Prijazna beseda starišem idrijskih otrok. *) Ljubeznjivi stariši! naša naj svetejša dolžnost je, svoje otroke dobro izrejati in odgajati; kajti človek je to, kar je po dobri ali slabi izreji. Že pri malem otroku morajo stariši skerbeti, da se otrok doma prav izreja, ker domača izreja mora postaviti temelj temu, kar se pozneje pri nadaljevalni izreji in odgoji v šoli od mladine pričakuje in tirja. Doma je treba skerbeti, da se pri otrocih zbujajo nježna čutila, da otroci pridejo ljubeznjivi in prijazni, sočutni in delavni, odkritoserčni, pohlevni, priljudni in snažni v šolo, kjer se mladina dalje izreja in izobražuje, kakor ji je to v domači hiši mogoče. Šola izrejo in izobraževanje dopolnuje ali pa še celo nadomestuje, ako so to stariši zanemarili. Ali, žalibogl malo, prav malo pride dandanes tacih otrok v šolo, ki bi imeli saj nekoliko zgoraj omenjenih lepih lastnosti. Večjidel stariši mislijo, da je šola vzrok, da njih otroci slabo napredujejo, in da so učeniki in učenice krivi, ako se otroci slabo uče; vzrok temu pa je naj večkrat le napačna domača izreja. Veliko otrok se doraa tako razvadi, da so pri vsakem delu le poveršni in nepoterpežljivi, da ne morejo nobene reči mirno in stanovitno opazovati, nič ne mislijo in hočejo govoriti, kadar in kar jim na misel pride. Taki otroci v šoli premalo pazijo na to, kar se jim razlaga, pripoveduje in kaže, in toraj ne morejo napredovati. Pridejo pa tudi nevbogljivi otroci v šolo, in veliko je takih, ki še le takrat vbogajo, kadar jih s silo k pokorščini primoramo. Iz proste volje, iz ljubezni in zaupanja otroci le neradi vbogajo, in čertijo tiste, ki jih k pokorščini in vbogljivosti napeljujejo. Naj žalostnejše pa je, kar se pa, •) Iz letnega sporočila Ij. šole e. k. rudnika; a tudi drugcj na pravem mesto. žalibog, le prepogostoma zgodi, da tudi stariši z otroci potegnejo, ter o šoli, o učiteljih in učiteljicah v pričo otrok ne govore spodobno. Ako hočejo stariši, da bo šola otrokom v resnici kaj koristila, treba je, da otroci o učiteljih in o šoli dobro mislijo. Zelo škodljivo in neumno je tedaj, ako se stariši prederznejo v pričo otrok učitelja grajati, očitati mu nevednost ali kako drugo napako in tako tamniti njegovo dobro ime. Otroci, ki od svojih starišev ali njihovih namestnikov o šoli, o učiteljih in učiteljicah slabo govoriti slišijo, gotovo ne bojo učiteljev spoštovali in tudi v šolskih naukih ne bodo napredovali. Šolski napredek zaderžujejo pa tudi tisti stariši sami, kteri mislijo, da so nekateri sedanji šolski nauki nepotrebni, in ker sami niso vživali dobrote šolskega poduka, ga tudi veliko ne cenijo in svojim otrokom ne privoščijo. Dobremu šolskemu napredku svojih otrok pa škodujejo stariši tudi s tem, da jim dovoljujejo zarad vsake male reči doma ostajati in šolski nauk zamujati, da teh zamud v šoli ne naznanujejo, in da se za šolska naznanila ne brigajo in jih tudi ne podpisujejo. Ljubi stariši! ako hočete, da bodo Vaši otroci v šoli napredovali in se za svoj stan v življenji in za sreČb pripravljali, podpirajte učitelje v podučevanji otrok. Brez Vaše podpore je naš trud zastonj, inčeže ravno povsod ni zastonj, saj tistega vspeha nima, kterega dandanes vsa ljudstva od šoje želijo in tudi po pravici tirjajo. (Dalje prih.)