r* j"
i Največji slovenski dnevnik | ▼ Združenih državah
j Ve(ia za vse leto . . • $6.00
S Za pol leta.....$3.00
! Z« New York celo leto - $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev t Ameriki.
The largest Slovenian Daily -the United States.
Issned every day except' Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered aa Second Clan Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON; CORTLANDT 2876
NO. 215. — STEV. 215. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 14, 1925. — PONDELJEK, 14. SEPTEMBRA 1925. VOLUME XXXHI. — LETNIK XXXIII.
ODLOČEN BOJ PROTI TRUSTOM
Nemčija je pričela pogon proti trustom. — Vlada bo odpravila kontrolo cen v tekstilni industriji. Angleški delavci podpirajo pravice kolonij, da zapuste imperij. — Trocki pravi, da potrebuje Rusija pomoči. — Ruski trg bo najmogočnejši za inozemsko blago in za investiranje kapitala.
BERLIN, Nemčija. — Kampanja za uničenje trustov, ki spominja na slične poskuse v Združenih državah, se je pričela v Nemčiji. To kampanjo vodi nemška vlada v poskusu, da skrči cene vseh življenskih potrebščin.
Prvo gibanje se obrača proti takozvanim karte-lom v tekstilni industriji. Ti niso natančno trusti v ameriškem zmislu besede, temveč v večji meri prostovoljne zveze industrijalcev za kontroliranje cen.
Vlada ne trdi le, da mora prenehati kontroliranje ren, temveč, da morajo tekstilni izdelovalci in prodajalci na debelo tudi prenehati z običajem, da se poslužujejo dolarja kot merila za cene. Izdelovalci imajo očividno manj vere v stabilnost marke kot pa vlada, ker trdijo, da je ta njih navada posledica strahu pred novo inflacijo marke.
Trdijo nadalje, da jih njih odvisnost od inozemskih trgov sili, da imajo vedno pri roki zalogo inozemskega denarja.
Vlada je izvedla nadalje močan in uspešen pritisk na velike banke za skrčenje obrestnih pristoj,-' bin ter je tudi ukrenila vse potrebno, da zagotovi veliko zalogo zmrznjenega govejega in konštruno-vega mesa za bodoče leto. Cene mesa v Nemčiji so namreč danes dosti višje kot pa v Ameriki, in tekstilne cene so tako visoke, da se pojavljajo vsaki dan bankeroti, radi nezmožnosti izdelovalcev, da bi tekmovali na zunanjih trgih.
SCARBOROUGH, Anglija, I 3. septembra. — Kongres angleških strokovnih unij je na včerajšnji zaključeni seji sprejel resolucijo, katera obljublja opozicijo proti imperijalizmu ter podpira pravico "vseh narodov angleškega imperija do samodo-loč^e, vključno pravico popolnega odcepljenja od imper? ja".
Resolucija je bila sprejeta z več kot tremi milijoni glasov, proti nekako 80,000 glasovom.
Par živahnih trenutkov se je pojavilo tekom raz- j sklenil princ zaupati vse hotcžlirju prave glede odredbe, katero je vložil Parceli, član Iter mu
>■1 -"■* . / . H > ' ' ' 7
Blazen princ
je ušel policiji
Seif Edin, brat egipčanskega kralja, je' izginil iz hotela, kjer se je izogibal detektivom. — Najbrž se še vedno nahaja v Franciji. — Dva paznika iz umobolnice sfe mudita pri njem.
PARia, Francija, 13. septembra. — Dutaktivi Scotland Yarda so razdraženi in ponižani, ko so izvedeli poto-m blebet a vast i nekega indi>Jkit ftnega parišfcejja natakarja, da je živel e.jrpvan^ki princ Seif Edin, katerega so iskali po celi Evropi do Carigrada v nekem majhnem hotelu iaven Pariza.
V spreniNtv»u dveh paznikov je izginil iz Ticehurst azila, kjer ga je imela angleška Vlada celih j>et in dvajset lot. Ko j« tUxspei na francosko otzetntlje, je enostavno 4>topil na >?t oividno pripeljal v Pariz, kjer je naročil taksi teti- se odpeljal n svojima dvema spremljevalcema v Pyramid hot tf v Bronov, v gozdu Senart. Ta hotel je vajf-n sprejemati novoporočane in vsled tega je lastnik sedaj priznal, da jc «4kourgundec.
Vsaki dan je deJail princ dolge izprehode po gozdu ter uživaj dolgo izgulfljeno prostost. Pri obedih so Vsi trije čitali angleSkv* li-rtr-tor se bretz dvoma zabavali s čti-vom, čeprav so skušali prikrit i svojo veseflosft.
Hotelir je pri eel domnevali identienost svojih gostoV. ko je videl v litot-ih sliko princa t-cr jo primerjali k teniniopokim možem, se je vpisal kot Mr. Šarim. Slednji je bil gladko obrit, a podobnost je bila frapantna.
— Ali «4e princ? — ga je vprašal korreno povsem odkrito.
— Pa, — se je. glasil odgovor po kratkem obotavljanju, naikir je
se Tii čutil več varnim, včeraj za pustili hotel z obema ispremljeval-
G-lasi ise. da jo prišel v hote! krajevni policijski iaišpiiktor nVa lo pred njegovim odhodom. Princ ni še devbil pofneg-a lista za Turčijo ter se domneva, da se skriva drugod, dofldor ne bodo njegovi mati in prijatelji ukrenili vsega potrebneera.
Ilotelir v Brunov roko!. dn je imel dolge poigovore s princem da pa v.i zajpazil niti najmainjšega znaka blanmosti.
Prebivalstvo Združenih držav.
WASHINGTON, D. C., 11. sep. Po ce*iiifcvah zakladniškega depart meuta ie znašalo prebivalstvo Zdr držav prvega tega me.s»:(ca 114 milijonov 340.000 duš. Prvega septembra preteklega leta se je cenilo prebivalstvo na malo manj kot t^o in trinajst trilijonov.
Špekulanti drže premog
Šrpekulaaitd vpr'earjajo v sedanjem čaaii po*kn*s da koncentrirajo v svoje roke trg s premotgom v Netr Jersey in v metropoli, da potihnejo cene premoga navzgor.
Glasi se, da se soadržuje v notranjosti dvajsetih milj vodne ikanite v Jersey dnra milijona in poJ ion pcenKKga, da «e doseže na trga višje cene.
Francija je dala Nemčiji koncesije.
Francija je nudila Nemčiji koncesije.—V svojem povabilu za vstop Nemčije v Ligo narodov n e omenja meja Poljske.
44
Dutch'9 Anderson baje usmrčen.
Dutch Anderson, os vet-nik Chapmana, je mr* tev.—Truplo, katero so našli v Dubuque, baje ono tovariša mojstrskega zločinca ter morilca f armer ja Hance-a i n njegove žene.—Oblasti' so ga iskale, po vseh Združenih državah.
FRANCOSKI USPEHI V MAROKU
Francozi so prodirli globoko v rifsko ozemlje. _
Maršal Petain bo najbrž pričel zadrževati veliko ofenzivo v namenu, da zmanjša francoske izgube. — Zavzetje mesta Amiot. — To bo mogoče prisililo mogočno pleme, da se uda francoski premoči.
ŽENEVA. Švica, 11. sept. — Frane, zunanji liiLnKtor Briand je objavil včeraj zvečer besedilo poslanice, ki bo poslana Nemčiji ter vsebovala povalbdlo. naj M-.1: sestane z Rriandom, angleškim zu- DUBUQUE, la.. 13. septembra, nanj i m min'wt.rom Clmm'berlaiuom Policija domneva, da je dobila ter belgijskim in italijanskim mi-Jtruplo George 4• Dutch" Ander-niwtroin, da se posvetujejo glede tsona, mori-k-a i z ^lumcia, Ind., ki varnostnega dogovora. Domneva j(. umoril Ben Hance-a in njegovo se, da bo tudi Chamberlain odo- ženo. V torek so namreč našli ob bril Briand o vo poslanico. | Mississippi n'ki naipOl segnito
Ta po«l arnica si a peča le z zapad- (trn p!o skrito med bičevjem. no mejo Nemčije, ne pa obenem'; Pit a.skava je dognala, da so las-z mejami Poljske Ln ČehoslovaakeJ je. zobje, višina, teea in drugi in-Zakteva predvsem da ^bopi Nem- j di vidua lini znaki v polni meri dd-čija v Liigo narodov, predno bo govarjali opisu, ki je bil raizposlan podpisan varnostni dogovor, na-|iz Atlanta jetnišnice ]>o vsej de-kar se bo pozneje, jx>d nadzor- želi.
dtvoni Fraaicije, skli nilo dogoVo- Mož, ki je refo ti, da se piše re z iztočnimi sosodi Nemčije, Po- George DaP.cy, je prišel v East ljaki in Ceh o«! ova ki. {Dubuque pred dvema tednoma ter Tukaj pravijo, da si nemški zu- j^ nastantiJ v neki privatni hiši. na nji minister Stavresemann od- < I mel je $1.100. kovčeg in dva roč-krito želi sedati se z .zunanjimi j na kovč /ga. Izginil je, potem ko ministri zavrianikov, da jim doka-;je Vcč dni obiskoval salone ter že. da Nemčija miroljubno ra«z- puwtil v svoji sobi kovčege. položena. Tukaj pa niso še talko j Zadnji torek sta našla dva tu-trdino u ver jen i o miroljubnosti. To'rista«. 'ki sta postala- pozorna vsled Aelja prav posebno o zastopniku čudnega obnašanja majhnega psa. Poljake in ČehorMovaške. Imeli tiuiplo mrtvega moža med bičev-j ho sestanke s Chanvberla:no»m in| jem. ZdraxmJki niso mogli najti čeprav bo slednji očito zahteval, nobenega znnlka. iki ^ kazal, da je da se tiče vamio-vthi dogovor le bil mož umor jen tir se domneva, zapadne meje Nemčije, — ka t eno da je po^/ročd smit akutni alko-slališče je Anglija že o«l ne»kdaj holi.roem. ilož je imel pri selbi žep-zavzemala, — je dal Poljaikom in'n0 uro, a manjkalo je clcmarja. Čeh o'lo vakom vendar zagotovilo,! Ko »o rbflaisri preiskale kovče-d« ne bo imel nič proti trimu, če|gc, >o liašlc a- njih čudno mešan i-skilcne nemška država najboljSe Cc vsako\Ttnega blfeiga. obleke in dogovore s svojimi iztočnimi s^o-' y di v kanah. Vsi identifikacijski se di. znati v oblekah so l/Ji - odstra-—2-' njeni.
i v Ko so ji pokaza,Ii Ander onov cirkular. j<* rekla ženska, pri ka-:teri se je nastanil "Daley", da je j 'te opis i tega muza. Tukajšnje
na. pogovor narodov truplo ima br^o preko cn^a
__joče-va an plomibe v zob »h so iste
rKot pri Andersoaiu. Soglašata, tudi višina im teža.
(leor^re Andersona, tovariša Gerald Chapmama, ki čaka seidatj na izvršen je smrtne obsotlbe radij •umora nek etra po J k* i sta v Connec-ticutu. so iskale oblasti izza umora P-.-n Hand «-a in njegove žene v bližini Mu-ncie, laid, v pračetku a\*gu-ta.
Chapman in Andretson sta ušla rz Aitfainta jetnišnice. kjer bi morala odsekleti dolge kčitzni radi vc-ŽENEVA. Švica. 13. septembra.! likrga po^tuvsga ropa. izvršenega Zavezniške cstlc so |kxs1«1c včeraj. v New Yorku. Čeprav nistrov ter nemškega zunanjega ministra v pričotku prihodnjega me-1 »ca. Ne določa pa nobenega •sedeža za to konferenco.
Nemčija povabljena
Zavezniške sile predlagajo sestanek zunanjih ministrov v pričetku prihodnjega meseca.— Pričakujejo odločitev Italije. — Mussolini je dal svojemu odposlancu navodila, da jih obrazloži v Ženevi.
QLA8 NARODA", TITE BEST JUGOSLAV ADVEBTIRINf
ki j bil nastavljen na zadnjem i zborovanju.
Zavzemal se je za separatne dogovore koj pričetek 'kateregakoli Malo vrjetno je, da bi poslanci spioenega dogovora z izjavo, da
izročili povabilo zunanjemu ministru Stresomainnu pred torkom, kar še vedno manjka obvestila glede namenov v Itatliji. tikajočih se soudeiležibe pri konferenci. Osta-
bi regijona'ni dogovori, če bi se jih pomnožilo, dosegli iste rezultata kot jih skuša doseči protokol.
RIM. Italiji, 13. septembra. — Ministrski predsednik Mitssoilini,
li zavezniki pa ne dvom-ijo. da se,ki se vrnil danes zjutiraj bz ei-bo glasfl odgovor Italije zaBoVo-l vitaveehhia. kjer je prisostvoval
j zaključnim £fttzn>m armadnih ma-FVancor^ki zunanji/ minister | nevrov, se je posvetoval včeraj DriaJid je odpotoval včeraj iz Že-jpopoldne s potliajnikom z« scunanje ncM.'! v Pariz. I zatK rve. Grand i jem, 'ki je prišel iz
Japonski poslanik baron Išii, je j Ženeve, da informira m in is trske-imel -\iearaj nagovor na zborova-lga predsednika glede zadnjih raz-
nje Lige narodov teT je Kjavid. da je njegova vlada prepojena z idejo miru in da bo študiral v Ženevi Se nadalje vamolsfcm protokoJ,
vojev, tikajočih "se varnostnega dovora ter glede bUžajoeega se sestanka mtad zavezniškimi •zunanjim manitnom Stil^Kmlaittiom.
PARIZ, FRANCIJA, 1 3. septembra. — Francoska ofenziva severno od Uerga reke napreduje hitrejše kot je nameraval maršal Petaifi, a bo nekoliko zadržana v prihodnjih dveh'dneh, ker želi Petain nadaljevati s svojimi uspehi s prav tako majhnimi izgubami kot jih je imel dosedaj.
Mesto Amiot, politično središče Beni Zerual plemena, je bilo zavzeto včeraj. Posledica bo najbrž predaja tega najbolj mogočnega plemena med in Uerga reko. Ce se bo to zgodilo, se bo uda-^o prvo močno pleme.
Beni Kuriagej pleme, kateremu načeluje Abdel Krim, se ni hotelo umakniti pred Španci pri Albu-:emas zalivu, čeprav so starešine sosednih plemen oklenili, da bi bilo boljše umakniti se pred Spanci ter
se boriti proti njim v gričevju. Beni Kuriagej so sklenili ostati v gričih, neposredno za španskimi utrdjbami.
Abdel Krim, ki je sprejel odlok starešin, je prestavil svoj glavni stan v Sidi Eberke. Pozornost "rancozov se obrača sedaj na zavzetje Cečuana od ;užne strani. Domneva se, da ne bodo mogli Span-: i, ki so sedaj oblegani v Tetuanu, sami zavzeti Cečuana.
PARIZ, Francija, 1 3. septembra. — Francoska ofenziva v Maroku napreduje izvrstno, kajti francoske čete so zopet zasedle celo ozemlje, katero so zpraznile zadnjega maja ter napredujejo s svojim pohodom. Marokanci pa se umikajo proti severu. i ako se je glasilo v oficijelnem obvestilu, naslovljenem na francoski narod.
V Prvikrat je nudil včeraj oficijelni komitej defini-tivno idejo o obsegu operacij, ki se vrše. Omenja :dem skupin čet, ki operirajo na šestdeset milj dolgi fronti. Na ta način je javnost prvikrat izvedela, v koliko meri je ta kampanja podobna resnični vojni.
Ministrski predsednik Painleve je rekel časnikarskim poročevalcem:
— Napočila je ura v Maroku, ko je morala Francija proti svoji volji pokazati svojo moč. Novice,
ki so dospele semkaj s fronte, kažejo, kako skrbno so bile operacije pripravljene in kako so jih izvedli v polnem soglasju z mornarji in vojaki Španske. Ce so naši nasprotniki smatrali za slabost velikodušnost, s katero si je Francija prizadevala zopet uveljaviti red brez prelivanj krvi, je napočil sedaj čas, ko bodo spoznali svojo zmoto. Sila Francije.bo uničila vse ovire.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.90 2000 Din. — $37.60 5000 Din. — $93 50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej; 15 centov za poštnino in druge stfoske.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje ^"Poštni tek orni urad". '
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50
300 lir'.......... $13.80 1000 lir ..........$44.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po IS centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna babka? v Trstu.
Za ^ošiljatve. k! presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ
.LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja M večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati nstaačne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar t roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Portal Meuejr Order ali p« New York Bank Draft. . ^
FRANK SAKSER STATE BANK '
82 Cortlandt Street ^ New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4087
GLAS NARODA, 14. SEP. 1925.
GLAS NARODA
tflfiOTOTC DAIbT)
__PmJUišM by
BUOVJDflO FUBLMHtTfQ" COMPJ9TI (A Corporation)
Louis Benedik, trMiirir
tUm of burinw of th« eorporation and addreeeee of above officers: W Cdrtkottdt 8ts Borough of MinfiptUn, Mew York City, N. T.
" G L A 8 NARODA" "Voioe o/ People"
Išsued Every Hoy Except Sunday* and Holidays*
Po eele eel/e M m ImmtAo
Kanmdo__, „, .00
po/ bto LL-jili'__
ta Mrf leta----'--: I i JO
Za Norn Torkea teloleto — &.00
Za pol lot*___:-:-'r--T i960
Za nioeemstva to eelo loto_ $7.00
Za pol leta_______$3£0
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Oloe Naroda" Uhaja vsaki dan ieveemH. nedelj i* prasnfkoo.
popU bree podpise in osebnosti, se ne priobSnje^^. Denar naj ee frlagoroU poKljati po Money Order. Pri tprenembi kraja narofini fesr, prosimo, da as nam todi prejšnje bivaUtts n—nani. da hitreje ' " * najdemo naslovnika.
h A 8 N A B O D A", 82 Coitlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortland*. 3676.
venski cc-rkvi v Brookljmu, da mu ni niče&ar znatnega o nabranem denarju in da ae vse, kar se vrši, vrši brez njegove vednosti.
Jerolom nabrane svote je začela liti voda v grlo.
Moralno in iko to v.-, k o so bili prisiljeni javno pojasniti, tla škof ne dovoli brouklyn.skiui S to vencem cJovcnske cerkve, dodcler se bo zanjo kolek ta lo oziroma agri tiralo v imenu bdovenstkrh frančiškanov.
To j j bila prokltto trpka zaušnica takozvanim cerkvenem in katoliškim možem, toda voditelji broaklvuMkik cerkvenih in katoliških moz imajo strahovito trdo kožo.
Tc škofove zaušnice ^o se ot :pli kot se otriibiio veselice, pri kateri bi ne igrala poglavitne vloge.
Edinole zakon ji ni Ivil mar. Za vraiga se ni hotela poročiti.
V svTeu ,'r bila pa izredno do-lra in bogaiboječa in najbrž je vshdtega tudi šla nekoč k -povedi ter razodcla duhovnemu očetu i vejo srce.
Dobremu duhovniku se je delala kurja polt. ko je poslušal rgodbe o nj inih pikantnih doživ-ljajrh.
Ko mu je vse razodela, se je glolKvko zamiol VjU-beznjivo, napel preteee vpVa šal:
— Ali vcn. kaj bi ti lahko s tem zaslužila, hčerka moja?
Razposajcnika se je pa na-mith-r.ila "ter mu zaupno rekla:
— O vem, častiti oče. o vem
tlirčmka, n* L lcM; M>.rija Vid- hi l( pr^kurjača. 3 me—ee - Ivan v Ojječah. Srečno je prispel do imvali-l hiralec, let;
prvih. diTlh de.laveev, ki sta se na-' «»«drma Ba
let.
nek« j okneipčila. Nato je še pojna-j ---
jral dela ve eni pri nevarnem delu.
za denar.
Kot« /no. je Nemčija jako na-l-ndna dežela. Kljub tennu. da ^a o.lvetnskova na jjrodueira naravnost čuda tehniki . znan« ^ii w umetnosti, se tu-ne bruni innportira.ti iz družili deč<-tl. kiir je debrega in po-
se še iM'avočassi>o uniakmili. Joško Rejnik je skočil med štiri biVkv*-. misleč da na varnem. V ten-trenutku .K« pridrvela iz -trmine
poconi -pijačo, je marsikdo pr^el iz RrookJvna oiziioma iz RkJge-jga dela drče rftjjot. Vsi trii wooda v New York k slovenskemu cerkveni mu opravilu, prohibici-ja je pa tudi temu napravila konec.
V nedeljo dopoldne jc dolgčas v New Yorku. povprečni slovenski Brooklynčati. pre k maši, ima pa nava«do priti šele ob eni ali ti veh popoldne domo v. *
Toda nekateri naši ljudje si znajo pomagati.
Kaj kmalu so dobili v Brooklynu slovenskega frančiškana, iki jim je vsako nedeljo bral mašo. Po maši je bila včasi pridiga, včasi je ni bilo, kot je pač naneslo.
Domov grede so se verniki ustavljali v -kkubu cerkvenega pev-eke^a društva.
To društvo se je imenovalo ter se še imenuje "Danica", in "Danica" je gojila razetn cerkvenega petja tmidri neike vrste pijačo, ZDRAVIJEN JE LJUBOSUM-
NOSTI
V "Revme di> Psvhologie" jiri-
ro zraku smreka., zadiha Kc«nikn. cboujc pavi l>sor Laumonier naj-iv hrbet ter obtičala med bukva- nmtli inv-jštt n-eer»t za Owulravlj:'-mi. Rejnik je bil takoj mrtev. CH1 nje ljubosumnosti. Recept jc eno-1
newyorakein Downtownu je vladala suša, brooklvnSke slo-venske eerttvcne potoožnosti so bile pa v teisni zvcizi z Daničiuimi dobrotami.
Kdo bi torej hodil v New York k masi, ko je imel vlehlrrni tako-rekoč doma vsega na razpolago.
Cerkvena stranka je v gotovih ozirih jaiko elkonomična
Treba jc bilo plače vati rent za maše in litanije na eni vtrani, na drugi strani pa vzdrž nrati ' Daničinc" pi*ostore ter se obenem še bati netpričakovanega obiska prohibicijskuih agentov, ki 4>i spustili žlahtni sok po kleti, oziroma bi ga odvedli na polieij^ko stražnico «a svojo lastno uporabo.
Enkrat so že imeli .sitnosti ii- nerodnosti, vdru^ič pa suhačl ne poznajo nobenega pardona.
To so temeljni vzroki agitacije za slovensko cerkev v Brook-Ijdu.
Agitatorji, ki so sprožili to idejo, so bili jako n-^gaiantni in ne-kolegijalni.
Vedoli so, de bi »lovens&i božji hram na Osmi v New Yorku takoj propadel, kakorhitro bi se njihovi nameni uresničili. Pa nič zato. šli so precej ikorajžno in odločno na delo.
Ne da bi vprašali prej pristojne cerkvene oblais-ti za dovoljenje ali že vsaj za pojasnilo, so zace'i dvostroono agitaciji: pri razposajeni mladini in pri starejših, pobožnih ljudeh.
Miadini so predoČili krasno dvorainj ,pod novo 'slovensko cerkvijo, kjer v najzgodnejši jutranji uri ni notbene policijske ure.
iiejnim so izsllkali klet, polno dobre in «poeeni pijače.
Zares verne so pa prepričali, da se -jim ne bo treba vsako nedeljo zjatraj voziti v precej oddaljeni New York, ker bodo imeli elovensko cerkev.tik pred nosom.
Agitacija je bila uspešno začeta.
Dajali oziroma posojali so vsnni katoličani, 'kaiterim je bilo v New York predaleč, dajala je ple-saželjna mladina, in dajali so tisti, ki so se ga hoteli sempatja do mere ali prako mere brez policijske kontrole naužiti.
Takole se je nabralo nekako pet ali šest tisoč dolarjev.
De nar je bil v varstvu cerkvenega pripravljalnega odbora, ko-jega misli so vse prej kot cerkve«.- in kojeiga načrti so vse, edinoHe katoliški ne.
Toda kot smo že v prvem članku omenili, so naši dobri rojaki frot -slama. V njih se hi^ro razjvnanie narv^Lušenje, \isoko zaplamti, in mahoma je vsega konec.
Na cerkev so hipoma pozabili.
"Wirniki so se 5e naprej vozili v New York na Osmo k cerkvenim pomoinostim, plmačeljna m lani una je imela v "Daničini" dvorani svoj holadri, vinažejni element je pa dojbrl v "Daničini" kleti, kar se "zadovoljnemu Kranjeu" spodobi.
In pri tem bi .ostalo, čp bi ne bil "€Ma« Narod®'na izrwno proinjo nekaterih pobaral« kaj je z nameravano sip vensko ceribvijo in kaj je z denarjem, ki je bil v ta namen nabran.
Darovalci so se začeli aanimati za darotvani denar, in temu so tledile dolgovezne seje, kojih prvotni namen je bil nametsti darovalcem toliko p«4ca v oei, da bi nikdar ne iaprojgledali..
Seje in debate so »se tfldole kot romanje v svetto dese«o. 04n4>-niki denarja m bili jako - radodarni — ml, da le 3 frazami, ne pa z
Toda j je priilo nekemu na misel, da je ieJ vprašat Škofa glede slovenske cerkve.
_ Sksti m ne-ye nio kaki Mi«rM#
10. tzvečer so ga prinesili po stttrm -11 i v Ogeče. od 'koder so ga od peljali v Laško.
Tragični >lo.jroeci jxrev^el jKV-a mtA-o po -bohrvaitski -jezik dr. Aleksander Sto.pčevič je imenovan za rednega profesorja na filozofski fakuiJitnti ljubljanske univerze.
Smrtna nesreča s puško.
Te dini je posesrtniški -^in Gregor Mesni r pri 8v. Primožu nad Mu-to ipeljad dvokolenni voziček po hribu navzdol na njivo, da bi naložil žito. Na voku je imel v rjuho Kavito lovsko j>u»ko, katere ceV je bila obrnjena proti njemu. Vrti cd trei-^etnja \*o«zička se je nabasana pudka nai nkrat sprožil in je sttrei izodel Mesne rja v trebuh, da je o>sta4 na me«tn mrtev, voz I>a je zdrčal po hnibu Navzdol ir« se prevrnil; pri temi je padla v rjuho zavita puška z vozička. Ko je M!:wnerjev oča prišel čez pet minut na mgiVo, da bi pomagal sinu pri delu. je našel silna že mrtvega. Domneva se, da je Gregor Mefcnetr vzel lovsko puško seboj, da bo ustrelil lisieo, ki so jo nekaj dni poprej opazili na njivi.
Utopljtnec v Ljubljanici.
Iz jetaa pri Fužinah so potegnili moško tnoqpflo in ga prepeljali po ogledu orožnikov v mrtvašnico v D. M. v Polja. Utopljenec je star okro« 25 Ht, precej veHke poMa-
meniibne.ga.
noi\o-1^lbita v valin star«Khmnili Nlniv, jc zad- grai'ski in gospodarski razlogi, nja let^i jabolko razdora med Tur Zato predlaga sedaj komisija, čijo in Anglijo. Obe di.eeli si ga ^iaj ostane vv nadaljnih 25 let in se ugo-vojno so prisodili Mosid prvotno 1 ^ ka'.nim zahtevam Kurdov. Franciji. Toda mosiAaki vil a jet Kt>">Uiji namreč misli, da bi, ve-obdluje nsi petroleoskili vrelcih. Te si je zaželela Angiija v pre-ivričamju, da bodo nekoč -rgrali š-veliko vl'»>go v borbi suprema- * va ra.ie prišla pod Turčijo- kot pod angleško suvere-i t * to. č;> iii kon-rola Zveze naro-
j'o^rodba med Veliko Britanijo iu Iralkoin. Koiiiisi-a pač nima nobc-v samostojno a-v Mezopotamiji.
•ijo brit-kega imperija na meirjii. Tako j > prišlo, da se je koncem -vetovne vojne pri sklepu premi r m>?a ;-aupa.n.;a •a Turčijo v ^ludrosu Francija! rabskw državo d povedala mosulskrmu vilajetu '^geriri misel, naj podaljša
Anglija svojo pogodbo z Irakom se za 2-"> Uit.
Ni verjetno, tla bi bili Angleži kaj po-i-smo zadovoljni z ugotovitvijo mo^ub.ke komisije, da je
v prid Angliji. jZagotovila -i j.- i • •nočno udeležbo pri petrole.pki •ksplojutaciji. Brit^ke čete >0 to-•ej zasedle vilajet s prisiljenim privoljenjem turški' vlatle.
V. indar anur<-rska via la nikoli tli marala priznata izvršenega či-ia in je pobijala legitimnost zasedbe. Zato je prišlo večkrat do vojaških op racij na -turško - i raki meji. Dvakrat začrta direkr-•a pogajanja med obema strankama niso pnivetlla do nobo:i»'ara •ozultata. Kon'no ji. prišel lsvni v ^•ptembru tel -por ]>ri-d Zvevn, narodov. Obe vi: L- Hta izjavili.
ha
!'!i in umi-i en stvor. Tudi
!a bo ita priznali od!(-čile\
Zv..-dia-
;h nadaljevanje mandata ne zapeljuje previ>a j jih je samo zn !• to 1021 Mta' Ti T) milijonov fiui-Vov sterlin-rov.
Ali s., bodo zadovoljili Turki z nio/.no končno izgubo Mosula, ki j.- za n.i h vprašanje naeijonalne-ira pre-i i za. i 11 se d:di odpraviti s T- a!oničn::n za t rH lom, da uživa--iinpiSijo domačinov, je tudi \ i !:k:i vprašanje.
'e. vendar vztrajali na i.etraluo razi Lenih, vidikili.
Anglija je smatrala prejkoslej ta jt ino-ulsko vrrjusanje s pri-'c'opitvijo tega vila j. Ita Iraku ^ uaVlu že rešimo. Dopustila je 1? roravilo meje. ki mora 'biti čisto
KAJ SO DRUŽI?
Druži, katerih vstaja na llavra-nu povzroča francoski upravi si-
-mi-lu želj in 1 rijskt*ga mandat»kega »»zmnlja toli-
'okalnega ztuačaja \ pot
ipravEli na tciix»t vprašanje.
Z\i iz:i .narodov je imenovala nos bno komisijo, ki naj na lieu : koV;' a v e?n^rarir' l>1,rkto- XJil,°-ine^ta prouči mosulski problem in zvezi z izčrjjnim poročilom 01110-,J^oči zjivz.ti kon'jio sta!išče. To komisijo so s.-tavljali bivši mad- U>ta 1,,1B v Kaini l,r"-li,sil ■žarski ministrski predsednik Te-,JO mkarnjUMJ°- Vl"ra drži svo.ie tn.i-
leki švmUki »»o-il:i 11 i 1.* V Rjiimmi. nasti-hi njeni j.ristaSi so prihajali
ib prebivalstva. Turčija ]ia jejIco pravzaprav kako
hote1:! -pravi; i na iaix-t celotno! U"dska'pleme, marveč nekaka ver-
iska občina, ki seje počasi vsled pre-ovt p ore »'k a z druin>verv-i i/obli-
va zgodovina je stara koma i tisoč ! let. ker je sekto ustanovil šesti ka-* lit" iz rodbine Fatimidov. ki se je
je bila tako ljubosumna 11a svojo f-csiiro, da so jo morali zapreti v zavod za unioibolne. Tam so zdravniki tifto^ovLli, da je bolna na jetrih. Po par mesecih zdravljenja z mlekom, je deklica popolnoma 0-krevala. Ne>koči za njim. jra pot. igne 11a suho, polog-lic na hrbet in začne poleir njega premišljevati. Prihitelo je nekaj radovednežev, ki so g.t viprašali: Kaj čalkaite? Zakaj ne poizkusita oživeti tega črto veka ? [Ad oživlje-aije je prexlpisamh IG pravil, se jc odrezal reailec s posebnim naglasom. Poznam vsa ta pravila, pa se ne morem -trenutno spomniti, kamero je prvo. Med rti im pa je prišel k sebi oni gospod, ki je padel v vodo. Slišal jc zadnje besede in rekel Mlabotno: Ali je med va,sami pravili požirek .žganja ? Reši-lec odgovori; Da. gotovo. TT.top-lj nec: Potem drugih pravil nc potrebujemo."
Pasre pokopališče za samomorilce
Gr3ka viada je izdala naredbo. po kateri se bodo odslej samormo-rilei pokopaval i na prostem. k>r «0 metaili v jame piše. Vlada misli, da bo na ta način odpravila epi-
ve,' srednje močiti ter je bil oble- demtjo samomorov, ki vladajo r fea t tw&9tlyo dbiko i zdeu- de^efi. 1
Časopisje poroča, da bo odšlo v Anglijo več uglednih in bogatih Anuri'kanecv, ki se bodo tam z.t stalno naselili.
ALi si uigledmi in -boga-ti Ameri-!;anci ne mor »jo izbrati kake drugi- dežele
Iz zadnjih poročil je namreč razvidno, da je še sedaj v Angliji nad en milijon ljudi brez dela.
Takozvano -lovensko katoliško časopisje v Ameriki naznanja, da se pater Kovorta tr ni vrnil. Ko e-e bo pa vrnil, bo prepeljal seboj pet slovenskih frančiškanov.
Dolgo časa jih izbira, in ko jih bo izbnd, ste lahko sigurni, da bo izbral sebi primmoe robo.
Nato jih bo eno ali dve leti mu-širal v svojem čikaškem farovžu. Nato jih bo 'j>o^lal v t'.ste slovenske naselbine, kjer je njegov ugled precej ogrožen.
Redili jih bnste pa dragi rojaki.
Lz Wa.shin.irtona poročajo, da ima predsednik Oooliclge senčno mrzlico.
Ni čuda! K-oliko prazne slame :r» sena se pa premlati v "\Vashing-t o.nu.
V Grand Rapids, Nebraska, se je poročil 87-lrttni George Bran-ner z Mrs. Marj' Omi^bv. Možak •se je udeležil državljanske vojne ter je bil za svoje junar:tvo več-kmt odlikovan.
Toda vsa tiKta odlikovanja niso ni"~ v primeri z odi kovanjem, katea-ega bi mu mortali sedaj podeliti vsi obendovaJei junaštva.
Ni namittč malenkost, srtopiti s 97. letom v zakonski jarem.
111 itn
švedski poslanik v Riimmri-ji AVirsen in belgijski jiolkovnik 1'aulis.
Potoni ko jc 111 sestanku v P»ru-sidju okt. bra 1924. prišlo do določitve za'asue demarka/'ijske črte med Irakom in Turčijo, so sr /'vezmi delegati podali najprej v London. dji:>i vse 'narodnosti in vse >io> prnbivail>t-va. Njihovo delo jc srdaj končano. Komisija je že predložila svetu Zveze narodov '•/.črpno poročilo in svoje predloge- j
Mosulska komisija je predvsem ! zavrnila tairško zahtevo no plebi seitu. češ da pomešanost probi-valist v a (po aaigVšiki stafristrki jc v Milajettu 4nO.000 Kurdov. (16.000 Turkov. (i.">.0t)0 nestorijanskih kristjanov, 1S.0C0 Židov) in nje-
j najin <»• iz lačnih vzho.lnih redov. I Xasflili so -r končno ob Lil>anonu. j kjer stanujejo njihove tri skupine. Ilavran, ki je sedaj pozorišče vstaje. se je priljubil Druzom zlasti od priznanja avtonomije libanonskega ozemlja pod krščanskim gover-nerjem leta 18C1. Od takrat so se številne družine Druzov preselile z Velikega Libanona v Ilavran, — kjer je dant .-> (>0.00<) prebivalcev -Drtizov, v Libanonu šc okoli ."»0 tisoč in v Hermonu 1"».0')0. Drtizi žive j>od voditelji svoje vere v fevdalnem družabnem redu. Druži se [ogibajo vina in tobaka, ne poznajo : mnogoženstva in odklanjajo prede--t:naecio vero :-'lami.i. I-{(>tako }»a tudi molitev, katero smat^oj« za ! nedopusten poskus vplivanja na božjo voljo. Ozemlje vzhodnega Ha vrana uživa po pogodbi s francosko mandatsko upravo dalekosež-110 avtonomijo. Druži so bili vedno
gova niaka politična in kulturna element, ki se da težko vladati. — izobrazba onemogoča plebiscit.»Druži so posebno dobri konjeniki.
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseli delili Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtočnejc in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika.
Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
*'Special Interest Account** in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je.
j
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA FOSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, Hew York, K. Y.
!
GLAS NABODA, 14. SEP. 1935.
[ALOJZ JIRASEK:
FILOZOFSKA ZGODBA
(Konec.)
Preden se je še Praga udala in pre«len je prišlo do tega žalostnega konca, se je vrnila litomišcljska pomoč.
Ctotspodična Elis je vpraševala previdno po svojih študentih, če jih tam ni morda kdo videl; toda n ill-e ji ni mogel dati za žel j en epa poročila. Filozofov ž njimi ni bilo — gtovo >o šli na barikade in tam bdCd pdli ali j.a -o zaprli in postavljeni pred sodišče. Bolj od E-3is sta žalovali Marinka in Lenka.
Lenka kakor bi kaplje krvi v lien ne imela, neprestano zamišljena, žalostna. Nikogar ni imela, komur hi mogla potožiti. II gospodični Elis ni smela, zakaj odkar je stric oho) fl, se ni »ranila skoraj korak »nI hiše. Ona je morala predvsem Rouhinku streči in pri gospodinjstvu se ji tudi ni olajšalo. Toda ne teta, ne Lotinka nista mogli ie-ei, da bi le z besedico potarnala ali da bi pred njima zavzdihnila.
Gospod aktnar je resnično in nevarno zbolel.
Vse to j«' imela tista konsiucija no "ti. ka'kor je žena RoMericirpo vedala. (Jospa županja se je vrnila z da:'.išega izP°lni,° ^ k beliti. Tiho, neopaženo je prišel, in ,C'ino hrepenenje. Vavrena, doktor prav tako izginil. medicine se je ženil, k oltarju vo-
Sledečega večera Leučina kamri-deč ^upnikovo nečakinjo. Njuna ca ni slišala več tihega, bolestnega 1Jubezen j'c bila tak<> mlada in sve-ihtenja. Svečiea je zaplapolala in ** kakor takra*> ko sta se shajala pri njeni luči se je sklanjala dek-,ob nedel^'kih popoldnevih v graj-liea nad lističem papirja, kateri ji skem l)arku- ImeIa *ta poste celo je naznanjal, da Vavrena živi, da tam z Savskega. Fribort. srečen je srečno pobegnil in da prav kma-.in »»dovoljen je prišel z Marinko
lu v pismu več naznani. jin smeJf dcJal: ~ Bil m» za <*ru-
* * * , ga, prijatelj, ali te usluge ti ne
Praški vihar je bil zatrt, začela •morem Povrniti, kakor tale figura so se zasliševanja in kazni. |tu kažc> ~ in pokazal je na svo-
Špina je imel že vse za sabo. — triletnega okrogloličnega fan-Tam kjer nedaleč samostana "Na
tica.
Slovanih" stoji kamenit križ, tam I ^»P* aktuarjeva, dasi povab-Jpočiva v grobu z drugimi bojeviti- ljena' ui l,r551a na svatbo-ki, ki so padli na barikadah. Dolgo | Le'>a' bo?ata "jena hčerka še se ni trapil v kuti, ki ga nikakor ziner™n ni našla ženina. Čakala je ni veselila, temveč je moral ž njo velikt>7a S^P0^ najmanj doktor-
v večnost.____j Ja- Ali ni ga bilo in lice ji je vene-
Preden so minile počitnice, je lo bolj in bolJ' dokler ni postala zadela gospo Roubinkovo in njeno ko^ginja gospodične Elis. hčer velika žalost. Gospod aktuar ' Ta se Je Pr*selila k "svojim otro-je odrinil na drugi svet. Kdo ve, a- kom'' in t4'«41 ni obžalovala nikoli ni bilo res, da je bila temu vzrok 1L Pripovedovala je zdaj češče ko ta preklicana konstitueija ? Odšel l>re-išnJe r'asc- kako .ic imela e Pri Vavreni živela, ji je
Ko SO to reč Rouhinku povedali, "imenitni" sliki kralja Herodeža, ,Pri51° l,ismo> za katt>ro Je se mu je zjasnilo lice in dejal je: j k"toro je tudi na postelji često in cel° *«U*etico plačati. Kaj je, — No, bo vsaj spet red! | tolikokrat prijetno zaba- mos,al,u m so mu preimenitno go-Elis in po njenem navodilu dobri j vaI- Lenke ni popolnoma pozabil, ^i. — N, m. treba več otepat, kru-prijatelji so irdili, da sta njena ; določil ji je skromno vsotico. ker 1,a 111 cezane' ~ ic P1Sal med dru"
filozofa odšla na počitnice, vendar,mu je tako skrbno in zvesto streg- ,gira-
. * -i i * -i la —Viirjamem, — je omenil Va-
se je tnpatam govorilo, da sta sla 1U- | J
v Prago in tam ostala. I Imel je slavnosten pogreb. Nebc- vrona> zdaJ ima I)ar' okrogla, rdeča
Roubinkova je v razgovoru o ti Bog ni dodelil gospodu aktuar-,lica in I)OŠtcn trebušček in ne vza-ptvari s prijateljico menila: veselja, da bi dočakal dobri red me vrokc dru?e kn-"?e kakor bre'
spomma. i
vir.
— Prav je povedal Iloubinek, s; Bachove dobe blagega . tem Vavreno wird noch ein schlech-!Zato ^ ^ poklical k sebi, da se | >~ In >1, ,sflca dvta.jlsdtices. še pisana fes Ende nehinen. raduje z Žižko in cesarjem Jože- ni »splačal.
Minilo je par dni, pa nobenih !ki & po njiii thin cerkev za' Na sveti veCer' ki je mladi poročil. ',spomin. — .doktor prvikrat z drago ženico
Ponoči, šestega dne po vrnitvi I ^ počitnicah je bilo na stano- jp^noval, je dobil od Friborta pri-nemške pomoči iz Prage, se je na-|va"ju gospodične Elis manj hrupa srr'no Plsmo> v katt'rem je našel gh, zbudila gos,»txli.-na Elis. jko prejšnje čase. Ni imela nobene-;tudi velik<; popisano polo. Na čelu
Slišala je prav tako trkanje na «a filozofa in je sprejela na sta-j J*e stal°: '"Tovariši!" vrata, kakor je nekdaj trkal Fri- j "»vanje samo tri majhne šola reke. I ~ To -ie Prvi P^-pis oklica, ki bort, kadar se je pozno od Prenca Vendar se ji ni tožilo, da, bila je!sva Ptvd Javnostjo ma-jah-s se-vračal. Mislila je, da so bile živali- zadovoljna. Davna želja se ji je , Javljala. Našel sem ga na dnu svo-IN- -Ulje. ali en j. trkanje «e zasliši l>da izpolnila. študentovske skrinje. Gotovo ti
i, nova, hiitiro, urno. I Predlagala je Lenki, naj se k »bo p"jeten spomin na one čase, —
Začela se je tresti. Tnidoma je P«»li ^ ž njo živi. Ovdovela'j'c Pisal 0 nJem Fribort. vstala ,se naglo odela in hitela doli Roubinkova se je na videz J ~ Seveda, prijeten! Takrat >rva
{kolikor je mopla. i dolgo ustavljala, nazadnje pa je naSla «tarem drevesu; veš
— Krio je?"— je vprašala s tre- lo odnehala, saj je bila Lenka tu-jLonka- Zda^ imava tudi tako gnez-sočim glasom. (Ji gospodični nekoliko v sorodu. !deee in prijetno ter sladko je v
--laz. gosuodična Elis, Fribort. ! Lenka je živela novo življenje nJem-
— Sveta De\ iea ! — Odprla je «n ji je prisrčno stisnil roko
z tlobro, postarno gospodično, kate-in ra J' bila prava mati. Pogosto
Pri kraju je filozofska zgodba,
sam zaprl. — Pojdimo hitro gor! jNta zdaj scdeli sk>»Paj v zaupnem spisana v prijazen spomin starih Ko je napravila luč, čudno da ni in iskrenem razgovoru o rajnem in za srčno veselje mladih, katero zakričala od strahu. Ta cvetoči jstncu in o Vavreni. da bi prav obilno bilo, avtor te kro-
mladenič. kako se je izpremenil! ! Po počitnicah je prišel Fribort nike odkrito rad želi in vošči. Shujšal je, obleka razcapana, za- 2 očetom prosit Marinčine roke. ma/.ana. 1 ^ama je seveda rajša sanjala o
— Ne bojte se, nič mi ni, le groz- (doktorju, ali Fribort je rajši izvo- Kongres francoskih socijalistov. no se in laeen. Bežim iz Prage četr- 111 vfliko krasno posestvo v zlati ti dan, moral sem se skrivati — sk- j Haui in tudi ni zametova-
mn hitro kaj jz iz Madžarske letno kakih r>00.000,-000 zlatih kron in da je od tega odpadlo lani na Avstrijo 279.0011-C00. dalje da odipaile od ceiloJcup-ntjga izvoza madžarskega sadja tn zelenjave (1.456.000 q) 1.020-0W) v državah Neva-zb«e.4a-ves). je pozval člane tega odseka ware. Takoavani koruzui pas iz-v Washington na sejo due 1. no- kazujh največji razvoj v rabi ra-vemibra. Svrha otlsekovtiga posve- diofonov. tovanja je v ]>rvi vrsti, da se za- '
ene delati na zakoniku o inozem- MATERINSKE POKOJNINE V
eih (alimi code). Poslanec Jolm-
MICHIGANTJ.
bi pa n?ti ne mogla nuditi kredi-; no. d i je Av-trija vtem m emi^ lita ker ji primanjkuje gotovine. Kar nem carinskem boju z Madžarsko močnejša. Oe se posreči zlomiti madžarski odpor in ustvariti zdrave temelje gospo :lars;kega življenja, se približa za Avstrijo in v>o Sredasjo Evropo teižko pričakovani tre no t» Ik. ko b,"» mogc.ee urediti gospodarske stike med novimi državami. Za'o je razvoj carinske vojne med Madžarsko in Avstrijo veBikega pomena za vsn Srednjo Evropo, zlastti pa za .Tu-goslavijo in Ceili osi o vein sk o republiko.
sa. Kolikor mogoče tiho je zbudila ;kira spremstvom po Marinko, da jo Marinko in hišno gospodinjo, ka- kakor sv°j° lJubo žcnico odpelje, terima je na kratko vse povedala. IIz Pra&e je prihitel gost, Vavrena, Obe sta se hitro oblekli in hite- kl ->e Darinko* oltarju peljal in mu
li gori. Ko jc Fribort Marinko za gledal, se ni prav nič na mater o-
je bila za družico Lenka.
Ko so na ženitovanju bili vsi do-
Otllbor !za resolucije, ki ga je izvolil soeijali.-ftični kongnes, je u-Videl. da rri mogoče izdelati enotne resolucije, za katero bi glasovali vsi ddlegati. ,Zato je predložil kongresu dve resoluciji kn sicer Ren a u dedov o o brezpogojnem hodj-tlovanju v vladi in Bliimovo. ki se izreka proti vsaikemu sodelovanju. Na 'kongresu se je zavzemal dologat Ohaille. da se morajo v Frajiciji ipredvsom zaiposlit i domači delavci, kar je treba spraviti v s kil ax:l z idejo ireternaeijona-le. R» »naudeil je zahteval ustanovitev državne posredovalnice za drdo, Leon Bl'um je označil Da-wesov naert in žene\Ski protokol za uspehe druge internacijonale. Končno je govoril še Renaudel pi-oti koimainr«ftom, ki vodijo uso-d' 'polno politiko.
Viharji na Francoskem.
„_____T____r _ _ 1 jpretekli teden *o napravili zlasti
ziral, temveč je skočil in objel ljub- bn? J0^ Vavretaa in dvig-«v dolini Cher ORromno ^^
ljeno deklioo. Mati so hoteli delati |nji «p©min prijatelja Grad v Ang?rju je raakrit,
prkligo, čemu se je spuščal v tisti |in tovariša, ki je v usodnem boju na
v # Kn Wl 1' n 1* ft« n J nI \T^__. - ^ * ^ __
rebeljon in si tako morda študije skazil, ali študent jih je znal potolažiti. Kmaln bi bil pozabil, kaj mu
je ae storiti, ali glas zvona s stolpa naznanjajoč drago ponočno uro, ga je ppomo|L Pojasnil je vvet ko-
barikadah padel. Nevesta je povesila oči, gospodična Elis je zasol-zela.
XIII.
Leto 1849 je minilo. Litomi-»eljska filozofija je bila odpravlje- tlične nesreče.
vsa
streha je uničena. Velika m težka drevesa je vihar izroval in vrgeP ob tla. Hiše daleč naokoli nimajo dimnikov. Železnišlka proga pri h ournn je razbila. Vos prkledrflc je uničrn. Prebivalstvo ne pomiri
se tiče noedinih in:li.wtrijsk;h panog. je treba omeniti, da je prišlo v mnogih krajih radi V h.be trgovine in brezposelnosti do stavk in mezdnih bojev. Tako na pr. v kemični industriji, v strojnih tovarnah in livarnah. Vzrok teh stavk je neprj stano skakanje tržnih cen, da-i je valuta stabilizirana. Avstrijsko prebivalstvo, zla^t.i Dunajčani, so izrečeni na milost in nemilost špekulaciji z živili, ki predstavlja dobro organizirano družbo srednjih in mamili trgovcev v. živili. Vlada nima. moči. da bi prisilila mesarje, peke in bra-njevke prilagoditi se v cenah padajočim cenam v trgovini na debelo.
V premogovni industriji se čaje jo vedno pritožj>e podjetnikov in trgovcev glede slabega prometa. Pridobivanje premoga stalno pada. V prvem poletju letošnjega leta ji* pridelala Avstrija 15.6 milijonov centov premoga in sicer 14.9S milijonov surovega in 055 tisoč črnega. Čuti se koirkurenen 'inozemskega, zlasti nemškega in saarskega premoga. Zadtnje čase prihaja v poštev tudi jugoslov-tr^-•Jkii premog, zlasti za obmejne šta jer.-ke kraje. V žclrzni in jekleni industriji je inozemska konkurenca zelo občutljiva ioi sicer ne 1 pri j fzvo/ni, nego tiudi doana. Tovarne mora jo znižati vse prodnk<4j-ske postavke, če hočejo pri visoki zafi-eitni carini sploh konkurirati z i-aiozemskim blagom. Strojna industrija, ki dtibro obratuje, kc^ ima naročila iz Rusije in baTkan-ik:b držav (gre se ve v prvi \*rst;i 7.u pol j tdebke stroje), je edina •iaidiuMtri^ka ^lnr>ga. čije stani^ se je zadnje čase deloma aboljša-lo. Tudi tovarne za železne mostove, lokomotive in vagone sta'-no obratujejo, dasi le bolj skromno. Angla-aujifrriaba.nka je ustanovila obrat znani' strojne tovarne v Enzeilsfeldu, ki je bila med vr.jno ena največjih v Avstriji. Omenjena banika noče te tovarne •več financirati, ker misli srploli o-pustiti svoje industrijsko delovanje v Avstriji.
Razmere na dunajski borzi so v znamenju poletja in stagnacije-"Zadnje duii je bilo živahno po\-praševamje po čehoslovaških valutah, toda avtsrijskih paipirjcv setmd i z njimi ni posrečilo sqira-vrtii v piv.met. Jeseni je pričakovati haussa, ker bo uveljavljen zakon o bilancah v yJatu. Tečaj" poskočijo bržkone za 10 do 20 odstotkov. Kar se tiče zunanje trgovine, je treba omfaiitl aaagodbo 7. .Jugoslavijo in posrajanja s Švi-co, in Madžarsko. Od teh pogajanj jc šla po sreči snirio pogodba
J ugoslavijo, dočim se pogajanju s Švico zavlačujejo, v. Madžarsko pa Avstrija, menda sploh ni" pride tu* zeleno vejico. Pogajanja z MadžarsOco f»o bila te dni prekinjena in preložena na .jesen. Madžari so pri tem že napovedali svo* jim sosedom carinsko vojno. Madžarska uvaža neprimerno blaga v Av»trijo, nego Avsrtrija ca Madžarsko. Med državami, ki uvažajo v Avstrijo, stoji Madžar-Hka iza Neniči.jo i o ČSR na trot .jem mestu, med kupe i avstrijskih izdelkov je pa celo na sedmem mestu.
Madžarski uvoz v Avstrija je zadnja leta narasteL L. 1922. je knaaal 195.728.000, lota 1923. —'c* . r. \
hon upa. Ja bo v stanu predložiti; -
ta zakonik prihodnjemu koiigre-j Število nna ter v državi Miehi-su. ki se snide v pr\-em pomlcOjku gan. ki dobivajo podporo za ve-decombra. Načelnik sam pride v drževanje svojih otrnlt. ziiaša le-Washington srdi avgusta da pri- to* 50 exist o-več kot 1. 1915, ki je pravi deflo za oclsek. | l»;lo prvo leto: ko je bil uveden
Kakor ■se nforoča. ta "zakonik" Vakon o t^kozvanih materinskih
USTROJ OTROŠKEGA TELESA
Po naivnem in "zastarelem poj-
t>o vseboval vse sedanje postave, ki se tičejo inozemcev. Po sedanjih načrtih ne bo zakonik le pw-enc«ftavi'l in pojasnil naše priseljeniške i:i naituralizacijske za-kor 1 in mnosroštevilne dodatke r-: spremembe k istim, ki so bili od čaisa do ča-a vzakomjeni. marveč bo \-seboval tudi nekatere nove določbe.
Poroča se, na primer, da načel ni k Johnson želi spremeniti prise Ijciiiški /nkon od 1. 1924 tako. da bi žene in midolecni otroci tukaj nastanjenih inotzemeev mogli prihajali izven kvote. On se baje jako odločno Zivv/.ei/a za ta.ko določbo Ako l>o treba, on bi bil voljan pri-voliti v nailaljno znižanje kvote. d:i se talko poravma večje števil izvenkvotnih pripeljemo iv. Namen iključili ž'iie in otroke tukaj nasi a n jenih inozemcev v razred izveiilcvotinih priseljencev ni do-Ssed.rj uspel'baje zlasti zato. ker j<
'pokojninah (duother's pension), število vdov. zapuScetiih žen. lie-IK>ročenih mat r in drugih, ki so 'l>ile tekom lanskega leta deležne te podi>ore. je znašalo lS(i:{; podpore so se nanašale na 5:}S3 otrok. N sega skupaj je bilo izplačanih #1,741.056 na teh podporah, ki ni-.so nikaka miloščina, marveč do katerih imajo ta-kje. matere pra\i-co.
SVETOVNA LETINA RŽI IZREDNO DOBRA
m oran ju .i otrok človek v malem . ,
_u ____ x,_______________._ __ b»Io težko omifjiti tako določbo na
obsegu. Nova raziskovanja otroškega organizma pa so dokazala, da se i rok temeljito razlikuje od odraslega človeka. RazJSka ne obstoja v praporeijah in v velikosiri. nego preo pol noma drugačno nego pni (»d ras leni človeku. Posebno velika razlika med otrokom in odraslim človekom lfži v procesu izmenjave hrane in materije. Pri odraslem človeku služi izm/njava -a m o vsakokratni dojv^nitvi izgubljenih telesnih energij. Pri otroku pa mora služiti nova energija, ki jo sprejema s hrano, predvsem razvijanju in splošni rasti. Kemična sestavina osnovne materije, iz katere obstoja organizt an. je pri otroku drugačna kaikor pri odraslem človeku. Tako znaša na pr. količina vode pri novorojenčku 74.7 odst. celega telesa, pri o Ira-
same ž'*iio in otroke. Ka'kor jf Mr Johnson poudaril v zbornici dni 11. februarja 1925: "Morda bi bilo mogoče pripuščati žene in otro ke onih inozemcev. ki so že v A-ni( riki nekoliko časa. Ali. ako poskusimo to. se bo zahtevalo, naj s.-» pripustijo tudi sfc^stre in brad je očetje in "matere strici, tete in bratranci. Dejanski je res. da. kadarkoli je prišeljtvniški odsek pretrese val vprašanje, da bi pripuščati i izven kvote ožje sorodnik* I nozemeev. se je vse razdrlo radi zahtev, da bi se pripušča,li tudi drucri sorodniki, vštevši bratrance. "\rkljueiti bratrance, to seved:« pomenjia pol Evrope.**
Ako se ženam in nedoletnim o-trorkem tukaj skalno nastanjeidi inozemcev dovoli jn-iti v Ameriko izven kvote, treba po mnenju Mr Johnson a opustiti vsaiko doloebo ki bi izgledala kot kako nmctiin vzpodbujanje "k naturalizaciji.
Med drugimi novimi določba-
Poljcdelski department Združenih Držav poroča. «la sikupna letina rži v deželah, ki pridelujejo 7s odstotkev vse i ži na svetu, edštevši Rusijo, bo znašala letos 774 milijonov bušljev nasproti ."(}{) miljonom v lau>ke.m letu. Po-vi.šek znaša tor j :{(" odst o.
Letina rži na Neonskem Ivo le-.to.s na i•.v"\ia o.I časa svetovne vojne, namreč skoraj .'102 miljo-nov bušl.iev nasproti 225 lani. Pred vojno }>a je ]>ridclek v istem ozemlju znašal 3GS miljonov buš-Ijev.
Na Nemškem bo letošnja letinu pšenice in ječmena znatno več.j a lanske, letina ovsa pa manjša.
KORENINA MANDRAGORE
slem človeku samo 58.8 odstot- ud. ki bi jih načelnik Johnson ba-
kov. Zanimivo je nadalje razmerje teže poedijiih tei'i unih udov in delov c-itroka in odraslega moža. I-obanja znaša .pri otroku IG.7 od-sto, pri odrasdean 15.35 odst.. mišičevje 2^.4 odst. pri odraslem 43 odst.. pliuča pri otroku 2.16 odstotkov, pri odraslem 2.01 odst. Mozck zavzema pri novorojenčku razmeroma zelo velik prostor 14.34 odst. napram 2.37 pri odraslih. Ravno tako oči: 0.28 odst. napram 0.23 odst. Neki organ. 'rThunus-žleza" je pri novorojenčku skoro enako velika kakor levo pljučno krilo. Ta žleza služi potrebam otroškega telesca. Poz-« ne je popolnoma propade. Tudi krvna sestavina otrožkesra telesa je različna od krvne sestavine doraslega človeka. Otroška kri ima mnogo večje število belih krvnih telesc, nego 'kri odraslega človeka. Sestava otroškega telesa je potemtakem tako različna od se-btave odraslega človeka, da po pravici pravi francoski zdravnik grof Beguer, da "predstavlja popolnoma novo človeško vrsto."
Opica prihaja od človeka.
Profesor Wood Jones, ki vrši v Avstraliji že dolgo časa znanstvena raziskovanja, je imel ržavah opremljenih */. radiofononi (brezžičnim telefonom). «>nit< v s^ naslanja na pomočila okrajnih poljedeBskih a-jrentov. Po cenitvi lansikega leta je bilo 365.000 farm k radio aparati, L 1923 pa le 145.000 farm. Iz tega je razvidno, kako raba ra-diofona raste od dneva do dneva.
Rastočo popularnost radiofona na farmah je pripisati okolščini, da radio nudi priliko farmerjn za vsakdanje informacije o trgu. vremrtiu in poljedeitskih ra,zme»rah pa tudi splošno izofcrajdbo in za-bavo. Poročila pravijo, da se farmer j i odločijo za nakujp radio a-paratov v prvi vrsti radi tržnih in vremenskih porooiL
Izmed držarv. ki izkazujejo največjo število radiofonov na far-mah. stoji prva na Usti država Illinois s 46.000 radio aparati: za njo prihaja država New York, I potem Iowa, Missouri, Kansas,
V -rodnjem veku se je korenini Maiulragore pripisovalo veliko iiilotvorno moč. Zato jo zelo J!sk;i;ii. Pripovedovalo se je. da raste samo na krajih, kjer so stale kedaj kake vislice in ako je kdo rastlino našel, je moral biti zelo previden. Sam je ni smel iztrgati \y. zemlje, marveč je moral navezati nanjo psa. ki jo je iz zemlje potegnil. Pri te nisi je bilo treba zamašili ušesa, ila se ne sliši krika. ki era .izi>nsti koreninski mo-žiček. kajti kdor ta krik sliši, mora umreti. Korenina se je hranila v posodah, sličnih rakvi in. vislice z obešercem so bile naslikane na njih. Ljudje so verjeli, da to silno iiomnožuje moč korenine. Mandragora spada v vrsto solanarej. Arabci so jedli jagode iz vr-Tfe m;vdragore. ker so vplivali? vspavalno in posluževali so se ti Ji jagod tradi napram svojim nasprotnikom; Sad provzro«"-a baje veselo razpoloženje in 1 ii i služijo za zdravilo. Polagali so jih na rane. nekateri orienialski rodovi pa so si delali iz njih tobak. V starem veku so porabljali korenino pred težkim operacijami, (ker u-činkujv narkotično omamljivo. Korenina je imela veliko vloero tudi ko' čudotvorno sredstvo. Nosili so jo s seboj, češ da kdor jo i-raa, se lalvko skrije preti ljudmi. X srednjem veku so n»zali iz korenine mozi'ke. ki so veljali za talismane proti boleznim, so prinašali srečo pri pravdah in so o-mogočali ženskam lahke porode. Zato pa je svojčas trgovina s takimi koreninami nara\Tiost cvetela. Ljudska neumnost je bila velika v stareon in srednjem vefltu in ostala je enaika iudti v sedanjih' silno p ros viti j en ili časih.
Ruski trgovski brodovi.
Iz Moskve poročajo, da je na programu izgradnje trgovske mornarice za prihodnje leto nad trideset, razvtovrstnih brodov. Za fzvrSitev programa bo določeno 20 milijonov rubljev.
GLAS NARODA, 14. SEP. 1925.
BRIO ITA
BOMAN. — Spisal 0. M.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
11
(Nadaljevanje.)
Rndyard Kipling:
Vplivnost. ^
Te besede je Brit a v ^rvoji razburjenosti precej ostro izgovorila. Kakorhitro pa so bile zunaj, se jib je sama prestrašila.
Gospa K.lavdina se je uae.e j? zavedla, da je na aster način zavrnila gospo KlaVdino.
— Tak od, — je rekla polglasno, — to si dobro storila, Brka Loosen. Sedaj lahko zopet povežeš svojo eulieo . . .
Nekaj easa je sedela nepremično ob bogato obloženi mizi.
Zakaj je bila tako 11 epu vidna in ostra?' Zakaj ni izdala tega imrna, — Dina, — to je lahko pomenjalo okrajšanje številnih imen. Kaj je bito na tein, ee izgovorite to ime ali ne? Veeri.no ovojih dru-žin>kih razmer je A' pojasnila radovedni starki in vsled tega bi lahko navedla tudi to ime.
Ah, kako zelo si je sedaj očitala! Kljub temu pa si je morala reči, da ni storila ničesar drugega kot zavrnila neupravičeno* vmešavanje.
Počasi se jc Brita dvignila, ter zrla pred>e. Kaj naj stori? Ali naj gre v svojo sobo ter čaka, dokler je ne pokličejo? Ali pa naij čaka tukaj, v krasni obedniei, dokler ne pride usmiljena duša ter ji Teče, kaj naj >tori in kaj naj pusti?
Počasi je odšla k oknu. Jasna mew čina je obsevala park. Kakšna kra>na slika miru! Kako lepo mora biti življenje v tej bogati liisi. v kateri ima v>ak kos pohitšva isvoje določeno mesto.
Končno pa so se vrata odprla in vstopila je gospa Palčič.
Brita ji jc nemirno zrla nasproti -in 'kot nekako odrešenje je pomenjalo zanjo, ko se ji je stara x .n^ka prijazno nasmehnila.
— No, gospodična, za danes greste lahko mirno v svojo sobo Gospa vas danes 11c potn ibuje več. £la je že spart rn res ne počuti dobro.
Brita je globoko vzdihnila.
— iN o, zakaj pa tako slabe volje? Saj je šlo vse gladko.
Brita je zmajala z slavo.
— Ni šlo vse tako gladko, gospa Palčič. Imela sem nesrečo. da niacin ugajala milostljivi go-pej. Odšla jc, zelo nezadovoljna z menoj . /
Gospa Palčič je postavila srebrno posodo s sadjem na velik bu-fet ter se zopet obrnila proti mladi deklici.
— Kako to, gospodična, to si pač domišljate, .laz poznam mi-lostijivo gos»po boljše. Ifavtnokar ^ein govorila ž njo in kar vem, — to m an.
Brita je proseče prijela »taro ženico za roko.
— Torej res menite, da ni huda name? Prosim, povejte mi odkrito. Vem, da sem jo raz žalila s .prenagljenim odgovorom.
Goxpa Palčič pa je onergieno zmajaila z glavo ter zrla smehljaje v bledo dekliško lice, ki ji je tako izredno ugajalo.
— To si gotovo le domišljate. Mvloxtiljiva gospa mi je ravnokar rekla: —• Palčič, -skrbite za to, da bo gospodična udobna. Želim, da so v tej hiši dobro počuti:
Brita ji je močno stisnila* roko in njeni? oči so zablestele.
— Res, — res je rekla to?
— No. če vam pravim jaz! In če govori milostljiva gospa z menoj na tak način, potem vem, kaj pomcinja to. Ona nikdar ne govori kar tja v end an. Prepričana sem, da ostaneta pri nas.
Brita jc pritisnila njeno roko na svoje sTce.
— Ah. ee bi imela le prav. — tako iz srca bi ibila vesela ! Strašno je, če mora človek romati naprej.
Stara ž> niča je dDbrodušno kimala.
— Da. da, to jc gotovo žalostno. Naša milostna gospa ni niti polovico tako slaba kot se dela marslkrat. To boste kmalu sama spoznala s svojimi pametnimi očmi. No, — pojdite danes zgodaj &pat. Ko bo zjutraj sijalo solnee. napravite izprehod skozi park. Pred deveto va«, milostna gospa ne rabi. Ob devetih zavžijf? zajurrk in pri tem ji morate delati druščino. Qb sedmih pa že lahko izpijete čašo kave z menoj, kajti toliko čas-a ne bostje. zdržali.
V srcu Brite se je ]>o,javilo novo upanje. Celo nasmehnila se je. Samozavestne besede gosp? Palčič so ji dale pogum.
Malo manj razdvojena je odšla v svojo *>obo.
Naslednje jutro je sijalo solnee, v lepo sobo Brite in en žarele jc padstljrva go«spa privadila .na va«. Si morate nekoliko ogledati t.ukaj. Točnio db devetih pa mora-
' te biti nazaj.
S temi besedami je g>>spa Palčič naravnost potihnila deklico iz hiše. •
Skozi vr^ta pa je zrla smehljaje za Brito. v
— Kakšna lepa dkliea, — si je mis>lrla ofceudovaje. — Bilo bi naravnostfiuljio. če bi ne ugajala goHprd.
Brita pa je z veseljem korakala nkozi parik. Nartuvnost svečano ji je bilo pri srcu pod čudovitimi starani bukvami. Krog velike trate pa je *tal kowtanjev drevodred, ki je bil tako goat, da ni mo gel prodreti skozi li*te nobem sol n en i žarek.
Sempatam je Brila obdala ter globolko vdihavala sveži, dišeči zrak. Njeni pogledi pa so plavali naokrog.
.mt -tt (Dalje prihodnjič.)
V Simli so namestitve za eno leto, za dve leti kn za pet let ter so stalne namestitve, kjeT lahko ostanete do konca svojega življenja in si zatsigurate rdeča lica m a: d ne dohodke. Seveda greste J al lik o v dolino, »kadar nastopi mrzli čas, kajti Simla je precej pusta takrat. ,
Tarnion je prišel kdo ve od kod, od daleč, daleč, itz pozabljenega kraja sosednje Indije, kjer vozijo z vohni, če so ne Mnotim. Spadal je odkraljevemu adfutantu in z pa si želim wln/iSe. dnibro in zdravo i 1 pmkkn ^n/jbo." T"\lfrjen šem. da storite Vi v«e. 'esar se noforimete. AH mi liočMe oomaorati? Mi's. ITauk^bc-'o minuto nomislila in povlekla konieo svoiecra iaihavker»n. ni d^lie nve hri^l za «vo; rosj-1. rairun da ie razmišllal. kaik-vr^te nameščen ie bo dobil. Mrs. Hauksbee je začela preračunavati ^Sie cene pr edseoznala in čim bolj ^ premisl.ie-vala, tem bolj se je smejala., kaliti njeno sive je bilo pri tem udeleženo in to jo je zabavno. Potem je w.ela v "rofke civilno I'M o m j^ preirVida'la nameščen .ie V nioj. V civilni listi je ne'kaj prav čednih mest. Končno se je odlomila, d-T'Osadi Tarriona y politično slnž-Vlo da>i se ji je zdeil predober zanjo. Kaikšen načrt je imela, da to izvede, je nazadnje A"seeno. ker ji je šla sreča ali u«Kvla na roko. in ni imela drugega dela, nego paziti na dogodke in se okoristiti 7. njimi.
Vsi podkralji, ki pridejo prvič sem, se pehajo skozi "diplomat ske Mki-ivnost i.'' Te se sčasoma izgubijo, toda te skrbi se primejo vseh od začetka, ker so šele prišli v deželo. Taikratni podkralj, ki je imel to bodezen, — to je bilo dav no prej. preden je prišel lord Dufferin iz Kanade, ali Lord Ri-pon iz sTca angleSke cerkve, — jo je imel v precejšni mori. In posledica je bila, da so iljiudje, ki so Se spoznali uradne skrivnosti, hodili kakor nesrečniki Okoli. In I>odkralj je bil ponosen na to, da je svojemu štabu vcepil pojem molčečnosti.
Toda vrhovna vlada rana lahko InLselno navado«, da sporoči vse kaV dela, tiskanim papirjem. TI papirji se pečajo z vsem — od
službo" domačinov do ukorov domačinom "valkiJom" in {mot ami dom' in do precej osornih pisem domačim knei/ocn, naj imajo svojo hišo v redu, nzyt ne kradejo žensk in ne baše jo svojih žalalce^-s stolo nim rdečim poprom in naj ne uganjajo taikih navadnosti. Se-cda s«? te stvari ne smejo razvedeti, kajti domači knezi se — u-radno — nikoli ne motijo in njihove države so — uradno — prav tako dobro upravljane k:ifkor naše zemlje. Tudi posebna nagrado raznim čudnim osebam niso popolnoma pripravine za no vine, tla-si bi dale večkrat prav čedno čti v o. Kadar je vrhovna vlad« v Sinili, se ti papirji napravijo tam in cinkulirajo okoli ljudi ki se jih tičejo, ali v uradnih mapah ali po ^ošti. Načelo tajnosti .ie bilo temu IHHlkraIjfti j>rav tako važno 'kakor služba in 011 j<> bil mnenja, da to, ka jti jsvojem osebnem talentu, lilo je zadnji, pisino in l>i bil radi Marsikaj iz te ]*>vesti. kakor r delom pri kraju. Potrdila ni bilo Hudi poznejšo poverit o manjkajo-treba; zato je vrnifl pi-m o služab-Jčem ovoju, si morate Sami dopol-liku go«pe Hauksbee in je odšel, uiti, kajti so razlogi, iz katerih s? da s svojim prijateljem malo po- to ne da pisati. Če pa ne poznate kadi. Mrs. llaniksbee je pričajo-1 razmer od 4v«n za papir in vsi spisi, kijdijsko vlado v naskoku vzel, ne? bil i notri, so padli na tla. I Zapomnite si._ gospod, da to ne Mrs. Hauksbee je začela citati, gre dvakrat." Torej je moral Saj sem rekla, da so posebno važ- vendar 'kaj vedeti, ni spisi. To je popolnoma dovolj Kar Jc ro,kcl Tarrion, ond ene o, na dvoje j*1 : <<(Vtska terJprvo: "Saj sam vam reflcla". nato brez ograje napravi vtis na naj-|Pa Pri sebd: "Ali so moški
nemirnejšega človeka. Min. ua.| neumni uksbee pa je brihtna ženska. Sprva *e je nekoliko prestrašila in jc
občutila, kalvor da bi bila prijela I Pasja Steklina
hlMk za rt p iai ni pa*av vedela, kaj [se je razširila v Švici v nekaterih naj napravi s tem. Na robu spi-1 mesti h v zadnjem času zelo opa-
Te dni sj* je odigral v Messini
dogoduk, ki je jKiraročkl vznemirjenje in zbijanje šal po we 111 mestu.
Bila je tapla, jasna noč. Iu vse tsho je balo. Naenkrat so se za culi i/, delavnice umetnega mizarja Chiaifcinze trije re\m>1ivei>iki" st reli. Takoj nato jc prihitela na ulico silno vznemirjena ženska iz otrokom v naročju. IVihitel jc tudi neki mladenič, kii so ga izbudili streli iz sladikega spanja olb strani —-zaročenke. Ženska z otrokom v naročju mu je v naglici povedala, da je UMtrelila svoj Iga moža. nato je zaklenila duri in hiAela z otrokom v materino hišo, kjer je izpovedala svoj zločin. *
Pred hišo zločina se je nabrala velika množina radovednežev po obieajtu južnih mest. Ljudje so pričeli xigibati, alko iv srečnež morda le še živi. in tla je možna njegova rešitev, ako pride takojšnja [>01110?. 'V tej misli jili jc še bolj utrdilo prisbušlkovanje pri vratidi. izza katerih sc je čulo močno hfopenje.
^Medti ta Ne je morilka i/, jokal a v materinem naročju. Ko se je pomirila!, jo je spremil oče na orož-nišflco postajo, kjer je ponovila izpoved o svojem zločinu in jc izročila orožnikom hišne ključe.
Orožniki .so odšli taiko j 11 a kraj zločina, kamor je morala iti tudi nesrečna ž|tna. Množica je s|xrejc-la zlo e i rde o s soATažnimi vzkliki. Orožniki so odprli vrata in tiho sto pili v dehn-nico, odkoder so šfli po stopnicah v družin-iko sobo. Iz kota se jc čulo glasno iu ritmično smrčanje. Oix>žnišk(>nnu {>od-častniku «0 šibilc noge. . .
Kio so prišli k postelji, so ugo- i tovi'li, da umorjencc mirno počiva. Previdno so ga zbudili in čakali. Ko sc je ubogi mizar prebudil, ji' mislil, da sanja, ker je videl pred sell>oj toliko ljaidi • in uniform. — Sc bolj pa sc je eudiil, ko so ga o-rožnikii preiskali, da ugotovijo rane na njegovem telesu.
V tem tivmotku se je tragedija spremenila v fairso. Žena, ki je trdila, da jc umorila svojega moža. se je onesvestila. Navooči so se smejali in zbijali šale. Medtem so prišli tudi že deb-kitivi, ki so pričeti z zasliševanjem umorjenea in onih. ki so culi re vol verske i-trele. Končno so dognaln, da trpi; žena, ki je attara komaj dvajset: let, na halucinacijah.
sov so bile opazike in začetne čr-k-no. Samo V Bazlu »o stekli psi o-ke; opazke pa so bile dosti bolj o- grizli 10 oseb. Zato je zvezna u-tfre nego spisi. Začetnice so bile prava od 20. avg. dalje prepove-od mož, ki so danes že vsi mrt\[ 06 in 19
ia pot" je l-eiked Tarrion po pol-1 V kraju San »k>ngio a L»"uri v I-dmgoamne.m proučavanju in ra^-Italiji je "poročil 961etni posetttnak povorit "Alko prewdarim vse j Antonio Oast ell i 191etno pastari stvari, je imfonmaci.)Nka »1ii3ha|co Antonio Di Piceo. Mladenka
plačevanja po 200 nipij za 'lajno najbolja zame. Ali ta ali pa sJuz-'se nadeja lepe dedščine.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor Je namenjen potovati v atari kraj, Je potitebno, da J« na cančno poučen o potnih liatlli, prt ljagt ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih aamorco» dati v sled naSe dolgoletne lzku6njt: Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi ▼ LLL raaredu.
Glaaoa nove aaselnISke Mm
ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, aamorejo tudi nedrja vi jam dobiti dovoljenje oetatl v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj toaadevna dovoljenja Izdaja gern ralnl nanelnlSkl komisar v Wanh Ington, D. C. ProAnJo r.a tako cl» voljenje ae lahko napravi tudi New Yorku pred odpotovanjem. tr» a« pošlje prosilca t atari kraj gla som nanovejde odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobit! sorodnika al svojca is star etra kraja, naj na« prej plfie ca pojasnila. Js J ugnala vije bo prlpuSčenlh r prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 napr* ▼aako leto po «71 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa aamore) dobiti sem žene ln otroke do 18. Is ta bres, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tndl ne fttejej* kvoto. StarlAl In otroci od 1*. fl« 21. leta ameriSklh drfavljanov p Imajo prednost v kroti, r 1*1 ta s pojasnila.
Prodajamo vosne list« sa vsS prs
g«; tndl preko Trsta samorejo J» goslovanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., N«w York
Prav vsakdo—
kdor kaj itttj kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT Tsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —•
MALI OGLASI ▼ "Glas Kar ode 99
ROLE za PIANO
•LOV. IN HRVATSKE
d*Mt« pri:
navinSek-potokar
Ml Grem St. CoiMmauah. Pa.] •Mma dm. UilmU «.m rW « Avar ki.
pišite PO NOVI cenik.
Pozor citate! ji.
Opozorite trgovca In a brtnik«, pri katerih kupa jete ali naročate in ite i njik postrežbo aadovoljni, da oglašujejo v listu "Glai Naroda", ■ Um boat« vitregU vsem.
Uprava "Glas Naroda'
ADVERTISE in OIvAS NABODA
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
' (stare in nove zaveze)
Knjiga je kraanQ trdo vezana ter stane $3.00.
i
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
' fc T* * »