238. številka. Ljubljana, v torek 17. oktobra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan «ve*er, izimSi nedelje in prp"nvke, ter velja po pošti prejeman za a vst r i j sk o-ogerske dežele za VBe leto 16 gld., za pol leta H ^ld., za četrt leta 4 gld., za i^den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kt\ Za pošiljanje na dom rakuna Be po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Cetn leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cctiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolna". D pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin'1, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. »Narodni mir, kakor do sedaj". V deželnem zboru koroškem je pri razpravi o deželnem šolskem zakladu Nestor koroških rodoljubov gospod Einspieler poprijel besedo, da objavi opravičene tožbe slovenskega prebivalstva glede uove Šole. Koroški Slovenci, dejal je govornik, nijmajo nikake mržnje proti nemščini, a pameten Slovenec mora vender znati, da jo podlaga Ijudskej omiki — le materni jezik. Slovenščina ie Slovencem potreba, nemščina pa le želje vredna. Pritožbe Slovencev bodo se glasile tako dolgo, dokler se ne stori konec nenaravnemu stanju. Pritožbe dospele so v državni zbor, v ministerstvo, in od tam pričakujemo varstva, pomoči, rešitve. Se ve, da so na tehtne in opravičene besede našega neustrašljivega prvoboritelja oglašali se zaporedoma nemški poslanci in zatrjevali, da He Slovencem nikaka krivica ne godi, da je le dobrota, ako se ponemčijo, ker morajo znati jezik Nemcev, ako hote občevati ž njimi itd. Nij naš namen pečati ae z govori Seebacherja, TJbla in dra. Luggin-a, pač pa se nam zdi umestno, izpregovoriti nekoliko besed o govoru deželnega predsednika pl. Schmidt-Zabie-rovv-a. Ta je namreč izjavil, da je imel mnogokrat priliko prepričati se, da so občine s sedanjim stanjem zadovoljne, da je čul celo nekega kmetica, ki je rekel, da je boljše, če se otroci nemški uče, nego slovenski (kraineriseh), in da bode vlada tudi v bodoče skrbela, da se ohrani „narodui mir, kakor do Bedaj". Če je uže Čudno, ako se tako visoko stoječ gospod v dokaz svoje trditve sklicuje na izrek jed-nega posamičnega kmetica, mej tem, ko mu mora vender dobro znano biti, da so nekatere občine koroške odposlale prošnje na državni zbor za narodno ravnopravnost, kar ne svedoči baš o njihovem zadovoljstvu z današnjim stanjem, so nam besede .,n aro d n i mir, kakor do sedaj" ravno tako trdo donele v uho, kakor po potlačenem poljskem vstanku ruskega državnika znani izrek: „L" ordre regne a Varsovee !u Da, narodni mir vlada v starodavnem Koro-tanu, a ta mir ie hujši nego najljutejši boj. Pod krinko miru ponemčuje se Šola in urad, in vsem, še tako utemeljenim tožbam nasproti ponavlja se lako nično, da je ljudstvo zadovoljno in da mora sedanje stanje zaradi ljubega miru ostati še v bodoče, ker hoče vlada ohraniti narodni mir; z drugimi besedami, ker koroškim Slovencem neče dati narodne ravno* pravnosti. Prazna hila bi tedaj nada, ko bi se mi zanašali, da bode vlada kaj storija za Slovence v Ko-roškej, ki oniagujejo v nejednakem boji z nemško večino za svoj obstanek. Po pregovoru: „ Pomagaj si sam, in pomaga ti Bog", treba se ravnati tudi nam. Nad sto tisoč imamo bratov v Koroškej, k! so izpostavljen: ponemčevanju, katerim preti narodni pogin. Treoa bode resno prevdarjati in premišljati, kako jim brzo i'i vspešno priskočiti v pomoč, da jim očvratimo pogum, da jim sploh ohranimo narodnost. Še imamo slovenske občine v Koroškej, še imamo "-ved ni h narodnjakov, in v Vi-trinji celo, kjer gospoduje znani nemški mogotec in fabrikant Moro in kjer županuje strastni Beebacher, sta se kljubu vsemu pritisku, še našla dvji poštenjaka, ki sta se izrekla proti nemškemu pouku, še čita ljudstvo koroško našo knjigo in naše liste, zlasti priljubljeni „Mirw, nij še tedaj izgubljeno vse. Trebn le, da podpiramo zavedne elemente, nezavedne pro-bujamointako rešimo Korotan, da ta slavna dežela, ki je bila nekdaj aibelka slovenstva, ne bode, kakor je pel neumrljivi Kolar, tudi slovenstva — rake v. Deželni zbor kranjski. (XII. seja v dan (i. oktobra 1882.) (Konec.) Poslanec vitez Gariboldi nadalje poroča v imenu upravnega odseka in nasvetuje: 1. Okrajnemu cestnemu odboru v Krškem se dovoli, da razpiše za primanjkljaj 1. 1883. v znesku ♦ 5705 gl. 18% doklado na vse direktne davke in izredni priklad v cestnem okraji krškem za 1. 1883. 2. Okrajnim cestnim odborom v Crnomlji in v Velikih Laščah dovoli se pobiranje lf> °/0 doklade na direktne davke in izredno priklado za cestne potrebe 1. 1883, pa le tedaj, ako oba cestna odbora deželnemu odboru predložita sedaj ie manjkajoče izkaze. 3. Okrajnemu cestnemu odboru ribniškemu se dovoli pobirati 15% doklado na direktne davke in izredui priklad za leto 1883, a le tedaj, ako bode cestni odbor predložil dovolj podprto prošnjo na deželni odbor. Tudi ti predlogi Upravnega odseka se sprejmo. Poslanec dr. Deu poroča o prošnji občinskih uradnikov, glede zboljšanja njihovih službenih plač. Občinski uradni!' žele, da bi bilo njih stanje nekoliko jedo ako deželnim uradnikom, da bi se za njih posel .zbirali le Sposobni ljudje in da bi se v ta namen uvela upravna (administrativna) izkušnja za občinske uradnike. Upravni odsek nasvetuje, da se prošnja ??roči deželnemu odboru, da ta poieve, kako je stanje občinah uradnikov v drugih kronovinah avstrijskih, da navedene uzroke natanko preudari in v prihodnjem zasedanji poroča o prošnji občinskih uradnikov in stavi dotične predloge. Nasvet se sprejme. V imenu finančnega odseka poroča vitez Gut-nuinnsthal o poročilu deželnega odbora zastran vzdr-žavanja turjaške ceste in nasvetuje: 1. Da bi se razdelile na račun okrajnih cestnih odborov: ljubljanskega, velikolaškega, ribniškega in kočevskega iz deželnega zaklada kot posojilo izdane svote za zidanje in vzdrževanje Ahacijeve ceste na imenovane cestne okraje, to se opusti. 2. Turjaška cesta ostane do konca 1. 1885. v oskrbi deželnega odbora ter se: LISTEK. Zarota na Kavkazu. (.Poslovenil Jazheški.) (Dalje.) VII. Vse sobe in dvorane zimskega dvorca bile so lepo razsvetljene. Carski gardisti v blišfiečih uniformah hodili so po hodnikih in portalih. Sluge bili so oblečeni v posrebrene in pozlačene livreje. Bogato oblečeni gospodje in gospe prihajali so v lepih kočijah, in odhajali po s perzijskimi preprogami pokritih stopnicah v zgornje dvorane. Cvet petrogradske aristokracije in višjega Ci-novništva bil je tukaj zbran. Grofi, generali, maršali, najvišji uradniki s svojimi družinami, inostran-ski princi in vojvode bili so povabljeni. Le malo plemenitašev nij prišlo, ki so vedeli, da nijso priljubljeni na dvoru. Vse je bilo veselo. Lepa, velika knjeginja še nikdar nij bila tako ljubezniva, kakor danes. Njeni bratje in sestre bili so tudi j ako prijazni. Car bil je vesel in prijazen, mnogo je govoril z gosti, držal se je celo na smeh, kar sicer nij bila njegova navada. Kdor bi ga bit daues kaj prosil, gotovo bil bi uslišan. Vladimir je tudi prišel v Iepej uniformi. Bil je videti postavnejši in lepši, kakor navadno. Marsikatera gospodičina ga je pogledovala. V gnječi go stov je nevedoma prišel blizu cara, ki se je pogovarjal s soprogom velike kneginje Marije, vojvodo Leuchteuberškim. Nikolaj zapazi polkovnika. Migne mu z očmi, da naj gre bližje. „Polkovnik Strokeš-Kraszkovič ? kako se Vam godi? je-li Vam tukaj všeč?" Vladimir se je globoko priklonil, in odgovoril primerno na carvo vprašanje. Vojvoda Leuchten-herški pa se je nekaj korakov oddaljil. „Ljubi polkovnik!" pravi dalje vladar, odvedši svojega ljubimca malo v stran, „ali ste se uže kedaj mislili ženiti?" Vlladimir se je stresel. V duhu je uže videl na svojej strani bogato, na svoje plemstvo ponosno devico, iz kake jako stare moskovske plemenitaške rodovi ne. Znano mu je bilo, da car rad sklepa zakone. „Vašo Veličastvo," mu odgovori s trdnim glasom, „dozdaj še nijsem čutil zato potrebe." Car se je nasmehi jnl. „Joz vem za neko dobro i gospodično za Vas. Samo hitro se odločite. Kaj mislite o princezinji Kubanskej? Stara veljavna knežja rodovina! Odločite se tedaj, gospod polko /nik; Kubanska rodovina je v daljnem sorodstvu s prestolom." „Vrag vzemi ves Kuban z vsemi knežjimi ro-dovinami," mislil si je polkovnik. Pa premagal je notranjo nejevoljo in pravi: „Vaše želje, Veličastvo, so meni povelja." rDohro," mu odgovori Nikolaj, Jaz najrajši vidim, da se vestno izpolnujejo moja povelja. Vse potrebno je uže pripravljeno. Obrnite se do generala Neheljavroka, da Vas seznani s princeziujo. Car obrnil se je zopet k vojvodi Leuchtenber-škemu. Vladimir sukal se je mej gosti, gospodje in a) deželni odbor pooblastuje, do tja plačevati polovico vsakoletnih vzdrževalnih stroškov te ceste, ki pa 1500 gld. ne smejo presegati; b) za poravnanje primanjkljaja vzdrževalnih stroškov turjaške ceste upelje se mej dotičnimi okraji sklad, ki se ima pričeti s 1. januvarjem 1. 1883. ter trajati do konca 1. 1885., in sicer tako, da bode skladal okraj ljubljanske okolice 24 "/0, okraj velikolaški 22 °/0l okraj ribniški 26°/<> in okraj kočevski 28 7o za poravnanje tega primanjkljaja; c) do l.jan. 1883 imajo se vzdrževalni stroški plačevati iz deželnega zaklada; d) za natančno uplačevanje konkurenčnih doneskov ima deželni odbor v pravem času potrebno ukreniti. 3. Nova turjaška cesta se uvrsti mej okrajne ceste in sicer od onega kraja, kjer se loči od stu-denško-škofeljske okrajne ceste (št. 81. d postave o uvrstovanji cesta dne 2. aprila I. 18GG. dež. zak. gt. 6.) in drži čez Pijavo Gorico do tja, kjer se v Gorenjem Turjaku zveze s kočevsko-ljubljansko cesto, katera se nahaja v navedenej postavi pod Št. GG.; nasproti temu p* se cestna proga sedanje pijavo - goriške okrajne ceste št. 66. g postave o uvrstovanji cesta od razpotja od studenško-skofelj-ske ceste čez Gumniše do nove tuijaške ceste pod Pijavo Gorico opusti kot okrajna cesta. 4. Deželni odbor ima potrebno učiniti, da za-dobita sklepa k točki 2. zadevajoč sklad za turjaško cesto, potem sklep k točki 3. Najvišje potrjenje. O teh predlogih vrši se jako dolga razprava. Prvi govori proti predlogom poslanec Pa k i ž, kateri se nakladom na omenjene okraje odločno jSrotivi. Kočevski in ribniški okraj vzdržujeta sedaj uže 131 kilometrov cest in ima še mnogo cest napraviti, tako ono proti Brodu na Hrvatskem, v Novo Mesto itd. Tedaj vender ne gre, da bi kočevski bkraj, ki plačuje v deželni zaklad 33.518 gld. in ribniški, ki plačuje 18.900 gld. v deželni zaklad, Se plačevala stroške za ceste, ki so drugim najbolj v korist. Največo korist ima ljubljanski Okraj in mesto, ki -iima,i vsled te ceste dobro zvezo, in pa krški in planinski okraj, kajti vozniki iz teh okrajev izvozijo 200 do 300 tisoč desk od žag kočevske graščine, katera iuia šest parnih mlinov. Poslanec PakiŽ ko-fvedlm predlaga, naj ostane ta cesta še nadalje v oskrbi deželnega zaklada. Tudi poslanca Dollhof in Robid podpirata pred- W"k.'- v . . ., ,. , Dežmun m poročevalec vitez Gutmannstnal pa -d) , . . zagovarjata predlog finančnega odseka, Kateri 80 v vseh odstavkih sprejme. 1500 frankov za poplavi j ence po italijanskih provincijah. Na novej českej univerzi v Pragi je dosedaj upisanih 1010 slušateljev, in to samo na dveh fakultetah. Lansko leto je bilo na stari univerzi vseh vkup 2071 slušateljev, mej temi 1313 Čehov. Ako se pomisli, da je na medicinski in theologični fakulteti nemške univerze tudi nad polovico Čehov, ostaje za nemško univerzo kakih 500 Tevtonov. Lep dokaz nemškega značaja dosedanje „nemške" univerze! Odsek hrvaškega sabora za inartikulacijo krajifike postave je v seji s petka obravnaval odgovor banov na saborske resolucije o teh postavali in je odgovor glede grba in naslova oblastni j v/« I na znanje, odgovor banov pa ozirom prestavljenja uprave krajiških gozdov iz rok finančnega ministra v področje ministra za poljedelstvo, trgovino in obrt je odsek odbil. — Na zagrebški univerzi odprl se bo z novim letom tudi tečaj za farmacevte. 1 uiaiijr države. Srbski kralj Milan dospel je v soboto popoludne v Ruščuk, kjer ga je bulgarski knez Alek sander jako ljubeznivo vzprijel. Suverena objela sta se, ljudstvo in vojaštvo pa ju je burno pozdravljalo. Knez predstavi potem kralju ministre, diplomatični kor, civilne in vojaške dosrojanstvenike in duhov-ništvo. Ko se poda kralju kruh in sol, ogovori ga metropolit ruščuški ter poudarja odkritosrčne čute bratovstva obeh jugoslovanskih narodov. Kralj mu odgovori v jednakeiu smislu. Mnogo ljudstva iz Vidina, Lom-Palanke in Sistova spremljalo je kraljevsko ladijo v Ruščuk. Navdušenje vsestransko veliko. Iz IIima: Minghetti govoril je v Co-logni-Veneti jako pomirljivo; poudarjal je pred vsem potrebo jednakomerne večine v kamori, ki bi zamogla podpirati vsem pravično in močno vlado. On hoče in želi, da se izvedejo Depretisove reforme glede nemoralnega, protisocijalnega življa. Rovalistični listi francoski prinašajo spomenico, v kater ej i/.raža grof C h a m bor d svoje zadovoljstvo z zadnjimi legitimističnimi izjavami. V se danjem času, ko je močno potreba odločnega delovanja, pravi grof Chambord v njej, mu je ljubo videti, da se ima monarhija za j edino poroštvo vere, časti in svobode v deželi. — Vlada se vsejedno prizadeva, da poišče prouzročitelje zadnjih demonstracij ter jih kliče pred sodno mizo. Skoro vse velevlasti, ki imajo v Hsfiptfu trgovske interese, pritrdile so dekretu khedivovemu, s katerim določa trimesečno podaljšanje obroka za mej niče. — Zatožni spisi proti Ara gg. uradniki in mnogo meščanstva. Po končanem cerkvenem opravilu je Šla procesija do novega poslopja; pred njo je svirala vojaška godba polka Kuhnovcev, požarna straža pa je vzdržavala red in se obuašala jako takno. Ko dospe procesija do novega poslopja, se postavijo šolarčki ob jednej fronti poslopja, šolarice ob drugej, požarna straža pa obs»opi hišo. Gospod dekan Oblak v spremstvu več duhovnov blagoslovi hišo, na kar gre šolska mladina prvikrat ogledat si nov svoj hram. Tudi drugo občinstvo vre v nove prostore. Ob jednej uri popoludne bil je banket v šol-skej sobi prvega dekliškega razreda, za to priložnost posebno olepšani. Vdeležilo se ga je mnogo meščanov, skoro vsi uradniki, učitelji frančiškani, ki so zopet šolo začeli, deželna poslanca dr. Poklukar in Potočnik, stavbeni mojster Filip Zupančič i. dr. Mej banketom svirala je godba pred hišo pod šotorom, požarna straža pa je bila postavila Častno stražo pod glavnim uhodom. Gospod dež. predsednik Winkler je bil zadržan udeležiti se slovesnosti, a dal se je zastopati po vodji glavarstva g. dr. Biilingu in še posebno svojo častitko telegrafično naznanil. Da nij bilo brez mnogo napitnic, nij mi treba še posebej poudarjati. Popoludne bila je veselica za šolsko mladež v gostilni g. Grošeka. Veselo je minul ta dan za celo mesto, razen morda za našega advokata dr. Pirnata, kateremu je izpodletela zopet nameravana intriga. Ker on sam nij mogel k banketu povabljen biti, dal je nekemu obče znanemu kričaču, čevljarju po profesijonu, 4 gl., da bi po sili šel ua banket in tam rušil mir in veselje. Da je ta Pirnatov prijatelj moral zunaj hišnih vrat počakati na veliko čast svojega dobrotnika, razume se samo ob sebi. * Dunaja 14. oktobra. |Izv. dop.] (Nov umotvor poljskega slikarja.) V dvorani dunajskega vrtogradnega društva na Ringu razstavljena je velika slika slavnega poljskega slikarja Jana Matej k a: Prisega P rušo v. Slika je velikanska. Ona meri 388 cm. na visoko in 785 cm. na dolgo. Slika bila je razstavljena v Varšavi, K rakova, Lvovu; z Dunaja pride v Rim in Pariz, bi j u in tovarišem še nijso končani. Preiskovalni I Slika je vredna GO.000 gld. Slikar pa jo je podaril komisijon meni, da vojno sodišče ta teden ne more še nastopiti svojega delovanja. — General VVolse-ley odpelje se 21. oktobra it Egipta. — Na pritisk angleških oblastnij zaprla je egiptska policija v Kahiri vse igralnice. — Lljm (se'"sVj'ii zaključi. Politični razgled. aie o ' i IsadA ois „ Otrauj* dežele. V Ljubljani 17. oktobra. v .o&tíl I. '.'Jno/J oh/1 a mestu Krakovu, kjer bode kinčala dvorano palače Wavela, rezidenco nekdaj mogočnih poljskih kraljev. Ta velikodušni dar poljskega umetnika razvnel je ves poljski narod. Pretečeni teden priredili so v „ . .Lvovu velikemu mojstru sijajen banket, katerega DOpiSl. udeležil se je cvet poljske inteligence, mej njo ha Itamiialia 15. oktobra. [Izviren dopis.]Ifinančni minister Dunajewski, deželni maršal oktobra odprlo se je slovesno novo mestno | in drugi dostojanstveniki. Danes si je sliko ogledu! presvitli cesar. Iz- Dne 5 šolsko poslopje, katera je mesto Kamnik postavilo .i i a ir -n iz svojih lastnih močij. V naglici se je o tej prilož- razil se je zelo pohvalno o umetniškem delu ter iz-uosti osnovala velika svečanost, katero naj opišem rekel obžalovanje, da s slavnim slikarjem še nij v kratkem. osobno znan. Ko je cesar tajnika slikarjevega g. Gorz- Ob 9. uri dopoludne bila je sv. maša, katere kovvskega vprašal, kako dolgo da je Matejko slikal estni 'odbor drs.aški volil je v zadnji seji seje udeležila šolska mladina praznično oblečena, I to podobo, rekel je slednji: tri polna leta. Tudi nadvojvoda Albrecht ogledal si je sliko ter Ma-tejka velel pozdraviti. P. S It rasa 15. oktobra. [Izv. dop.] Zborovanje sežansko-komenskega učiteljskega društva je bilo 12. dan meseca oktobra t. 1. na Brežini s precejšno udeležitvijo gg. učiteljev. Koj po 10. uri otvori sejo prvosednik g. B. gospe pogledovali so gaj radovedno. S teškim srcem j njimi svojo neznanko iz zimskega dvorca. Čudni ob ista! je J NeheijavroKa. Podoba lepe neznanke nij čutki vzbudili so se pri tem pogledu v njegovi) od >ndq ftVfcim • m. , , \ , mu sla u sponnna. .Vender ga nikdar ne bo zdru • žila ljubizeri (ž njOj — jtemveč car mu je namenu drugo žensko, lri jo niti ne pozna. Polkovnikov po- nij, bil lahek. , „ ntrabll B.TrovoapQ, um .o . . . , , \ eja Dpbif zagleda generalnega majorja Nehel- (ja1T/^l^^Iv^ét/le^,^.1•;;a,1't¡SS P^lstojnika, v sredi vec. častni Kov pri tem pogledu v njegovih prsih, in barve so se mu spreminjale po obrazu. General ga jim predstavi s sledečimi besedami: „Prosim, visokosti, dovolite, da Vam predsta- -JftT [rtflTTjl'S'd'bo ir, o ipd oma8 ... Pridruži se jim iu začne se ž njuni razgovar-B ... sv i i i 6 alo ! r ■ - - anTT . " . rfeí&ftWqj ffiam genBr ' i;i i lan v . „Prav rad," reče amr general, Jaz sem dobro njena" prijateljica. Pojdite z^meno^^ v dijauišči njih visokosti." . . . . . . Slabe volje je, polkovnik slusal generala, Okusa sbl, .nnojivl Miovo^Ih. uffi.To-i° Wim abrazom ril ».jijo* : dušico .gostov prof nih in nomeranenih dreves... . ., .OilLy»')Ui-lL| miniva H» ' v'» .11110 171111 Ml Na rudecem svunatem divanu, nri, nogah -TSdnomyu»J iX>oviov >r f.'n»e za gotovo pričakovati, da se najde posredovalni predlog, ki bode z j edini 1 odborovo večino. Hazne vesti. * (V italijanske j kraljevini) je 20.0»; 7 duhovnikov, mej temi 2*j:k> župnikov, ki imajo spot' 400 lir (!) letne plače, 4610, ki imajo spod 600 lir in 175!> ki imajo spod 800 lir na leto. Zdaj se dela nato, da s<» bode plača povprek povišala vsaj na 700 lir na leto, kar j«* pa še vedno bore malo. Zahvala. Vsem p. n. narodnim volilcem v Rudolfovem se za izborno moško obnašanji1 in za obilno udeležbo pri volit vi v občinski znstop skreno zahvaljuje Zaupni odbor narodne stranke v Rudolfovem. Oznanilo. Odbor prostovoljnega gasilnega društva v Dolenji Vasi oznanja, M«"" : '.». oktobra: Marija Hribar, prevoaniko-va hči, SI let Gtradlifie št. l»>, ta Jenko. 10. oktobra: Peter Jankovlo, krojač, -'1 let, Florjan-8ko ulico It. l<>, sa j etiko, — Antonija Bokavtek, delavčeva hči, H let, Poljanska cesta št. 18, za spridenjem krvi po osopnlcah. 11. oktobra: An;i Šolan, dekla, .'>•> let, Studeiitnvsko ulice št. 7, ga otrpnenjom možgan. L2. oktobra: Gabrijela Jauovski, učiteljeva hči, 12 lni, Voiarski pot .št. '■>, ga božjastjo. L8. oktobra! Reza Kiančar, delavčeva bdi, ll ur, Vančiškanskc ulice št. Hi, slabostjo. ll. oktobra: Ana Uajsel, dekla, 50 let, sv, Petni cesta št. II, za ntrovanjem krvi. Martin Moluir, mMicga čuvaja um, B let, uliee. na grad It. 7, za jct.iko. V deželnoj bolnici: 10. oktobra: Valentin Svetlin, dninar, 'M let za v stekleni žefov trg. POZIV! Podpisani odbor vabi p. u. gg. člane „Sokola" v udeležbo in prosi, da blago volijo priti jutri v iredo sine" 18. t. m. ob url zvečer k posvetovanju zaradi »Sokolovega" streljanja salon gostilne „pri zvezdi", cesar Jo-Na zdravje! V Ljubljani, v dan 17. oktobra 1882. Odbor „Sokola". etiko, denico, 11. oktobra: Jakob Skvarčo, tfoatač, 75 let, za vo- MoteorologiČno poročilo. A. V Ljubljani : Dan Čas opazovanja Stanje barometra v umi. Temperatura Vo-trovi Nebu Moli lina v mm. 14. oktobra 01. 7. uri zjutraj ob 1 uri populuilno ob 9. uri tTtier 780*47 mm. 780-17 «a. 7.'il) S7 min. -f 12 4° C + 17 0^ '______j slaboten zalioil slaliob'ii ju;'ii/.,tlnij slaUlrn j iiruutlimi Mninn lUsiM ohlapno •2~> OOmm. dežja. 15. oktobra ob 7. uri zjutraj «b 2. uri popoludn« ob !>. ori ireder 728-12 umi. 798*88 am 730'0'J mm. -f tu on: -f- 10-6° C -f i>t>°C slaboten vzliml uliuil slaboten Tlbu.l Milno oblačno oblačno 88'00a» dežja. ! 16. oktobra ob 7. uri zjutraj ob 2. uri popoludne ob S. ur, vtitr 781*74 mm. 78l«69a»i 7:13 0'.) mm. + 8-4» C + i;j-2°c + 8-8° C ilabobn ilabiiten iihod brti-■ retrije 1 , oblačno oblačno oblačno 0*00 am dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk se je povsod za spoznanje dvignil, bil je pa Se vedno podnortuiden; sploh je bil pa io vodno jednakomorno razdeljen; razloček mej ruaksiuioui in mini-niom le neznaten. Vetrovi so ostali tfledo moči nespremenljivi in so So vedno prevladovali južni vetrovi nad drugimi. Temperatura ju zadnje dni precej močno pala in bila k vi '-jemu normalna, večinoma pa podnormalna; razloček moj maksimum in minimum nij bil posebno ekstreuien. Nebo je bilo skoraj povsod še popolnem ali pa saj deloma oblačno ; vreme vsled tega tudi še nestanovitno. ^"CLZ^aJslsa. "borza dné 17. oktobra. (Izvirno telegrafierte) poročilo. Srebrna renta . . Zlata renta . . . 5°/0 marčna renta. London . ........ Srebro .... ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ...... • • Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz I. 18f>4 250 gkl. Državne srečke ti 1. 18ti4 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ n n n » »• • • • * „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dnnava re#. srečke o°/c . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/0 zlati zast. listi . Pnor. oblig. Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke ..... 100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trawniway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . PESNI IVAMA mnu I prodaja v ljubi |an i KumberKOVU bukvama: £ v GorieJ Woknlat. (658—2) r 76 gld. 75 kr 77 40 n 95 * 55 n 92 60 . 880 » — n 306 g 90 n 119 a 60 * 9 n n 49 » n 5 n 66 a 58 n 55 n 119 n 50 TT 171 n — « 9;> n 66 a 119 n 50 87 25 86 n 35 a 104 n — n 115 75 118 30 a 97 75 B 106 n 25 a 174 n 50 a 19 m 25 n 125 25 a 231 m 75 Začenši s ponedeljkom lO. oktobra t.1. prodajala se bode prostovoljno na licu mesta vsa stavbena tvarina. ki se dobi iz podrtja Ur-basove biše, kot: opeka, okna, vrata, tla itd. (662-2) Kranjska stavbena družba. Stara in nova črna in bela vina dobivajo se »turo belo Hormonsko...... liter po 52 kr. H *9 A|&X3<>»- Gospodje delničarji, ki se bočejo udeležiti glasovanja, se prosijo v smislu §. 10. pravil, da ulože svoje delnice do 20. dne oktobra v družbino blagajno ter si tam vzemo legitimacije. (644—3) Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. DUHU razpi "Vel Draunslcai Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele bo tudi Švico; vsled teh razmer se je m stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wa»falng-tonuke žepne ure so najboljše ure vse^a Bveta, kojo so izredno elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanskega sistema. Vse ure so natanko renasirane ter gar»nta|emo ia vsako uro pet let. V dokac gotovega jam hI v:* in stroge so-liduoBti, prevzemamo s tem dol/nosi juviki, da vsako uepristojeeo uro nazaj yzauieino in z drugo Kamenjamo. 1O0O komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kožici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-voiii, izredno uatnueuo regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, me-daljonom itd., preje jeden komad. gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1O0O komadov krasnih, ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, s emaili-ranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno na Hekuude re-pasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1O0O komadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-širauih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino re-pasirano, z verižico, medaljonom, in baržuuastim etuijem, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60 1C0O komadov ur na sidro (ankeruhr) od pravega 181otH6ga srebra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, tekočih na Iti rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, lino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega lSlotnega srebra, odobrenega od e. kr. denarne«** urada, tekočih na S rubinih, elegantno in uajli-neje pozlačene, pridjana je tudi benecijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gl. 28, zdaj pa samo gl. 15. 1O0O komadov Washingtonskih remontoir žepnih, ur, od pravega lolotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teb ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tndi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka ta.ka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. i.6. 1O0O komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 100O komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospč, preje gl. 10O zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem einail-okviru in z bilotn, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisaJnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: der Uhrenfabrik Fromm, Wien, Bothenthurmstrasse IVr. ©, Parterre. (609—4) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk ..Narodno tiskarne". 07