Poštnina olačana v gotovini hti 1X11 flev 2 e LluDi'onl. v fetrtrt 3 lonaorln 1929. Ceno Oln i QInUPIis!1rI NAUM) Izliaja vsak dan popoJdme, izvztmU neddje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 10*3 vrst Din 2.50, ve^ji inserati pe-:it vrst^ Din 4.—, Popust po dogovoru lastratni davek pomLkj. ^Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za mazamstvo 300 Din. Rokopisi se m* vračaj©, Naše telefonske številke so 3122, 3123. 3124, 3125. in 3126. Naše telefonske številke so 3122. 3123. 31.M. 3\>b, n 31J6. Razplet krize se bo zavlekel precej doigo Prve današnje konzultacije. - Velja Vukićević na dvoru. - KOK bo omejila svoje sodelovanje samo na to, da pojasni kroni svoje stališče. - Posvetovanja dr Korošca in Velje Vukićevića Varaostne odredbe za predsednika KOK — Beograd, 3. jan. S sprejetjem ostavke je pričel normalni razplet krize. Včeraj popoldne je bil pozvan kot prvi v av-dijenco na dvor predsednik Narodne skupščine Ilija Mihajlo -vic, ki je v dveurni avdijenci predlagat kroni najširše konzultacije. Komunike, ki je bil objavljen o njegovi avdijenci, nagla ša, da je skupščinski predsednik predlagal konzultacije ne samo vseh šefov parlamentarnih skupin, marveč tuđi šefov vseh političnih strank. Tekom današnjega dne bosta sprejeta v avdijenco predstavnika obeh najmočnejših vladnih skupin, dopoldne Velja Vuki-čević kot predstavnik radikalskega poslanskega kluba, popoldne pa Ljuba Davidović kot predstavnik demokratske stranke. Za jutri je napovedana konzultacija obeh predsednikov K DK in sicer bi se vršila avdijenca dr. Mačka dopoldne, Sve-tozarja Pribičevića pa popjldne. Nato bodo sledile avdijen-ce vseh ostalih predstavnikov političnih strank in skupin. V katerem pravcu se bo razvijala kriza, bodo pokazale sele konzultacije na dvoru. Vsekakor ni računati s skorajšnjo re-šitvijo krize, ker smatrajo na merodajnem mestu široke konzultacije za neobhodno potrebne, da se kar najbolj razčisti polo-ložaj in najde čim boljši izhod iz krize. Iz vladnih krogov se širijo verzije, da se bo KDK po konzultaciji svojih voditeljev znova umaknila v Zagreb in prepustila Beogradu reševanje krize, ne da bi hotela nadalje sodelo-vati. Zato upajo, da bo prišlo do obnove starega režima ter da bo vlada poverjena tkzv. trojki. V ostalih političnih krogih pa te verzije najodločnejše pobijajo in se zavzemajo za sestavo volilne vlade, na katero bi pristala tuđi KDK in ki bi morala v najkrajšem času izvesti svobodne volitve. — Beograd, 3. januarja. Ob 12. V pričakovanju konzultacij na dvoru je vladala danes v beojjrajskifi polit'čnih krojjih velika živahnost. V demokrat- skem klubu se ie vrš?la ves dapoldan seja vodstva demokratske stranke. Velja Vukičević je prišel že oo pol S. ziu-tral v radikalski klub. kier se je do 9. posvetoval s svojima Intimnima prija* teljema Dragišo Cvetkovićem in Vlado Andrićem. Ob 9. ie cdsel k dr. Koroscu, kjer je bil tuđi predsednik Narodne skupščine Uja Mihajlović. Vsi trlje so se nato posvetovali do II. ure. na kar je Velja Vukičević odšel na dvor. Da-lt je bit samo pri ministru dvora Janko-v*ću. h kateremu često zahaja na referate in posvete, ali Pa ie bil spreiet v avdijenco v svrho konzultacije, trenutno še ni znano. Ob 12. se Vukičević še ni vrnil z dvora. Dopoldne se ie mudil na dvoru tud) šef beograjske porcije Manojlo Lazare-v?ć. Zatrjuje se. da ie šel poročat o varuostnih u k rep ih, kl fih ig ukrenila beograis^T policija, da prepreci more-bitne Inc'dente povodom prihoda Sve-tozarja Prtoičevića in dr. Mačka v Beograd. Kakor s© ie danes zatrjevalo v Informiranih krogih, je avdijenca Velje Vukičev'ća i° Ljube Davidovića odgođena do prihoda Ace Stanojevića, kl priđe v Beograd danes popoldne. Za-trjluje se namreč, da bo izired šefov političnih strank odnosno parlamentarnih sktip'n sprejet v avd«:enco nijprej Aca Stanojev'ć. nato Ljuba Dav'dović, za tem dr. Maček in Svetozar Priblče-vlć in sele na to Velja Vukičević kot predstavnik rad'k^1 ^eps nos'anskega kluba. V radlkalskth in v krog'h trojke je tzzvala ta vest veliko razburenie, ker se boje, da bo po ta^em vrs+nem redu konznltacij padla odloč'tev še prej, predno bodo prišli do oe^ede predstavniki sedan*e^a rCTima. N* nam-reč nohena tajnost, da se Aca Stano-ievfć glede re«?tve kr??e ne str»nta z Velio Vifkičevićem in dr. Koroš^em, rnarveč di se tuđi on nribVfu'e stal»-*-u detroVratov in zavzema za zbli-/an?e s KDK. Hegemonisti še nišo vrgli puške v koruzo Neprestani obupni napori za ohranitev sedaiijega sistema v ob-liki režima trojke. — Hud pritisk na dr. Marinkovrća, — Beograd, 3. januar ja. S pričetkOin konzul taci j je pričela zopet doba političnih ugibani, kombinacij in intrig. Vsaka skupina skuša uveljaviti svoje stališče in v beograiski atmosferi se pri tem ne gleda mnogo na sredstva In pota, ki vod'jo k cilju. To se je pokazalo osobito o priliki vladne krize po 20. juniju, ki je končala tako, kakor pač noben koHčkaj patrijjotično misleč državljan Jugoslavije ni mogel niti nri-čakovati. kamo-Ii želeti. Ni dvoma, da so one tajne sile. ki so po umoru v Narodni skupščini ustoličile Vukičevi<*ev režim v Koroščevi izdaji, tuđi tokrat na delu, da preprečrjo padec hegemo-n'zma in zmago načel popoldne enako-sti in ravnopravnosti vseh Srbov, Hr-vstov in Slovencev, za katera se bori KDK. Razume se, da igra ta pri tem glavno vloso Velja VukiČevič in dr. Koro-šec, kl čutita, da se jima majejfo tla pod nogami in da b! bil za vselej ko-nec niune moči, če prde v državi do spremembe režima in sistema. Zato na-penjata vse sile, di bi obdržala vajeti v svollh rokah. Vse svoje nade pola-gata na to., da znova zabarikadirata pot, ki so jo ustvari!5 demokrati s prisiljeno ostavko vlade za zMizatiie s KDK. Z navtdezno brezpomeirbnimi ukrepl hočeta ustvarit? na enl strani v Zagrebu, na drugi stran* v Beogradu razpo-lO7en.ie, ki bi vnnorei onei^oeooSlo v-sak stik in s tem tuđi vsak soorazum. Tako ni slučaj, da je finančni inini-ster bas včeraj že po preteku zakoni-tega roka izdal odlok o proračunu za-grebške oblasti, v katerem je črtal vse one postavke, ki s« namenfene za ohrpnitev soom;na StiePana Radića. Vukičević in Kornšec sta nri tem oči-vidno rači«nala na to, da bo ta ukrep Izzvai na Hrva^skem upravičeno osror-čenie in nognal HSS odnosno KDK v take ekstreme, da bi mogli heeenton'-stl v Beogradu dokazati uoravičenos* sv^'e (eze. da te re§?*ev krize mogo^n edtno 7 ohranUvi.io dosedanjega režima v oblikj trojke. Na drugi stranj so intrige predstavnikov hegemonističnega režima naper-iene proti demokratom. Će tuđi ie malo verjetno. da bi Vukičeviću v Redanjem trenutku uspelo razbiti demokratsko stranko, vendar si na vse načine prizadeva pridobiti dr. Marinkovića za to, da bi se s svojo skup'no odcep?! od Ljube Davldoviča in podpn režim trojke. K dr. Marinkoviću, ki od dneva. ko je bila podana ostavka vlade, ni več zapustil svojega stanovanja, prihajajo neprestano Vuk'čevićevi in Koroščevi zaupniki z raznim i ponudbami. Po za-trdilu demokratov pa do^lej nišo niče-sar dosegli. Na zunaj se seveda dr. Korošec in Velja Vukičević postavljata kot najzve-stejša čuvari^ državnega In narodnega edinstva In tuđi kot pristaša sporazuma. Preko beograjskega t:ska ki ie več ali manji v službi režima, skušata na eni strani dokazovati, da bi bila država v nevarnosti, če bi priš!o do sprememb politike in sistema, na dru)?i strani pa prepričati javnost, da sta sicer za spo- razum, da pa so zahteve KDK preveč eks*^ei»»ne :n zato nes!>reieirliive. ?e bližnij dnev! bodn pokazal', ali ie v srb?;an*ki javnosti še vedno vsi-dran vellkosrbski he^emonizem, ali pa ie vendr»He fe prodrlo sr>oznanje, da oelie pol«t;ka. ki ?o vodita Ve'.la Vuki-Jević in dr. Koro^ec. neizog'bno v pro-oad in da ie edina rešitev i za državo j za državo }n narodno eellno v svo-bodnih vol!t\ah in v oSigiiranui oonol-ne enakosti in enakopravnosti v državi. Poslov51r»j batiVct Koroščeve vlade. Beograd 3. ;3nuarja Drevi priredi dr. KoroSec v hotelu »Srpski krali« pr-slnvfln! banket mini.strom svojega kalrneta. Na banket so ^ovabl'^ni tuđi dru^i pristaši recima cg. Viikičevića in Korošca. Beograjska specijaliteta. — Beograd, 3 jam«arja. Btx>grajska mesu na občina je uvedla nenavadno novotarijo. Kakor znano, se Beograd aikakor ne mo» re resiti prahu in biata. Mesto modernega tlakovanja čest in higijenskega čišćenja ulic pa je beograjska cbćma sedaj odre* drla. da avtomobili, ki prihajajo od runaj, ne smejo prej pasirati mestne meje, do^ kleT jih ne umijejo. Danes se vrši v Zagrebu odlocilna seja KDK Uvodno posvetovanje predsedstva HSS. — Razorava vodstva KDK o stališču do krize. — Drevi odeotujeta Pribičević in dr. Maček v Feograd. Zagreb, 3. ianuarja. Danes se je sestal k svoji seji izvršni odbor KDK. Seje so se udeležili vsi člani. med njimi tuđi dr Trumbić. V vseh političnih kro-gih. osobito pa v Beogradu z naTaščajočo napetostjo pričakujejo poročil o sklepih. ki bodo spre-ieti na današnji seji. ker ni dvoma, da bodo ti sklepi merodajni za sta'išče. ki ga bo zavzela KDK v razpletu krize. Ob 10. dopoldne se je sestalo v sabornici h konferenci predsedstve HSS Seje so se udeležili dr. Maćek, Predavec Košutić in dr. Krnjević Ob pol II so priveli v sabor-nico Svetozar Prib?čević. Vilder dr. Po-pović in pozneje dr Kramer. na kar je pr:-čela seja vodstva KDK. Seja ob 12.30 še traja in rezultat posvetovanf n: znan. Kakor poroča'-o opol-danske »Novosti«, dr Maček in Pribičević dos!ei še ništa pre-lela poziva na avdijenco. Prav tako pa se tuđi ne potTJujejo vesti, da b: bil ta poziv peslan preko zagrebškesa velikega župana generala Maksimo^ića. V Beograd ie bile narrrreč sporočeno. da bi se predstavnik! KDK ne mogli odrvati pozivu, ki bi rm bil izročen po generalu Maksimoviću. Zatrju. ;e se, da bo, odnosno da je že poslan poziv drugim pototn in to po posebnem kurirju če bo po>Ti"v prispel teko-n današnJej;a po-rx>!dneva bosta dr Maček ;n Pribičević še nocoj odpotovala v Bengrad. T Posredovalna akcija vseučiliških profesorjev Zanimiva beograjska vest. — Doslej politično pasivna inteli-genca stopa iz rezerve. — Spomenica univerzitetnih profesorjev političnim činiteljem. — Beograd, 3. januarja. Današn}e «Vreme» ob:avlia senzac jorralno vest o akciji univerzitetnih profesorjev beo-grajske, zagrebšk« in ljubljanske uni-verze, ki so sklenifli stopiti kot prr-d-stavn;ki i-ntelektuaJcev vseh treh ju^o-slovenskih Dlemen iz dosedanje rezerve ter aktivno odelovati v reševan;u državne krize. Prvi del te akcij-e bo obstojal v sestavi obširne spomenice, ki bo naslovljena na vse merodame politične faktorie. Ta spomenica ?e v s:!av lih potezah že sestavliena in *e podrobna redakcija poverjena ^osebne-mu odboru pod predsedstvom beoff"a;-ske-ga univerzitetnega profesorja dr. Aranjj'elo^ića. Spomenica univerzitetnih profesorjev orx»zarja v uvodu na težko stanje, ki je zavladalo v državi po usod-nem 20. nin:ju, in naglaša. da je napoči-la 12. ura za reš'tev vedno globH-e krize, ki izpodjeda državo pri njenih ko- reninah. Spomenica povdarja. da se mora najti skupna baza za doseco sporazuma večine Srbov, Mrvatov in Slovencev. in zraža globoko prepričan ie, da je tak sporazum ob dobri volji vseh v poštev prihaiajočih C*initel*ev tako-j mogoč. Sedanja tenerac:ja nlma r>ra-vice, da na lahkotniseln način /aiura^<> pridobitve, ki so !ast prednje in bodo-če generacije in ki so priboriene s tol?* kimi žrtvamL Sr>rc:ctje ekstremnih za. hte-v na eni ali drugi strani bi ponio nilo diklat nad drusrim1. Zato sta potrebni na obeh straneh popuštanje in uvidevnost. Pnhodnie dni bo sklican v Beograd velik manifestacijsk shod, na katerem bodo zastoljanska kron-ka zadnje čaše ne nu* di nič posc+mega. Tatovi, potepuhi m slič* na sodrga so jo u-brali iz mesta, sneg P'-a je pregnal tuđi vse one ptičice, ki sicer ob si^hern vremenu rade postava jo pred kolodvorom ali ki se rvcoer rade sprehaiajo pod Ti vol i j em. Va policiji imaio božan* ski mir in urejajo staTe spise. Ražen par beračev in pijančkov nimajo posebnih go* stov. Danes jo bilo prijaviicnih par pretepov, čijih epilog bo na policiji, morda pa tuđi na številki 2^. Samo trnovska stražnica je prijavila večjo tatvmo. ki je bila pa tuđi že :rvršena v starem letu. Dne 29. decembra je bil namreč po* sestrrku in pre\fozniku Janku Tomcu. sta* nuiočemu v Svabičevi ulici 15. ukraden iz* pod šupe v Jeranovi ulici in odr>e!j3n dvo* sedežni voz*brek. vreden fV>V> Dn. Tatu ie policija že na sledu. — Mesar France Lovše. stanujoc na Tržaški cesti 47. ie imel Ier>e2a in mlađega volriaka. ki sl:>i na ime »Brdavs«. Včeraj ponoći ie volčiak iz svo* je utice brez sledu '7^;nil Nekdo ga ie od* pelini Lov^e ima 3TO f>n 5knde. Zi novo Icfo if :mrl rer>Hjeten doživ-liai d''?k Viktor M^den S-'Ivestrovo ie Hr>*ilc«' v kiv^rni »Zve^d1*. todi donnnv ie prišel brez suknje. Nekdo mu jo je nam* nih napcljtv je nastalo več požarov, ubitih pa je biJo tuđi nunojjo ljudi. Toklo, 3. lan-uarja. V severnih pokrajina* in na morskih o-balah razsaja straliovit or kan. V Niigatti je vihar poruiil več sto ois pri Čcorur je bilo ubitih mnogo ljudi. Parnii. »Toiotony« je utonil z vsemi potniki in t vso posadko. 2el©zni£ki promet je u«ta. ljen. telefonske rveze pu so većinama prc-kinjene. Zasneženi vlaki na splitski progi« Zagreb, 3. januarja. TiKli na Hrvatskein ir v Slavoniji, zlasd pa v Liki vtadaio h*i-di snežni zameti. Liska prosra je fe tak( zatrpana s snenom, da jedva vzdržujcjo že. iezn 5ki promei. Vlaki pnhajalo z velikan-skimi zamudami Na prosi ie stalno ve-Č vlakov. ki sam-o čistijo progo. Kljut) temu pa zameti siproti ustvarjajo oove snežn« barikade. Brzovlak. ki je snoći odpeljal proti Splitu, je m-OTal postati na postaji Medak, keT je bila proga s snegom tako zadelana. da sia pred njim že dva vlaka obtičala na odprt' prosi. Tudj beograjskj vlaki priha-iajo z većvrnimi ramudatni. O prometni katastrofi, povzroCeni po snežnih zametih na Krasu, poročamo na 2. strani. reč »nel z obešalnika. Maden trpi okoli 1700 Din škode Drugače vse tri dni ni bi* lo v Ljubljani posebnih dogodkov, kar je dokaz solidnosfi našega mesta. Danes okoJi 8. zjutraj je privelo goleti v pisarni objekta 14. v belgijski vojašnici. Polclicani so bili na pomoć gasitci. ki p« nišo rotervecirali, ker so vojaki med tem že sami o^enj pogasili. Zgorelo je samo par aktov in je škoda prav nemarna. Po deželi se pa še vedno klatijo preme* teni sleparji, ki izkorisčajo naivnost našfi i qa Ijudsn-a. Tako se je pri posestniku Li* sce v Požansiki gorici nedavno oclasil mlad slepar. Znal ie zakoncema pihati na du>o in poslužil « je starenja trika. čeJ da 7na • posebnim aparatom razmnoževati denar. »Tn si ga borno potrm lepo razdelili'« je hi» tel pojasnjevati. Za eksperiment je *cveda rabil več bankovcev. ki sta mu jih zakon* ca radcvolje pogodila Seveda ništa videla ne detiarjt, ne sleparja. Sedaj ca i^ćejo orožrnki. Borzna ooro^ila. LJrBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 0—22.855. Berlin 13-525 — 13555 0354), Bru^eli 0—79112, Budimpešta 0—9W7. Curih 1004 1 — 1007 1 (1095 6), Ojnaj 7 W — RO26 ^S.Oll), Loodcm 275 r* — 276 4^ (276 08), Vewyork ček 56 655 — 56 85> (56 755). P«. riz 0—22252. Praga 168 1 — 168.0 (16K.5), Trst ?*>.75 — 298.75 (297 75) Efekti: Celiska 15«—0 Luifeljan^ka kreditna 125—0, Praštcdi-^). Kreditni zavod 175—0, Vcvče 114—0, Kramika m« dustrijska 295—0, Ruše 260—280, Srtavbna 56—0. Se^ir 105—0 Les: Tendenca ne*premenjena.. Zakl|u^ čmih je bilo 10 vag lesa, ZAGREBŠM BORZA. Devize: Donaj 801.10, Berim I34M, Budimpešta 092. Milaji 297 75. LoikJoo 276.08. r^cw-y©rk S6.755. Para 222 52. Prati lM^O, Cirrtt 1095 6. INOZEHSKrZ BORZC. Cartfc: Beo«rad 0.1275. Dunaj 7J.15, Bcrlkl 12355, Praza 15.3S. BudPmpeSta 00 50. Mttoa 27.17, London 25.19, Park 20.30, Ncwyark 51f Ji. Stran 2. ♦ tSroVFV^Kl N A R r> D» dne 3. januar ja 1929. vev 2 Odpiranje in zapiranje trgovskih in obrtnih poslovalnic Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal novo naredbo o odpi-ranju in zapiranju trgovin in obrtnih poslovalnic, ki Je stopila v veljavo s 1. januarjem. >Uradni list« ohjavfja naredbo velikega župana o odpiraniu m zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovataic, ki je stopila v ve-tjavo s 1. januari em t. 1. V spiošnem smejo biti v oko&šu ljubljanske polcijske direkcije odprte trgovinske obra tova! niče od &. do 12. in od 14 do 18-, obrtne obratovalnice pa od 7. do 12. in od L4. do 18. Prodajalnice kolonEjalnega, delikatesnc-*a, specerijskega in mešanega blaga ter kramarske obratovalnice smejo biti v okolišu ljubljanske policijske direkcije poleti in poziirrri odprte od pol 8. do pol 13. ia od 14 do 19., v ljubljansko - ckoliškem srezu poleti od 7. do 12. in od 15. do pol 30., pozimi pa od 7. dol2. in od pol 15 do pol 20. Specijalne delikatesne trgovine s pravi-' co točenja 'alkoholnih pijač smejo biti po-letj in pozimi odprte od 8. do 12. in od po! 15. do 20. Trgovine s papirjem rn knjisanii od po! 8. do 12. ta od pol 14. do 18., trjo-\4ne z modnim blagom od 8. do 12 in od 14. do 19., trovjne z žeknino od 8. do pol 13. in od 14. do 18., cvetličarne poleti in portali od pol 8. do 30., pekovske prodaiafne poletj od 5. do 20., pozorni pa od 6. do 20.. mesnice od 5. do 12. in od 17. do 19., mesarske stojnice in barake od 5. do 13., pro đajalniee življenskih potre-Mčin, ki se bavi-jo izključno s prodajo 'aiiko pokvarljivih v&tuali], sadje in zelenjave, od 6. do 20. Poslovanje na stojnlcah na cestnih kn-žiščih, ne nezagrajenih prostorih, po vežah, hodnikrh in barakah ni dovoljeno v času, ko moraio biti zaprte druge trg. obratovalnice. Prodajanje novin, revfj in časopisov, pe-čenega koštanja, brezalkoholnih pijač* alve in sladoleda je po ulicah dovoljeno poleti od 5- do 22, Eozimi pa od 6 do 32. Po javnih lokalib ie dovoljeno samo prodaj?nje novin, revij, časopisov, cvetic in kočevskrh predrnetov do 22 Bamčni in slični zavodi sm-ejo b:tf odprtj od 8. do 13. io od 15. do 1&, posojilnioe od 6. do 14., podjetja za natov-arjanie in razto-varjanje blaga pri železnicaft poleti od 5. do 20., pozim; od 6. do 19., bnvske in frizerke obratova'nice v mestu Ljubljani od pol 8. do 12 in od poi 14. do 19., ob sobo-tah in dnevih pred prazniKi pa 1 uro da.je, t. j. do 20., fotografske obratovalnice od 8. do 12 tu od H do 19. Obrtne delavnice, v katerih je pos'cva-nje osobja organizirano z izmienam: smejo hiti odpne če^ po'dne, toda v Um času ne smelo opravljati nobenih poslov s stranksani. m Preko do'ocene meje in sicer največ še ža 2 uri rvečrc s;ne!o biti odprte vse trgovinske in ob-me obratovainice na dan pred božjem, pred veidkonoćnimi praziriki, pred binko&tnimi in ob dneh letnih sejraov. Okrepčevalnice kr. sploh obratovalnice, v katerih se orodajajo mrzla jedila in alkoholne pijace Lzključno za konzura v lokalu, smejo biti poleti odprte od 7. do 22,- pazi-mi pa od 7 do 21 Ohratovabiice, v katerih strežejo gostom z brezalkoholnimi pijaca mi, javne kuhinje, prodajaJnice mJeka in sla£čičarne smejo biti odprte poleti ođ 5. do 22., pozima pa od 6. do 21 Ob uedeijah moraj o biti zaprte vse obratovalnice, v kollkor nišo doloCene iz-jeme, nadalje morajo biti zaprte ves dan na kraljev roistni dan 17 decembra, nj praznik ujedinjenja 1. decembra, samo do-poldne na Vidov dan 28. i unija in na dan apostolov Ciri!a !dne smejo biti v nedeljah od-rrta podjetja za natovarjanje in raztovar-janje blasa pri železnicah in sicer od 6. do 12-, cvetličanre od 8. do 12., na dan vseh svetn\kov od 19. ure 31 oktobra do 12. ure 1. novembra, pekvoske prodajalne od 6. do 1?.. okrepčevalnice in slični obrati od 7 do 12., stojnice od 7 do 12. Brivske frizerske in kosmetične obrtne obratovalnice morajo J>:t* v Ljubljani in na periferiji, l i v Vodmatu, Siski in na Viču ob nedeljah zaprte, ob praznOob pa odpne od po: 8 do 12. Vse trgovinske in obratne posjovainice smejo biti na nedeljo pred božičem odprte od 8 do 13 Kjer se doba, odiejena za odpiranje in zapiranje obratovalnic, ne ujema z delov-nim časom pomožnesa o-sobja, se mora to osobje izmenjavati. Prekrširv*e te naredbe se kaznujejo z globo od 50 do 3000 Din. Nevaren zlocinec pod ključem Zagrebška policija ima pod ključem nevarnega tatu in homoseksualca Jeftića, ki je sleparil in kradel na debelo, dokler ga nišo raskrinkali. V zapoTih zagrebške policije se n aha ja nevarcn kriminahii tip. To j« neki Milan Jeftić iz Valjeva v Srbiji. J-eftić je ne» vareo slepur in homoseksualee. Bil je že večkrat kaznovan in sedaj ga iščejo mnoga sodišča radi raznih deliktov. Jeftić ie star 43 let. L. 1923 ga je s>odiŠ£e v Petrinjah ob« sodilo na 2 leti težke ječe, ker je osknmi! nckega dečka V Zagrebu je izvrši 1 podcM ben zločin 1. 1927 Mudil se je v Zagrebu in je osleparil več &txank za velike vsote. Nekega dne je srečal pri jurncm kolodvoru n-ekega Uletnega dečka, učenca 4. razreda osnovne sole. Z raznimi obljubami tn s sUdkorčki je z>loćmec izvabil dečka v svojo sobo in ga spK>lno rlorabil Deckov oče ni vedel, kaj je s sinom, ker ga ni bilo dotnov in je o tem abvestil zagrebčko policijo. Po treh dneh so detektivi našli dečka v družbi z Jeftićem. Prvo noc je zlocinec prenočeval z dečkom v gostilni »Velebit«. Drugo in tretjo noč je pa najel sobo pri neki gospo* dinji v Petrmjski ulici. Gospodrnji je rekeK da je deček njegov sin, ki je p* podoben materi in ne njemu. Nihče ni sumil, da je Jeftić zločinski tip in spolni perverzneš Iz* -volnil je vsako deckovo željo teT ga tako .">ridTŽal pri sebi. Ko so detektivi našli dečka in ga oddali staršem, je Jeftić pobegnil iz 2^agreba. Zt njim so izdale zagrebška in še druge poli* cijske oblasti trralico. Jeftić je pa izginil brez sledu in sele pred dnevi se je policiji posrećilo aretirati ga. Zadnji dve leti je iz* vTŠil števiine tanine in sleparije. Vse je csleparil na isti način Prišel je samozavc«t-no k svoji žrtvi in se ji predstavi] za Jef* tića ali Jeftanovića, rrgovca in izvoznika sliv ali za trgovca z žitom iz Beograda, Va* Ijeva ali kakega drugega raesta iz Srbije Trgovsko stroko m meste je spreminjal po potrebi. Potem je vsakemu pripovedoval o smoli, ki io je imel na porovanju. Ko ie prišel v Zidani most, so ga okradli, tako da ie sedaj brez denarja, Prosil je za m^lo po??ojilo, dokler ne dobi denarja, po kate-rega ie že brzojavtl. Irnel je samozavesten nastop in bil je lepo oblečen. Zato je pr& varil marsikoga. Verovali so mu ra mu po* sojevai' deiiar. Lani je Jeftić osleparil na ta način veČ Zagrebčanov. Pripovedoval je vsem rla^ gano zgodbo o tatvini v Zidanem mostn. Pred nevi je prišel Jeftić v Bjelovar m je takoj »kuial priti do decarja. Šcl j© k po* veljnikrj tamošnjega polka in mu pripove*? doval o smoli, ko so mu izmaku ili c* Li-dan em mostu denarnico. Prosil je poikov» nika za posojilo, dokler ne dobi denarja iz Valjeva, po katerega je že brzojavil. Tu je pa šlepa* nasedel. Po\*djnik je \-prašal tele» fonično požto, če je Jeftić odda.1 brzojavko v Vilje%u, Lrd kodcr je dubil ud^o\or. cU tdke brzojavke ni nibče oddal. je pokliča! policijo, ki je Jefnća takoj aretirala in od* dala zagrebški policiji. Ko bo ta od Krila ^s« Jehiće\>? grehe, ga izroči ^odi^ču. Tajna rob v zagrebški bvarni „Corso Preiskava v zadevi atentata na detektiva Grauerja še ni končana. — Policija tiče krivce med zagrebfldmi omladinci, pa nima sreče. Preuskava o drznem atentatu na rKrticij-skega a^^nta Gratierja v kavarni »Corso^ v Zajebu na sv. večer še vedno ni končana. Aretiranih je bilo već osumliencev. a dosedarj pa še nobenenrn nišo mo^li dokazati najmanjše krivde. Tako bodo še nadalje v preiskovalnecn za poru. Glavni o5uirJjenec je natakar Marko Ožaiiič. Zdi se pa, da policija sama ni zadovoljna z materijalom, ki ga. je zfcrala proti Ožaniću. Kajti pred sod»čcm bi indicije, ki ?ih je dosedaj zasrebSka policija dobila proti Ožaniču. ne valjale in Ožanić bi bil opro. Sčen, ker ni prav za prav dokaza, da je bila njegova tajinstvena roka. kt se 'e prikazala izza zavese v kaverni »Corso« in je streljala na detektira Onu&ria, Ffjlicia pa Še vedno trdov ratno xztri;a Dri dom nevi, da Je Ožanič atentator -ili pa v«ai tUvni sokrivec. Dokaze ra to ho-e dobiti nied Ožanićevimi prijatelj in znanci in med za-STe4>škimi omladinci. Zato je policija aretirala ludi Mi>o Milo« radovića, tirmdnika pri tvrdio »Papir«»s« Pri Miloradoviću Je bil Ožamć v gustih in pri ojem je rudi prebil božična *u>č. Na bežič ie Miloradović posetil s «opr<>«o neke svoje prijatelje. OžaniĆ Io dvi Miloradovićeva sorodnika so pa ostali v stanovanju. Presa* ajaJi so doisčas 2 ijr) in prepevanj^.n. Ožaruć je tedaj rudi ookaj pisaJ. Soproga aretiranega MiIora koočati. Te "„-::a izdaJa za Ož?-nićern tiralico in da -ra imat na sumu kot atentatorja na Grauerjj. Popoldue ?e te Miloradović zopet vrnil v ti->a.mo. kier so ga še isto popoMne žret'raii. Dva detektiva sta sa privedla v s*anovanie in v njegovi navzocnosti prsiskiU stajiovanje. Po. licija je njegovi 2eii prepovod.ila z n.'.r vsak razgovor. Po!i:i'ski uradnik j: :e r*a rekel, da dotiro ve. c'j MHoradović ni K\ atentator, toda osum1'eti ;e. da !e )ianiča skTival po atentatu, l:o sa ]e pmka. Vpia-iali so ju, kje sta bila za časa atentata v kavarni Corso. Oba sta dokazala svoj alibi. Lukica ta cas splob ni bilo v Zagrebu Po-kazal ie z železni5"ko karto, k! Jo je slučajno obdržal. da je odpotoval. KraJfSrrik 'e pa tuđi dokazal, da je bil od sedme do 9. ure v soboto v kavarni »Zumi*. Policija ie tuđi osumila Ož-ir»ićevc'gj brata, ki Je vajenec v kavami »Corsot, da je odpri stranska vrata v kavarni. skozi ka-tera je vstopil atentator, ^ol ure pred ater« tatom. Glede na to je sluga »Dinice< d. d. Stjepan Novačić spOTOčil policiji, da ie sko-z\ stranska vrata, vstopil v kavurno »Corso« že ob dveh popoldne. Sedel ie v kavami nad eno uro. V tem časn c vstopilo skozi ta vrata več srostov. Iz tesra je sklepati, da so bila vrata odprta ves p^poldan m da iih ni Ožanićev brat od-vi ??e po! ure pred atentatom. — Ali sta z bratom kupovala to sekiro? — Sva. — Ali ie to ta sekira, — *o sa vpra-šaH in nru pokaza-M sekiro. — Ne vem. — Zakaj ste prvne "v >e priznali, sedaj pa tajile > — Tak sem. Taka ]e moja navada. Naj-dite icorpus« pa bom vse priznal, ie odso-voril ^tok smeje. Opozorilo potujočim agentom in trgovskim potnikom Davčma administracija ^ Ljubljani raz-glaša: Potujoči agentu trgOAski potniki, ki nieo izključno v služberttn razrocriu, »o zavc^ /ani k plačevanju davka na dohodke od podjetij. obra tov in pokliče v po cl. 42- 2-^kupini, točka I zakona o neposrednih dav« kih z dne 8. februarja 192S in pravilnika L tenru zakonu. Nezavisno od ćistega dohod* ka. pUčujejo navedeni ta davek pred začet* kom pokliča v letnem izno>u 1000 Din (čl. 52 in 5O omenien«?a zakona o neposrednih davkih). Davek se plača pred začetkom izvrševa* njii pokliča v pni polovici leta v celem leti vem iznosu po 1000 Din, će se pa poklič prične izvrševati v drugi polovici leta, pa v (polo% ionem) znesku 300 Din, člen 148 pravilnika za iz^ rševanje zakona o neposrednih davkih. Ce se potujoči agent m tr-govski potnik ne more lzkazati s potrdilom o pLačancm davlcu, mora poleg rednega dav, ka plaćati kot kazen še eiikratni irnob red* nega davka. Porujočim agentom in trgov* skim potnikom služi kot dokaz o plačanern davku davčni list (karta), katerega dofei pri daveni upravi zj. nabavno ceno (člen 157 ome-njenega zakona o neposrednih davkih). Potujoči agenti, trgovski potniki, ki pri-dejo iz inozemstva radi natupa, prodaje in sklepanja t^go^•<5k^h poslov v obče v tu* zemstvo, plačajo ta davek na obmejni ca* rinarnici ob dohodu v našo državo, kakor ie to predviđeno v členu 148, točka II. 5. pravilnika /a izvrševanje zakona o nepo» srodnih davkih. V>i potujoči agenti in tr* gOA'ski potniki, ki nišo izkljueno v >lužbe* i'^-ijo davčfio Jol/uO>t m i]4Kd}O It 4■^el Tdkoj, da se / ^uio ka. ^. >kias poiled* <^am. -rcdvidi^ n: \ ilcou ] Vi »/tncajene-£•* zakona o nep< >r«.dtith cjvl^ih žtieieznico KOLEDAK Dane*: Ck ;tk, i janu-rja 19>; kitc4i-^.iiu: (jcnuvciu. pravosU%»:i: 21 Leccmbr*. Jukjdina. DANA&NJF PRlRtDIlVt. Drama: Z.iprtri. Op«ra: -DaHbor D. Kino Matica: »Ko^-V'-. Kino Ideal: Morala*. HEZLRNt LbKARNt. Danes; Trnko£cy, Mo&tni u i. Rarr.ur. Mikiošiče\d ce^T.j. Direktna zveza Ljubljana-Trst pretrgana Veliki zameti na Krasu. — Orietit-ekM>res vozi preko Je»enic. Radi voMkih sntžatli z^rueio\ na Krasu je direktna /deznu^ka zveza med Ljubljana in Trstom pretrpana. Veliki *o zameti m. profc med Divačo in ^t. Petrom na Kra&u. Ehinaj^ki hrzovlak, ki bi ime] pri vozi ti snoč. v LjubijarK\ j« radi zamotov obttCai bdiru Goreojih Ležeč v snesu. Kakor javljajo iz Postojne, ie dunajski brzovtak pn Gorenjih Leiečan na.ipreje iztirU in nato so ta saei-m meteži popoJnorru zajneii. Us-tavljen je zato ves potnisKi in tovornj proovet od ^t. Petra dalje proti Tr>tu in msprotno. Itali-janska železaiška uprava ne prevzeiru no-bene jarancije jkde c>dpra\e potoflikih vla-kov v Mnen proti Trstu. VlaKi, kj prihajaio \z Italije preko Jcsemc, iraajo ve'ike zamu-de. Orient-ekspres, ki bi tmel noooj ob 1. prispeti v Ljubljano, je tri-I iz Gorke dirisi* ran preko Podibrda in Jesenic teT prisne v Lmbljano sele popoldae. Zve*re s Postomo i»daoi«io 5*t. Pcuojti so vzpostavljene in se do Št. Petra \rsi promet n-eovrrano. Ehinaje»kc direktne vlake bodo danes z ijubljansJceca 2ia\"oeja kolodvora dirigirali čez Jesenice. Po poročilih iz Postdjne nišo še do danei i>dkr>pali Zd-m^ranega brzo\'laka. Potniki so skulaii na v>e mosoćc načine naiti zavetje. Mno;i ^ V5o nač ?mr7ova!i v zamretiti. Prosveta Repertoar Narodnega gledalisca v Ljubljani LJLBUA>>K.i DKiMA. ćetrtek, 3. jao.: Zapeto,. Petek, 4. jao.: «BetlchcmšLa le^eod*v. A. Sobota, 5. jan.; »Dobri vojak 5^ ejk», Ztii« žane cenc Izv. ULBUAN^KA <1PERA. Četrtck, 5. jan_: «Dahbor». D. Pctck. -4. i»n.: Zaprto. Iz cl»daU&kc pisarne. L»dt3*s \ ie:r:*i. 3. t. ni. si poti« v operi i»i]jabij«u bm«t«oo%'« o&gij. -Dalibor» id aJy>xic«tc reda V. V fbrviuh ii&rouaji nast-opcjo ga. Tt»erry^Kavć.aitny\'4 wi l\>Hč«r*ra t«r 55. .HaT<^ev, Mobc::ć, Orb^, Bc-tetto in drusi. — V petek uiUiit: o-pc^a zafn"-*-V soboto, dne 5. jajiiiarji **: pomcvi za abonente reda C imKierna Kfeo««ova op«Ta *Ji. V ncUdlio popoldue se pi'.'€ .J'sk.j predstava pri znažaoiih ce- o-aii Veri/.1.- vodno iveža c^era «Truba4ur». Vijer Da-st->p: v vio«: Leonorc n^ša i>-3«tijn i umetndea sj. ViMan-Kutvčeva ki v purtoi Azu-cene sa. M:!a Magljjj-Kosojeva in mt tok^r «■■ bdl-c r«>iin>toraa ijvij«ao. V ostaJth partijab ^1-*-5tijo ZZ- FVln»Ži■?. Kovj^, H^h-rn:. T?«n>!"'. ^eotjakob&ld jled. oder vprizori v toboto 5. ig v aedelio *. i*Q. uvr.vdn-. Osfcar Wilđ^ff'i<» i are pvntinan do^-evno ti^j;- . k- s;>iob ot «4»i-^tiTa. iu nj&a rasuti pa t;^4o ■ *c vesele jodn ščme in pustoivi\ iiuit, k: i-h Ujt*ajV* go-spodu W.>rrhia2 in MoDciieff Sihno komične t-t« tadi adO. Gwendo!en in Cculy, ki z visokoj^v-aečami frasiami raz.g!a^a'a s^ojo oao*črno /iv-:?ensko f!k>aoiiio. Da'-*e preaiapeta figura eo6(P« Braoknol!. ki zas^SAF4« ko: dria^nai pr*vi4BJlt m koc na stara leta z^lju-brta dru^ v driigc-cj. V&c te ii«ttr« ie zimi pšsatclj v cetoto, pr«<>!e-*ea-) z na.jbo.j5in] he>odailni in ^ituaolNkia bu-n»rđein pod iane-noni *Buni>aryi. — VHoprnc« za ohe nred*tarv: se đ<*e v 'rceninj bo*V- K*r-uićnika «?-:erk> na Stare^m trsu ope pred svojo kavar-no in s Škodoželjnrm nasmehom je motri] novo restavracijo. Tedaj je stopil iz nje sam lastnik. postavil je pred vrata nekako stojalo z napisom in je znova odšel. Dechappe ie gleda' in ffle se je, da ne veruje lastnim ocem. Končno je zakričal na svojega natakarja: — Čui, stopi in poglej. kaj je tam napisano! — Gospod, napisano je. da se dobe v novi restavraciji prav take »kraljevske klobase*, kakor »Pri rdeči podgani« in si cer po strri franke. Tti sem prekinil Adolfovo pripove-dovanje: Upam, da je bila razlika med njimi. — O, prav noberae. gospod! Mi, Pa-rržatti inTamo zeto dofero razvit okus, toda med obema klobasama ni bilo niti najmanjše razlike. — Gotovo je tuđi Dechappe z ni žal ceno na štiri fra»ke. — sem pripomnil. — Da. res je, toda s tem gostov ni privabil, kajti lastn'k restavracije ^Pri dveh prtanib p«jskih« je tako i rniža! ceno na tri rn po! franka m je začel daaati večie tx>rctje. Ves obtrpan je Dechai>T>e pokliča! svojega kuhar ja: — Gospod Dubec, — mu >e deiaK — v stiski sem, a vi ste umetnik. Vi sit geni! Mar ne? — Oh, ne. samo malo talentiran sem, to je vse, — >e odgovoril Dubec skromno. — Cuite. morate me resiti. — je na-daMevai DechapT>e. — Ali morete izumiti kako novo jed, ki bi bila visek va.se umemosti? — Morda, gospod, toda taka jed za-hteva zvišanje moje place. — Za koliko? — Za petdeset frankov. — Pet in dvajset! — Petdeset! In tako se je rodila »riba Venere Mi-ioške«. To je bila re« umetnina. Niti mrsliti si ne morete. kako božanstvena je bila. Mislim, da se maste zdaj i ni«> s\'etniki v nebesih. Porcija je sta'a deset frankov. kar je bilo zelo poceni. In kaj mislite, da se je zgodilo? Ista »riba Venere Miloške. se je pojavila >Pri dveh pitanih pulskih*- za o«em frankov. Dechappe je bi] uuičen. Zvišal je Dubecu plačo še za petdeset frankov, ko mu je kuhar svečano ob'jirbil da napravi »narstek boginje Psihe •. Seveda je lastnik restavraciie >Pri dveh pitanih pujskih- takoj poklical gla\Ttega kuharia. zelo mlado in dra-žestno damo. in ji dejal: — Madame, ali bi znali napraviti enak »narastek bosri-nje Psihe cchiippe v svojo restavracijo ves prerojen in takoj je poslal natakarja po Dubeca. — Dubec, re^ je, da sem zasluži! neka j dena-na, toda našel sem pot, po ka-teri bi ga lahko Se vev. Ce rru bočete pomagati, vam dam tritisoč frankov nagrade. Zvedel sem. Ja je kuhar vPn dveh pitanih pujskih* ženska. — Da. gospod. — In mlada je, Dubec, dražestna je, \am pravim. — Da, s^»^P°^- — Oženite se i njo, dra«u Dubec! Odvedite jo u službe ^Pn dveh pitanih pujskuV« i31 ta^0J vam ^ara tn tisoč franko\* kot poroćno darilo. __ Saj mi jih lahko daste takoj. go- spod. Ta zakon mi ne bo delal pregla- \ic. — Kaj .*> poznate? — Seveda, gospod. In ne samo to, tuđi ljubim jo. — Kaj pa ona, vas tuđi rjubi? __ Seveda, pa še kako! In ko mu je izročil Dechappe tri ti-soć frankov, je pripomnil smeje: — Veste, srospod, poročena sva i* deset let. "'*•••. fzz?*'-'""'*«*■ '■>#*" Stev. 2 ,< |. O V F V «s ic i VT * R T; D. dne 3. j«nu*rj* 10*). Strm 3. Dnevne vesti. — Povratek kraljice Marije. Kraljica Marija se vrne v Beograd iutri. — promocija. V soboto 5. i. m. ob U. uri bo aa ljubjanski univerzi promoviran abs. pravnik s. Teodor TominSek iz Maribora za doktori a prava. Čestitamo! — Pomoćnik dvoroega maršala major Fosačnik je rmeuovau za upravnika dvora. — Iz odvetni&ke službe. V imenik t-d-vetniške zbornice za Slovenijo je bil vi>is*u dr. Janko Drnovšek s sedežem v Brežicih. — Iz po&tne službe. V višjj skupino ;c PomaJcnJen aradnik podružnice Poštne hra-nilnfee v Ljubljani Dri 20 Košak. — \z prosvetne službe. Imenovana sta za profesorja na rearki v Ljubljani profesor II. drž. gimnazije <*r. Nikoli;. Omerza, za profesorja na II. državni *;iinnazi:i pa profesor III. državne gimnazije v Izubijani Franc Devetak. — V naše državljanstvo so sprejeti me-hanik z Vica Ferd^and Štrukelj, delavec iz Sr^dtriih Bi ten j Vincenc Štok. shiSatelj ljubljanske uiiiverze Feodor TkaČev, tkalec iz Boh. Bistrico Peter Torkar. učertka me-sčanske sole v Ljubljani Nada Germek in posestnik iz Gor. Logatca Josip Kovčič. — U našega državljanstva so Iz stopili mesar Marrin Cernoš, prisrojen v Križ, nu-nia Hermioa Marija Bol, pristojna v Otoči- ški vrh. delavec Franc Zlakat. pristojen v Damžale, gledališKi igralec L&on Selenko rfa-berkorn, pristojan v Kfsare in Katarina Zakclšek, pristojna v 2eta!e. — Proračun Zbornice TOI odobren. Veliki župan ljubljanske «>bKistj r«iično d^k*u-do od davka na dotiodek pođi 2 ti i. obratov in samostojtiit} pokliče v in od div ka ra dobiček podietii. zavezanih javnomu pote-saniu računov. - Tolmač angteškegj, ncm*kejca. fran-coskega In italijanskega jezik*. Vi:' de/. so&Sće v Ljubljani 'e imenovalo cu\etni-Skesa kandidata v LKib'j im dr. Stoia.m L*>» šiča za tolmaća an&'eškeg.i. nema!ke&a. fi aneoskega in i talijanski*;^ jezika ;>ri dt-žtlnem sodišču v LtmlUnL — Natečaj za gojeoke zavoda za zdrav, stveno zasčlto matere in dece. Zavod 2a zdravstveno zaščito matere in dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem 10 gcu ienk ra šestmesečni teoretično - praktični tečaj o Qtzl in prehrani đoienčkov. Pouk se prične 1. niarca. Prošnje ie treba v loži ti do 15. februaria. — Nalezljive bolero i v ljubljanski in mariborski oblasti. Od S. do 14 decembri ?c bilo v ljubljanski ob'asti 29 slućaiev tifuzuih e-bolezni. "4 škrlatinke, ? eriie. 11 oipic. 18 oavice. 1 dušijivesa kaplja, 9 šeiti, 3 krCc-vite odrevenelosti in I vraničnesa pikada. V marilx>rski oblasti je bilo v isien času 22 *hi£aiev tiiuznih bolerni, 33 m-umpsj, 3 sii-7.6, S2 Scrlarinlce. 155 o^pic, 20 da^'cc, 7 šena in 1 krčevi te odrevenelosti. — Za mrtve progla$©nl. Okrož-no sodi-^će v Mariboru je uvedlo postopanje, da se prosrla.se za mrtve sledeči po^rešanci: po-sesmik v Lipovcih Marko Siiklar. posest-nijf v Zenkovcih Kolonran SuaTaš, rudar v Hrastovcu Franc Golob, posestitiko\- sin v Zlaioličju Franc Turk, posestnik v Melin-cih Mihael Pozderec, posestnikov sin v PloderJnici Franc Koletnik, posestrifk v Murski Sobo ti štefan Gregor, posestnikov sin v Javor>u Rudolf Grabner, posestnikov sin \- BiŠu Anton Čeh. posestniV v BeUv-šku Jf)žef Voglar, posestnikov sin v Mur-^kih Crnčili Stcfan Mate .i, delavec v Gornji Bistrici Ivan Hozjan, posestnik na Sipsd. Hajdinu Franc Skledar. posestnik v ^alov« cih Karei Lepoša, posestnik v Kiučarovcih Franc Filipić, stotnik pešpolka št. 23. Ka* rej Vincenc Land^ehr, želar v Nuričketrt vrliu Franc Majruša in posesttiik v Kobiijt. lanez Zelenko. Vsi so odili začerkom sve-tovne voirhs na bojišče in se nišo vrtiilie. — Propaganda za naS turizem. Da bi se inozemstvo čim bolj zainteresiralo za naša Jerovi-sča in kopalisča, se ie vršila v n^vem letu propaganda našega turi'rma tuđi potom velikih svetovniti razstav. Naša država se udeleži velike med narodne razstave, ki se bo vršila od 15. julija do dec«rđ>ra v J3ar-celoni in ki bo ena naKeč.H-h dosedanjih raz&tav na svetu. Razstavo priredi mesto Barcelona pod pokroviteljstvorm španskesa Kt^lja in mestna občma ie votrraia za njo 1 milijardo 300 milijonov Din. Na tej raz-sravi Ho dostojno zastopan tuđi na$ turi-zzTti. DruSa rajstava, ki se je tideleži naša država, bo od 17. do 24. marca v zvezi s praškim pomladanskiTn veleseJmom. Za to razstavo vlada v našom Prirnoriu it zdaj veliko zitnnnatije. Zasre^ki velejesetn je rrri pravljen brczipkčno od stopi ti del raa-stavnesa prostora z* razstavo našega turi-stičite-sa materijala, ki bi se vršila v rve«i 7. zagrebsTdm pomladniin sejmom od 20. do J«. aprila, — Ekskurzija nemšfcih Uelavcev po Jadranu. Socijalistićni naobraz:beni odbor v Berlinu ie sklenil organizirati sporni adi v©č velikih ck^kurzij nemšJviii delavcev vo Dalmaciji in đrttgrh krajih na5e države. Ek$, kurzij se u- in o mejuh njih točnosti, pojasnilo o uvozncni carinjenju a\-tamobilskc sume in naredbo o cKipiranju in zapiranju trgovinskli in obrtnih obraio\alniw v ljubljanski oblasti. — 2e&zniskim vpokojencem. \ ucJeijci 13. januarja 1929 »c vrši redni občnj zbor društva železjiiških \*pokojencev v salonu pri »Le-vus Qospo>vetska cesta 6 v Ljubljani. Začetek ob dveli popoJdne. — Clani vliudno \*abUeni. Pričakujt-mo polno ude-fežbo. — Predsedstvo. — Velik porast prebivalstva Beograda. Po podađdh zglaševalneca urada je imei BeogTad 31. decembra 3.39.306 prebivalcev. kar pomeni. da je naraslo število prebi valcev v enetn letu za 95.576. Dvomimo. da bi bili podatki zglašcvalnega urada točni, ven-dar pa priča?o, da se Beograd tuđi glede števila prebivalcev naglo razvija, ker je po« stal prestolica \-«li1ce države. V Beograd se stekajo milijoni iz prečanskih kra.iev. obe-nem pa dobiva ogromne množine reparacij-skega blaga in zato ni čuda. da se tako uspešno razvija. — Smrtna kosa. Dancs ponoći je umrla gdč. Helena Bovdekova, posestnica in častna članica družbe sv. Cirila in Metoda. Bila ?e dolga leta zvesta in požrtvovalna za družbo, članstvo CM družbe vabimo k obilni udeležbi na njeni zadnji poti. 8-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo menjajoče se oblačno in lepo vreme in da je računati narbrž z iužniirri vetrovi. Včerai ie bilo lepn samo v Splitu, dru god ' ; oblačno. Snežilo je včerai v LMibljani, Mariboru !n Zagrebu, dočim ie v Beogradu in Splitu deževalo. V Dalmaciji pihajo moč-ni Južni vetrovi. Zelo zanimivo vreme ima-io v Skepsu, kjer je znašala včerai zhjtrai temperatura —1, v opoldanskih urah pa 17 sto-pinj nad niCi-o. V Splitu je bilo 12, v Beo-?radu 5.5. v Zagrebu 1. v Ljublian? in Mariboru 0 stopinj. V LHibljani >e zapadlo 40 centi-metrov snega. Mnogo snesra imaio tud! v Mariboru in Zagrebu. Danes zjutraj je kaza! barometer v LjuWiani 762 mm. tem. pera tura .ie zna?ala —3.5 C. — Pri obolelosd. gib tu, sladkoroi bolezni Vam zbnljša grenčica »Franz To^ef• pre-bavo. Stevilna strokovnjaška ooročila po-triujejo, da so rudi za protinom in sladko-sečnostio boln! prav zadovoljni z učinkoen vode »Fran« Josef«. Dobi se v vseh lekar-nr.h. dmccri'ah ff §oecerTi?k'h trsovinah CtriUJMCetodova veselica dne 5. januarja 1929 V NARODNEM DOMU Vhod z Bleiweisove ceste Iz • ^ubijane —lj Čudna praksa. Pišejo nam: Ljubljanska pošta ima res čuduo prultM>. Ce namreć teleionski naročnik slučajno še ni plačal telefonske pristojbinc in će je za.-mudil samo en Uan, mu tcleions»ka centrala ^e isti dan ustavj tok i 11 sa iiktjtiči. To je pretiran birokrat izem, toda v poslovanje poštne direkcije se nočcnio vmesavati. Skandal pa je, da je telefonska centrala v nedeljo, odnosn-o \\ ponc-deljck iujprla telefon večim straiikam, ki so pristojbino za telefon ie davno poravnale. Kolikor smo informirani, se je to zgodilo 17 strankam. Naravno, da so se vsc stranke pritožile na pristojno inesto. Še bolj čuden in naravnost nerarumljiv pa je bil odgovor neke uradni-ce, ki je bjla pn stvari prizadeta in ki je lakanično odgovorila: > Ah, saj včerai je bila i tak nedelja in telefona iotovo aiste potrebovati!« Kaj pa se to pravi? Ali telefonski abonenti zaston; pfačujejo visok pavšal in moirda ćelo v nedeljo ne bodo smeli so-voriti. Mak) več ohzirnosti bi že pričakovali od poštme uprave. — s tem popravljamo tuđi 00tek na naslov bolniške uprave, ki smo ga prioibčili včerai. zakaj bolnica je telefonske pristojbine že plaćala, a je bila včeraj i sto tako žrtev malomarnostj posrne uprave. (Op. ur.) —Ij Kidanje snega. Naročnik našega lista nam piše. X včeraišnji številki ste objavili opozorflo .nestnciia Tna?;s.tra posestAu bivšega Alo'tziieviščn snejr sproh ni odkidan in obstoii Ie gaz, ki so si »o pesci sami napravili. Ker je v objavi mestnega masi^trata rečeno, da so ti prestopki cestno-Pv^iiciis.kesa reda kaznivi in da se luhko odredi opušćeno delo na stroSke zamudnega lastnika hise. ie na mc-stu, da mestni magistrat to takoj tuđi iz-^ršt. —!j Šievilo umrlih v Ljubljani. Z nara-šcanieiTi števila incsniesia prehivalsh-a, ki tudS letos še ni doseglo 60.OJ0, narašča tuđi števMo umrlih v Lijhiiajii. Glasom beJeZk inestnega popisovaine^a urada je leta 192$ umrlo 17X3 oseb. V prtmerj z letom WTl je bilo 17 smrtnih slučajev več. 2e!o je naraslo število saniomorov. -4j Umrli v Lfubliani. V času od 25- dc-cenđ»a 1938 do 3. januarja 19J9 so v Ljub-Uani umrli: Gabrijel Urabec, zasebni urad-nrk, 49 let, Sv. Petra cesta 17, UrStila Otv lak, zasebnica, 75 let, Slomskova ulica 27, Marija pl. Pilbach. zasebnica. 37 let, Dvorni tr^ 3, Terezi ja Detela, zas&bnica, 64 let. Tapljeva ulica ?, Stanko Nečimer, oatakar-iev; ski, 3 tedne, Hrenova ulica 17, Marija Jelene, zasebnica. 85 let. Vodnikova cesta l.\ Rihard Podtvr*. trzovski va-jeaec, 15 let. Vrazov trg 4, Ana Strupek, zasdaica, 51 Jet, Sioven&k* cesta 2$, Marija Po&enel, že- Icznićarjeva hči, ls let. Spodnja Sika, barake, Josip Ceh. poštni nadzornik, 43 let, Hradeckeza vas 4b. Majda Kacafura. ravnateljeva hči, 9 let. Rolna dolina IV'3. Ana Ambroz, tnotiia uboga, 78 U?t. Japlieva ul. J, Mariju Zajc, posestnikova Zsivd. 86 let, Doleniska cesta 54, Marija Bauer. zasebtii-ca, 77 let, Einspše!erit\ j ulica 17. Urštila Itovžan. posc^tnicj. 79 let. Janševa ulica 10. Marija Praznik, zasebnica. 6S let, Pov>eto-va uiica .?. —!j RazsHva Karte Bulovčev« bo odpr-ta .\»iim do ponedeljka 7. t. m., na kar opo-zariamo vm1, ki >i je >l- nl.so ogledali. —li Sentjakobska knjižnica v LJnMlani, Suri trg II, jc izposodHa meseca decembra 1938 na 3548 strank 13.<)Hl U\\'\z. Knjžnica rosliije vsak dela\nik od 15. do po! 2u. zv., rb nedeljah in praznikih tuđi od 10. do 12. dopoidne in izposoja slovenske, srbo-hrv.. češke, ruske, poljske. rnMnške. iraneoske, angle^ke. italiianske. esperantske kujice in modne liste vsakomur, kdor se zadostno Ie-sitimira. Na r^pola^o prjpolni imenikj knjis. ki jih priporoČAmo v nakiip. Knjige se poši-ljajo tudj po pošti. V soboto. 5. t. m. na Taboru —lj »Ljubljanski Sokol« opozaria svojt članstvo, na današnji sesta-nek. ki se vrši točno ob 8. zvečer v društveni sejni dvorani v Narodnem domu v svrho sestave kandidatne li&te za bodoči driištveni odbor. — Društveni redni otočni zbor pa se bo vrsi 1 v nedeljo 6. t. m. ob pol 10. dopoidne v ;>t!lj prostoriii. Zdravo. Odbor. 4-n —lj Dnfštvo »Sočac bo priredilo v soba-to 5. t. m. ob pol 21. pri »Levu« predavanje dr. Stojaaa Bajića o zelo zanimivi in aktualni temi »Gibate« sile mednarodae politike.« Vabljeni SoCani, prija tein in sploh vsi oni, ki se /animaio za važna ^odobna med-nzrodna vpraSanja. Vstop vsem prost. 5-n —!i Orkestralno drnitvo Glasbene Matice ima za simfonični koncert v ianuartu prvo s:kušnjo po praznikih v petek, 4. t. m. ob 20. uri v Glasbeni Matici. Obvezna ude-ležba za vs© sodelujoče. —li Občnl zbor Srrok. in podp. drufttva trgov. in podjeC irshtfbencev v Ljubljani se vrši dne 6. januarja ob 14. ivi popoldan v Florijanski ulici 36. — Clani se vabijo, da se polnoštevilno udeležijo. — Odbor. 6-n Iz Celja —c Stainj voli Ini in^niki so na inest-ne>m magistratu ra^grnjcui od 1. do 31. t. m. na vpoeJed. X tem času se bodo volilni imeniki tuđi uradno popravljati. —h: Umri je y javni bolnici 58-letn-i Alojz Robida \c Zagrada pri Celju. —c Arctiraaa sta bila na celjskom kolodvoru radi tatvine in suma še drugih de-liktov 32-ktni v Hrasrnik pristojni Jože Kotnik u 19-letni v Novi kbt pu*i Kočevjii pristojni Anton Mihelič. Oddana sta bila v zaporc okrožneica sodi sca. —c Tovorni promet na celjskem kolodvoru. Po zadnji :>tatistiki generalne direkcije drž. železrric ie zna-šal tovorni promet na kolodvoru v Matriboru 57.000 ton. v Ljubljani l.?4.000 ton in v Celju 77.000 ton, tor ej 20 tisoć ton već kakor v Mariboru. Ta visoka šte\-i!ka ie zopet ia^en dokaz, da se je gospodarskim krosom Celja in okolice 7. ukinjenjem carinarnice zgodila velika krivica. —^ Organizacija voinih invalidov v Celju ima 6. t. m. svoj občni zbor 6b °. uri Jnip. v mali dvorani Narodnega doma. —c Statistika umrlih. X mesecu decembru je umr!o v Celju skupno ?1 oseb in si-cer 17 v favni bolnici. 3 v mestn. t v vo-;ašk? bolnici. € C 4 _ c Kl J t i Najborjše, uitraineiie« zato 13 aafcenejiel Radioprogram Četrtek, 3. )••.: 17: Radio-orko^tcr. Ift: Cc-šotna» u-voidno be^edo zovori ćeško^ira piemeaske žhinc, pr«Uva mj. R&do Lah. 19: Teinnka leta-'.srva, pred*\'a dr, Brežaik. 19.^0: Zzo&rnna Sio\cn-cev, predava prerf. S. Kraaj>ec. 20: Slovenske !fc*nad»e pesmi. poac z- Banovce, član iu«r. jpt«!. v Ljubi jami. Rad'io-oir.kes&Ter. 22: Poroci! a. Petek, 4. |aa.: 12.30; Reproducirana zia.>ba in borz-tta porobila. 17: Rsfcđio-o-&e^tCr. IS: C!o>vek in Bog. predava v*euć. pref. dr. \'e4>er. 18.30: Gospođinima ura, predava jdč. C. Kreiova. 19: Francošiina. poočujc dr. Stane Lebeai. 19«3O: ^'aTWvo spotmenikov. s>r«o-som; 9. C. IMfrat: fe sroa; 10. Sctoabi: V ko&anAermn fađu. Dvock^oo pnr«dil Cv. £-<• ?in. Radio-OTtest«. 22. Bartrfflt. Sobota, S. lm.: 13.30: Reproducirana £-^Lsfca i/n borma pogodila. 17: Radkhodnnter. 19: N«fn-ščina, pouAr$« r>. dr. Pfekcmft. 19.30; M«sarylc. vxpoI OrwaW. 20: K!*vtr m hanmoorj (zt- Sve-•cl. Ba'lM^a). Vmesne s^eve poj« kvartet «Ljub-*i*«>. Ra4K-orkcs«j. %l; Poraste- Kje je zibelka človestva? Teorija iraneoskega antropologa Montandou. — Kozmačni ie nomen začetek življenja na zemlji. Antropologija »u !>o;>ebfio staru ^e-da. Na>tala jc pred Uobrimi 50 leti. Toda bojevita je bila ze v zibelki. Prvi aiuropi^oiii s3 se prepirali pra\ tako, kakor se prepirajo /daj. Iz-prLinetiilo >e ie samo ix>jišče. Prvotnu je >lo za iihj-nagenizein in poli gen iz ein, torej za vprašanje, Ja-Ii ima ćloveštvo skupni izvor ali pa je nastalo u veČih plemen. Antropolozi ol>eli ta borov >o pa krnaJu spoznali, Ua se prepirajo za nekaj ab-straJcrnega. Splošna veda o cloveku ;c i>ila še preveč ntporx>lna, Ua bi >c dala uspešno zagovarjati ta ali ona teza. l'čenjaki -n /ačeli zbirati poJacke \v, studirati problem zibelke ClovešUa. da bj mogli six)r z večjim uspchoiti obnoviti. Francoski antropolog Montandou je priobčil re dni \* Alcara« zanimivo raz-pravo -CIoa eška olojceneza^, ki je vzbu-dila med učenajki snlošn-o zanimanje. X iiasleđnjeni hovjeiiio kratko naveai glavne misli iz teorije francoskega amropo-loga. Montandou izliaja iz isteka \ idika, kakor Floreirtinec Daniel Ro>i Ologe-nesi, ki razlaza seiieziglobalno teorijo. Pos-ranek ži\ ljenja na zemlji m" lahko nazorno predsta\ ljamo, če opazujemo v poletnih jutrih naravo. Na li^tih dreve^ in rastlin se leskečejo milijarde kapljij iji to je slika nastajajočega življenja. Življenje se je pričelo globalno, to se pravi povsod. kjer so bili dani pogoji. na ćeli površini zemlje istoOasno. Poja-^'ilo se je v isrein času in povsod v ena-ki obliki. morda v obliki organizma, podorganizma ali ultramikroskopićnega bitija, v katere-m *•<» bile klice vseh bo-dočih možnosti. Ta fenomen >e ie poja-v\\ samo enkrat. Nikoli več se vA ponovi!. Omogočili so za najbrž gotovi koz- Ženska lepota OJovek je lahko še tako podvržen starim predsodkom in zastarelemu na-ziranju, pa ne more trdrti, da lepota n: največji dar narave, naiboljši pomoćnik in največja prednost žeuc. Lepote ne nadomesti ne denar, ne visoka izobrazba, ne odličen družabnj položaj. Lepa žena doseže vse, povsod io prijazno spreimeio, povsod ji je odprta pot in njena življenska pot je posuta s cvetjem. Žene to instinktivno čutiio in /ato se ne smemo čuditi, da si na vse načine priza-devajo ostati lepe, če jim že narava sama tega največjega darila ni naklonila. Priznati yc treba, da je zdaj mnogo već lepih žen. nego jili je bilo v starih 3a-sih. \rprasati se je pa treba, so-li res lepše, aH pa se je izpremenilo samo na-ziranje o lepoti. Gotovo ie, da moderne žene same sebe lx>lje razumeio in da gleda svet na žensko lepoto z drugačni-mj ocrni. Često pravimo, da je ta ali ona ženska lepa. ne da bi se prav za-vedali. Čemu se !ma za svo.kj lepoto zahvaliti. Pri presoi: ženske lepote i^ra od-loćihio vlogo razvoj okusa. In tu naletimo zopet na modo. Elegantne, lepe. dame u časov Lud\^ka Filipa ali Ludvi-ka XV. bi zda.i gotovo ne imele poseb-nega uspeha. Arhitektonski obrazi sta-roveških boginj b: modernega moškega ne rnogli očarati. Moderna lei>ota je oduševljena, morda mani pravilna, ne pozna točnih predpisov in morda bi lahko rekli, da >e tuđi nekoliko drznejša. Zahtcva moderne lepote je izpopolniti v sebi do nahnaniših podrobnosti oni tip, ki ga nam je dala narava. a ne pnla-go-diti ga splošno priznani podobi lepe žene. S tem je tudj rečeno, da presojamo drugače lepotičenje. kakor so ga preso-jali naši predniki. Modema družba razume, da temna brunetka ne more i meti mlečrte polti, kakor blondinka s svetlo-modrimi očmi. Pa tuđi oni tip angelskih blondmk ni več uniformiran. Nežno lice blondinke ie lahko tuđi zagorek> in rde-če. Vr splosnem je opažati prizadevanje. da se tuđi ženski že na zunai pozna zdrarje. Lepotičenje. ki >e zlasti v me-stih ncobhodno potreben pomoćnik ženske lepote. je postalo zadnje čaše zelo fino in ženske so lahko vesele, da se morajo nalepotičiti samo tako, da ostane vse naravno, zlasti čez dan. Obrvi si harvajo elegantne dame zdaj samo se zvečer. ustnice pa le. če so zelo elegantno in razikoš-no oblečene. Fzraz /enskega obraza 5;e ie z dećlo frizuro bi st veno izpreme-nil. Krona visoko počesanih las priča pri vsaki ženski o nečem dostojanstvenem. staro-kopitnem in nedotaMjrvem. Kratko ostriženi lasje pa napravih vtis razpo-saienih deki ic ali dečkov. Seveda so se pa temeljito zmotile one dame. ki so mislile, da so tem clegantmHse. čini mađii rmajo las. Mnoge datne so namreč mislile, da bodo zelo elegantne, če si daio lase popolTioma oštrici. Zdai se je bistveno izpremenila tud; frizura, /tenske r.osijo naškodrane lase, kratke, dolcre ali povsem kratke, kakor irm pač pristojajo. Prav tako tuđi n; predpisana postava, niti teža. Lani ie zarrtevala moda zelo vitko postavo, letos 5e pa v tem pogledu že boli Široko-STudna. Ženska, ki hoče biti lepa, se mora tvajprei zavedati in najogo>i, ki pozneje tiikoli \ec nišo obsuojali. Iz pnouie^a ediiie^a u r^ainz i na se jc razvij vse življenje i.a zemlti. Ne-kaj časa so žive U na zemlji samo ene \ n^te bitja. Ko je minila ta doba, ie prvotna vrsta dozorela. Pogimla je iti zapustila dva p<*ton>ca, J\e bratski ^ r-sti. od katerih ni bila nobena podobna prvotni, pa tuđi med se boj si ni sta biii jK>dohni. Danici Rosi pravi, da sta ti dve dedm vrsti neenaki* n redn«i. tnu predstavlja ča-ovno s-ransko vejo. ki doseže \ rhuiiiec s\ojega razvoja prej nego druga, ki ie /akasnela in se ni« vija poča.M. Tako vo nastajala i>ostopn-> bitja, ki s<> se i/popohijeA'ala. Migraciji pripada mani važna vloita. nego se ii navadno pripiMije. Polcji tcy;a je pa ria-pačno predstavljati si nove oblike /w~ ljenja kot nekake žarke. iz\jrajoče i/. skupntKa središča ah ogiijisča. Na-spnuiio. kro1*; \ vike nove \r>tc žn ljenja, vsake noit obhke. je Uotcrininirau, torej nekako omejen z drugo predhod-vo vrsto. Če velia oloaieneza za i>r\m-ne oblike, velu tuđi ljl konćnc ali \ saj za ^edanje. Montajidoii raz'a^a z olo-i;enezo tuđi postuuck čkneka. Stveda je \-prašanje. kaj porek«» ira to etnolojti in antropolozi. Mo-ntandou zaključuje s\ui» razpra-vo s trdit\ijo. da o kaki zil>elkj čIoncš-tva ni mozooe govoriti. Clo\ešt\o je nastajalo in se razvijalo iz zuporednih \ rsr. odnosno oblik življenja povsod istoCasno. Ce je /ilKika življenja \ ^i zornija, je spor med monogcniNii m iv>-lifjenisti brez jx>dla>se. Ce ima Mmmn-dou prav. hi se teorija inono>j£cn>istov in poligenistov /družila v kompn>mis, ki hi bil olojr.eneza. Ta teorija ra/laga razlike in skupne poteze med raznimi '.<-sajni. Zagonetna usoda nemškega letalca 4. deceunbra je startaJ znani ncinški letalec Our^tiier Pliischow s hidropla-nom na Tera Uel Futrgo k poizvedo-valn-eirmi pole-tu nad Macellaenso\ u morsko ožino. Od tisteica časa ni o njem duiia m.4 skrha. Njegovi t>ri>atel.;i pa še vedno i^pajo. da se bo vniil. Sklicuje.io se na njegov senzacijonalni bejj med svetovno vojno, ko je Plii-schow bežal iz Kitajske okrojj sveta ia srečno prispel v NemČijo. Zanimiv je bil njegov beg iz oble-iiane nemške trdnjave CiujfUu začet kom svetovne vojne. Ko so Japanci obfcolili ne-m&k.f trdnjavo na kitajskem ozemlju. :e Pliischow s svoiim letalom obtičal \ uji. V trdnjavi sicer m bilo primerne^a tetališča, vendar k pa drz-ni letalec starta) in storil oblega-n: po-sadki n-eprecenljivo uslugo. Ko so Nem-ci spoznali, da trdn-iave ne bodo «K>gli JoIk^ braniti, e sklenil PliisclvoAv po-begnit!. rirez najnianjše nezgode je prišel iz trdnjave i-n srečno jc priletel v 250 km oddaJjeno kitajsko provtnco Kangsu. Tu k* irK)ra] pristati in aeroplan >e mu je ruzbil. Motor je podaril ines-tnemu inandarinu. ogrodje je pa sežgal in odše! v Naukin, k'j«er je dobil še zadnje mjsto v spainenn vaigonu ekspresnega vlaka, ki >e ojdhajal v Sanglraj. Tam se ic skriva*! več tednov, dokler tmi prijatelii nišo preskrbeli pot-n:h lis-tov na itne aineriškega trgovca Mac Carvi-ha. Na parniku «Mongolia* je odpotoval \ San Franoisco, pre-toval je vso Aineriko do Newyurka, kjer se je s štirinii Me me i vkrcal na italijansk: piinuk in se odpel'kil v Svico. 3. februarja 1915 ie pristal pamik v (libraltarju in pri reviziji so angleški častmki vseh ptt Nerncev razkrinkal: in aretiraH. Neke viharne uoči je pa Pliischow z enim svojifh tovarišev pobecnil u an-gle^kega tabora in se odpeljal v London. Njegovoga tovariša so v Londonu spoznali in arerirali. PlCisc!iow se je pa vtiliotsipil na Ivolan-Jski parnik m prispel srečno v Vlissiugen. od kr>dcr je lahko dosegei nemško mejo. L>onia so ga pa postran-i gkdali, ku se av i so ga spoznali \n imenovan je bil za poveljnrka inor-nariSke leta-lske eskadrik* na vzhodni fronti. Za potova-nje iz Kita-jske v Nem-Č:}o re rat>ll 9 mesecev. Indijski radža na Dunaju Duuaiska policija je prejela anonim-\u> ovadlx.», da se neki indijski radža in njegova žena v tem mestu bavita s trgovino z deklcti. Preiskava ie dognala, da sprejemata eksotična gosta v s\o.*cni hotelu od časa do časa zelo sumljivo družbo indijsko ublečenih. toda pristnosta-lo \-*e sknpai preneunuio in ju ic po-^tavil pred vrata. Iz maščev iattosti ^t.i nato napravila gori omenjeno unonim-no ovadbo eh SOKOLA I. Stran 4. •SLOVKNSK1 N A R o D. dne 3. januarj* 1929. Stev 2 tctear VVallace: Kdo je morilec! Ko ma a. Vraila sta se v kabinet in Sokrates je stopil k peči. LJil je gioboko zamišljen, roke je držal na iirbtu in zri je v peč. — No. kaj si si izmi&lil? Sokrates se je ozn, će nj morda brata kje blizu, pa se je takoj spomnil, da ga je poslai na policijo. — Bob, — je dejal, — tu sta dve zagonetki. Eno scm končno pojasni!. Vem, čemu je Jetheroe snoći prišel. Vem tuđi dobro, kaj je zahtevai od tebe. Vem za Barnin, odnosno Jevingtonov zavod in vem zelo dobro, kaj se je zgodilo z Molly. Bob ni odgovoril. — In pripovedovari ti hoćem povest, ki te bo menda zanimala prav tako, ka-kor mene. Izpustim Mandlejev umor in ga izločim iz domnev. To je povest o petinpetdesetletnem možu. ki ljubi dva-indvajsetletnega dekleta in ki je storil sramoten zločin, videč, da mu jo hoće mladenič vzeti. Bobov obraz je bil mrtvaško b!ed. — Začenjam s tem, kaj sem odkril dva ali tri dni po Mandlejevi smrti. Ne dolžim te umora, kajti tu ni povoda, da bi bil umoril svojega tovariša. — Torei me ne dolžiš umora? — je vprašal Bob Stone srneće, kakor da ni sliša! opazke, — sem prišel k tebi v po-&ete in ti si telefoniral v knjižnici. Go-voril si z Barnovo in sliša] sem. kako si dejal: 500 šterlingov dobite. Poteni sem slišal iz vsega tvojega pogovora samo ime Jevinjjton. Sa i veš. da sem nepo-boljšljiv vohun. V Scotland Vardu je mož, ki nikoli ničesar ne pozabi. Morda poznaš starega, sivolasega možička z očalj na nosu. ki sedi v arhivu in ureja dokaze za roko pravice. No torej, U kar sem slišal, me je tako zanimalo, da sem odšel k njemu in zvedel vse podrobnosti o Jevingtonu in Barnovi. To dvoje sem združil. — In razddelil na pet delov, — je za-mrmral Bob. — Ne, samo na štiri. — je odgovoril Sokrates flegmatično. — Ljubi! si Mollv, ona te pa ni ma rala. In imela je tako slab okus da se je zaljubila v mojega brata. Odkrito rečeno, izbrala je dobro, ti pa še nisi točno vedel. kako ie v Mo-1-ly in Lexingtonom, pa si že zasnoval nacrt za vsak slučaj. Morda bi bil storil to že pred Mandlejevo smrtk). toda to ne spada k stvari. Veoamem, da je tež-ko ljubiti mnogo mlajšega dekleta in do-bi'ti košarico. Hvala bogu, da kaj takega še nisem doživel. Kot rečeno, nisi si bil na jasnem, kaj ie z Mollv in mojim bratom. Toda Istega dne. ko smo govorili s komisarjem. se ie izkazalo, da piše Mol-ly kakor vsa mlada dekleta dnevnik jn da zapisuje vani svoje najskrivne.iše misli. Dokai je bil že v tem, da se je tako bala za svoi dnevnik, ko je gorela Man-dlejeva hiša. Starejši Ijudje bi v takem prkneru resili najprei svoje umetne zo-be. — je pripomnil rmejc. toda Bob se ni zasmejal. — Ko si zvedel za dnevnik, si sklenil pogledati vani in zato si se splazil v Checquerjevo gostilno. kjer si prestrašil ubogega dekleta in odnesel dnevnik. Mislim, da je bilo v njem nekaj zelo sladkega o Lexingtonu. Bobov obraz ie bil bled, oči srdite in polne sovraštva. — Vrag ga vzemi! — je dejal z drht€-čim glasom. — Ce bi ne bil prišel s te-boj. — Sokrates je zmajal z glavo. — Dragi prijatelj. — ie dejal prijazno. — Če bi ne bilo Lexa. bi bil prišel kak dnie' f rv ■)!«• lm Tom ali Harrv Ni bJo sojeno, da postane MoLly tvoja. Ko sr prečital dnevnik, si pobesnel Iz Ijubezni do Molly in iz sovraštva do Lexa si zasnoval originalen nacrt. Najbrž si zasnoval z Barnovo zelo drzen napad. To je kruta ženska, ki >e pripravljena za denar storiti vse. To je nevarna starka, ki bo dobro stražila Mo41y, če jo dobi v krepmlje. Morda si Molly proglasil za blazno. Iz tvojega pogleaa vidim, da se oe motim. In tega sem se najbo-lj bal, Stone, — Sokratov glas je postal oso-ren. — PokHcai sem uradnika Scotland Yarda, da bi pazil na Molly, če b' me ne bilo doma. Ti si pa prebrisan in si kmalu opazi], da sedi vso noč pri njenih vratih. podnevi pa spi. Zad-njič je videl Mofcly v knjižnici kraj tvojega kabineta. Čitala je in nihče drugi je ni videl. — Imaš torej obtožbo proti meni že sestavljeno, Sokrat Smith, — je de-iaJ Bob in ga srdito pogledah — Kaj ni-mam prav? — je vprasal Sokrates. — Da, kakor vidiš, že imam obtožbo in še zelo hudo, Stone. Kot rečeno, Frank je videl Molly zadnjič v knjižnici. Sliša! je tuđi, kako je nek-do telefoniral. Klicala te je Barnova. Po tem Molly nihče več ni videl. Res, videli so tvoj avto, kako ie drvel po klancu proti rnestecu. Morda si bil v GuUfordu ali pa tuđi ne, gotovo se pa Molly ni peljala s teboj. Ta čas >e bila v tvoji kopalnici aili bolje rečeno v omari. Ne vem, da-li si k> omamil, ali ne. Prej bi dejal. da si jo. nedvomno si io pa nekako prisilil. du ie molčala. dokler smo bili doma. In ko sem se kot tepec ujel v nastavljeno past in odpotoval v London, si se odpelial pod pretvezo. da so te klicali v Weston-super-Mare. Od osmih zvečer do pol desetih z.iutraj si prevo-zil 312 milj. kolikor znaša razdalja med tvojim dvorcem in Močvirjem na Blatu tja in nazaj. Bob Stone si ie grize] ustnice. — To je razdalja med Knežj>m dvorcem in Weston-super-Mare, kjer sem tuđi bil. Sokrates je odkimal z glavo. — Dekle je zdaj v Močvirju na Blatu pod nadzorstvom Barnove. Ne vem, kai nameravaš početi z njo. — A kai storiš ti? — je vprašal Bob srdito. — Najprei osvobodim Molly, potem se pa posvetuiem s Scotland Yardom, kaj početi s teboj. — Hm, — je mrmral Stone in se smejal. — Ce je tako. ti moram pa po-vedati malo resnice, da tvoja bujna fantazija ne razdere naj-in^ega starega prijateljstva. Na nekaj si namreč po-zabii Odvede! ga je v kopalnico k veliki omari, v kateri ie stal stol. — Ce hočeš vedeti resnico, ti pa povem. Odvedel sem jo sem tako. kakor sem odvedel zdai tebe. in dejal sem ji: če se ganeš. če zakričiš. te ustreli'm. Sokrates ie dvignil obe roki, slad-ko se ie nasmehnil. ozrl se je na avto-marično r>isto1o v Bobovi roki in dejal: — Zdai vem. kdo ie Bob. ^tojim samo še pred eno zagonetko. Ti si umori] .lohna Mandleia! Bobov pogled ie bil ta hip strašen. — Umoril sem Johna Ma naleta proti svoji volji. — je dejal flegmatično. — Zdai ustrelim tebe. Ztezi v omaro — hitro! — Zelo ponižen sem, — je dejal Sokrates in zlezel v omaro. Debela vrata so se zaloputnila in dva klinča sta zarožljala. — Cetrt ure potrebuvem, da se pripravim na PO't. — ie deia! Rober Stone — Ve« trt ča* Hnm v Vn;: ?♦"(*? C,v bos streljal, da bi aJarmiral služinčad ali odstreli ključavnioo, se vrnem in te ustremim v omari. In bog mi je priča, da te ne zgrešhn. Sokrates Smith ni odgovoril. Ustre-lil je sele, ko je zaslišal pred h;šo dT-dranje Bobovega avtomobila. XX. Kaj ie doživela Molly . Robert Stone je bil zelo navdušen za dramatičnost. Ta lasrnost pa člo-veka rada zapetje z ravne in edine poti resnice. Zato tuđi njegov pogovor z Molly ni bil tak, kakor je priznal. Molly je sedela v knjižnici in čitaJa zanimiv roman. Njene misli so bile pa bolj pri dveh gospod h, ki sta v De-vonshiru ispala rnorBca. nego Pri knji-gi. Sicer pa je bil samo eden tako sre-čen, da so se sukale vse njene misli okrog njega. Vstapit k Bob zek> dobre volje in n&srnehnrl se je. ko je nekomu odgovoril po telefonu. Molly se ni zmenila za. telefonski po^ovo-r. Bob je obesil slušalko in stopil k nn. Presenečenje vam prinašam, Molly, — je dejal. — Veste, kaj sem storil? — NiTnam po.ima, — se je zasmetala. — Izmislil sem si za vas poročno darik). Čutfla je, da je zardela. a vendar se je zasmejala. — To je imenitno. Povejte no, kakšno darilo dobim. — Baš sem vam note! povedati. Sam sem to reč predlagal. — Kakšna pa je? — je vprašala radovedno. — Nove vrste kovčeg. Samo da — — samo ne vem. kako bi rad'i imeli opremJHeTTegra znotraj. — Pokažite mi osmu tek. — Smejali bi se mi — se je bran ti — Toda Čujte. Molly. Storite mi uslu-go in prinesite mi mali kovčeg z reč-mi, ki bi tih potrebovali za kratek po-set, recimo r>ri prijateliici. — Toda Čemu to? — je vprašala presenećeno. — Rad bi vedel, kako veli-k rr«' biti kovčeg in kaj s« lahko spravi vani. — Razumerrh — je odgovorila. — Takovi vam prineseni kovčeg s prtlja-go, ki jo rabim za potovank. Prinesla je ročni kovčeg, poln pe-riia in toaktnih po*trebščiin. — Vzamem tuđi pižamo, če vas ne moti. — se je zasmejala. — Prinesite vse v moj kabinet. Postavil je kovčeg na mizo in ga zamišljeno ogledoval. — Prinesitte, prosim tuđi klobuk. — Klobuka nikot; ne spravljam v kovčeg. — Toda moj kovčeg bo opremljen povsem drugače, — »e iz.iavil svečano. — In dajte mi tuđi dežnik. Začuđeno ga je giedala in najraje bi se bila na ves glas zasmejala. — Dobro, prin-esem ga, — je de-jala končno in h:tela v svejo sobo. Vr-nila se ie z vfo prtljago. Ni ga našla v kabinetu, toda vrata v sosedno sobo. kamor dotlei še nihče ni stopil, so bila odprta. Pojasni! ji je, da ima tam ko»palrrico in Molly je bila navdušena. Kar je na vso moc žalo-nutnil vrata in se škodoželjno zarežal. Ho-tela .ie še nekaj povedati, pa ji je zastala beseda v grlu in tesno ii je postalo r>ri srcu. Vsa prestrašena je čakala. kai bo. — Molly. ali veste, da vas ljubim? — Gospod Stone, mislila sem. da ste na to že pozabili, — >e dejala mirno. — In ni lepo. da mi govorite o tem pod svojo streho. — Ali veste, da vas Hubim? — je nonovil. — Vem. da si domišljujete, da me 'inb'te Dve originalni novoletni voscili Iz hvaležnosti za novoletno voščilo zapustil tovarišu milijon< sko premoženje. — Razglednica z novoletnim vosciiom raz- krinkala vlomilca. Ob novem letu je poštni promet po vsem svetu zeio velik. Ljudje pošiljaio miiijone razglednic in pišem, v katerih žele svojim prijateljem in znancem v novem letu obilo sreće, zdravja. uspe-hov, zadovoljstva itd. Med neštctim. novoletnimi voščili jiii j€ pa vedno ne-kaj, ki jih zadene originalna usuda in ki napravijo naravnost pustolovsko putovanje. Većina razglednic in pišem z novoletnimi voščili roma v peć, so pa tuđi taka, ki igrajo v življenju adresata od-ločilno v'ogo. Bivši trgovec Blackbord v Melbour-nu v Avstraliji, ki je živel več let kot samotar, >e dobil za novo leto 19J5 Pismo. Mož ni z nikomur dopisovai, tr-grovino je bi] že davno opustih sorod-nikov ni imel in zato ga je pismo pre-senetilo. Na eni strani je bil nas ov od-posiljatelja: London. Russelsquare 77 Še večje je bilo njegovo presenečenje ko je pismo prečital. Glasilo se je: »Srečno leto 1926. ti želi noj stari drug John Henry.« Blackbord je bil vidno gi-njen. Spomnil se je svoje mladosti in svojih tovarišev. Končno se je spomni enega. ki se je pisal John Henrv Fills-worth. Hotel se mu je za novo.etno vo-ščilo zahvaliti, pa si je premislil, ker ni rad pisal pišem. Vendar se je pa hotel izkazati hvaležnega za novoletnu vo-ščilo in zato je sede za piša!no mizo. potegnil iz predaleka svojo oporoko. jo raztrgal in napisal novo. »Iz hvaležnosti za novoletno voščilo zapuščam vse svoje premoženje svojemu edinemu tovarišu Johnu Henryju Elisvvorthu v Londonu, Russelsquare 77,€ >e napisal Blackbord v oporoki Kmalu je umri in zapustil 20.000 funtov šterlinjjov Oblasti so zače'e iskati srečnega dediča. V Londonu na Russelsquare 77. so našle Johna Henryja, ki se pa ni pisal EHsworth. marveč Paulsen. Po pisavi so spoznale v njem pošiljatelja novo-tetnega voščila, ki bi pa moralo biti dostavljeno drugemu Blackbordu v Mel-bournu, kajti onega, ki mu je zapustil ćelo premoženje, Paulsen sploh nt po-znal. Pred Paulsenom je stanova: v do-tičnem stanovanju John Henry EUs-worth. ki so ga oblasti našle in ugoto-vile, da dotićnega pisma ni pisal. Tako nj bilo mogoće dognati, komu pripada dedščina. Dobiti bi jo mora ali oru, ki je Blackbordu pisal za novo leto. ki se pa ni pisai Ellsworth, ali pa John Henrv Klisworth. ki B ackbordu sploh ni vo-šcil srečnega novega leta. Drugih de-dičev ni bik). Ćelo leto so sodne oblasti razpravljale o tej kočljivi zadevi in končno so jo resile zelo pametno Paulsen in Ellsworth sta se sporazumela tako, da sta si bogato deđščino pravično razdelila. Manj prijetno se bo spominja' svojega novoletnega voščila tovarniški de-tavec Brown iz Newcastla. Neko mladu dekel v Newcastlu je dobilo od enega svojih kavalirjev krasno razg edmeo z r>ovoletnim voščilom. Razglednica, predstavljajoča zasneženo pokrajino z gradom, je bila umetniško đelo in de-kletu je bila tako všeč. da io je postavila na prizidek pn kaminu. Na novega teta dan jo je posetil njen stric policijski detektiv. Takoj se je zanimal za umetniško razglednico in vprašal je nečakinjo. od koga k> ie dobila Odgovor ga je presenetil. Zdelo se mu je sumljivo. da bi tovarniški delavec kupil tako drago razglednico. Vzel je pove-^eA^a'no steklo in uarotovil. da ie bl^a razglednica prvotnu naslovljeaa na hčerko tovamarja Howarda. Prvotni nas ov je bil pa skrbno zabrisan. Nekaj dni pred novim letom je bi! izvršen v stanovanje tovamarja Houarda drzen vlom in pohc.j omiica ni mogla iz-slediti. Novoletn.. \uščilo je pa privedlo detektiva na prao sled. V stanovanju delavca Brojna je lupravil hiino prc-iskavo in našel ukradene dragulje. Brown je priznal. da mu je bila raz-gednica tako všeč. da jo ie ukradel. ker jo je hotel poslati za novo eto svoji nevesti. Seveda pa ni slutU, da ga bo razgednica izdala in ga spravila v je£o. Mrtvi kralj citiran pred sodišče V hamburškem »Uradnem Listu* je uozvau na predi^g prusite vlade pred aanaoveri,.\u sodi^cc haniKJV^NM Kralj crnesi A\gusi, ki počiva že oa i. 1861. v mavzOitju na tlcrrennaiisen. Na so-disču se nKvra z^iaSiti najpoznte iO. icoruarja 19J9 ob 9. dopoidne, da uve-ijavi v do.Owcnem roku svoj« pravice na Lcibniuov dom, sicer ne bo mojjd već ref.eknrati na ta dom. Kralj je kupii Lubnuzov dom teta lb4U., da prepreci porušenje arhitektonsko zeio .epeiia pob opja, ki & spadalo med najznamenuejsa poslopja mesu. Puzneje je bJ ustanovljen s podporo mesta v Leibnitzovcm diMnu muzej. Me-sto Hancver hočc porabin starinsko iu-šo v druge svrhe in zato ie treba uraditi v prašanje lastriištva. /daj je lastmk hišo pruska država. Tako je prišlo do jundić-ne kunjoznosU kajti vlada je citirala pred sodišče kralja, ki je umrj pred 77 leti. Poziv je sicer samo formalen, vendar pa značilen za okostenclost neni« ških sodišč. Strašna smrt v jami Pn Železni Kaplji rta KoroŠkem sta dva tunara, ki sta razrskovala jamo *>Frauenrnauerhohie«, naletela na truplo že do.go px>grešaneiia ravnatelja soi-nograške rcalke Ratschiillerja. Nesrei-než $e je obesil, ker ni mogel iz jame. Ratschiiller, ki je bil navdušeo tu* rist in raziskovalec jamt je odšel ne-đavro sam, brez vsakega spremstva v neznano mu jamo. Vprašal je sicer ljudi, če je jama nevarna, toda rekli so mu, da ni in tako je odšel sam. zanaša-oč se samo na Badekerja tn na površne informacije. S seboj je vzel bakljo m svečo V jami je zašd v siranski rov, ki je bil zelo strm in na spolzkih tleh je izgubi! ravnotežje ter zdrknjl v prepad. Padel je več sto metrov globoko. ne da bi se poškodoval, toda nazaj ni mosel. Nesrečnež je naptnjal vse sile. da bi zlezel tz prepada, pa se mu ni posrećilo. Cim ie uvidel, da se ne more resiti, je začel s pokrovom woje doze kopati, da bi izkopal nekak predor do ^pored-nega rova. Izkopal je cei kubi^ra meter zemlje, na:o pa je naJetel na skalo. Med tein je njegova baklja dogorela in moral je prižgati svečo Postavi] jo je na skalo, toda sJučajno je med kopa-neim dregnil z roko in sveca je padla v prepad Ostal je v temi. Iz žepa je potegnil časopis, ga zvil in prižgal z zad-njo vžigalico. V največji naglici je napisal po slovi Ino pismo. Pošlo vil se je od svoje žene, otrok in sorodnikov. Končno se ie v obupu obesil UvideJ je, da Je smrt edini izhod iz groznega položaja. Njegovo truplo so pokopali v ?o!no-2:rad"u. Odvetnik dr. Albin Suyer v Liubljan! naznanja, da je preselil svojo pisarno na Resljevo cesto £t. 15 I. nadstroDie i Puškar F. K. KA I SE R | LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 9 kupuje n prodaja sf a ti ćete teto v naprej. Ponudbe na apravo H-sta pod «r«-bruar/l4». Lepo posestvo ckoli 60 oralov ćelo jjaspodarsko {K>slook hi jK>kJed«J-sko orodje. v dobr&m stanju in novo. od-daljcno 20 minut od glavn« ceste w *«-leznice. prodam ra Din 225.000. Na posestvu Je mo^oie rediti 12 iflav fcrvine. a Js to rak« kooje — Točna pojasnila e1«de prodaj daje lastnSk Martin J. t v e r 1 i C, posestnik. Presladol St. 3, RaHwn-burg, Slovenija. 12 Modelnega mizarja za izdekyvan]e l«senih mod«k>v, z več!etno prakso. S£eioo ta ta-koj. Godbenitf prednost. CenJ. ponudbe na Dkraičko društvo Domaće tvornice predenja i tkanja u DugoJresi. 1 Jabolk veijo koli£mo prvovrstn««! blaga kaptm tako4 V poStev pcidejo samo večie in dobre laloic. Pooadbe na naslov: Du$an Gnjatić. poft-no lele^e. Mokrono«. Slovenija. 2940 Slike za legitimacije tzdeloie naihkreje fotograf Hugoa rlibier. UabJ*aiia. Sv. Petra c 25. 9911 Landauer proda polkovnrk Čeda Jovanović. Obrnite se na artilerijsko vojaS-oico. t«4 2264. 5 ^Inton JHancini foto-atcl}c ima Miia iri LlrtHaii »MMMMMMMHIMIIM.....I MaU avto dvosedožts. takse proći, kaikoc iianr, proda Parjfac. koVarstvo, Dubliaaa, Tmovđta ul. 25. Tek-foo 3410. H Športne sanke krasoo in trpežoo izdetae«. t«*-dada F«**ar, kofarstvo, Lhab^soa. TmovsJca ni. 25. TeMoo 3410. 10 Trg. pomočnBk mlad, idi slo2be v bo«H maou-faktond »K modni trsoftol C«Je-ne \Mjmmd\tt na oototo Kata pod cZmoico»/l3. OsleHe si saAaovcfta drofcokM. motorje. Sivb'jm strofe, otrotte vo-ziCke novih modeJor. ma I« *Ho-mooile, poevmadko, oajceae]«. — CenikJ franko. Prodala na obroke. «TRIBUNA» F. B. L. tOTarna dvokoles in otroških vozičkov. Liabljana. Karlorsk- c. 4. Manuiaturni papir kg d Oin 4»-oroda*a unr^v? ,.S*ov. Naroda" /*§ tx /s\ &^S UUBUAMA V* KNAFUMV*./ Urejuje: Ju«ip ZupuiCiC — Za «Narodoo tiskano: Ff«n Jescdck, — Z* oktavo Id onera ni del ima; Otoo Umatot — V« » Ljubljaol