ko imaš napovedan dvoboj čez nekaj mesecev, ko še ni nič natančnega, otipljivega? Kako je takrat z motivacijo?
D. Zavec: »Informacija o tem, kdaj bo dvoboj, je pogoj za kvaliteten trening in za dodaten motiv. Velikokrat je v negotovih situacijah vprašljiv volumen treninga: greš na trening, pa ne veš natančno, koliko bi treniral. Seveda vem, da moram trenirati, vendar ni tako preprosto, ker so psihološke ovire kar velike. Ko v takšni situaciji izvem čas dvoboja, potem ti ohlapni okvirji postanejo manjši, vse v hipu postane lažje. Takoj je mogoče narediti jasno računico o tem, kje sem in kaj moram do dvoboja še narediti.«
V dani situaciji si dobil novega kondicijskega trenerja: Tomi Jagarinec je odšel v Katar, nadomestil ga je Boštjan Jakše. Kako si se prilagodil?
D. Zavec: »S Tomijem imava poseben prijateljski odnos, zato pogrešam tisti 'duh' treninga, ki sva ga imela. To je bil predvsem tisti zabavni del, ki ga je Tomi vključil med sicer zelo resno in naporno delo. To počne tudi Boštjan, vendar na nekoliko drugačen način, ki se mu privajam. Najverjetneje se na samem začetku niti nisem zavedal, kaj bo ta sprememba zame v resnici pomenila, vendar Tomiju nikakor ne bi želel
preprečiti njegove odločitve. Konec koncev gre za njegovo samostojno odločitev, za njegovo življenje. Če sebe postavim v njegovo kožo, bi želel imeti tudi sam pri takšni odločitvi proste roke.«
Boštjan je zelo analitičen človek, izjemno delaven, natančen, nepopustljiv. Kako ga ti doživljaš?
D. Zavec: »Kot ekstremista, seveda v pozitivnem smislu. Pri njem ni odstopanja od točno zapisanih okvirjev: ko je trening teh vaj, jih nič ne more preprečiti, saj ima vse točno določen namen. Tudi če bi se rušil svet, bi mi opravili tiste vaje (smeh). Vse stvari ima že preizkušene iz prakse, zato ve, kaj lahko pričakuje od kakšnega treninga. Sam gledam na njegove metode pozitivno.«
Njegove reference iz delovanja z vrhunskimi košarkarskimi klubi, sodelovanja s Tomom Mahoričem so vrhunske.
D. Zavec: »Ko se pogovarjaš z nekom iz te stroke, lahko takoj vidiš, ali je samo teoretik ali tudi praktik. Posebno v športu je težko združiti ta dva bregova: veliko trenerjev ima zelo veliko teoretičnega znanja, pa
tega ne uspe prenesti v prakso. Zelo malo se jih zaradi pritiska neuspeha upa lotiti dela na poseben način. Tu je velika prednost Boštjana, ki je imel priložnost delati že z veliko športniki, ekipami in se je pri svojem delu vedno srečeval s pritiski ter se je zavedal svoje odgovornosti. Če delaš najmočneje, še ni nujno, da je to tudi najbolj učinkovito. Treba se je zavedati vseh teh okoliščin in šele potem lahko mirno delaš.«
Povedal je, da je njegova prva skrb tvoja regeneracija po napornih treningih ter v največji možni meri izogibanje poškodbam.
D. Zavec: »Tudi v tej stvari imava enako mišljenje, čeprav je moj način življenja
S kolikimi kilogrami sedaj, dober mesec pred dvobojem, odhajaš v Nemčijo?
D. Zavec: »Natančno ne vem, nekje blizu 73 kilogramov tehtam sedaj, kar je 3 ali 4 kg manj kot običajno (dovoljena teža v velterski kategoriji je 66,7 kg, op. a.).«
pač takšen, da regeneracije ne uspem vedno narediti v polni meri. Minimalizacija možnosti poškodb pa je seveda prioriteta.«
V Nemčijo sedaj odhajaš z družino, v znano okolje, v znano stanovanje, kar je popolnoma drugače kot takrat, ko si začenjal profesionalno boksarsko kariero. Kakšnih realnih paralel skoraj ni mogoče potegniti.
D. Zavec: »Če bi sedaj v tem stanju moral skozi vse tisto, kar sem počel takrat, potem bi rekel, da mi to ni potrebno. Seveda grem vedno rezultatu naproti, a verjetno bi dvakrat premislil, preden bi se spustil v kaj takšnega, kar se mi je dogajalo takrat.«
Kaj ti je pripravil trener Dirk Dzemski?
D. Zavec: »Natančnega razporeda treningov še nimam, to bom izvedel na prvem treningu. Gotovo je le to, da me že drugi dan čaka prvi sparing. Tako bo cel teden, potem pa že odhajamo v Ukrajino. Sparingi so iz dneva v dan enaki in po enem tednu postanejo monotoni. Vsak del treninga ima svoje zahteve in specifike, a ta je na nek način najtežji, saj je
močno prisoten faktor psihološke razdražljivosti. K temu veliko pripomore tudi to, da se v tem obdobju veliko ukvarjamo s prilagajanjem teže na pravi nivo. Tu se zlaga celotna slika o tem, kaj je še potrebno narediti, da bi bili boljši od tekmeca: analiziramo tekmeca, pilimo zadnje podrobnosti ...«
Kako se Ukrajina vklaplja v to sliko? Vemo, da tvoj klubski kolega Lukas Ko-necny tam boksa za naslov svetovnega prvaka lahke srednje kategorije po verziji WBO.
D. Zavec: »Če bi lahko izbiral, se za Ukrajino zagotovo ne bi odločil, a to ni moja stvar. Kar zadeva Lukasa, pa se zaveda svoje priložnosti in pri tem mu seveda lahko s svojo prisotnostjo pomagamo.«
Z managerjem Ulfom Ste-inforthom imata večkrat toplo-hladne odnose.
D. Zavec: »Na koncu po pogovorih vedno najdeva skupno točko. Prav je, da se pogovarjava, saj vsi pač ne mislimo enako in se je treba do skupnega cilja prebiti z dialogom. Morda se v kakšnih pogledih ne strinjava, a važno je predvsem to, da je skupna vizija še vedno prisotna.«
Ulf je tokrat organizacijo dvoboja zaupal Tomažu Ba-radi, ki je v tej vlogi že nastopal. In dvoboj bo seveda v Mariboru.
D. Zavec: »Njegovo sodelovanje s Tomažem je najdaljše in najbolj tekoče, zato se je v to podal brez zadržkov. Ponovni vzpon na vrh je torej v rokah že znane ekipe.«
Ulf je na tiskovni konferenci govoril o izjemno pomembnem dvoboju, saj lahko spodrsljaj v najslabšem primeru že pomeni konec kariere.
D. Zavec: »Ja, lahko bi se reklo tudi zdaj ali nikoli. Ulf bi v primeru poraza najbrž izgubil del tistega zaupanja, ki sva ga ustvarila v teh letih sodelovanja. Tudi sam bi se verjetno zelo globoko zamislil, saj pri mojih letih ni več veliko prostora za boksarske avanture v
neznano. Verjetno bi mi bila marsikatera vrata v bodočnosti zaprta. Porazi so seveda sestavni del športa, a sedaj smo vendarle vsi usmerjeni k pozitivnemu cilju, k zmagi.«
Mariborski dvoboj bo štel za naslov interkonti-nentalnega prvaka po verziji WBO. V tej verziji si bil nekoč že visoko, potem pa si dobil večjo priložnost v verziji IBF.
D. Zavec: »WBA, IBF, WBC in WBO so štiri verzije, ki so med seboj zelo enakovredne. Seveda je pomembno, kdo je v posamezni svetovni prvak, saj so tisti največji zvezdniki pač največji magnet. Dejstvo je, da se v tem trenutku na samem vrhu WBO sprehaja Manny Pacquiao, ki je na vrhu lestvic tistih, s katerim se vsi najbolj želimo pomeriti. Nikakor ne želim prehitevati stvari, a v primeru zmage proti Bethuelu Uushonu bi moje misli zagotovo zelo pogosto pobegnile prav proti Filipincu.«
Največji zvezdniki se pogosto merijo s tekmeci iz lažjih ali težjih kategorij, temu se nihče več ne čudi.
D. Zavec: »Tudi sam proti temu nimam nikakršnih zadržkov in bi v primeru ugodne ponudbe zagotovo sprejel takšen izziv. S tekmecem iz lažje kategorije najbrž zaradi teže ne bi šlo, kategorijo ali dve višje pa brez težav.«
Lahko potegneš kakšne vzporednice med Uusho-no in edinim afriškim borcem, s katerim si se doslej pomeril, s Hlatshwayem?
D. Zavec: »Ne, vzporednic ni. Rekel bi, da gre za stilno popolnoma drugačnega boksarja, sta kot dan in noč. Prav zaradi tega lahko iz nekaterih dejstev sklepam, da bo šlo za moj najtežji dvoboj doslej. Uushona preži predvsem na protinapade, kjer so levi in desni direkti njegovo najmočnejše orožje. Tudi sicer so v svetu boksa afriški predstavniki zelo cenjeni, zato bo dvoboj zahteval še posebej dobro psiho-fizično pripravo.«
V Mariboru si nazadnje boksal proti Jorgeju Danie-lu Mirandi junija 2009.
D. Zavec: »Od takrat sem bistveno bolj dozorel, imam tudi več izkušenj, zato pričakujem kvalitetnejši dvoboj!«
Jože Mohorič
Kako komentiraš dogajanja okrog dvoboja Klitsch-ko - Chisora v super težki kategoriji, v katerem je Anglež na tehtanju prisolil zaušnico Ukrajincu, zapletlo pa se je tudi na tiskovni konferenci po dvoboju?
D. Zavec: »Sam dvoboj je bil eden najbolj dinamičnih v zadnjem času v tej kategoriji. Dogajanje okrog dvoboja pa vrača boks v 'črno-bele' čase, ko so boksarje označevali za brutalneže in agresivneže. Tekmeca je treba spoštovati, na-stopaštvo pa sodi kam drugam, ne v ring.«
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Sami sebi največji nasprotnik
Trije krogi še ostajajo do konca rednega dela prvenstva v NLB leasing ligi. Pred vinarji je težkih 14 dni, v katerih bo ekipa odigrala kar pet srečanj. V soboto, 25. 2., je na sporedu gostovanje v Šmartnem, v sredo, 29. 2., na Hardek prihaja
Cimos, s katerim se bodo Jeru-zalemčki pomerili tudi tri dni kasneje v pokalnem tekmovanju. Tudi v nedeljo, 4. 3., bo ekipa Saše Prapotnika aktivna v Podčetrtku na tekmi za 1. ali 3. mesto v Pokalu in nato sledi še v soboto, 10. 3., gostovanje v
Jeruzalem proti branilcu pokalne lovorike Cimosu
Rokometaši Jeruzalema so na žrebu v Termah Olimia dobili tekmeca za polfinalni obračun Pokala Slovenije. To bo branilec pokalne lovorike iz minule sezone, državni prvak in udeleženec Lige prvakov, Cimos Koper. Zaključni turnir bo potekal v organizaciji Rokometnega kluba Celje v soboto in nedeljo, 3. in 4. marca, v športni dvorani v Podčetrtku.
Kroglice so določile, da bosta sobotna polfinalna para Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik (ob 19.00, prenos na TV SLO) in Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (ob 16.30). Ekipi iz Ormoža in Kopra sta se v Pokalu Slovenije nazadnje pomerili pred dvema letoma v Mariboru, ko so na tekmi za 3. mesto vinarji presenetili avtomobili-ste z zmago 28:26 in bron je odpotoval v Ormož.
Poraženca polfinala se bosta naslednji dan ob 17.30 pomerila za bronasto kolajno, zmagovalca polfinalnih tekem pa se bosta ob 20. uri (TV SLO) pomerila v velikem finalu za naslov pokalnega zmagovalca Slovenije v tekmovalni sezoni 2011/12.
Naslov pokalnega prvaka branijo rokometaši koprskega Cimosa, ki so minulo sezono slavili na zaključnem turnirju v Celju.
Velenju pri vodilnem Gorenju. Med vsemi omenjenimi tekmami je zagotovo najtežja in najpomembnejša tekma v Šmar-tnem, ki je direkten tekmec Jeruzalema v boju za obstanek v ligi. Obe ekipi sta v zadnjem krogu doživeli visoka poraza. Maribor je »zamrznil« vinarje na - 10, Celje pa Šmartno na - 31. Treba se je zavedati, da je Šmartno v Zlatorogu namerno nastopilo v okrnjeni zasedbi, saj je trener Jaka Keše spočil svoje glavne adute za tekmo
proti Ormožanom. Šmartno je sicer predvsem na domačem terenu zelo neugodna ekipa. Sestavljena je iz zelo izkušenih rokometašev, med katerimi glavno vlogo igrajo Aleš Šmejc, Filip Gradišek, Danijel Dobrave, Andraž Repar in trenutno najboljši igralec Šmartnega Marko Simončič. Spomnimo se, da sta se ekipi v Ormožu razšli z neodločenim izidom 28:28 in za pričakovati je podobno tekmo. V tem trenutku bi se najbrž obe ekipi strinjali z novo delitvijo točk. Glede na igre v drugem delu sezone je Ormožane najbolj strah samih sebe, saj je ekipa sama sebi največji nasprotnik.
Uroš Krstič
Utrinek z žrebanja parov zaključnega turnirja Pokala Slovenije
Tenis • TK Terme Ptuj
Urh visoko na članskem DP
Člansko DP
Na igriščih TK Krka Otočec je pretekli teden potekalo državno člansko prvenstvo, ki ni minilo brez udeležbe igralcev TK Terme Ptuj. Pri fantih so nastopali Urh Krajnc Domiter, Samo Vršič in Jan Lah, ki so vsi začeli z nastopi v kvalifikacijah. Urh se je prebil skozi to sito, Samo je obstal na zadnji stopnički, a bil pozneje kot srečni poraženec uvrščen na glavni turnir, Jan pa je obstal v 2. krogu kvalifikacij. Igralca ptujskega kluba sta bila uspešna v 1. krogu glavnega turnirja: Urh je ugnal člana ŽTK MB Tineta Ritterja (6:7(4), 6:1, 6:2), Samo pa Ljubljančana Jana Romiha (4:6, 7:5, 6:1). Drugi krog je bil previsoka ovira za oba, saj je prvi izgubil
DP člani, dvojice:
četrtfinale: Krajnc Domi-ter/Beliš - Nejc Lemič/Žiga Papež (Kamnik/Otočec, 4) 6:3, 5:7, 14:12;
polfinale: Krajnc Domiter/ Beliš - Matic Možek/Boštjan Repanšek (Benč/Kamnik) 6:4, 4:6, 15:17.
proti Marku Stošiču (Breskvar, 4) 6:4, 3:6, 3:6, drugi pa proti Samu Laziču (Topolščica) 1:6, 1:6.
Med dvojicami je Urh nastopil skupaj z Benjaminom Beli-šem (Slovenj Gradec): v četrt-finalu sta po ogorčenem boju ugnala četrto postavljeni par Lemič/Papež, dvoboj je bil odločen šele po podaljšanem tretjem nizu z rezultatom 14:12.
Podoben dvoboj sta odigrala tudi v polfinalu, kjer sta merila moči s 1. nosilcema Možekom in Repanškom. Razlika je bila le v tem, da sta ga tokrat izgubila z rezultatom 17:15! Šlo je pravzaprav za finale pred finalom, saj sta prva nosilca v finalu gladko zmagala v dveh nizih.
V ženskem delu turnirja je nastopila Marina Baklan, ki pa jo je v 1. krogu izločila Sara Djurdjevič (Slovan LJ) z rezultatom 3:6, 2:6.
Turnir U-14 v Ljubljani
Na igriščih tenis kluba Max v Ljubljani je potekal finalni A turnir serije, pri katerem vsak
igra z vsakim (round robin), na katerega sta se uvrstila tudi Sven Lah in Blaž Bizjak (oba TK Terme Ptuj). Slednji je po zmagi v 1. krogu kvalifikacij izgubil v drugem, a se kot srečni poraženec uvrstil na glavni turnir, prvi pa je bil tja uvrščen neposredno.
V glavnem žrebu je Bizjaka v 1. krogu izločil Celjan Žan Spo-lenak, Lah pa je zabeležil tri zaporedne zmage in se uvrstil v polfinale. V dvoboju z Goru-čanom je imel velike možnosti za slavje, a je preveč nihal v igri in na koncu izgubil dvoboj.
JM
U-14, Ljubljana:
četrtfinale: Sven Lah (TK Terme Ptuj, 3) - Andrej Šušte-rič (Max LJ) 6:4, 6:2;
polfinale: Lah - Amadej Go-ručan (Celje, 5) 1:6, 6:1, 1:6.
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj)
Urh Krajnc Domiter: »Kvalifikacije sem uspel prebroditi brez posebnih težav, čeprav sem se na začetku še prilagajal na podlago. V 1. krogu je bil tekmec (Ritter, op. a.) levičar, ki je na začetku zelo dobro serviral. Kasneje sem uspel prevzeti pobudo in zmagati. Proti Stošiču sem odigral nekoliko preveč pasivno, čeprav sem dobil prvi niz in na začetku drugega naredil „break". Med dvojicami sva z Benjaminom v četrtfinalu vodila 6:3 in 5:3, a se na koncu reševala v „master tie-bre-aku", v katerem sva že izgubljala 2:7. Na koncu je odločil najin boljši servis. V polfinalu se je dogajala prava drama, saj je znova odločal „master tie-break". V tem sva imela že tri zaključne žogice, a sta jih tekmeca vse ubranila. Škoda, saj sem bil v svoji igri zelo zadovoljen s servisom in 'returnom', nekoliko manj pa z igro na osnovni črti.«
Karate • KK WKSA Hajdina
Pokala Pohorskega Bataljona v Rušah, ki je eden izmed najstarejših turnirjev v Sloveniji, se je minulo soboto udeležilo 312 tekmovalcev iz petnajstih klubov iz Slovenije. Poleg slovenskih tekmovalcev so se tekmovanja udeležili tudi številni gostje iz Hrvaške, Italije in Turčije. Tekmovanje je bilo organizirano na visokem nivoju, sodniki pa so zadovoljivo opravili svoje delo. Tekmovanja na 35. pokalu sta se udeležila tudi dva tekmovalca iz Hajdine, ki sta nastopila v kategoriji kat posamezno od 10. do 12. leta starosti. Mitja Koderman je osvojil 1. mesto, njegov klubski prijatelj Žiga Javoršek pa 4. mesto, kar predstavlja izjemen mednarodni dosežek.
Ljubo Javoršek: »Na tekmovanju so nastopili naši inštruktorji Akademije, ki niso imeli v svoji karieri niti sekunde tekmovalnih izkušenj: kljub temu jim je to tekmovanje predstavljalo izziv. Tako je Jožek Breznik v kategoriji borb osvojil 3. mesto, kar je več kot odlično. Še naprej bomo vztrajali s svojim programom, saj je ta edina garancija za stalnico kvalitete. Žal pa trendi v Sloveniji temu niso naklonjeni.«
UR
Rokomet • Mlajše selekcije
Mladinci, 2. liga
POLFINALNA SKUPINA B REZULTATI 1. KROGA: Drava Ptuj - Krka 34:35 (17:17), Črnomelj - Slovenj Gradec 35:22 (19:10)
1.	ČRNOMELJ	110	0 2
2.	KRKA	110	0 2
3.	DRAVA PTUJ	10 0	10
4.	SLOVENJ GRADEC	10 0	10
DRAVA PTUJ - KRKA 34:35 (17:17)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 4, Janžekovič 8, Verdenik 4, Tomič, Šamperl, Čeh 7, Maroh 4, Požar, Bedenik, Pukšič 7, Kenda, Zolar. Trener: Marko Kac.
POLFINALNA SKUPINA D REZULTAT 1. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dobova 28:22 (10:9)
1.	V. NEDELJA C. O. 110 0 2
2.	BREŽICE	0 0 0 0 0
3.	MARIBOR BRANIK 0 0 0 0 0
4.	DOBOVA	1 0 0 1 0
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - DOBOVA 28:22 (10:9)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Kocen 1, Kaučič 8, Zo-rec 4, Hojžar 1, Bezjak 4, Prapotnik
5.	Horvat, Preac, Marin 1, Moravec 1, Prejac, Lorenčič 3. Trener: Davorin Kovačec.
Mladinci Velike Nedelje Carrera Optyl so proti Dobovi prišli do zaslužene zmage. Ključ uspeha je bila dobra obramba, svoje pa so dodali tudi domači vratarji. Po enakovredni igri in minimalnem vodstvu domačih mladincev v prvem polčasu, so ti do odločilne prednosti prišli v drugem delu srečanja.
POLFINALNA SKUPINA E REZULTATI 1. KROGA: Moškanj-ci - Gorišnica - Šmartno 44:24 (24:12), Jadran Hrpelje - Mokerc Ig 43:29 (18:15)
1.	MOŠKANJCI GOR. 110 0 2
2.	JADRAN HRPELJE 1 1 0 0 2
3.	MOKERC IG 10 0 12
4.	ŠMARTNO 1 0 0 1 0
MOŠKANJCI GORIŠNICA -ŠMARTNO 44:24 (24:12)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Šu-
lek, Horvat 4, Mavrič 8, Vrbančič
3,	Bedrač 1, Bezjak 5, Geč 9, Kirič
4,	Sok 9, Vesenjak 1. Trener: Alan Potočnjak.
Kadeti, polfinale
REZULTATI 6. KROGA: Krško -Črnomelj 39:23 (25:9), Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 2011 32:30 (12:15), Trimo Trebnje - Krka 29:22 (12:14). Srečanje Celje Pivovarna Laško - Drava Ptuj bo odigrano naknadno.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 5 5 0 0 10
2.	KRŠKO	5 4 0 1 8
3.	TRIMO TREBNJE 5 2 12 5
4.	JERUZALEM ORMOŽ 6 2 1 3 5
5.	KRKA	4 2 0 2 4
6.	DRAVA PTUJ 3 1 0 2 2
7.	SLOVENJ GRADEC 4 1 0 3 2
8.	ČRNOMELJ 6 1 0 5 2
JERUZALEM - GORIŠNICA -SLOVENJ GRADEC 32:30 (12:15)
JERUZALEM - GORIŠNICA: Ran-fl, M. Šulek, T. Cvetko; Bezjak, R. Cvetko 13 (7), Kirič 6 (1), A. Sok 2, Bombek 3, Hržič 2, Pfeifer 2, Vukan 1. Trenerja: Darko Žnidarič in Alči Šulek.
Gostitelji so proti Slovenj Gradcu zabeležili drugo zmago v polfinalni skupini B. Pot do zmage je bila težka, saj so domačini prvič povedli pri izidu 26:25. Nazadnje je rezultat bil izenačen na 30:30, Filip Bombek in Tomas Bedrač pa sta z zadetkoma zapečatila usodo gostov iz Slovenj Gradca.
Starejši dečki A
POLFINALNA SKUPINA B REZULTATI 6. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Drava Ptuj 38:26 (23:11), Krško - Rudar 31:25 (16:12), Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 24:20 (10:10)
1.	KRŠKO	5	5	0	0	10
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	6	5	0	1	10
3.	RUDAR	6	4	0	2	8
4.	JERUZALEM ORMOŽ	5	3	0	2	6
5.	DRAVA PTUJ	6	1	0	5	2
6.	BREŽICE	4	1	0	3	2
7.	GORENJE VELENJE	4	1	0	3	2
8.	ŠMARTNO	4	0	0	4	0
JERUZALEM - GORIŠNICA - GORENJE VELENJE 24:20 (10:10)
JERUZALEM - GORIŠNICA: Men-daš (15 obramb), Caf; T. Sok, Kosi, Kolmančič 3 (3), Topolovec, Štum-berger 1, Tement 1, D. Kociper 2, Vesenjak 3, D. Bezjak, Šandor 11, V. Lukman 3. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor.
Po dolgem času je ekipa Jeruzalema - Gorišnice prikazala solidno predstavo in zasluženo ugnala Gorenje. Zmaga je toliko pomembnejša, ker je ekipa nastopila v okrnjeni zasedbi. Gostje so bolje pričeli tekmo in povedli z 8:5. V teh trenutkih je bilo s strani Jeruzalemčkov zapravljenih preveč stoodstotnih priložnosti, vendar je igra v obrambi bila tista, ki je reševala domačine pred najhujšim. V drugem delu je prednost že znašala + 5, 19:14, in to prednost so gostitelji znali obdržati do konca in se veseliti tretje zmage v polfinalni skupini. S to zmago ekipa še naprej ostaja v boju za uvrstitev na zaključni turnir. Poleg cele ekipe je še posebej treba pohvaliti igro v napadu Nejca Šandora (met 12/11), v obrambi Matica Topo-lovca ter Aljaža Tementa in v golu Uroša Mendaša, ki je zbral lepih 15 obramb.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO -DRAVA PTUJ 38:26 (23:11)
DRAVA PTUJ: Bedrač, Črnivec, Mlač-Černe, Vaupotič, Sitar, Sajič
6,	Krasnič 3, Krajnc 1, Serdinšek-Ekart 4, Cmrekar 2, Šešerko, Žmavc
7,	Gavez 2, Rosič 1. Trener: Sašo Kafel
Starejši dečki B
POLFINALNA SKUPINA B ZAOSTALE TEKME 1. KROGA:
Krško - Celje Pivovarna Laško 17:36 (3:24), Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 32:31 (14:14), Šmartno Herz Factor Banka - DOL TKI Hrastnik 26:26 (12:14)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 5 5 0 0 10
2.	DOL TKI HRASTNIK 5 2 12 5
3.	KRŠKO	4 2 0 2 4
4.	ŠMARTNO 4 1 1 2 3
5.	GORENJE VELENJE 4 1 0 3 2
6.	JERUZALEM ORMOŽ 4 10 3 1
Do zmage v zadnji sekundi: JERUZALEM - GORENJE VELENJE 32:31 (14:14)
JERUZALEM: Fekonja, Caf (8 obramb); Kosi 7, D. Ozmec, Lukner, Grabovac, T. Sok 4, Žižek Cvetko 1 (1), Plavec, Ulaga 4, Luci, Niedorfer 3, Zidarič, M. Hebar 2, Voljč, Horvat 11 (3). Trenerja: Uroš Krstič in Mla-den Grabovac.
Trikratni državni prvaki se ne dajo in ne dajo. Po porazih proti Krškemu (26:25) in Celju (25:24) so proti Gorenju zabeležili prvo zmago v polfinalni skupini. Ekipa je zaradi poškodb nastopila brez vratarja Jurčka Korpiča Lesjaka, Boštjana Žižka Cvetka, Dominika Ozmeca, Mihe Kavčiča in Žaka Ciglarja. Ni ekipe v Sloveniji, ki bi lahko pogrešala tako veliko število odsotnih igralcev. Izid je bil kar 25-krat izenačen. Najvišja prednost Jeruzalema je znašala + 2 (26:24), prav tako v več primerih tudi Gorenja. Gostje so 20 sekund pred koncem krenili v napad za zmago, vendar je Gašper Horvat 7 sekund pred koncem prestregel žogo, ki se je odbila v roke Mateja Niedorferja, ki se je podal v protinapad do samega Tilna Kosija, ki je zadel za pomembno zmago tik pred zvokom sirene. Po prikazanem bi si obe ekipi zaslužili zmago, remi pa bi bil najpravičnejši. Na podoben način so Ormožani nesrečno klonili proti Krškemu in Celju, zdaj pa je prvakom sreča le bila naklonjena.
DK, UK, JM
Košarka • PARKL
Prva za Cirkovce
V	nepopolnem 11. krogu je bilo odigranih pet tekem. Obe vodilni ekipi, Pragersko in Starše, sta z novima zmagama ostajali na vrhu prvenstvene razpredelnice. Prve zmage tej v sezoni so se v 11. krogu razveselili v Cirkovcah, kjer so domači tiskarji v zadnji četrtini na-digrali goste iz Rač. Najboljši strelec tekme je bil Ocepek s 34 točkami. Na Hajdini si je Pragersko odločilno prednost priigralo v 3. četrtini. Nerešljiva uganka za domači GG Fel-nar je bil spet Novak s 25 točkami. Ekipa GG bo svojo pot na finalni turnir iskala v zadnjih treh krogih, ko se bo srečala z neposrednimi konkurenti za ta mesta, tudi Vinagom in Kidričevim.
V	Staršah se je Adecco dolgo upiral domačim favoritom, ki pa so nato zadnjo četrtino dobili s kar 15 točkami razlike. Ploj, ki je bil najboljši strelec pri domačih, je dosegel 31 točk, pri gostih pa je 27 točk prispeval Kavčič.
V	2. ligi še naprej neporaženi ostajajo bankirji. NKB Maribor se je morala za zmago proti vse boljši ekipi Črešnjevca zelo potruditi, saj je bilo na koncu le šest točk razlike. V tekmi dveh ekip iz začelja drugo-ligaške lestvice so visoko zmago zabeležili veterani Pragerskega, ki so še drugič v sezoni premagali Dornavo.
1. LIGA
REZULTATI 11. KROGA: KK Starše - Adecco 96:83 (16:21, 23:21, 25:24, 32:17), TED ŠD Cirkovce - KK Rače 69:49 (18:13, 17:10, 7:17, 27:9), GG Felnar - KK Pragersko 59:69 (15:17, 13:14, 12:25, 19:13)
1.	KK PRAGERSKO 11 10 1 21
2.	KK STARŠE	11 9 2 20
3.	VINAG MCAPRO 10 7 3 17
4.	GG FELNAR	11 6 5 17
5.	ŠD KIDRIČEVO	10 5 5 15
6.	KK ADECCO	11 3 8 14
7.	KK RAČE	11 2 9 13
8.	TED ŠD CIRKOVCE - 1 11 1 10 11
2. LIGA
REZULTATA 11. KROGA: Pra-gersko Veterani - KMO	Dornava 90:60 (20:17, 25:8,	17:15, 28:20), NKB Maribor - Črešnje-vec 64:58 (10:14, 16:13,	24:13, 14:18)
1.	NKB MARIBOR 11 11	0 22
2.	KPŠ 10 7	3 17
3.	ŠD MAJŠPERK 10 6	4 16
4.	ČREŠNJEVEC 11 5	6 16
5.	KK STARŠE ČIRO 10 6	4 16
6.	ŠD PTUJSKA GORA - 1 10 4	6 13
7.	PRAGERSKO VETERANI 11 2	9 13
8.	KMO DORNAVA - 1 11 1	10 11
Danilo Klajnšek
Ekipa iz Črešnjevca je tesno izgubila z vodilno ekipo NKBM.
Kajak kanu • Tilen Vidovič na pripravah na Portugalskem
Dnevno na treningih preživi pet ur
Ptujski kajak sprint tekmovalec Tilen Vidovič je v lanski sezoni pokazal izjemen napredek, saj je bil v mladinski konkurenci v samem vrhu tako na evropskem kot tudi na svetovnem prvenstvu. Član Brodarskega društva Ranca Ptuj je na domačem umetnem jezeru reke Drave osvojil tudi naslov članskega državnega prvaka na 200 metrov, hkrati pa je bil za svoje odlične rezultate nagrajen tudi na podelitvi Športnik leta 2011 v MO Ptuj, na kateri je osvojil 3. mesto. Trenutno se Tilen Vidovič nahaja v Montebeu na Portugalskem, kjer vesla in opravlja svoj trenažni program na jezeru Aguieira. Naporni treningi potekajo pod vodstvom trenerja Stjepana Janica. Zraven našega veslača z njim trenirata večinoma še Špela Ponomarenko (lani je izpolnila normo za nastop na OI v Londonu, op. a.) in občasno Jošt Zakrajšek. Mladi ptujski tekmovalec v kajak sprintu Tilen Vidovič nam je razkril, kako se trenutno pripravlja za novo sezono in kakšni so njegovi tekmovalni načrti.
Zakaj ste se odločili za priprave na Portugalskem?
Tilen Vidovič: „Za ta kraj smo se odločili, ker nam nudi skorajda popolne pogoje za trening. Ponudba vključuje luksuzni apartma, fitness, jezero, ki skorajda nima konca, tudi hrana je odlična ... Glavni razlog je seveda konstantnih 15 stopinj Celzija. Ta kraj smo obiskali že lani in smo bili nad njim zelo navdušeni, navdušenje pa še kar traja. Najbolj navdušeni smo nad sladicami (smeh)."
Kako potekajo vaši treningi?
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič: „Počutim se izredno močnega, zato mislim, da si lahko letos z vsemi izkušnjami z lanskih tekmovanj in iz prejšnjih let obetam odlične rezultate."
Tilen Vidovič: „Moram reči, da je zimsko obdobje vsaj zame najtežje obdobje. Preveslati je treba veliko kilometrov, ki služijo kot baza za šprint. Treningi potekajo konstantno dvakrat na dan. Ob 10. uri zjutraj se odpravimo na vodo, kjer pridno nabiramo kilometre (minimalno 15 km - maksimalno 22 km), po veslanju se običajno odpravimo še v fitness, kjer nas čaka kakšna ura dela. Nato gremo na kosilo, v popoldanskem času pa postopek ponovimo. Običajno se zelo utrujeni v apartmaje vrnemo okoli 20. ure zvečer, ko pred sabo vidim samo še posteljo. Dnevno vse skupaj znese od 4 do 5 ur samega treninga, za popestritev pa si ob dnevu brez treningov ogledamo kakšno znamenitost. To je sicer malo težje, ker smo od najbližjega mesta
Namizni tenis • 2. odprti turnir za mlajše kadete
Šest od devetih v glavni turnir
V nedeljo, 19. 2., je v Škofji Loki potekal 2. odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje (letniki 1999 in mlajši). V tej kategoriji še že tradicionalno zbere največ udeležencev in tudi tokrat je bilo tako, saj je skupno nastopilo 58 fantov (15 predtekmovalnih skupin) in 38 deklet (10).
Devetčlanska zasedba iz NTK Ptuj (5 fantov, 4 dekleta) si je obetala dobre uvrstitve, kar je na koncu tudi uresničila. Med dekleti so nastopile Katja Krajnc, Eva Gojko-vič, Sara Štumberger in Daniela Tomanič Butko-vska. Prvi dve sta se iz skupin uvrstili v glavni del turnirja, obe pa sta bili v prvem krogu prosti. Sledili sta srečanji za uvrstitev med 8 najboljših, na katerih pa nista bili uspešni. Eva je s 0:3 izgubila proti Nuši Bolte (Križe), Katja pa tesno 2:3 proti Ani Tofant (Križe). S tem sta dosegli uvrstitev med 9. in 16. mestom. V finalu najboljših je slavila Nika Naglič (Muta), ki zaseda tudi 1. mesto na lestvici NTZS. Sara in Daniela sta nadaljevali igranje v tolažilnem delu žreba: sta-
rejša Sara se je uvrstila med 8 najboljših, šele 9-letna Daniela pa med 16.
Na lestvici mlajših kadetinj NTZS je največji napredek naredila Eva Gojkovič, ki sedaj zaseda 15. mesto (prej 25), Katja Krajnc je zadržala 9. mesto.
Pri fantih je bila konkurenca še številčnejša, nekateri
dvoboji pa so potekali na zavidljivo visokem nivoju. Izmed ptujskih dečkov so se iz skupin v glavni del žreba uvrstili kar štirje: Sašo Malo-vič, Jernej Toplak Masten, Marsel Šegula in Aljaž Mohorič. V dvobojih za uvrstitev med 16 najboljših sta bila uspešna Marsel in Aljaž: prvi je s 3:2 ugnal klubskega
soigralca Jerneja, drugi pa s 3:1 Jana Ošlaka (Muta). Za uvrstitev med 8 najboljših je bil uspešen le Marsel (s 3:2 je ugnal Tima Pavlija iz Mengša), Aljaža pa je 3:1 ugnal 2. nosilec, Jaka Strohsack (Rakek). Prvo mesto na turnirju je osvojil Tilen Cvetko (Muta). Uvrstitve ptujskih igralcev: 5.-8. M. Šegula; 916. A. Mohorič; 17.-30. S. Ma-lovič, J. Toplak Masten. Miha Štumberger je iz skupine nadaljeval igranje v tolažilni skupini, v kateri pa ga je ustavil kasnejši zmagovalec Jure Avberšek (Tempo).
Na lestvici NTZS je Marsel zadržal 8. mesto, Aljaž pa je sedaj 11. (prej 13).
JM
Mladi igralci ptujskega namiznoteniškega kluba so dosegli dobre uvrstitve na 2. OT za mlajše kadete in kadetinje v Škofji Loki (od leve): Marsel Šegula, Jernej Masten Toplak, Sašo Malovič, Aljaž Mohorič, Daniela Tomanič Butkovska, Katja Krajnc in Eva Gojkovič.
NTK Ptuj z Muto
V soboto se bo nadaljevalo prvenstvo v 1. ligi: ekipa Ptuja bo v soboto, ob 11.30 v dvorani Mladika gostila ekipo Mute. Domačini so na srečanju favoriti.
oddaljeni deset kilometrov."
Kdaj in kje boste najprej tekmovali?
Tilen Vidovič: „To še ni
natančno določeno, verjetno bom prvo tekmo odveslal kar tukaj na Portugalskem. Organizira jo proizvajalec kajakov Nelo, ki ga imam tudi sam. Odveslati bi moral tekmo na 200 m in na 2000 m. Potem pa me čaka izbirna tekma v Man-tovi, kjer se bom trudil doseči člansko normo za nastop na svetovnih pokalih. Teden kasneje bo še tekma na Bledu, na kateri se dosega norma za mlajše člansko evropsko prvenstvo."
Kakšni so vaši letošnji cilji?
Tilen Vidovič: „Moram reči, da gre zaenkrat vse po načrtih oz. celo bolje. Počutim se izredno močnega, zato mislim, da si lahko z vsemi izkušnjami z lanskih tekmovanj in iz prejšnjih let obetam odlične rezultate. Zadan cilj je nastop na evropskem prvenstvu za mlajše člane, ki bo julija tega leta, ter na tem tekmovanju doseči čim boljši rezultat. Želja je nastopiti tudi na članskem evropskem prvenstvu in pridobiti nove izkušnje, največja želja pa je nastop na letošnjih olimpijskih igrah. Sam vem, da je že zadan cilj zelo težko izpolniti, kaj šele želje, ampak vse to me samo še bolj žene naprej in s to vizijo v glavi dosegam odlične rezultate na treningih. To je sicer športni plan, šolski plan pa se tudi izteka odlično. Končujem četrti letnik Gimnazije Ptuj in se tudi pripravljam na neizogibno, s svetlobno hitrostjo približajočo se maturo. Kljub temu da se mi veliko stvari križa, se moram zahvaliti Gimnaziji Ptuj za njihovo prizadevanje in razumevanje zaradi mojih izostankov."
Splošna ocena vaše lanske sezone?
Tilen Vidovič: „Lanska sezona je bila odlično izvedena, za kar se moram v veliki meri zahvaliti trenerju Stjepanu Janicu za vsa njegova prizadevanja in trud, saj brez njega to ne bi bilo mogoče. Osebno sem zelo zadovoljen s svojimi nastopi v preteklem letu, saj sem okusil skorajda sam vrh in kljub temu, da letos vstopam v starejšo kategorijo (k
Katero je „glavno" tekmovanje?
Tilen Vidovič: „Glavno tekmovanje je letos zame evropsko prvenstvo mlajših članov. Tudi treningi so temu prilagojeni in zato ne pričakujemo najboljše forme v obdobju pred junijem. Čim bolje moram odveslati izbirne tekme ter se pripravljati, da bom dosegel zastavljen cilj."
mlajšim članom), mislim, da sem sposoben dosežke ponoviti ali pa celo izboljšati. Seveda pa se ne smem prenagliti. Delati moram pametno, trdo, pozitivno."
Na prireditvi Športnik leta 2011 v MO Ptuj ste bili tretji. Kaj vam pomeni to tretje mesto?
Tilen Vidovič: „To mi pomeni zelo veliko, saj sem kot 18-letnik počaščen, da mi je to uspelo. In ob tem darilu se počutim, kot da me podpira ves Ptuj. Ta nagrada mi potrjuje lanskoletne rezultate in mi zato služi kot velik moralni plus. Letos so cilji še višji, zato upam na mogoče še lepše darilo naslednje leto."
Kako vam pomaga Brodarsko društvo Ranca Ptuj?
Tilen Vidovič: „Brodars-ko društvo Ranca Ptuj mi je z vsemi člani društva vedno stalo ob strani. Pomagali so mi začeti športno kariero. Sprva se seveda ni vedelo, da bo mogoče kdaj vse skupaj prešlo v profesionalno kariero: začelo se je z odkritjem talenta v meni in za to se moram zahvaliti prvemu trenerju Marjanu Habjaniču. Sledilo je obdobje resnejšega treniranja pod okriljem Harisa Hrenka, potem Grega Ponomarenka in zdaj Stjepana Janica. Poudariti moram tudi, da brez podpore predsednika društva Emila Mesariča, ki se zelo trudi in nikoli ne obupa ter mi vedno stoji ob strani, danes doseženo ne bi bilo možno. Brodarsko društvo Ranca Ptuj mi stoji ob strani, mi priskrbi finančno in moralno podporo in poskuša optimizirati pogoje, v katerih treniram. Za vse našteto in za ves trud se društvu najlepše zahvaljujem ter upam, da bo letos poplačan."
David Breznik
Foto: DK
Foto: JM
Nogomet • Prijateljski tekmi
NŠ Drava Ptuj -Paloma 2:3 (0:2)
STRELCA ZA DRAVO: Mumlek in Wagner
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Ro-škar, Pukšic, Topolnik, Druzovič, Wagner, Ljubec, Gril, Antolič, Mumlek, Kaizer. Igrali so še: Vrečko, Goričan, Nežmah, D. Čeh, Furh, N. Čeh. Trener: Tomislav Grbavac.
Nogometaši Palome so na Ptuju premagali nogometaše NŠ Drava. Slednji so v prvem polčasu naredili kar precej napak, kar so gostje izkoristili in dvakrat premagali nezanesljivega domačega vratarja. Drugi gol za goste je iz strani dosegel
Gregor Sluga.
V drugem polčasu je sledilo obdobje boljše igre nogometašev Drave, ki so prek Mumleka in Wagnerja izenačili na 2:2. Pri tem je aktivno sodeloval tudi Nastja Čeh, ki je nastopil v 2. polčasu. Dišalo je že po neodločenem izidu, vendar so gostje zadeli še tretjič in si priigrali minimalno zmago.
1A Avto Gerečja vas - Starše 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Mar. Krajnc (28.), 1:1 Leben (57.), 2:1 Hertiš (75.), 3:1 Leben (88.)
1A AVTO GEREČJA VAS: Po-
V drugem polčasu je za ekipo NS Drava igral tudi Nastja Čeh.
Nogomet • NK Stojnci
Težko čakanje na prijateljske tekme
Nogometaši iz Stojncev so sredi priprav na spomladanski del prvenstva v 3. SNL - vzhod. Trener Boris Klinger ima na voljo dvajset nogometašev, ki vadijo štirikrat tedensko. Želeli bi odigrati tudi nekaj pripravljalnih tekem, vendar so do sedaj samo eno, in sicer z mladinci iz Maribora. »Treningi normalno potekajo, čeprav imamo nekaj težav zaradi neugodnih vremenskih razmer. Samo treniranje brez tekem je monotono, zato vsi skupaj upamo, da bo končno napočilo lepše vreme in da bomo lahko odigrali še nekaj tekem do začetka prvenstva. Glede
Ljutomer
Planinci odprli sezono
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Sluga (rumeni dres, Paloma) je v 1. polčasu dosegel drugi zadetek za svojo ekipo; v ozadju Miljenko Mumlek.
Foto: Črtomir Goznik
tpara, Ivančic, Horvat, Lešnik, Šmigoc, Šešo, Gerečnik, Rozman, Novak, Hertiš, Leben. Igrali so še: Kokot, Kaisersberger, Mlakar, De-bevec. Trener: Ivan Ornik.
NK STARŠE: Gavrič, Gajser, P. Pesek, O. Pesek, Horvat, Mat. Krajnc, Kneževič, Mar. Krajnc, Gavez, Jazbec, Breg. Igrali so še: Šer-doner, Ciglar, Grebenar, Simonič, Ekart, Rahten. Trener: Aljaž Zajc.
Nogometaši 1A Avto Gerečja vas so zasluženo premagali borbene goste, tj. ekipo NK Starše, ki je sicer član 1. lige MNZ Maribor. Domačini so bili skozi vso tekmo boljši nasprotnik in so imeli žogo več v svoji posesti. Kljub temu so gostje nekoliko presenetljivo
povedli v prvem polčasu, ko je zmedo v domači obrambi po strelu iz kota kaznoval Martin Krajnc.
V drugem polčasu so domačini izenačili po lepem pre-dložku Šeša, Leben pa je žogo z glavo poslal v mrežo. V 75. minuti je nogometaše iz Ge-rečje vasi v vodstvo popeljal Hertiš s strelom iz kakšnih 10 metrov, ki je zadel pod prečnik v vratih nemočnega Šerdoner-ja. Dve minuti pred koncem je po lepi akciji z desne strani, ki sta jo izpeljala Šešo in Novak v polno z dveh metrov zadel Leben in postavil končni izid.
Danilo Klajnšek
samega treniranja bi lahko bilo tudi bolje, vendar imajo nekateri igralci šolske, drugi službene obveznosti, zaradi česar se občasno ne morejo udeležiti treningov,« je povedal Klinger.
Med zimskim premorom so nogometaši Stojncev izgubili tri kvalitetne igralce sredine, in sicer Andreja Dugolina, Jureta Arsiča in Danija Ljubca. »Res je, da smo ob tem dobili nekaj igralcev, vendar je treba sistem igre postaviti na novo, saj smo izgubili izkušene nogometaše. Liga ni slaba in kar precej truda bomo morali vložiti, da bi ohranili mesto, ki
Foto: Črtomir Goznik
Boris Klinger - trener Stojncev
ga zasedamo sedaj. Zato težko čakamo na pripravljalne tekme, na katerih se bomo posku-
šali čim bolje uigrati,« je dejal trener Stojncev.
Danilo Klajnšek
Na štartnem mestu je udeležence nagovoril predsednik PD Ljutomer Ivan Kraljič.
S tradicionalnim pohodom v Jeruzalem so člani ljutomerskega planinskega društva (PD) pred tednom pričeli letošnjo sezono. Kljub hudemu mrazu (18 stopinj pod ničlo!) se je na dan kulturnega praznika v mestnem središču na štartnem mestu zbralo 145 pohodnikov, ki jih je pot vodila mimo OŠ Ivana Cankarja do Radomerščaka k rojstni hiši našega velikega jezikoslovca Franca Miklošiča.
Naslednja postojanka je bila v Cerovcu, kjer so udeleženci obudili spomin na slovenskega pesnika Stanka Vraza, pri zidanici Malek pa so se vsi pohodniki okrepčali s prleško malico in kuhanim vinom ali čajem. Na Maleku je bila krajša slovesnost s podelitvijo priznanj mladim članom PD Ljutomer. Enej Vito
Smodiš je dobil priznanje za cicibana planinca, Anja in Mihael Črešnjevec, Nuša in Blaž Novak ter Žan Peterka pa so skupaj s planinsko knjigo prejeli bronaste, srebrne in zlate značke mladi planinec. Za pridobljena priznanja so mladi planinci morali nanizati 18 pohodov, nekaj tudi na vrhove, visoke več kot 2000 metrov. Sledilo je nadaljevanje poti v Jeruzalem, potem pa povratek mimo vrtca v Gresovščaku in ribnikov na Podgradju v Ljutomer. Ocenjujejo, da se je letošnje prve planinske aktivnosti udeležilo več kot 200 planincev, največ iz PD Ljutomer, pridružili pa so se jim tudi člani sosednjih planinskih društev.
NŠ
Športni napovednik
Rokomet
1. NLB LEASING LIGA - MOŠKI
PARI 20. KROGA: Šmartno - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Maribor Branik - Trimo Trebnje, Krka - Istrabenz plini Izola, Gorenje
-	Krško
1. ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Naklo Tržič (sobota ob 19.00), Veplas Velenje - Celjske mesnine, Antrum Sežana - Piran, Burja Škofije - Krka, Olimpija - Zagorje GEN I, Mlinotest Ajdovščina
-	Krim Mercator
1. B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
14. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Grosuplje (sobota ob 19.00)
Pomurje (sobota ob
2. MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Prestavljena tekma 16. kroga: Drava Ptuj 18.00)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
PARI 14. KROGA: Ptuj - Muta (sobota ob 11.30 v ŠD Mladika), Ilirija - Finea Maribor, Kema Puconci I. - Tempo Velenje, Kema Puconci II. - Krka, Edigs Mengeš - Sobota
Prijateljske nogometne tekme
V soboto ob 13.30 se bosta na Ptuju na igrišču z umetno travo pomerila Drava in Zavrč, prav tako v soboto ob 14.30 pa se bosta na igrišču z umetno travo v Kidričevem pomerila 1A AVTO Gerečja vas in Stojnci.
Seminar za sodnike in delegate
Redni letni seminar za sodnike in delegate MNZ Ptuj bo v soboto, 10. marca, v hotelu Roškar. Že dan prej, v petek, 9. 3., bo preizkus fizične priprave na ptujskem mestnem stadionu.
Košarka • PARKL
ZAOSTALE TEKME 11. KROGA:
1.	LIGA: ŠD Kidričevo - Vinag MCApro (24. 2. ob 19.00 - Kidričevo);
2.	LIGA: ŠD Majšperk - Klub ptujskih študentov (25. 2. ob 18.15
-	Majšperk), ŠD Ptujska Gora - KK Starše Čiro (25. 2. ob 20.00 -Majšperk).
12. KROG:
1.	LIGA: KK Rače - ŠD Kidričevo (29. 2. ob 20.15 - Fram), KK Pragersko - KK Starše (1. 3. ob 19.50 - Pragersko), Vinag MCApro
-	GG Felnar (3. 3. ob 15.00 - Fram), KK Adecco - TED ŠD Cirkovce (3. 3. ob 17.00 - Fram)
2.	LIGA: Črešnjevec - ŠD Ptujska Gora (27. 2. ob 20:20 - Čre-šnjevec), KMO Dornava - ŠD Majšperk (2. 3. ob 18:50 - Dornava), KK Starše Čiro - Pragersko veterani (2. 3. ob 20:15 - Starše), Klub ptujskih študentov - NKB Maribor (3. 3. ob 17:30 - Ptuj).
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Pomlad na Kraškem robu
Primorska, 10. 3. 2012
Kraški rob je naravna meja med celinskim delom Slovenije in Slovensko Istro. Dolg je okoli 20 km in poteka od Socerba pa vse do Mlinov, vasice na slovensko-hrvaški meji. Vzdolž Kraškega roba je kar nekaj delno ohranjenih utrdb in stolpov, ki so jih postavili Benečani za svojo obrambo pred Habsburžani.
Z avtobusom se bomo popeljali do vasice Črni Kal. Sprehodili se bomo skozi vasico in si spotoma ogledali znameniti nagnjeni cerkveni zvonik. Med potjo nas spremlja precej skulptur, ki pričajo o življenju in delu na Krasu. Pot nas popelje navkreber in že smo pri obnovljenih ruševinah nekdanje utrdbe. Za trenutek zastane dih ... Pred nami je Koper s pristaniščem, Trst z zaledjem in kot na dlani črnokalski viadukt. Pot nadaljuje proti vzhodu in prečkali bomo železniško progo ter se povzpeli na travnat Rob, ki bo odslej naš vodnik. Na levi nas bo vseskozi spremljal Slavnik, desno pa bo uhajal pogled proti Kopru. Spremlja nas slikovita narava, kjer se stika apnenčasti svet notranjosti s flišno Istro. Sprehodili se bomo do oddajnika, si privoščili daljši počitek in nadaljevali mimo cerkvice Marije Snežne proti tipični kraški vasici Praproče. Sprehod skozi vasico in stezica zavije proti Podpeči. Z vrha je čudovit pogled na dolino pod Kraškim robom, vasico Podpeč z mogočnim obrambnim stolpom nad njo in v daljavi Hrastovlje s cerkvijo in znamenitimi freskami mrtvaškega plesa. Po ogledu cerkve in fresk si bomo privoščili počitek. Poskusili bomo lahko značilne kraške jedi in vse, kar se jim prilega.
Oprema naj bo primerna trenutnim vremenskim razmeram in zahtevam ture (dobri čevlji, pohodne palice). Korak nas bo vodil po kamnitem kraškem svetu. Opravili bomo tudi dva krajša spusta, ki sta varovana. Ne pozabimo na rezervna oblačila, v nahrbtniku naj bo dovolj tekočine in pa kak priboljšek. Skupno bo hoje za cca 5 do 6 ur.
Cena izleta je 25 €. Vse dodatne informacije dobite v pisarni PD v času uradnih ur ali na številki 041 237 010 (sedež društva je na lokaciji Dravska ulica 18 - vhod s parkirišča). Prijave sprejemamo do 6. 3. 2012.
V kolikor bo čas dopuščal, se bomo podali še na eno zelo razgledno in zanimivo vzpetino. Vrnitev domov bo med 20. in 21. uro. Ne pozabimo na potrebne osebne dokumente (osebna, planinska izkaznica). Izlet vodi Miran Ritonja, vodnik PZS.
Foto: NS
Videm • S 17. fašenske povorke
Komisijo so prepričali Turki
Sekcija korantov iz Folklornega društva Lancova vas je na pustni ponedeljek izpeljala tradicionalni, že 17.	Posebnapustnakomisija,ki
videmski fašenk, ki so ga tokrat poimenovali kar mednarodni, saj so se v povorki zvrstile tudi maske iz hr-	so jo sestavljali Tatjana Mur
vaške Lepoglave in Ivanca.	šek , Brane Kolednik, Brane
pustni lik 'baba deda nosi', pa haloški jurek in rabolj ter košutini koledniki iz Poljčan. Karnevalskih skupin je bilo nekaj manj, prišle pa so iz domače videmske in ostalih okoliških občin.
V pustni povorki se je občinstvu predstavilo skupaj 16 etnografskih in devet karnevalskih skupin z okrog 800 maskami; med njimi so bili tudi otroci iz vrtca, ki so se našemili v prikupne sončke, in manjša skupina osnovnošolcev, maskiranih v modre smrkce. Maske so si osnovnošolci skupaj z učitelji in starši izdelali kar sami, kar je vredno pohvale.
Pisana povorka je v ponedeljek popoldne (kot že nekaj prejšnjih let) krenila od mosta v Šturmovcih do prizorišča pred osnovno šolo, kjer so se skupine, vsaka s svojim programom, predstavile občinstvu. Etnografski del povorke so sestavljale skupine oračev, korantov, pokačev, rus, značilni haloški
Letošnja prva nagrada za najbolj domiselno karnevalsko skupino na videmskem fašenku je pripadla Turkom iz KTD Soviče - Dravci.
Orlač in Stanko Simonič, je na koncu razdelila ocene in izbrala najbolj domiselne ter všečne skupinske maske. Prvo nagrado za najboljšo skupino je letos prejela skupina Turki na Slovenskem, ki so prikazovali napad na Ptujsko Goro, iz KTD Soviče - Drav-ci, drugo nagrado je prejela skupina Najslabši biskvitki iz Lancove vasi, tretjo pa skupina Kvinta iz Pobrežja. Ostale nagrade so prejele še skupine Pivovarji KD Urška iz Prepolj, Nagošejnski piceki iz Nove vasi pri Markovcih, Črnci iz Lancove vasi, Zeliščarice iz društva gospodinj Draženci in seveda gostje iz Hrvaške -maske iz Lepoglave in Ivanca. Posebno nagrado je prejela tudi osnovna šola.
Skupina korantov Demoni pa je praktično nagrado prejela kot najštevilčnejša etnografska skupina; ta nagrada je bila letos na videmskem fašenku podeljena prvič.
Dobro uro in pol trajajoča povorka na Vidmu se je zaključila s pogostitvijo - kje drugje kot v Vidovi kleti ...
SM
Dornava • 16. fašenk po dornavsko
Kaj dvoji - bili so troji cigani!
Čeprav se je okoli tradicionalnega fašenka po dornavsko še nedavno precej zapletalo, se je na koncu pod taktirko občine, ki je po sporu društev vzela stvari v svoje roke, tradicionalna fašenska povorka od Mezgov-cev do občinske stavbe vendarle odvila in to brez vseh incidentov.
reda, nato pa so se zbranim po vrsti predstavljali: lukari orači, orači iz Kicarja, poka-či iz Župečje vasi, tri vrste ciganov, kurenti, maškare iz Šabca, ki so prikazovale srednji vek, pa Štrumfi iz Šabca, keltski bojevniki, markovski vampirji, skupina Lego City iz
Sprti dornavski cigani si namreč niso skočili v lase, pač pa so se lepo zvrstili med ostalimi pustnimi skupinami; najprej so tako obiskovalci lahko videli ED-cigane, za njimi so prišli še TED-cigani, za nameček pa so se vmes pojavili še čisto neopredeljeni cigani iz dornavskega Zavoda ... Če je kdo pričakoval, da jih bo lahko razlikoval, se je krepko motil - razen tabel, na katerih je bilo pač napisano, za katere cigane gre, med njimi ni bilo niti najmanjše razlike.
Sicer pa se je letos dorna-vskega fašenka udeležilo skupaj kar 27 skupin, v katerih je nastopilo okoli 1100 maškar. Na začetku dolge povorke je pihala dornavska pihalna godba v uniformah križarskega
Foto: SM
TED in ED dornavski cigani so na fašenski povorki imeli konkurenco, ki je verjetno niso pričakovali: cigane iz Zavoda (na posnetku).
Male vasi, ameriški nogometaši in Čire Čare iz Bukovcev, skupine Grozdje iz Juršincev, Buče iz Sobetincev, Fašjenk iz Dobove, borovski hudički, stojnski princ, iz Stojncev so prišle še Miki Miške, Titanik in medvedek Pu, pa želve iz Bukovcev, Lutke iz skrinjice, Zajčki s korenčki iz Spuhlje in Safari Tours iz Cirkulan.
Dornavska komisija za ocenjevanje karnevskalih skupin je po dolgem in tehtnem premisleku podelila prve tri nagrade (košarice dobrot ter 300, 200 in 100 evrov) naslednjim skupinam: Miki Miškam, Lutkam iz skrinjice in skupini Lego City. Četrto nagrado v vrednosti 100 evrov (brez košarice) je dobila skupina Grozdje Juršinci, peto v vrednosti 50 evrov pa boro-vski hudičeki.
Dornavskim ciganom, levim, desnim in sredinskim, pa nagrad menda niti ni bila potrebna, saj so si več kot dovolj prislužili, 'sfehtali' in še na 'drugačne načine' nabrali že med samo povorko ...
SM
Ptuj • Kurentanc
Se vidimo, če se prepoznamo
Naslovni tekst je bil moto letošnjega Kurentanca, ki je ponovno privabil več tisoč mladih iz različnih koncev Slovenije. Ti so tri dni zapored uživali v različnih zvrsteh glasbe. Študentsko pustovanje je športno dvorano Campus polnilo od četrtka do sobote, ko je dogajanje doseglo vrhunec.
Paradna pustna zabava Kluba ptujskih študentov, pri kateri je letos kot koproducent sodeloval Zavod Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, je bila tokrat zastavljena zelo ambiciozno, a očitno povsem upravičeno. Trajala je kar tri dni, na odru pa so se zvrstili najboljši glasbeni izvajalci. Povezali so mednarodno priznane
že uveljavljene glasbenike, obenem pa so priložnost dali tudi mladim lokalnim ustvarjalcem, ki si svojo pot še utirajo.
Program je bil namenjen široki množici, saj je bil zastavljen raznoliko, ponudil pa je različne glasbene zvrsti. V četrtek je bil organiziran tako imenovan Elektrotanc, na katerem so za dobre ritme skrbeli Valentino
Kanzyani, Nicolas Lutz, Ian F., za ogrevanje pa sta skrbela Ro-kko & Roiss. V petek so na Al-tertancu nastopili Magnifico, Turbolenza, Lollobrigida, M.C. in The Boonker ter DJ Pepi.
Vrhunec pa je dogajanje doseglo v soboto, ko je dvorana dobesedno pokala po šivih. Na Šustancu so nastopili priznani bosanski glasbeniki iz zasedbe
Dubioza kolektiv, ozračje pa so ogrevali tudi Superhiks in Dis-kobajagi. Zanimivo je bilo videti tudi, da se je množica mladih iz vseh koncev Slovenije na ptujsko pustovanje pripeljala z organiziranimi avtobusnimi prevozi. In tudi tokrat so se lahko prepričali, da je ptujski pust najbolj zabaven in norčav.
Dženana Kmetec
V soboto je dvorana Campus pokala po šivih. Dubioza kolektiv je privabil mnogo mladih tudi iz drugih krajev Slovenije, ki so se na ptujsko pustovanje pripeljali z avtobusi.
Foto: SM
Foto: DK
Kuharski nasveti
Kaše
Popestrimo svoj jedilnik z različnimi jedmi iz kaše -ajdove, prosene, ječmene (ješprenj).
Zapečena prosena kaša
Sestavine: skodelica prosene kaše, zelenjava (korenček, grah, paprika ...), 2 skodelici naribanega sira, kisla smetana po želji, sol, poper, čili, mleta paprika.
Proseno kašo z zelenjavo skuhamo in začinimo. Odstavimo, da se ohladi. Namažemo steklen pekač z margarino ter nadevamo plast kaše, premažemo s kislo smetano, ki smo jo zmešali z začimbami (čili ali po želji) in nekaj sira. Spet nadevamo kašo in zaključimo s smetano ter potresemo s sirom. Pečico segrejemo na 180-200 stopinj in pečemo 30 minut, da se sir malo zapeče.
Ješprenjeve kroglice
Sestavine: 200 g ješprenja, 6 dl vode, sol, 350 g šampinjo-nov, sončnično olje, 1 čebula, 1 strok česna, 5 žlic parmezana 2 jajci, 1 žlica drobnjaka, drobtine.
Ješprenj pod tekočo vodo oplaknemo. V večjem loncu zavremo vodo, solimo in primešamo ješprenj. Kuhamo ga približno 1 uro. S penovko sproti odstranjujemo pene. Šampinjone očistimo in narežemo na lističe. V ponvi na olju popražimo gobe, sesekljano čebulo in strt česen ter solimo. Ponev pokrijemo
Mačji AIDS je nalezljiva virusna bolezen mačk, ki jo povzroča virus FIV (Feline Immunodeficiency Virus). Že ime pove, da virus živali uniči imunski sistem in tako na široko odpre vrata najrazličnejšim infekcijam, ki so usodne za žival. Muce se okužijo predvsem pri parjenju in prek ugriznih ran, ki jih dobijo med parjenjem, pretepi in ostalimi mačjimi borbami, okužijo se lahko tudi intrauterino, kar pomeni, da mladički dobijo virus že v maternici.
Bolezen lahko nastopa v pritajeni subklinični obliki, ko prizadete živali ne kažejo znakov bolezni. V nekem trenutku, ki vpliva na padec odpornosti pri živali, denimo pri močni parazitozi (glistavosti), driski, pljučnici ali kateri drugi bolezni, lahko bolezen izbruhne v klinično zaznavni obliki. Od takrat dalje se začnejo hudi zdravstveni problemi v obliki ponavljajočih se bolezenskih stanj. Na začetku zdravljenja take živali odreagirajo pozitiv-
in dušimo gobe približno 20 minut. Kuhan ješprenj odce-dimo in ga v mešalniku skupaj z gobami, naribanim parmezanom, 1 jajcem, drobnjakom in 1 žlico drobtin zmiksamo. Iz zmesi oblikujemo kroglice, jih povaljamo v stepenem jajcu in drobtinah ter v vročem olju zlato rumeno ocvremo. Kroglice polagamo na papirnate brisače, da se odcedijo. Ponudimo jih skupaj z mešano solato.
Ajdova kaša
V	• •	•
s šampinjoni
Sestavine: 25 dag ajdove kaše, 5 žlic olja, 1 srednje velika čebula, 30 dag šampi-njonov, peteršilj, mleti česen, šetraj, origano, poper, sol, 2,5 dl sladke smetane, 1 dl kisle smetane.
Ajdovo kašo kuhamo 15 minut v osoljenem slanem kropu (5 skodelic vode na 1 skodelico surove ajdove kaše). Kuhano odcedimo. Drobno nase-kljano čebulo porumenimo na olju. Dodamo na lističe narezane šampinjone in jih pražimo 10 minut. Dodamo sesekljan peteršilj, mleti česen, origano, šetraj, mleti poper in sol ter še malo prepražimo. Prilijemo sladko smetano ter pustimo vreti 5 minut. Nato primešamo kuhano in odcejeno ajdovo kašo. Vmešamo še kislo smetano in na hitro segrejemo (ne sme zavreti).
no na terapijo z antibiotiki in ostalimi zdravili. Problem je v tem, da se bolezen po prenehanju terapije lahko zelo hitro ponovi in to vse do takrat, ko muc več ne odreagira na zdravljenje, zaradi uničenega in neaktivnega imunskega sistema. Tako kot pri človeku je tudi pri živali zelo važen močan imunski sistem, saj lahko le v sodelovanju med terapijo in imunskim sistemom pričakujemo rezultate v smislu ozdravitve. Ko pa imunski sistem več ne sodeluje pri zdravljenju in obrambi organizma, je pro-gnoza slaba. In prav to se pri mačjem aidsu zgodi. Diagnoza bolezni je v današnjem času zelo enostavna. Obstajajo hitri testi, za katere potrebujemo nekaj kapljic krvi. Rezultati so v povezavi s kliničnimi znaki zelo zanesljivi in pokažejo tudi stopnjo okuženosti živali. Močno pozitivne muce s hudo klinično sliko bolezni je na žalost treba evtanazira-ti, saj ozdravitev ni možna in tudi s terapijo ne morejo kva-
Prosena kaša s kislim zeljem
Sestavine: 250 g prosene kaše, 500 g kislega zelja, ocvirki, sol.
Kislo zelje operemo v hladni vodi, odcedimo in stresemo v posodo. Proseno kašo opere-mo v hladni vodi in stresemo k zelju. Prilijemo toliko hladne vode, da prekrije obe sestavini, pristavimo in skuhamo do mehkega; vmes po potrebi prilivamo vodo. Jed zabelimo z ocvirki. V jedi lahko kuhamo na koščke zrezano suho meso.
Ješprenj s kislim zeljem
Sestavine: 500 g ješpre-nja, 1,5 kg kislega zelja, 200 g ocvirkov, peteršilj, česen.
Ješprenj namočimo v hladni vodi in ga pustimo čez noč. Drugi dan ga odcedimo in stresemo v že napol kuhano kislo zelje. Kuhamo in pazimo, da se ne prime na dno posode. Solimo, zabelimo z ocvirki, dodamo sesekljan peteršilj in sesekljan česen. Če želimo jed zgostiti, dodamo kislo smetano.
Ajdova kaša z zelenjavo
Sestavine: 40 dag ajdove kaše, ena čebula, trije stroki česna, po ena zelena in rdeča paprika, sesekljan por, sol, poper, belo olje, po želji malo vegete ali jušne kocke.
Na olju prepražimo čebulo in dodamo ajdovo kašo. Prepražimo, med mešanjem dodamo strt česen in jušno kocko ali potresemo z malo vegete (če te ne uporabljamo, pa zgolj s soljo). Zalijemo z vodo (dvakrat toliko vode, kot je kaše), premešamo in zmanj-
litetno živeti. Huda klinična slika pomeni, da ima obolela muca močno drisko in venomer bruha, je dehidrirana in popolnoma neješča. Taka žival se tudi ne odzove na terapijo kljub infuzijam in ostali fre-kventni terapiji. Pri srednje
šamo ogenj, potem na srednji vročini kašo dušimo do mehkega. Tik preden ugasnemo ogenj, vmešamo na drobne kocke sesekljano papriko in por, solimo in popramo po želji ter pokrito pustimo stati okoli deset minut. Če bomo kašo postregli kot solato, jo, ko se ohladi, zalijemo z bučnim oljem in kisom (ali z balzami-kom) ter dobro premešamo.
Prosena kaša z zelenjavo
Sestavine (za 4 osebe):
250 g prosene kaše, 250 g korenja, narezanega na 3 cm dolge palčke, 250 g cvetače, narezane na 2-3 cm velike cvetove, 750 ml vode, 5 žlic olja, 50 g nasekljane čebule, žlica drobno sesekljanega svežega ingverja, 1/2 žličke mletih koriandrovih semen, 1/4 žličke kajenskega popra, 1/4 žličke črnega popra, 1/2 žličke kurkume, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 1/2 žličke soli.
V trilitrski kozici z debelim dnom segrejemo olje. Pol minute pražimo ingver, potem čez nekaj sekund dodamo
aidsa pri mucah, zato bom
pozitivnih živalih presojamo prognozo glede na klinični stadij bolezni. Rahlo pozitivne živali pa po navadi zdravimo in jim tako podaljšamo življenje tudi za vrsto let. Potrebno je udarno dajanje vitaminov, predvsem vitamina C in osta-
ostale začimbe in takoj zatem čebulo. Minuto kasneje dodamo proso. Pražimo ga 5 minut ob nenehnem mešanju. Dodamo korenje in 3 minute zatem še cvetačo. Če se začnejo sestavine prijemati ali žgati, dolije-mo 1/2 dcl vode in zmanjšamo ogenj. Ko dodamo cvetačo, prilijemo vodo in lonec pokrijemo, da čim prej zavre. Pustimo vreti na blagem ognju 15-20 minut oz. dokler se proso ne razkuha, zelenjava pa še ostane v kosih. Če imamo raje manj gosto kašo, prilijemo še nekaj vode. Odstavimo, po-solimo in dodamo peteršilj. Premešamo in pustimo še 2 minuti pokrito. Postrežemo toplo kot glavno jed, za prilogo pa je lahko zelena solata ali rdeča pesa. Zraven se priležejo tudi olive oz. olivno olje, kisla smetana, jogurt in zelenjavni ponvičniki.
Ajdova kaša s skuto
Sestavine: 1 l ajdove kaše, 1/2 l polnomastnega mleka, 1/2 l vode, sol, 2 jajci, 1/2 kg polnomastne skute, maslo, 4
lih kvalitetnih preparatov, ki so namenjeni dvigu odpornosti živali. Teh preparatov je na srečo tudi v veterinarski medicini kar nekaj, dajati pa jih je treba v skladu z navodilom veterinarja. Bolne muce, ki so na terapiji, je treba osamiti in vsekakor kastrirati ali sterilizirati, tako da preprečimo, da
jabolka, cimet, sladkor, 1 dl kisle smetane.
Ajdovo kašo operemo in skuhamo v mešanici mleka in vode. Med kuhanjem jo solimo. Nato jo odcedimo in malo ohladimo. Vmešamo 1 jajce in skuto. Pekač namažemo z maslom in vanj stresemo polovico kaše. Jabolka operemo, olupimo in naribamo. Dodamo jih na kašo, potresemo s cimetom in sladkorjem. Čez damo preostalo kašo, jo poravnamo, prelijemo s kislo smetano, ki smo jo zmešali z enim jajcem. Pečemo 40 minut pri 180 °C. Namesto skute lahko uporabimo tudi 150 g mletih orehov.
Ajdova kaša
.	• v v
ter piščanec s sezamom
Sestavine: olivno olje, 40 dag piščančjih zrezkov, seza-movo seme, 3 vrste sveže paprike (rdeča, rumena, zelena), bučke, por, koščki konzerviranega ali svežega paradižnika, sol, poper, timijan, sesekljan peteršilj.
Kašo skuhamo po navodilih na embalaži. Lahko jo samo namočimo čez noč, dodamo jedi in malo prevremo. V vroči ponvi najprej podušimo papriko, nato dodamo por in zatem bučke, vse narežemo na kocke. Zalijemo s paradižnikom, solimo in popramo ter dodamo ajdovo kašo in začinimo po okusu. Medtem piščančje zrezke nasolimo in popramo ter jih povaljamo v sezamu in v srednje vroči ponvi enakomerno popečemo po obeh straneh. Kašo ter zrezke položimo na krožnik ter potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Zbrala: Alenka
Šmigoc Vinko
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
bi okužili zdrave živali. Zoper mačji aids cepivo ne obstaja.
Pri obeh nevarnih mačjih boleznih levkozi in mačjemu aidsu je najboljša preventiva, da preprečimo, da do bolezni sploh pride. Učinkovita je kastracija in sterilizacija živali, saj tako preprečimo najpogostejše okužbe zaradi parjenja in pretepov, ki spremljajo uveljavljanje mačkov pri izbiranju samičk. Istočasno preprečimo marsikatero smrt na asfaltu, ko hormonalno moteni mački bezljajo preko cest naravnost pod kolesa avtomobila. Pri živalih, ki pozitivno reagirajo na test, torej na imunološko pozitivnih živalih, pa je progno-za odvisna od klinične slike živali. Pozitiven test nikakor ne pomeni smrtne obsodbe muce, saj lahko muca preživi ob vestnem lastniku, ki bo skrbel za njeno odpornost še vrsto let. Nujno pa je treba poskrbeti za kastracijo oziroma sterilizacijo živali, da bolezni ne širi na druge.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: E. Senčar
Tacke in repki
Mačji FIV oziroma mačji aids
Kar nekaj pisem z vprašanji se je nabralo s podobno vsebino in vprašanji glede v današnjem prispevku obdelal to neprijetno in neozdravljivo bolezen muc.
Iščete svoj stil
Marjetka osvaja s športno eleganco
Marjetka Mihelič je doma na Vurberku, stara je 37 let in je mama 15-letnega sina. Po izobrazbi je dipl. medicinska sestra, zaposlena v operacijski sobi v UKC Maribor. Prostega časa ima zelo malo, sina vozi na treninge tekvandoja, pravi užitek pa ji pomeni preživljanje prostih trenutkov v starejši hišici na Rogli, brez elektrike, v gozdu, skratka v naravi, ki pomirja. Marjetko smo povabili k sodelovanju na podlagi prijavnice, ki jo je izpolnila njena prijateljice. Kot pravi, jo je bolj kot njena prijava presenetilo naše povabilo.
V kozmetičnem salonu Neda so ugotovili, da je Marjet-kina koža suha in občutljiva. Po površinskem čiščenju in pilin-gu, so ji obraz še zmasirali. Po nasvetih kozmetičarke bo kožo negovala tudi doma. V zimskem času, ko se zaradi velikih temperaturnih razlik poslabša mikrocirkulacija, pa je treba za kožo še posebej skrbeti. Suha koža je tanka in nežna, pogosto se lušči in tudi slabo zadržuje vlago. Je brez leska, z majhnimi porami, na licih pa so običajno vidne drobne žilice. Pri negi suhe kože se je treba izogibati mil in gelov, ker kožo preveč izsušijo. Izbirati je treba izdelke, ki zagotavljajo naraven pH kože, za dnevno in nočno nego je priporočljiva uporaba vitaminsko obogatene kreme.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka prej ...
. in pozneje
KOLEKTIV SALONA
ÍDOSKO m HensKo
FíU2£ííSCVÜ z Slomškova 22
10 % popust v februarju
V frizerskem salonu Stanka je frizerka Sabina Vajda lase najprej postrigla krajše, na sprednjem delu pa je pustila daljše. Posušila jih je s krtačo in stilirala z bisernim stajlerjem.
Vizažistka Minka Feguš je obraz najprej dobro prekrila s pudrom. Veke je poudarila s črnim črtalom, ki ga je zabrisala s kovinskim bež odtenkom, nato pa rahlo poudarila še obrvi in trepalnice, s čimer je povečala
oči oziroma še bolj poudarila obraz. Ličenje je zaključila z nežnim poudarkom ličnic in ustnic.
Športna eleganca je stil, ki pristaja skoraj vsakemu karakterju. Včasih je treba pri določenem tipu ljudi dodati le kakšen detajl več, da je ta zaokrožen. Pri današnji kandidatki se je stilistka Sanja Veličkovic odločila za športno eleganco s kombinacijo hlač, daljše majice
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (39.)
Prepovedani evangeliji
Krščanstvo v prvih treh stoletjih še ni bilo povezana, enotna, kanonizirana vera. Ljudje so si Jezusov nauk različno tolmačili. Krožili so številni teksti, ki danes veljajo za apokrifne evangelije. Mnogi od njih so bili ponovno odkriti šele v 20. stoletju, njihova sporočila pa so šokirala svet in zatresla temelje krščanstva. In kakšno skrivnost vsebujejo? Razkrivajo, da je bila Marija Magdalena voditeljica apostolov, da imamo napačno predstavo o Judovi izdaji, da Jezus ni edini Božji sin, ampak da smo vsi Božji otroci, da lahko vsi dosežemo združitev s Stvarnikom in da za to ne potrebujemo posrednikov (duhovščine). Vsekakor gre za nauke, ki danes veljajo za novodobne in ezoterične.
NEKANONIZIRANI SPISI
V času zgodnjega krščanstva naj bi krožilo okoli 100 evangelijev, od katerih se jih je do danes ohranilo okrog 35, in sicer 7 v celoti, ostali pa le v fragmentih. Beseda evangelij pomeni dobro oznanilo. Evangeliji vsebujejo Kristusov nauk ter opise Jezusovega življenja in dela.
Konstantin I. Veliki se je zavedal, da se bliža propad Rimskega cesarstva, zato je z vsemi sredstvi poskušal to preprečiti. Naraščajoči vpliv krščanstva se mu je ponudil kot idealni ključ za utrditev
stabilnosti in enotnosti imperija. Leta 325 je sklical nicejski koncil, na katerega je povabil 1800 škofov takratne krščanske cerkve. Vabilu se je odzvalo približno 300 škofov, ki so nato odločali o usodi cerkve. Od številnih evangelijev starega veka so bili le štirje sprejeti za ka-nonične kot del Nove zaveze Svetega pisma: evangeliji po Mateju, Marku, Luki in Janezu. Ostali apokrifni ali neka-nonični evangeliji so še nekaj časa krožili, a ker so obveljali za krivoverne, so bili uničeni ali skriti in zakopani ter tako izgubljeni za dolga stoletja. Med drugimi so za nekanonične obveljali evangeliji po Tomažu, Filipu, Petru, Mariji Magdaleni, Jakobu, Judu Iškarjo-tu, Ponciju Pilatu, po Egipčanih, Hebrejcih, Evangelij resnice idr.
PETROV EVANGELIJ
Eden od prvih izgubljenih apokrifnih evangelijev, ki so jih znova našli v novejšem času, je Evangelij po Petru. Leta 1886 so francoski arheologi odkopali grob meniha iz 8. stoletja, ki je v naročju stiskal svojo najljubšo knjigo,tj. Petrov evangelij. Ta spis skupaj s Tomaževim evangelijem in štirimi kanonskimi evangeliji velja za najstarejše pričevanje o Jezusu. Ti evangeliji so dobili svoja imena v 2. stoletju, čeprav so bili napisani prej (Tomažev ok. l. 50-75, Markov 68-73, Matejev 70-100, Lukov 80-100, Janezov 90-110, Petrov 100-130). Znanstveniki se strinjajo, da evangelijev niso napisali apostoli ali ljudje, ki bi bili v neposrednem stiku z živim Jezusom, temveč so
imena dobili po znanih ljudeh prve cerkve.
Posebnost Petrovega evangelija je ta, da obravnava Rimljane pozitivno, kot dobrosrčne ljudi. Jezus na križu naj ne bi trpel. Njegovemu vstajenju so bili prve priče prav rimski vojaki, ki so stražili pred grobnico. Samo ta evangelij poskuša povedati, kaj se je dogajalo med Jezusovim vstajenjem, medtem ko kanonični evangeliji opisujejo posledice vstajenja.
MARIJIN EVANGELIJ
Evangelij po Mariji Magdaleni so odkrili l. 1896 v Akhminu v Egiptu. Nastal naj bi v 2. stoletju. Pove nam, da so bile med Jezusovimi najožjimi učenci - apostoli tudi ženske (Marija in Saloma), kar potrjuje še Tomažev evangelij. Marija Magdalena je bila zaradi napake papeža Gregorja Velikega v 6. stoletju neupravičeno označena za hotnico, vlačugo, čeprav tega iz Biblije ni mogoče sklepati. V 60. letih 20. stoletja je bil njen lik rehabilitiran in danes to ni več uradno cerkveno stališče. Evangelij predstavi Marijo v novi luči. Je Jezusova učenka notranjega kroga, ki ima celo vodilno vlogo med apostoli, in to v veri, v kateri so vladali moški. Tekst vsebuje skrivnostna navodila, ki jih je Jezus zaupal samo Mariji, in sicer o posmrtnem življenju. Kanonični evangeliji opisujejo življenje po smrti kot raj, toda v Marijinem evangeliju je to nenavadno potovanje duše, v katerem umrli sreča angelska in demonska bitja, medtem ko gre duša v nebesa. Ko se Peter na koncu burno odzove na
in pelerine. V trgovini Mura je izbrala sive hlače, modro majico in črno pelerino s krznenim detajlom okoli vratu. Poudarek je bil na barvi majice, ki je v tem primeru tudi tisti detajl, ki celotnemu stiliranju da želen nivo. Od čevljev lahko izberemo gležnjarje z nizko ali višjo peto, lahko pa tudi visoke škornje, saj je pelerina kratka in tako dobimo občutek podaljšane silhuete. Črna barva je najprimernejša. Torbica, ki je prav tako iz Alpine, je sive barve, čeprav je bila stilistkina želja, da je tudi torbica v barvi majice. Vsakega od izbranih kosov iz današnjega stiliranja je mogoče izvrstno kombinirati tudi z oblačili, ki jih že imamo v omari. Pelerina je zelo uporaben kos oblačila, saj je skoraj brezčasna in jo lahko izkoristimo vsako sezono, četudi ni na vrhu trenutnih modnih zapovedi. Kombinacija večnih kav-bojk, bele bluze, črnih visokih škornjev, pelerine in kakšnega pokrivala je odlična izbira za vsak dan, še dodaja stilistka.
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka v oblačilih iz Mure, čevlji in torbica so iz Alpine.
V kozmetičnem studiu Olim-pic se je Marjetka odločila za masažo nog, pri kateri masiramo sprednji in zadnji del nog ter stopala, je povedala kozmetičarka Tamara Galun. Gre za starodavno obliko masaže nog, pri kateri se uporabljajo gibi ročne limfne drenaže in refleksne masaže stopal. Masa-
ža nog vpliva na dobro počutje celega telesa, saj pospeši krvni obtok, stimulira delovanje imunskega sistema in pospeši odplavljanje metaboličnih produktov iz telesa. Masaža nog, ki traja 30 minut, lahko ublaži bolečine, redna masaža pa prepreči nastajanje celulita.
MG
novico o Marijinem skrivnem vedenju, ga ostali apostoli zavrnejo in podprejo Marijo, češ da jo je priznal odrešenik. Marija je razumela Jezusove misli, znala jih je posredovati naprej in motivirati ostale, zato je imela posebno vlogo med Jezusovimi učenci. Tukaj naletimo na osrednji razdor z judovsko patriarhalno tradicijo.
JUDOV EVANGELIJ
Evangelij po Judi so našli l. 1970 v Egiptu, nato pretihotapili v ZDA, kjer je do l. 2006 ležal v sefu neke banke, nakar ga je objavila revija National Geographic. Evangelij ne postreže z novimi biografskimi podatki o Jezusu, pač pa obravnava izdajo Jude Iškarjota v drugačni luči, kot smo je vajeni iz Nove zaveze. Juda v tej verziji zgolj ponižno uboga Jezusova navodila, naj ga preda judovskim oblastem, ki so ga potem križala. In zakaj mu Jezus tako zapove? Njegova zahteva izhajala iz gnostičnega stališča, da je človek božanska iskra, ujeta v človeško telo. Po tem dualističnem nauku je materija skrajno negativna, duh pa pozitiven. S smrtjo na križu Kristus osvobodi svojo božansko dušo.
TOMAŽEV EVANGELIJ
Leta 1945 so v Nag Hammadi-ju v Egiptu našli na ducate izgubljenih evangelijev, med njimi tudi koptsko različico Evangelija po Tomažu, čeprav so na prve različice naleteli že l. 1900 v Grčiji. Tomažev evangelij velja za najstarejši spis o Jezusu. Sestavlja ga 114 govorov, prilik, rekov. Polovico prilik poznamo iz Nove zaveze, druga polovica pa je povsem neznana. Jezus v Tomaževem
evangeliju niti enkrat ne uporabi besede vera, temveč so mu ljubši izrazi vedenje, spoznanje in biti eno. Poudarek je na obstoju tukaj in zdaj, kar je ena od značilnosti novodobnih naukov. V Novi zavezi so Jezusovi govori zapisani biografsko, medtem ko v Tomaževem evangeliju niso. V njem se ne omenjajo čudeži, križanje, Jezus, ki bi umrl za naše grehe, ni vstajenja, sodnega dne, krsta in niti besede o Jezusu kot me-
siji ali Kristusu. Tisto, kar je zares vznemirljivo, je gnostično sporočilo, da Jezus ni edini Božji sin. Tomažev evangelij pravi, da če spoznamo sami sebe, bomo spoznali, da smo otroci živega Boga. Z drugimi besedami: če je Jezus lahko Božji otrok, smo lahko tudi vsi mi Božji sinovi in hčere. Evangelij kliče po osebni zvezi z Bogom brez potrebe po cerkvah, duhovščini ali škofih.
Nadaljevanje prihodnjič
Duševno zdravje
Egoizem
Katarina nikakor ne želi, da bi vzgojila svojega otroka v egoista, neobčutljivega za druge ljudi. Kakšnega načina vzgoje ne sme uporabiti?
Res je ena najpogostejših pritožb na račun drugih ljudi prav njihov egoizem. Jasno je, da egoizem ni prirojen, temveč odvisen od načina vzgoje.
Če je vzgoja taka, da zavre socialna čustva pri otroku, potem pri njem prav kmalu opazimo zavist, ljubosumnost, prepirljivost,cmeravost, željo po izkazovanju in dominiranju, hva-lisanje in podobno.
Namesto pravega tovarištva se razvije pri teh otrocih v šoli »štrebarstvo« ali lenobnost, podcenjevanje drugih, posmehovanje, agresivnost, velike zahteve, samovšečnost, skopost in izolacija.
K vplivu vzgoje moramo prišteti tudi učinek kulture, v kateri živimo, saj je tudi zanjo značilno spodbujanje egoizma. Pomislimo samo, kako slavimo tiste, ki so nekaj dosegli, ki imajo denar, pa čeprav so se uveljavili večkrat prav brezobzirno na račun drugih. Egoizem je zato posledica strahu in socialne sovražnosti.
Da to prepreči, mora Katarina vzgajati svojega otroka tako, da poudarja vrednote človečnosti, ki zajema tako solidarnost, kulturnost in neagresivnost kot tudi spoštovanje in upoštevanje drugih ter družabnost in tudi občutljivost za druge in vživljanje v njih.
Seveda pa ne sme pri svojem otroku zanemariti njegovih potreb po uveljavljanju, uspešnosti in tudi samospoštovanju z utrjevanjem njegove pozitivne samopodobe s spodbudami.
Mag. Bojan Šinko
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Napetost pred zaključnim izborom slovenske skladbe, ki nas bo zastopala na Pesmi Evrovizije 2012, se stopnjuje. V nedeljo, 26. februarja, ob 20. uri bodo ustvarjalci izbora Misija EMA 2012 v studiu 1 Televizije Slovenija pripravili končni izbor naše predstavnice na tekmovanju, ki bo letos v Bakuju v Azerbajdžanu. Za ljubitelje evrovizijske melodije bodo organizatorji spremljanje izbora omogočili v klubu Cirkus v Ljubljani. Po zaključku prenosa se bodo oboževalcem pridružili tudi vsi ustvarjalci, nastopajoči na izboru, in dosedanji slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije. Zabava bo potekala v znamenju evrovizijskih pesmi.
•k-k-k
Zasedba Flirrt se te dni predstavlja z novim singlom Najin dan. Potem ko so na kulturni praznik z dogodkom v studiu Metro v Ljubljani obeležili 15. obletnico od ustanovitve in pesem premierno dali na poslušanje izbranim novinarjem in 15 izžrebanim oboževalcem, prihaja novi single zdaj na radijske valove.
»Srečanje s fani na 15. rojstnem dnevu benda je bilo fe-nomenalno! Sam bend drugače dojemam in mi je bilo zanimivo enkrat doživeti, kako našo glasbo sprejemajo in dojemajo naši ljubitelji. Vesel sem tudi, da je vseh 15 fanov, s katerimi smo se spoznali, zares čudovitih ljudi, in vem, da mi bo ta izkušnja vedno ostala v spominu kot neka iztočnica za naprej. Najbrž bomo večkrat, ko bomo končali kak komad, pomislili na vse te nasmejane obraze, ki smo jih imeli možnost spoznati. Zagotovo bomo to izkušnjo v prihodnosti ponovili!« je povedal pevec in večinski avtorpesmi zasedbe Flirrt Rok Lunaček.
Kot naslednja poteza benda v sklopu 15-letnice sledi 15 posebnih večjih koncertov po slovenskih mestih. Začeli so v Krškem, 28. februarja pa nadaljujejo v Murski Soboti. Sledita koncerta v Mariboru (Štuk, 13. 3.) in Kočevju (športna dvorana, 17.3.). Ostala mesta bodo Flirrt obiskali kasneje v letu, na koncu pa ob vstopu v jesen predstavili nove pesmi in izdali 5. studijski album.
MZ
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NIKKA - Kje sem
9. ERIKINŠRKA - Dvigni v zrak 8. ŽAN SERČIČ- Kaj pa midva 7. E.V.A. - Blizu
6. VLADO PILJA - Se zeleno 5. DEJAVU - Izpod kože 4. KATJA KOREN - Balada 3. DARE KAURIČ - Cirkus 2. OMAR NABER - Parfum 1. JAN PLESTENJAK IN EVA BOTO - To leto bo moje
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Prvi Slovenski teden glasbe
Marca bo v Sloveniji prvič potekal Slovenski teden glasbe. Gre za glasbeno-kulturni dogodek z namenom povezovanja na lokalni in mednarodni ravni. Glavni cilji dogodka bodo informiranje in motiviranje delujočih na glasbenem področju ter domača in mednarodna promocija slovenskih glasbenih ustvarjalcev.
Slovenski teden glasbe je na naših tleh pionirski projekt, ki je nastal po vzoru podobnih odmevnih tujih glasbenih dogodkov in konferenc, kot so Kanadski teden glasbe, Nizozemsko jazz srečanje, Waves Vienna, Berlinski teden glasbe in drugi. Bistvena značilnost dogodka je, da bo usmerjen v podporo domače glasbe in glasbenikov ter promocijo teh tudi preko povezovanja s partnerji iz tujine.
Prva izdaja Slovenskega tedna glasbe - STG 2012 - bo namenjena predvsem klubski in popularni glasbi in bo zasnovana v dveh glavnih delih - kot festival ter delavnice s konferenco. Program bo odprtega značaja; nastopajoče je izbrala mednarodna strokovna komisija na podlagi prejetih prijav. Izvajalci se bodo v štirih dneh, med 21. in 24. marcem, predstavili na štirih prizoriščih v Ljubljani (CUK Kino Šiška, Orto bar, Gala hala in K4). Na predavanjih in delavnicah bodo odpirali pereče teme iz glasbenega in glasbeno-organizacij-skega področja, kot so avtorsko pravo za glasbenike, delovanje
glasbenih organizacij, založniški trendi, glasbeno novinarstvo, prodor na večje trge, pomen videospotov kot del vizualne podobe glasbe ... Gostje predavanj
in delavnic bodo tako domači kot tuji poznavalci. Obiskovalci prireditve bodo imeli možnost dobiti informacije in smernice neposredno od strokovnjakov na
Foto: arhiv skupine
Na prvem Slovenskem tednu glasbe se bo predstavila tudi skupina The Tide.
glasbeni sceni. Delavnice bodo lahko bistveno pripomogle k večji produktivnosti in uspešnosti glasbenih izvajalcev na določenih področjih, s katerimi se je treba ukvarjati. Na predavanjih bodo lahko udeleženci poslušali primere dobre prakse pri nas in v tujini.
Prvi dan Slovenskega tedna glasbe bo namenjen glasbenemu novinarstvu. Udeleženci delavnic bodo z dr. Markom Milosavljevičem s Fakultete za družbene vede analizirali primere dobre prakse in najpogostejše napake, težave pri pogovorih z glasbeniki in pri dogovarjanju z založniki ali managerji. Postavili bodo razmejitev med kritiko in žalitvijo, dobro utemeljevanje v kritiki ter psihološke in vsebinske vidike intervjuja. V sklopu delavnice bo predstavljen tudi praktični prikaz pisanja dobrih intervjujev in kritik, namen pa je v prvi vrsti izobraževanje mladih novinarjev in posameznikov, ki si želijo ustvarjati kot glasbeni novinarji. Delavnici z dr. Milosavljevičem bo sledilo še predavanje dveh angleških glasbenih novinarjev in urednikov Sija Hawkinsa in Tima Cooperja. Ob zaključku prvega glasbenega dneva bo organizirana še razprava o tem, da je glasbeno novinarstvo pomembno za razvoj in dihanje glasbene scene, a obstaja nevarnost, da izginja. Sogovorniki na okrogli mizi bodo priznani in uveljavljeni slovenski glasbeni novinarji in uredniki.
MZ
Filmski kotiček
Parada
Problem filmov Srdjana Dra-gojevica (Mi nismo angeli, Lepe vasi lepo gorijo, Rane itd.) je v tem, da s svojim prepoznavnim in enoznačnim slogom snema dva žanra, dramo in komedije, ki se včasih prepletata tudi v enem filmu. Zato nikoli nismo povsem prepričani, kaj gledamo - dramo ali komedijo - ali pa se nam zdi, da gledamo komedijo, ko pa v resnici gledamo dramo (Rane). Zvest fenomenu jugoslovanskega Balkana ter njegovim posledičnim travmam se Srdjan vedno ukvarja z razčlenjevanjem mentalitete tega nesrečnega polotoka, pri tem pa ostaja večni optimist s sporočilom, da smo
Parada
Igrajo: Nikola Kojo, Miloš Samolov, Hristina Popovic, Goran Jevtic, Goran Navojec, Dejan Acimovic, Toni Mihajlovski, Nataša Markovic
Režija: Srdjan Dragojevic Scenarij: Srdjan Dragojevic Žanr: komična drama Dolžina: 116 minut Leto: 2011 Država: Srbija
neizogibnim (krvavim) razprtijam navkljub globoko v sebi vsi isti.
V filmu Parada se zdi, da avtor begajoče niha med obema žanroma. To, kar je sprva v filmu videti kot neodločenost, je v resnici načrtno, ker je scenarij s svojim zgoščenim seznamom zaprtega kroga likov sijajno zaokrožen z vsemi možnimi interakcijami, ki jih pogojujejo sicer karikaturno prikazani liki. Ravno v likih pa morda leži največja slabost filma, saj glavnih junakov ne dojemamo kot like, ampak kot stereotipe. Nastopajo namreč kriminalec Srb, njegova sponzoruša, nacionalistični Hrvat z rdečimi kockicami celo na gatah, gej 1, gej 2, Albanec, ki poriva zebre, Bošnjak s kapico, neonacist itd. V tej pisani druščini je izostanek Slovenca in Makedonca precej pomenljiv. Plitkost likov je dobro zakrita z odličnimi igralskimi stvaritvami, čeprav med slabe točke lahko štejemo tudi spremembe značajev junakov, ki so nerazumljive ali preveč idilične.
Kljub enodimenzionalnim likom pa ritmika filma funkcionira in iz njih avtor izsesa čudovita večplastna družbena sporočila,
ki se prelivajo in prehitevajo hitreje, kot jih uspemo sproti dojemati: od prispodobe balkanskih vojn do pravic gejev. Kot v številnih povojnih filmih tudi ta med vrsticami mednarodni politični skupnosti daje vedeti, da Balkana ne more nihče v popolnosti razumeti tako, kot se razume sam Balkan. Ko se Balkan stepe in mednarodna skupnost prihrumi s tanki, se njegovi prebivalci že znova družijo in pijejo naprej.
Film uporabi geje kot vezivo, ki znova združi razprte narode in narodnosti, toda takšno združevanje (za zdaj še) nerazdružlji-vega je seveda nemogoče in se mora končati v katarzičnem pretepu. Sklepni prizor zato deluje kot močna prispodoba vojn, v katerih umirajo le nedolžni, mir
pa lahko prinese le močnejša sila od zunaj (v filmu skorumpi-rana policija, v resničnosti pa ... Nato?).
Toda v prvi vrsti je to film o gejih in vsepriprisotni latentni homoseksualnosti med „pravimi" dedci v patriarhalni družbi. Čeprav so tudi geji prikazani preveč stereotipno (eden od likov kozarec drži z iztegnjenim mezincem in evo, že imamo geja), pa se film zvito umakne moraliziranju o pravicah gejev. Kar je tudi prav, kajti takšna razprava ne sodi v 21. stoletje, ampak v 15. stoletje. V 21. stoletju razprave o tem sploh ne bi smelo več biti. Saj vendar nismo Američani, ki so šele pred dobrimi 60 leti ugotovili, da so črnci ljudje.
Matej Ferce

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Odprle se vam bodo številčne ugodne priložnosti in na vas je, da stvari postavite na svoje mesto. Zdelo se bo, da si boste morali pri vsem pošteno zavihati rokave in se lotiti vseh obveznosti. Stremite lahko k notranji modrosti in greste počasi po zastavljeni poti. Sreča vas bo spremljala v ljubezni.
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Konec februarja vas čakajo določeni preobrati in narediti boste morali osebno bilanco. Prijetnosti vas čakajo v službi; melodijo boste zaigrali tako, da boste imeli od tega tudi sami korist. Prav tako pa lahko ustvarite prijetne in harmonične odnose. Samske bo obiskal amor, le kaj bo povedal?
m
Wi J
Harmonija tedna bo božala vašo dušo in tako boste pridobili kup novih znanj. Odprli se vam bodo določeni projekti in novosti. Zdelo se bo, da imate neke pomembne iztočnice, ki so deloma ali v celoti vezane na tujino. Ne smete biti pretirano ostri ne do sebe in ne do okolice.
(&B\ RAK W (21.6. - 22.7.)
Notranja modrost bo tisti pravi tempo, ki vam bo narekoval, kaj morate spremeniti, da najdete srečo, vero in zaupanje. Življenje vas bo učilo o notranji preobrazbi in odkrivanju lastnih neznank. Veliko časa boste preživeli v tišini in tako bo spodbudno, da si pišete notranje občutke.

w
LEV
(23.7. - 22 8.)
Počutili se boste zelo razigrano in tako na vsakem koraku videli lepote življenja. Harmonija radosti bo božala vašo dušo in vam narekovala močan tempo ter kaj morate še spremeniti in kako. Naredite lahko tudi določeno selekcijo in prava sreča se bo lesketala v močni zavezi partnerske ljubezni.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Cas, ki je pred vami, bo pričal o želji po preobrazbi, ki jo boste morali narediti. Seveda bo to zelo pozitivno in tako se boste rešili vsega tistega, česar ne potrebujete. Notranje ste lahko izjemno močni in se lojalno lotite opravil in obveznosti. In pri vsem tem ne pozabite, da tudi sami potrebujete lastnih pet minut.
UGANKARSKI SLOVARČEK: ČINKVIN = tombolski zadetek petih številk, ENANTEM = izpuščaj na sluznici, ERD = madžarsko mesto pri Budimpešti, GLEK = sovjetski šahovski velemojster (Igor, 1961-), KOHLER =
nemški kolesar (Patrick, 1975-), KUT = drugo ime za žabo urh, MAGARAM = ime tadžiškega šahovskega velemojstra Mogamedova, STRAKA = kupec v trgovini, THO = jezik v Vietnamu.
■>ieoeuer 'ipoi 'eomjo 'efi|o:g 'jbjs 'jedne~| 'jiue
'szoy auapoA 'ne 'uej 's|bh 'iueje§e|/\| 'gz 'aiajsouuie '^o^ 'sn^je 'woApod 'jamo^ 'luaiueua '^uaqejp 'ouAey '^uy '}n>i 'ueay 'afuepejis '¡piojajse 'uegiassey :ouAejopoA "3>HNVZIid>H 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 25. februar:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat).14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije, Po študentsko, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 26. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev).11.15 ŠPORT 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.15 Lestvica Naj 11 (v živo). 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 27. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Ra-jžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
TOREK, 28.februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30,
10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 29. februar:
5.00 PRAZNIČNI JUTRANJI PROGRAM, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 NOVICE. 12.00. Sredi dneva: Ob kulturnem prazniku. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 NOVICE. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
ČETRTEK, 1. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA.
18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). PETEK, 2. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Odvijale se bodo prijetnosti in mnogo bo tudi priložnosti, da se dokažete. Zdelo se bo, da boste sledili temu, da si jasno in glasno iščete svojo pot. Razpotja življenja bodo priložnost, da dokažete notranjo moč. Negovati pa boste morali tudi notranjega otroka.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Harmonija časa bo priložnost, da se bodo stvari ugodno razrešile doma. Morda bo čas, da sprejmete lastno preteklost in uvidite, kaj vas uči sedanjost. Sreča se bo lesketala v majhnih stvareh. Notranja modrost bo tista, ki vam bo vlivala poguma, pokazala pot in dala zaupanja v čudež življenja.
Prijeten teden, v katerem se boste dodobra poglobili v tisto, kar vam je neznanka. Ugodnosti vas bodo spremljale v komunikaciji in čas bo primeren, da se odpravite na izlet. Prav gotovo ne boste veliko doma, ampak stalno na poti. V službi se bodo kocke zasukale tako, da boste imeli moralno in finančno korist.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Zdelo se bo, da drvite naprej, kajti dogajalo se bo veliko in pri tem boste nenazadnje zelo učinkoviti. Morali pa se boste tudi odločiti in tako ugotoviti, kaj vam je blizu in kaj ne. Ni dobro kovati notranje zamere, ampak se odločiti in narediti nekaj za boljši jutri. Cveteli boste v finančnem smislu.


VODNAR (21.1. -18.2.)
Zavedate se, dajepartnerjeva roka kot sončen dan, ki vam pomaga na razpotjih življenja. Seveda si boste nedvomno želeli sprememb in novosti - vendarle vse ob pravem času. Iz sebe boste oddajali neko prijetno energijo in tako vas bodo imeli ljudje radi. Na delovnem mestu bo več ugodnosti.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Tišina bo tista zvesta popotnica tedna in tako boste v sebi gradili in podirali. Nadvse primerno bo, da si notranje občutke zapisujete. Koristno bo na vas delovala meditacija in skriti svet sanj. Ce boste občutili v sebi željo po umetnosti, bo ugodno, dajo razvijate dalje. Ljubezen: napišite ljubezensko sporočilo.
Cirkovce • 85 let Antona Brgleza
Predan folklori in ohranjanju
polanskega izročila
Sredi najbolj norčavih pustnih dni, na pustni ponedeljek, 20. februarja, je slavil 85. rojstni dan Anton Brglez iz Cirkovc, častni občan občine Kidričevo, človek, ki je svoje življenje predal ohranjanju folklornega izročila in starih polanskih običajev.
S cirkovško folklorno skupino Vinko Korže, ki jo je vodil skoraj štiri desetletja, je Anton Brglez ponesel ime domačega kraja ter sloves štajerskih plesov, polanskih šeg in navad po vsej domovini, po vseh republikah nekdanje Jugoslavije in po svetu. Zaradi njegovega izjemnega prispevka na področju razvoja in ohranjanja kulture in narodnega izročila ter za večletno uspešno vodenje folklorne skupine Vinko Korže so ga leta 2005 proglasili za častnega občana občine Kidričevo. Zato mu je ob visokem jubileju na njegov 85. rojstni dan čestital tudi župan Anton Le-skovar in mu ob tej priložnosti izročil skromno darilo ter zbornik občine. Slavljencu so za 85. rojstni dan zapeli tudi pevci veterani folklorne skupine Vinko Korže, poleg nekaterih domačinov pa ga je z obiskom in čestitko presenetila tudi skupina koran-tov in oračev iz Rogoznice, s katerimi je dalj časa uspešno sodeloval.
Anton Brglez je bil rojen 20. februarja 1927 v bližnjih Šikolah kot najmlajši treh sinov očetu železničarju in materi kmečki gospodinji. Od rane mladosti je njegovo življenje povezano s kulturo, domačim izročilom in folkloro, saj je že kot otrok rad prepeval in plesal. Kot pravi, so bili mladi takrat manj zahtevni in veseli vsake male radosti, zato so po napornem delu na kmetiji ali v kidriče-vski tovarni izkoristili vsako priložnost za igro in zabavo. Že takoj po vojni, leta 1945, so v Šikolah pod vodstvom Jožeta Barbika ustanovili dramsko skupino. Ker takrat še ni bilo dvoran, so se znašli po svoje, saj so igrali, plesali in peli kar po domačih skednjih in kolarnicah. Še istega leta se je zaposlil v tovarni aluminija TGA Kidričevo, kjer se je vključil v delavsko prosvetno društvo Svoboda ter deloval predvsem v dramski in pevski sekciji. Spominja se, da so imeli veliko nastopov po tedanjem ptujskem okraju in vseh bližnjih vaseh. Na nastope so se vozili kar z vprežni-mi vozovi ali s starim tovornjakom, kjer so sedeli kar na lesenih klopeh. Po nastopih pa ni bilo južine kot danes, zadovoljni so bili že s kosom kruha in kupico domačega.
Leta 1955 je kot 28-letni
Foto. M: Ozmec
Slavljenec Anton Brglez je svoj 85. rojstni dan praznoval s sinom Zvonkom in hčerko Marinko Škri-njar.
mladenič spoznal Marijo Ordhaber iz Cirkovc, se zaljubil, kmalu poročil in se preselil na njeno domačijo, k »Pekovim«, kot so pravili po domače, saj je bila tu včasih pekarna. In prav Marija, ki je takrat plesala pri folklorni skupini, ga je najbolj navdušila za stare plese, igral pa je tudi v dramski sekciji. Takrat je bilo drugače kot danes, saj so bili vsi bolj družabni; podnevi so v glavnem vsi delali, zvečer pa so zaživele razne druge aktivnosti, saj televizije še ni bilo. Leta 1959 je postal predsednika Prosvetnega društva Cirkovce, kjer je takoj ustanovil moški pevski zbor, ki ga je tedaj vodila Roman Premzl, nato pa še mešani pevski zbor ter dramsko in tamburaško skupino. Skratka kulturno življenje je bilo v velikem razmahu in v Cirkovcah so bili med prvimi na vasi, ki so uvedli svoj gledališki abonma, tako da so bili takrat na področju kulturnega življenja zagotovo ena najaktivnejših vasi v takratni ptujski občini.
Po smrti Vinka Koržeta, ki je folklorno skupino vodil do leta 1961, je cirkovška mladina eno leto nastopala na ptujskem kurentovanju sama, nato pa je vodenje prevzel Anton Brglez. Vse je bilo v njegovih rokah, sam je izbiral in odločal, kdo bo lahko plesal. Ker je bil predsednik prosvetnega društva, je predlagal, da Koržetovo delo nadaljujejo v okviru tega društva. Tako se je tudi zgodilo, saj so leta 1963 na njegovo pobudo folklorno skupino
uradno poimenovali po Vinku Koržetu. Delo je ponovno zaživelo, tako da so kmalu imeli 20 plesnih parov, sicer pa sta v okviru prosvetnega društva zelo uspešno delovala tudi dramska sekcija in pevski zbor, vseh skupaj pa jih je tedaj bilo prek 100. Folklorno skupino je vodil celih 37 let in z njo opravil okoli 1400 nastopov po tedanji Jugoslaviji in Evropi. V njej je bil Tone plesalec, duhovni vodja, koreograf in uspešen menežer. Kot je povedal, mu je bil v veliko pomoč Maks Medved, sicer pa so poskrbeli tudi za podmladek, saj so ustanovili tudi šolsko folklorno skupino, ki jo je kot prva vodila Slava Knaflc.
Sloves cirkovške folklore in polanskih štajerskih plesov so prav pod vodstvom Antona Brgleza ponesli v svet. Med številnimi gostovanju mu je ostalo najbolj pri srcu gostovanje v italijanskem Trentu leta 1985, kjer so osvojili prvo mesto na mednarodnem tekmovanju folklornih skupin podalpskih dežel, saj jim je uspelo zmagati med znanimi uveljavljenimi skupinami iz Francije, Švice, Italije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Srbije in Slovenije. S cirkovškimi folkloristi je prepotoval skoraj vso Evropo, nepozabna so gostovanja na Siciliji, v Liechtensteinu, pa na Nizozemskem, Švedskem, Poljskem, plesali pa so tudi na Madžarskem, Češkem in celo v Belorusiji.
Vse to ga je pripeljalo tudi do mednarodne zveze ljudskih tradicijskih skupin CI-
OFF, nekaj let je bil celo predsednik te organizacije za Slovenijo. V CIOFF-u je skupaj z dr. Brunom Ravnikarjem iz Ljubljani sodeloval že od leta 1985, svojo domovino pa sta zastopala na svetovnih skupščinah na Sardiniji, v Švici, Rusiji in na Hrvaškem. Zagotovo je tudi to pomenilo izredno pomembno promocijo slovenske, štajerske oziroma cirkovške folklore in ljudske tradicije po svetu. Še več pozornosti pa je lahko CIOFF-u posvetil po letu 1999, ko je vodenje prosvetnega društva predal novemu predsedniku Davorinu Urihu.
Anton Brglez je pustil svoj pečat tudi na širšem ptujskem območju, saj je bil celih 18 let predsednik Zveze kulturnih organizacij Ptuj, bil je prvi predsednik Združenja folklore podravske, pomurske in koroške regije. Za svoje kulturno poslanstvo je prejel več kot 35 vidnejših priznanj in odličij, med njimi odličje Svobode ZKO Slovenije z zlatim in srebrnim listom, zlato plaketo ZKO Ptuj, zlato plaketo bratstva in prijateljstva, na častnem mestu pa je tudi zlata značka ZKO Slovenije. Dolga leta je s skupino cir-kovških folkloristov sodeloval tudi na ptujskih festivalih domače zabavne glasbe pri razdeljevanju in pobiranju glasovnic občinstva, zato smo mu zelo hvaležni, in mu ob 85. življenjskem jubileju iskreno čestitamo tudi sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Srečanje maškar iz vrtcev
-i •
IFoto: Črtomir Goznik
Na pustni ponedeljek so svojo povorko sestavile tudi vesele maškare iz 28 vrtcev Slovenije in Hrvaške (Opatije, Kastva in Čakovca), ki jim ni moglo do živega niti vreme. Skupaj jih je bilo 1350. Po krajšem postanku na Mestnem trgu, kjer so jih pozdravili 13. princ karnevala Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer, ptujski župan Štefan Čelan in ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, ki je bila koordinatori-ca povorke najmlajših maškar 52. kurentovanja, se je vesela povorka malih maškar - cvetlic, sončkov, žab, muc, čebelic, kužkov, mačic in drugih likov - napotila v karnevalski šotor. Tam so jih čakali malica in kosilo ter glasbeni program. Male maškare so pozdravili tudi kurenti. Povorka najmlajših veselih maškar jepokaza-la, da se za prihodnost ptujskega karnevala ni bati, saj je zaradi njih še močnejši.
MG
Ptuj • Maškarada z Romano Krajnčan
Foto: Črtomir Goznik
V karnevalskem šotoru že tradicionalno vsak pustni ponedeljek poteka tudi velika otroška maškarada v organizaciji Centra interesnih dejavnosti Ptuj in Društva prijateljev mladine Ptuj.
V dopoldanskem času so pustovale male maškare iz slovenskih in hrvaških vrtcev, popoldne pa so si maske nadeli malo večji otroci, šolarji in drugi, ki so se jim pridružili tudi starši. Za veselo vzdušje je skrbela Romana Krajnčan. Ob tej priložnosti so tudi nagradili najboljšo družinsko in skupinsko ter individualno masko. Otroci so tako svoj prvi počitniški dan preživeli kar se da prešerno.
MG
Ptuj • Pustni „košarkarski incident"
Foto: Črtomir Goznik
Potem ko je Maribor najprej izgubil univerzi-jado, ki si jo sedaj skuša pridobiti nazaj, je začel svoje lovke močno stegovati po Ptuju oziroma njegovem „deležu" v okviru Evropskega košarkarskega prvenstva 2013, čeprav naj bi mesti večstoletno vojno končali že pred leti. Strasti so sicer želeli nekoliko pomiriti s prijateljsko košarkarsko tekmo med ekipama MO Maribor in MO Ptuj, kar pa se ni zgodilo. Čelanovičeva ekipa je Ptujčanom priigrala zgodovinsko zmago, s tem pa se je ustvarila še dodatna napetost. Na novinarski konferenci so vsi, tako igralci kot navijači in župana obeh mest, pričakovali spravljive tone. Iz Ljubljane se je je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša, saj so Ptujčani tudi od njega osebno želeli izvedeti, kako in kaj se bo zgodilo s ptujskim delom prvenstva, a so pričakovali preveč. Kri je zavrela med govorci, igralci in navijači, posredovali so morali mestni redarji, za novinarje se je tiskovna konferenca končala predčasno, brez pravih informacij o usodi EPK 2013. Seveda pa je vse skupaj bilo samo del pustnega šova...
MG
Cirkovce • 20. fašenk v znamenju projekta EPK na vasi
Tomaž Dietinger - novi pustni car
Tradicionalni 20. cirkovški fašenk je na pustni torek potekal v znamenju vstopa Cirkovc kot zadnjega partnerskega »mesta na vasi« v EPK. V povorki, ki jo je spremljalo okoli 2500 obiskovalcev, je sodelovalo več kot 500 mask, za novega pustnega carja pa so proglasili Tomaža Dietingerja.
Tudi letos je bilo nadvse razigrano in veselo, k dobri udeležbi številnih obiskovalcev in več kot 500 mask ter k sproščenemu fašenskemu vzdušju pa je svoj del primaknilo tudi sončno vreme. Kot je pojasnila vodja povorke Lilijana Brglez, se je v organizaciji Občine Kidričevo, Folklorne skupine Vinko Korže ter Prosvetnega društva Cirkovce na 20. cir-kovškem fašenku, v pisani povorki skozi center Cirkovc množici obiskovalcev tokrat predstavilo kar 27 etnografskih in karnevalskih skupin. Poleg nepogrešljivih cirkov-ških ploharjev, katerih tradicijo ohranjajo in gojijo člani FS Vinko Korže, ter vseh dosedanjih fašenskih carjev, odetih v slavnostna oblačila, so se ob zvokih pustne godbe Pepi kru-let predstavili še pokači, ruse in piceki, kurenti in orači iz Rogoznice, cigani TED Lukari Dornava, zeliščarice iz Dražen-cev, vile iz Zgornjega Leskovca ter kar pet skupin z več kot 100 kurenti. Posebej izvirno so se predstavili številni malčki iz vrtcev Kidričevo in Cir-kovce ter učenci OŠ Cirkovce, presenetila pa je tudi skupina iz uprave Občine Kidričevo, ki je uprizorila sanje mnogih Ki-dričanov - samostojno občino Cirkovce.
Skupine so podrobneje predstavljali pred osnovno šolo, celoten program pa je hudomušno vodil Miran Urih, nekdanji princ ptujskega karnevala, tudi letos pa so
Prireditvenik
najboljše skupine nagradili. Največ simpatij posebne strokovne komisije, ki so jo sestavljali predstavniki organizatorjev in Občine Kidričevo, je v karnevalskem delu povorke požela skupina Oktoberfest iz Prepolj, ki so ji prisodili prvo nagrado. Drugo mesto je osvojila skupina Veseli biskvitki iz Lancove vasi, tretje pa buče iz Kulturno-umetniškega društva Lovrenc. Tolažilne nagrade so dodelili še odličnima skupinama Napoleonova vojska in Kre-menčkovi.
Po povorki so se vsi maskira-ni in nastopajoči zbrali v tamkajšnji večnamenski dvorani, kjer je sledilo veselo pustno rajanje ob zvokih domače glasbene skupine Pop art. Vrhunec prireditve je bilo slavnostno kronanje novega fašenskega carja Tomaža Dietingerja, ki mu je lanski pustni car Aleš Lah iz Pongrc slovesno predal cesarsko krono, žezlo in bobo-vo cesarsko ogrlico.
V večernih urah so se v tekmovanju pokanja z bičem prvič pomerili še pokači. Med 11
Bukovci • Fašenk po bukovsko
Letos že petnajstič
Na pustni torek je bilo veselo tudi v korantovi deželi, kjer so v organizaciji kulturnega društva Bukovci po tradiciji pripravili že 15. fašensko povorko po bukovsko. Vreme je bilo tokrat za vsem naklonjeno, saj je bilo manj hladno kot minule dni, pa še sonce je sijalo.
Fašenska povorka se je pričela nekaj po 14. uri na običajnem zbirališču pri Zmazku, od koder je krenila na pot skozi vas do trgovine v centru vasi, kjer so predstavili posamezne skupine. Domačini so se tudi tokrat izkazali kot odlični gostitelji, saj je okoli 400 nastopajočih skoraj pred vsako hišo čakala bogato obložena miza z jedačo in pijačo. Zaradi po-vorke v bližnjih Stojncih, ki je potekala skoraj ob istem času, je bila letos udeležba nekoliko manjša, saj se je po oceni organizatorjev zbralo le okoli 4500 obiskovalcev, a vsi so zagotovo preživeli prijetno pustno popoldne.
Po končani povorki so se vsi nastopajoči v povorki zbrali na malici in zaključnem fašen-skem plesu v kulturno-športni dvorani Bukovci, kjer so razglasili najboljše skupine. Po dogovoru tudi letos domačih karnevalskih skupin niso ocenjevali in nagrajevali, tako pa so prvo mesto prisodili skupi-
ni Grozdje iz Juršincev, drugo skupini Turki napadajo Ptujsko Goro iz KTD Soviče - Dravci,
tretje skupini Medvedek Pu iz Stojncev, četrti mesti pa sta si delili skupini Nagošajnski pice-
Petek, 24. februarja
09:00 Ptuj, Mestni stadion, ŠD Mladika in telovadnica OŠ Ljudevita Pivka:
Hura prosti čas - zimske počitnice 10:00 Ptuj, CID: zimske počitniške delavnice za osnovnošolce z likovnico Saro Ferčič
10:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: Vesele počitnice za osnovnošolce
18:00 Hajdina, gostišče Olga: OZ KPD Stane Petrovič Hajdina
19:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer; gost večera,
vojaški vikar msgr. dr. Jože Plut 19:00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu: Starobistriški večeri kulture,
Večeri Jožeta Groblerja in gostov: igralec Ivo Ban 21:00 Ptuj, CID: koncert skupine Adam
Sobota, 25. februarja
09:00 Ormož, pred trgovskim centrom Holermus: predstavitev poklica delovni terapevt in promocija delovne terapije 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: Veseli večer ob 15-letnici delovanja
Ljudskih pevcev KD Cirkulane 18:00 Hajdoše, gasilski dom: občni zbor KD Valentin Žumer Hajdoše 18:00 Sv. Tomaž, kulturna dvorana: premiera komedije Moj Vinko v izvedbi
dramske sekcije KD Fran Ksaver Meško 19:00 Draženci, Dom vaščanov: občni zbor Kluba malega nogometa Dra-ženci
19:00 Ptuj, gimnazijska dvorana: Območno srečanje tamburašev: tamburaši
Cirkulane, Gorišnica, Cirkovce, Majšperk in Videm 20:00 Ormož, Dom kulture: komedija Čas za spermembo, Teater 55
Nedelja, 26. februarja
15:00 Benedikt: komedija Zepa z brega dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk
15:00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko
univerzo; predavanje Petje Janžekoviča 18:00 Pobrežje, vaški dom: Tone Partljič: Slikar na vasi; gledališka skupina
KD Videm, režija Metka Ostroško 18:00 Sv. Tomaž, kulturna dvorana: ponovitev komedije Moj Vinko v izvedbi dramske sekcije KD Fran Ksaver Meško
Mestni kino Ptuj
Foto: M. Ozmec
V karnevalskem delu cirkovške povorke je prvo nagrado prejela skupina Oktoberfest iz Prepolj.
Petek, 24., sobota, 25., in nedelja, 26. februar: 16:00 Traktor, ljubezen i rock'n'roll; 18:00 Nesmrtni; 20:00 Poslednja postaja.
prijavljenimi si je naziv naj po-kača s 400 poki priboril Jernej Rajzman iz Cirkovc. Opolnoči je sledil še zadnji zven kurento-vih zvoncev, ki so ga izvedli ko-ranti Demoni, nato pa so pusta pokopali. Kot so poudarili organizatorji, je poseben pečat letošnji fašenski prireditvi dal pomemben jubilej idejnega vodje in pobudnika fašenka v Cirkovcah Antona Brgleza, ki je dan pred tem praznoval 85 let bogatega in folklornemu izročilu predanega življenja.
-OM
Program TV Ptuj
Oddaja Tinčka Ivanuše: Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Kurentovanje 2012 v presežkih; Srečanje veselih maškar iz vrtcev; Rajanje malih maškar v karnevalski dvorani; Veliki karnevalski bal; Žur maškar do jutranjih ur; Srečanje kulturne dediščine Slovenije; Razstava o življenju dominikancev v Salonu umetnosti na Ptuju; Kurentove podobe slikarja Borisa Žoharja v Miheličevi galeriji; Kurentov ples; Norčavi pust v Mestni hiši na Ptuju; Pokop Pusta; Z glasbo v sobotni večer
PTUJSKA TELEVIZIJA
peaa
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 24.2.
9:00 Dhevrih TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Lokacija Slovenija - pan. 10:00 Ptujslia kronika ~ pan. 10:25 Duhovna oaza4 0:50 Modra - ton. 2:00 RwiTVOrmoi 3:15 Duhovna oaza - 4. oddaja - pon. 15:35 Hrana in vino 17:00 Povabilo na kavo-pon. 17:35 Lokacija Slovenija-pon. 17:50 Cista umetnost - pon. 18:10 Ptujske odrsko deske 13:35 Duhovna oaza - 4. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Športnik leta 2011 - pon. 20:45 EPKnapovednik-pon.
21:20 Ptujske'odrske deške - pon. 21:45 Sportfno) - pon. 22:15 Reji TvGerisnica-pon.
Sobota 25.2.
9:00 Ptujska kronika-pon. 9:25 Hrana in vino 9:50 Sooziiajmoso.com 10:40 Modro - pon. 11:15 Zemlja In mi 12:00 Ptujska kronika 12:25 Povabilo na kavo - pon 13:00 Pregled tedna 13:20 Smena polna skleda-7. oddaja 13:45 Mi IV Ormož-non. 15:15 Športnik leta 2011 - pon. 15:35 Smeha polna skleda - 7. oddaja - pon. 16:00 Ptujska kronika-pon. 18:00Ptujska kronika-pon. 10:25 Ptujske odrske deske - pon 10:50 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 52. mednarodna pustna povorka na Ptuju - pori.
Nedelja 26.2.
9:00 Ptujska kronika -pon. 9:25 Hrana in vino 9:50 Sp02najm0se.c0m 10:40 Modro
11:15 Ptujske odrske desko-pon. 1:45 Prodajno okno 3:00 Pregled tedna-pon. 3:20 Zemlja in ml-pon. 13:50 Ptujske odrsko doske - pon. 15:15 Duhovna oaza - 4. oddaja - pon. 15:40 Moto scena - 3. oddaja - pon. 17:00 Poslanski utrip-pon. 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:25 Ptujsko odrsko deske - pon. 13:45 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 52. mednarodna pustna povorka na Ptuju - pon.
Ponedeljek 27.2. 9:00 Preglednik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Spoznajmose.com 0:45 Pregled tedna - pon. 1:05 Modro - pon. 2:50 Prodajno okno 13:05 Kultura na dlani -pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Hrana invino-pon. 17:00 Povahilo na kavo - pon. 17:35 Pregled tedna-pon, 17:55 Duhovna oaza - 4. oddaja - pon. 13:20 Zemlja in mi-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 EPKnapovednik2012-pon. 20:55 Ptujske odrske desko - pon. 21:20 Moto scena - 3. oddaja - pon. 21:50 Športnik leta 2011 - pon.
www.petv.tv
MOg tti ¡Üb ^ntjgkfli n TZ kSKTf
Foto. M. Ozmec
Med nagrajenimi skupinami 15. bukovskega fašenka je bila tudi izvirna skupina Nagušajnski piceki iz Nove vasi pri Markovcih.
ki iz Nove vasi pri Markovcih in Haloze Tours iz Cirkulan.
-OM
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
0 družbi oddaje	........
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 24.2.
SOBOTA 25.2.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 Voličina - Ob kulturnem prazniku 11:30 Utrip iz Ormoža - ponovitev 12:30 Oddaja ŠKL 13:20 Polka in Majolka 14:20 Ujemi sanje 15:20 Video strani 16:50 Ptujska kronika 17:10 ŠKL
18:00 Lenart - Pustna povorka 2012
19:30 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
NEDELJA 26.2.
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Hajdina - S pesmijo v novo leto 11:00 Fašenk na Vidmu 2012 13:00 Fašenk po Dornavsko 2012 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 18:30 Lenart - Pustna povorka 2012 20:00 Pustna povorka Ptuj 2012 23:00 Video strani
8:00 Fašenk v Markovcih 2011 10:00 Lenart - Pustna povorka 2012 11:30 Oddaja ŠKL 12:20 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Fašenk v Markovcih 2012 23:00 Ujemi sanje 23:50 Utrip iz Ormoža 01:00 Video strani
PONEDELJEK 27. 2.
8:00 Fašenk na Vidmu v preteklosti
9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 ŠKL 11:40 Ujemi sanje 17:00 Fašenk na Vidmu 2012 20:00 Fašenk v Markovcih 2012 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
AB A
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
RADIOPTUJ
Vi 89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
o pMiklavž i
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A41.9 IUI UMUZINA	2003	6.980,00	ALU. PLAT	SREBRN
AUDI A6 2.7 IDI UMUZINA	2008	15.970,00	ALU. PLAT.	KOV. SIVA
BMW 118 D	2008	8.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
BMW 320 D TOURING	2008	13.650,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
FIAT GRANDE PUM01.3 MJTD	2008	6.580,00	KUMA	BELA
FORD CMAX 1.8 TDCITREND	2007	7.680,00	ALU PLAT.	BELA
FORD SMAX 2.0 TDCIDURAT0RQ	2008	12.770,00	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
LANCIA DELTA 2.0 JTD MULUJET	2009	11.999,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
PEUGEOT 4071.6 HDI CONFORT UMUZINA	2009	9.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI UMUZINA DYNAMIC LUX	2006	5.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI DYNAMIO GRANDTOUR	2009	8.250,00	ALU PLAT.	BELA
RENAULT SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI NOVI MODEL	2009	11.250,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2007	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIV. BAKREN
VW PASSAT 2.0 TOI VARIANT COMFORTUNE	2008	11.380,00	AVT.KUMA	KOV. USTNAT. SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDIHIGHUNE UMUZINA	2009	13.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW POL01.6 UMUZINA	2000	1.350,00	2XAIRBAG	TRUK. ZELEN
VWTOURAN 1.9TDI	2008	12.280,00	ALU PLAT.	BELA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
ODKUP VOZIL V ENI URI
Znamka Letnik			Oprema	Barva
renault grand espace 2.0 dci initiale paris	2008	14.900,00€	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot 2061.1 ixrpresence	2002	2.550,00€	klima	kov. siva
peugeot limuzina 4071.8 t6v conf. pack	2004	5.690,00€	serv. knjiga	kov. siva
opel astra 1.816v elegance	1999	2.290,00!	klima	kov. zelena
renault cli01.2 auth.pack	200s	5.350,00!	serv. knjiga	kov. rumena
peugeot 4071.6hdi	2007	7.400,00!	serv. knjiga	kov. modra
ford mondeo1.816vghia	2001	2.990,00 c	serv. knjiga	modra
peugeot 2061.4 ixrpresence	2005	4.150,00€	klima	kov. srebrna
renault cli01.5 dci storia	2006	4.150,00€	klima	modra
renault scenic1.9dti	2001	2.590,00€	avt.kuma	kov. modra
nissan premium packqashqai 2.0 dci 4wd	2009	19.999,00!	prvi last.	kov. Črna
peugeot vagabund partner 1.6 hdi	2007	6.500,00!	prvi last.	kov. olivna
seat leon 1.6 reference	2008	9.400,00!	prvi last.	bela
renault cli01.216v auth.	2006	5.450,00!	prvi last.	kov. srebrna
renault cli01.216v auth.	2010	7.550,00!	prvi last.	rdeča
mercedes-benz a140 classic	2000	2.950,00!	klima	kov. srebrna
renault cli01.4rt	1999	1.550,00!	servo	kov. zelena
renault megane 1.616v exp. con.	2003	3.990,00!	avt.kuma	kov. zelena
citroen xsara1.616v exclusive	2002	2.850,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen pol01.01	1997	1.090,00!	2xairbag	kov. siva
peugeot 3071.616vxs	2001	3.450,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
renault twi ng01.2	1995	700,00!	air bag	kov. srebrna
renault laguna2.2 dci initiale	2003	3.490,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
renault scenic1.9 dci	2004	4.350,00!	avt.kuma	kov. srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KAM NA PTUU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa ? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI V NOVIH PROSTORIH V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
PLIN NA DOM, najnižje cene za jeklenke 5, 10, 11, 35 kg,CO2, dušik, kisik, argon itd.GSM:070 850 411, Esih Samo, s. p.
FASADE IZOLACIJSKE iz fasadnega stiropora že od 24 evrov/m2, ter iz kamene volne, termo ometa. Splošna gradbena dela, notranji, zunanji strojni ali klasični ometi, slikople-skarska ter suhomontažna dela. V prednaročilu dodaten popust, brezplačna strokovna pomoč pri pridobivanju subvencij Eko sklada. NOVO - za vas po ugodnih cenah izvajamo gradbeni nadzor nad obrtniškimi deli, priskrbimo vam najugodnejšega izvajalca, uredimo pogodbena razmerja, vodimo postopek od ideje do izvedbe. Pokličite za brezplačni predračun na tel. 040 327 668, Ciril Be-ranič, s. p., Apače 111, Lovrenc na Dravskem polju.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujejo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Telefon 051 667 170.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
PRODAM bukova drva v hlodih. Tel. 031 532 785.
PRODAJA BUKOVIH drv na paleti, 180 x 100. Cena samo 110 € za paleto. Tel. 041 723 957.
PRODAJA BUKOVIH drv z razrezom na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
BUKOVA DRVA, razžagana na 25 in 33 cm z dostavo prodam. Tel. 041 893 305.
PRODAM večje število prašičev, težkih od 30 do 100 kg. Tel. 051 335 017.
KUPIM VSE vrste krav in telic, plačilo takoj. Tel. 040 727 779.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da s prodajo nesnic v začetku nesnosti pričnemo v torek, 28. februarja, in sicer vsak dan od 8. do 17. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora
KUPIM tračni obračalnik SIP 220, se-jalnico za koruzo, dvoredno Olt in male pujske, težke 30 kg. Tel. 041 261 676.
KUPIM črno-belega bikca, težkega od 150 do 200 kg. Tel. 031 594 716.
PRODAM zelo lepo seno v oglatih balah. Tel. 041 855 063.
KUPIM svinjo, težko od 130 do 160 kg, domače reje, pitano s kuhano hrano. Telefon 031 691 525.
PRODAM bikca, težkega 100 kg, ter kupim brejo telico simentalko, staro do 5 mesecev, ali nebrejo, težko do 400 kg; možna menjava. Telefon 031 840 282.
PRODAMO prašiče, težke 40 kg. Telefon 031 793 664.
www.tednik.si
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
25. februarja mineva 1 leto, odkar nam je tiho odšel naš ljubi mož, ata, tast, dedek in pradedek
Ivan Krajnc
IZ PODLEHNIKA 71
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete lučko ali le dovolite, da vas obišče v vaših mislih.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Skozi vse življenje boriti si se znal, v tihi noči brez slovesa si zaspal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
SPOMIN
V soboto, 25. februarja, bo minilo žalo stno leto, odkar te ni več med nami
Jože Robič
IZ APAČ 126
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo in prižgano svečko spomnite nanj in postojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi tvoji najdražji
NEPREMIČNINE
GARAŽO v Gregorčičevem drevoredu na Ptuju dam v najem. Tel. 031 612 893.
PRODAM enosobno stanovanje z balkonom v I. nadstropju na Ptuju, Kraigherjeva 31. Telefon 02 787 75 10.
V	centru Ptuja oddam v souporabo manjši prostor, primeren za ples, jogo ali drugo mirno dejavnost. Nizki stroški vzdrževanja; za več informacij pokličite po tel. na številko:031 651 587.
V	CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
DOM STANOVANJE
V	NAJEM oddamo opremljeno enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 915 645.
V	NAJEM ODDAMO stanovanje mladi družini na Ptujskih Gori. Telefon 070 293 284.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI za osebna in tovorna vozila - totalna razprodaja in ugodne cene do odprodaje zalog. Vulka-nizerstvo Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel.: 02 629 62 77.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
VABIMO EKIPE, da se prijavijo na prireditev Avto kreš, ki bo junija v Skor-bi. Informacije po tel. na številki: 041 646 662.
DELO
STE zaposleni in nimate časa? Lahko vam pomagam, Nudim čiščenje vašega doma in likanje. Sem zanesljiva in delovna. Tel. 040 860 164, Jožica.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
glRADIOPTUJ
KCt, 4#UtU www.radio-ptuj.si
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
MIM TO
mtm^mm^m w mcmm
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si.
Informacije dobite po telefonu na številki 02 788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko.
www.radio-tednik.si
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
SPOMIN
Včeraj, 23. februarja 2012, so minila žalostna tri leta, odkar je za vedno zaspal naš dragi
Jožef Cvetko
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 13
Težko te je bilo izgubili, še težje se je naučiti živeti brez tebe. Hvala za vsak ustavljen korak ob njegovem grobu, prižgano svečko ali podarjen cvet.
Njegovi najdražji
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.
(P. A. Pavlenico)
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega moža, očeta dedka in pradedka
Lovrenca Kuhariča
IZ LEŠNICE 10
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za pisna in ustna sožalja.
Vsi njegovi
Ti tiho spiš, v naših srcih še živiš.
SPOMIN
V soboto, 25. februarja, mineva 30 let, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek in pradedek
Ivan Ivanuša
IZ SPUHLJE 75 25. 2.1982-25. 2. 2012
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu!
Tvoji najdražji
Smrt ne more premagati ljubezni...
ZAHVALA
24. januarja 2012 nas je zapustil
Anton Bezjak
IZ OREŠJA 75
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za podporo v težkih trenutkih, izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki s toplo mislijo obiskujete njegov grob.
Vsi, ki ga pogrešamo
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok. Čeprav v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Antona Lesjaka
IZ DRAŽENCEV 51
Iskrena hvala g. naddekanu Marjanu Feslu, g. patru Benjaminu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin nate vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob izgubi mame, tašče, babice, prababice
Marije Horvat
IZ SPUHLJE 45
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom (posebna zahvala Francu in Mariji Štrafela), prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala p. Pihlerju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Veri za molitev in besede slovesa. Hvala oddelku za podaljšano zdravljenje bolnišnice Ptuj. Hvala nosilcu prapora DU Spuhlja in pogrebnemu podjetju za opravljene storitve.
Žalujoči: vsi njeni
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tete
Tilčke Zagoršek, roj. Bezjak
IZ MESTNEGA VRHA 92
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrekli sožalje.
Z bolečino v srcu, tvoji najdražji
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo je zapel, misel nate bo ostala, spomin nate večno bo živel.
ZAHVALA
14. 2. 2012 nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Frančišek Zajc
IZ APAČ 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno ustno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici za besede slovesa in molitev, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši in Pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: njegovi najdražji
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, dedka in tasta
Mija Martiškoviča
IZ ZAMUŠANOV 30 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega moža in očeta v tako lepem števili pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše za pisna in ustna soža-lja. Hvala ge. Mirjam Fric za prelepo pisno izraženo slovo, hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, Domu upokojencev Muretinci in Pogrebnemu podjetju MIR. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Z bolečino v srcu tvoji: žena Mima, hčerka Milena z možem in sin Mladen z družino
Slovenija • Akcija za večjo varnost na železniških prehodih
»
Ustavite se - vlak se ne more!
«
V skrbi za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo je Agencija za varnost v prometu ta teden pripravila preventivno akcijo »Ustavite se. Vlak se ne more.« Akcija, ki so jo začeli 20. februarja, poteka v okviru aktivnosti nacionalnega programa varnosti, sklenili pa jo bodo v nedeljo.
Predstavniki izvajalcev akcije so na tiskovni konferenci v Ljubljani poleg akcijskega načrta in spodbudne statistike za leto 2011 predstavili tudi predvidene ukrepe in investicije za izboljšanje varnosti na nivojskih prehodih za leto 2012. Bistvo akcijskega načrta je predstavil Robert Strah z Agencije za varnost prometa, ki je postregel tudi z analizo varnosti na nivojskih prehodih v državi. Ob tem je dodal:
»Ocena javnosti, tudi strokovne, o preventivnih ukrepih na področju zagotavlj anj a večje varnosti na nivojskih prehodih je izredno pozitivna. V ta namen bomo ponovili koncept iz preteklega leta in približali problematiko uporabnikom nivojskih prehodov - udeležencem v cestnem prometu. Spodbudna statistika nas ne bo uspavala pri nadaljnjih ukrepih na tem področju.«
Da vse ni tako črno, kot je slišati in videti, saj se premika na bolje, je menila tudi Zvezdana Dolenc s Slovenskih železnic, ki je poudarila, da podatki kažejo na upad števila prometnih nesreč oziroma izrednih dogodkov na nivojskih prehodih ter s tem povezano znižanje števila smrtnih primerov. Lani sta v prometnih nesrečah na železniških tirih ugasnili le dve človeški življenji, leta 2010 pa je v 28 prometnih nesrečah na tirih ugasnilo kar 10 človeških življenj. Zmanjšalo pa se je tudi število nivojskih prehodov: z 888 v letu 2010 na 841 v letu 2011. Čeprav je aktivno zavarovanih le 336 teh prehodov, podatki kažejo na to, da ima država skupaj z upravljavci cestne in železniške infrastrukture dovolj trdno voljo, da zagotovi večjo varnost na tem področju, saj tudi ukrepa.
O ukrepih in varni infrastrukturi je govoril tudi Tomaž Willenpart z Direkcije za ceste, ki je poudaril, da so na državnih cestah zgolj trije pasivno zavarovani nivojski prehodi, za katere bo DRSC
dokončala projekte za njihovo ukinitev. Poudaril je pomen prostorskega umeščanja projektov in poudaril, da je sprejem prostorskih načrtov na ravni lokalnih skupnosti osnovni pogoj za dolgoročno sanacijo problematike nivojskih križanj.
Nekaj primerov dobrih praks iz tujine je v povezavi z našimi razmerami predstavil Boris Živec z Agencije za železniški promet, ki je izpostavil koordinirano pisanje zakonodaje na področju varnosti nivojskih prehodov ter poudaril, da v agenciji usklajujejo pisanje novele pravilnika o nivojskih prehodih, ki bo jasneje opredelil pristojnosti posameznih inšti-tucij in upravljavcev cestne ter železniške infrastrukture.
Pomembno je obnašanje vsakega posameznika
Mag. Vojko Radkovič s
prometnega inšpektorata je opozoril na pomembnost dojemanja prometne ureditve na nivojskih prehodih in psihologijo uporabnikov nivojskih prehodov. Poznamo namreč pasivno in aktivno zavarovane nivojske prehode. Čeprav zakonodaja govori o nezavarovanih in zavarovanih nivojskih prehodih, je pomembno dejstvo, da so vsi nivojski prehodi varovani s prometno signalizacijo. Ob tem pa ne smemo pozabiti na odgovornost vsakega posameznega udeleženca v cestnem prometu.
Da bodo aktivnosti povečali tudi inšpektorji, je dal vedeti Cvetko Staniša iz društva mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije, ki je opozoril na koordinirano akcijo tudi na področju inšpekcijskega nadzora nad vzdrževanjem predpisane prometne signalizacije in ureditve v območju nivojskih prehodov. Nadzor bodo izvajali koordinirano po celotni državi v sodelovanju z občinskimi,
Foto: M. Ozmec
Za to, da so postavili zapornice čez zloglasni prehod ceste čez železnico v Cirkovcah, je od leta 2001 moralo ugasniti 11 človeških življenj.
medobčinskimi inšpektorati.
Sicer pa so v programu aktivnosti v akciji za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo poudarili, da je edini res učinkovit ukrep za zagotavljanje popolne varnosti na nivojskih prehodih ureditev nivojskih prehodov s polnimi zapornicami ali pa njihova ukinitev in izvedba izvennivojskega križanja. Žal je to glede na število nivojskih prehodov in tudi na kategorijo cest, ki križajo železniško progo, nemogoče in tudi ekonomsko neupravičeno izvesti. Zagotovo je usmeritev pospešene izvedbe zavarovanja pasivno zavarovanih nivoj-
skih prehodov ceste čez železniško progo, označenih le z andrejevim križem, v aktivno zavarovane nivojske prehode pravilna, varna in smotrna rešitev, s katero bodo udeleženci učinkoviteje opozorjeni na nevarnost prečkanja železniške proge. Tudi ukrep zapiranja manj frekventnih in ponekod preštevilnih nivojskih prehodov je možno realizirati še marsikje, ostali pasivno zavarovani nivojski prehodi pa bodo imeli zagotovljeno varnost tako cestnega kot tudi železniškega prometa.
Statistika na tem področju kljub vsemu ni zadovoljiva, zato bodo v prizadevanjih, da bi šte-
vilo prometnih nesreč in žrtev na nivojskih prehodih resnični zmanjšali, aktivno delovanje še okrepili. Še naprej si bodo prizadevali za zmanjšanje števila nivojskih prehodov ceste čez železniško progo, za ureditev preostalih nivojskih prehodov skladno s predpisi in pogoji za varnost tako cestnega kot železniškega prometa, povečali pa bodo tudi vzgojo udeležencev v prometu ter izvajanje nadzora nad prometom. Poleg tega je tudi na področju nivojskih prehodov ceste čez železniško progo treba dolgoročno zagovarjati »vizijo nič«, to pa pomeni: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč na nivojskih prehodih.
Pričakujejo, da bo letošnja preventivna akcija za povečanje varnosti na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo »Ustavite se. Vlak se ne more.« prispevala k izboljšanju stanja. Želijo si, da bi nadaljevala trend zmanjševanja prometnih nesreč na nivojskih prehodih in posledično prispevala tudi k zmanjšanju števila umrlih na teh prehodih. S tem bo namen akcije zagotovo in nedvomno dosežen. Vsekakor pa lahko veliko za svojo varnost naredimo tudi udeleženci cestnega prometa z doslednim spoštovanjem prometne signalizacije, ki označuje nivojske prehode ceste čez železniško progo, in s spoštovanjem pravil, ki na teh mestih veljajo!
-OM
'irxm!ji/jtwa'/Arnni!i2Jiiiriu!>wii
pm
G
C
rmtrj
LEI NA
ESTO!
tntr^rxfntwu < rrr witurtwr*
080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
iPodmajh nai
na iuitounzrn ijiLta!
RADIOPTUJ
tut ¿¿letet www.radio-pluj.si
Napoved vremena za Slovenijo
Črna kronika
Vlomi, tatvine
17. februarja okoli 22.55 je neznan storilec v Maistrovi ulici na Ptuju vlomil v osebni avtomobil BMW X6, tako da je zlomil vetrobran-sko steklo. Iz notranjosti je odtujil torbico, v kateri so bili dokumenti, mobilni telefon in gotovina. Premoženjska škoda znaša okoli 1500 evrov.
V noči s 17. na 18. februar je neznan storilec vlomil v gostinski lokal v Skokah. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 4500 evrov.
Napihali so ...
17. februarja ob 23.30 so policisti Policijske postaje Ptuj v Spuhlji ustavili 46-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,09 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
21. februarja ob 19.55 so policisti Policijske postaje Ormož v Ormožu ustavili 34-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,13 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Zaustavljen na Gruškovju
16. februarja je ob 19.50 je na mejni prehod Gruškov-je kot sopotnik v osebnem avtomobilu pripotoval 33-le-tni tujec s Kosova, za katerega so policisti ugotovili, da ima prepoved vstopa na območje Schengena. Zaradi kršitev določil Zakona o tujcih mu je bila izrečena globa. Do izročitve avstrijski policiji je bilo kršitelju odrejeno pridržanje.
Zasegli ukraden tovornjak
15. februarja ob 9.20 je patrulja PP IU Maribor na počivališču Polskava kontrolirala tovorno vozilo znamke Renault, ki ga je vozil 37-le-tni državljan Romunije. Ugotovljeno je bilo, da je v policijskih evidencah za tovorno vozilo razpisan zaseg vozila. Pri opravljenem ogledu tovornega vozila so policisti ugotovili, da je v ključavnico pri volanskem mehanizmu vstavljen ponarejen ključ. Na pristojno tožilstvo bo zoper osumljenega podana kazenska ovadba.
Danes bo povečini jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do -4, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 14 do 19 stopinj C.
Tudi v sosednjih pokrajinah bo povsod precej jasno.
Obeti
V soboto bo precej jasno. V nedeljo pa bo delno jasno, možne bodo posamezne plohe. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja.