primorski dnevnik za5el izhajati v Trstu ^aja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-ora 1943 v vasi Zakriž nad ^erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-ernbra 1944 se je tiskal ‘iskarni »Doberdob« v r0vcu pri Gorenji Trebu-^l' °d 18. septembra 1944 ° 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja števil-Ka. Bil je edini tiskani par-'Zanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. ' TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 19 (13.849) Trst, sreda, 23. januarja 1991 hredna zaostritev krize v Zalivu po novem iraškem bombardiranju Tel Aviva Krvav napad na Izrael Po nekaterih vesteh 14 mrtvih in 60 ranjenih - Izrael obljublja odgovor - Irak včeraj zažgal tudi nekatere naftne vrelce v Kuvajtu - Več znakov, da se približuje tudi spopad na kopnem l(rj TEL AVIV — Sinoči je prišlo do izredne zaostritve d *e v Zalivu, Izrael pa je po dveh mirnih nočeh včeraj nepopisne trenutke groze, ko je približno ob d ‘ 0 P° italijanskem času ena od treh iraških raket scud ž ’e9la svoj cilj in do tal porušila več stanovanjskih dal b v osrednjem delu Tel Aviva. Kot je kasneje pove-pri ?lasn*k izraelske vojske, general Nahman Šai, je bilo So ,em najmanj 60 ljudi ranjenih, nekatere agencije pa vgorile tudi o 14 mrtvih, druge o petih, vendar te niS° b**e potrjene. Nekaj pred 20. uro je bil dan d4 ,K Za konec alarma, izraelski radio pa je že poročal, z®ške rakete niso imele kemijskih konic. sa] j 0v> iraški napad na Izrael ni prišel nepričakovano, 40t^e *zraelski obrambni minister le nekaj ur pred napa-id0£ Preko TV sprejemnikov opozarjal sodržavljane na živ i0081 napada. Arens je dejal, da je »Sadam Husein še lahk*1 d® ima v svojem arzenalu še precej orožja, ki ga 0 vsak trenutek uporabi«. Pri tem pa se ponovno NADALJEVANJE NA 2. STRANI Poročila in odmevi na vojno v zalivu NA 3. IN 4. STRANI Številne ranjence so takoj prepeljali v telavivske bolnišnice (Telefoto AP) De Cuellar in EGS: Sadam vojni zločinec NEW YORK, BRUSELJ — Generalni tajnik OZN Perez De Cuellar je močno zaskrbljen zaradi nečloveškega ravnanja iraške vojske z ujetimi tujimi vojaki. Poleg tega, da so jih gnali pred televizijske kamere, so nekatere ujete letalce »razstavljali« tudi po bagdadskih ulicah. Glede možnosti, da bi Sadama Huseina obravnavali kot vojnega kriminalca in mu temu primerno sodili, je De Cuellar izjavil, da je OZN pripravljena vsestransko sodelovati. Ogorčenje in zaskrbljenost zaradi grobega kršenja tretje ženevske konvencije o vojnih ujetnikih je včeraj izrazila tudi politična komisija EGS. V sporočilu piše, da so za taka nesprejemljiva dejanja odgovorne iraške oblasti, zato odločno zahtevajo spoštovanje vseh konvencij o pravicah jetnikov. To, kar Irak počenja s tujimi vojaki pa je po mnenju komisije EGS očitno kriminalno dejanje. Sadam je tudi včeraj ponovil, da bo ujete vojake uporabil kot žive ščite za obrambo pomembnih strateških naprav. Po še nepotrjenih vesteh od začetka vojne pogrešajo 26 letalcev, od tega je 15 Američanov, med pogrešanimi je tudi Italijan Gianmarco Bellini. S hitro akcijo je policija rešila otroka po 111 dneh ugrabitve i®' — Včeraj dopo riU6 Pobija pri Volterri !a' ki ipK-^ega Augusta De Bbra Dren u9rablien lanskeg Fpf” iij p očetovo vilo Belv >Mnp J1„2ahtevali 20 milijai f^dteni' , .ote pa niso dobi: cirzava1 ki se je doli lJ«m, ,ia >>trdo roko« proti i ^9hi. rznila imovino dru 5 osvoboditve se j k^ici VniiUtrai- k0 se je M S i‘h2oo p° terre pri Piši odpre n krU: ^ licistov. ki cn co rivališfSi nh helikopt< . Kakn U u9rabiteljev. še)a Policija zvedela časfl^0iVs?.m iasno' ? A .Grdino s^ec^1^ premiko eden od teh ^r*vališf:J n obrazlož . Ko je f^haja. k bilo očitnC^a uPKolila skri da ni za ugral nobenega upanja, je njihov domnevni vodja, 38-letni Antonio Staffa iz Nuora na Sardiniji, pograbil otroka ter se je z njim kot s človeškim ščitom pognal iz skrivališča. Z orožjem v roki se je hotel še pogajati z agenti, vendar pa se je, ko je opazil, da nima več nobenega upanja za rešitev, končno vdal. Tako se je zaključilo več kot stodnevno jet-ništvo malega Augusta De Megnija, katerega, kot kaže, težka preizkušnja ni prehudo zdelala. Skrivališče je bilo na obronkih hriba Voltraio, kake štiri kilometre od Volterre, bilo pa je v umetno skopani jami, veliki le nekaj kvadratnih metrov, do katere se pride skozi 70 metrov dolg rov. Luč je prihajala skozi manjšo špranjo na stropu, v prostoru pa je bil le manjši ležalnik za malega Augusta. Policija je med uspešno akcijo poleg Antonia Staffe, ki je bil na Sardiniji že večkrat vpleten v ugrabitve, aretirala NADALJEVANJE NA 2. STRANI ostrih protestih ZDA in Evrope zaradi nasilja in krvoprelitja v pribaltskih republikah Predsednik MM Gorbačov išče opravičila .blOSkv* 1. ?.ar^ednik Miv,,Y ®lnocnji izjavi za tisk je sovjetski »asrT1 “tragično GorbaC°v izrazil »globoko žalost« tUdi rot°vanifl ,.®a PIRobrata, ki so ga medsebojna I Y Rigi« P°vzročila v Litvi in v zadnjih dneh črtfl/u®' ki igU^dvomno posledica odločnih stališč 90sPO(wt uapovedal, da bo okrnil ali celo iti b, 0PravičGv/?. Pomoč SZ. V izjavi se Gorbačov bo v k!* ne odra-ir.1' ko trdi, da dogajanja v Vilniusu pn0 [J, lvalo na stališč predsedstva in da to ne s° v,.® SovjetHV0 s ponarejenimi raketnimi Vezn'ir-i' narejenimi iz lepenke. Za-pr6t)*ki so te »rampe« bombardirali v takgJ. nju, gre za prava izstrelišča - s li aailni' rezultati pa so seveda zeved-fo ftovalce v Pentagonu, itii ?Qa Američani izjavljajo, da je pet »opQ tačnih napadov, ki predstavljajo v ZqQria^Aenmvne.iših zračnih ofenziv bilo j ovini vojskovanja«, močno osla- ’ im. v ujaivu v čilija«, iiiuv-inj uoia- bnrdi,- Vendar pa - dodajajo - bom- ■Sr.................. ^ei in tudi ni povzročilo, da Sa- oso^je Iraka ni tako močno ones-U da ta ne bi mogel nadaljeva- dam Husein ne bi mogel koordinirano poveljevati svojim silam. Prav zato menijo, da se bo vojna še »nekaj časa« nadaljevala. Pri tem je obrambni minister Cheney omenil, da utegne vojna trajati, »še tedne ali pa tudi mesece«. Kako intenzivni so zračni napadi, pa pove med drugim naslednja primerjava: leta 1972 so Američani v vsem mesecu decembru nad Severnim Vietnamom opravili 2.700 bojnih poletov, nad Irakon pa so jih v petih dneh 8.100. Toda ob vsem tem se v VVashingto-nu govori, da je kopenska ofenziva oziroma vdor oklepnih sil v Kuvajt, kjer so vkopane iraške elitne sile, samo še vprašanje časa. Proti meji s Kuvajtom se že nekaj dni pomikajo ameriške oziroma zavezniške oklepne sile in enote padalskih divizij. V nedeljo ponoči so enote ameriškega marin-skega korpusa izstrelile tudi prve topovske salve na iraške položaje v Ku- vajtu. Pri tem so uporabljale težke 155-milimetrske havbice, vendar o škodi in žrtvah, ki naj bi jih utrpela iraška stran, kasneje niso poročali. Po včerajšnjih poročilih pa so iraške enote v Kuvajtu začele zažigati naftna črpališča in rafinerije. Te so v območju južnega Kuvajta. Po eni izmed was-hingtonskih terorij naj bi Iračani to storili zato, da bi se lahko v zavetju dima varno ukamnili iz tega območja. Po nekaterih drugih - bolj verodostojnih trditvah pa so črpališča zažgali zato, da bi ustvarili dimno zaveso, ki bi ameriške sile ovirala pri prodiranju ob začetku kopenske ofenzive. Na sliki (telefotc AP): arhivski posnetek izstrelitve poskusnega patriota. MITJA MERŠOL Italijanska letala tornado uspesna v svoji tretji misiji AL DAFRA — Italijanski vojaški kontingent je polno vključen v vojaške operacije v Zalivu. Italijansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so italijanska letala tornado skupno s francoskimi, britanskimi in ameriškimi bombardirala vojaške cilje v Kuvajtu. »Misija je bila uspešna navzlic slabim vremenskim razmeram. Vsa letala so se srečno vrnila v oporišče,« je poudarilo ministrstvo. Ob bombnikih so v vojaških misijah stalno angažirane tudi italijanske vojne ladje. Rušilec Audace, ki je opremljen z raketami, je zadolžen za stalno spremstvo jedrske letalonosilke Roosevelt, ostale ladje pa v patruljiranju Zaliva. In ravno rušilec Audace je včeraj zjutraj prestregel dve značilni krajevni ladjici, ki sta pluli v bližini letalonosilke. Po pregledu tovora sta bili ladjici izpuščeni. Najbrž je šlo za plovili tihotapcev, ki skrivaj oskrbujejo nekatere naftne ploščadi. Po prvi spodleteli misiji, v kateri je samo en tornado poletel proti določenemu cilju in je bil pri tem sestreljen, sedaj italijanski kontingent uspešno opravlja svoje zadolžitve. Tudi v poročilih novinarjev je ob tem zaznati olajšanje in ne preveč prikrito zadovoljstvo, medtem ko je ob prvem neuspelem poskusu velo iz poročil precejšnje razočaranje. Adamove grožnje o atentatih lahko zlorabijo tudi navadni kriminalci Bomb ne mečejo samo RIM — Teroristični potencial, ki ga je Irak namestil domala po vsem svetu je vse prej kot zanemarljiv pojav. Po mnenju najbolj znanega ameriškega poznavalca mednarodnega terorizma, Briana Jenkinsa, je zalivska vojna le eden od dejavnikov, ki lahko sproži pravi naval terorizma. Husein lahko računa na vse skrajne frakcije propalestinskih organizacij, vendar ni izključeno, da se bodo vzporedno z vojno organizirale tudi nove in oživele stare teroristične organizacije, ki bodo poravnale tudi stare račune z imperialističnim strašilom. Poleg teh pa postajajo nevarni tudi tako imenovani »svobodni psi«, ki ne pripadajo nobeni organizaciji, nimajo politične in verske ideologije, temveč pobijajo iz golega užitka do tega. Vesti o atentatih in žrtvah terorizma se te dni kar vrstijo. V New Delhiju sta eksplodirali dve bombi in ranili vsaj 48 ljudi. V Istanbulu (na sliki AP) so neznanci teroristi z bombami izrazili svoje nasprotovanje NATO paktu. V Pinerolu v Dolini Aoste so neznanci odvrgli molotovko pred vrata vojašnice Nizza. Avstrijske oblasti so aretirale deset sumljivih tujcev, medtem ko so v Manili aretirali oba sinova iraškega ambasadorja v Somaliji, ki sta osumljena atentatov na dva ameriška objekta v Manili. Aretacije, zavrnitev tujcev z Bližnjega vzhoda, popis Iračanov in sumljivih Arabcev, pa je opravičljivo le do določene mere. Kajti ni nujno, da so ravno vsi atentati, o katerih poročajo tiskovne agencije, posledica brezumja, ki je povzročilo vojno v Zalivu. Kot pravilno opozarja Jenkins, lahko pričakujemo tudi reakcije neuravnovešencev in obsedencev, ki bodo prav zaradi vsiljevanja tovrstne informacije še sami poskusili kak podvig. Izgnali 10 članov iraške ambasade RIM — Šef ceremoniala na zunanjem ministrstvu Ferretti je včeraj sprejel novega iraškega veleposlanika Jasina Husaina al Basrija. Al Basri mu je izročil akreditivna pisma, Ferretti pa je izkoristil priložnost in izrazil ogorčenje zaradi izkoriščanja vojnih ujetnikov v propagandne namene. Izrazil pa je željo, da bi Sadam dosledno spoštoval ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih. Ob umestitvi novega ambasadorja je pristojna oblast odslovila deset uslužbencev iraške ambasade. Gre za pet predstavnikov s statusom diplomata in pet uradnikov tehnič-no-upravnih oddelkov veleposlaništva. Ferretti je odslovitev utemeljil s potrebo, da se z ozirom na nastale razmere zmanjša število Iračanov na italijanskem ozemlju. Nasilje nad vojnimi ujetniki za Bagdad ni nekaj novega !'°Vega , YorK — Mučenje ujetnikov v Iraku ni nekaj eraveč ie 2 vso silo izbruhnilo na dan že med k N ki nSlC0 voino- O tem priča posebno poročilo V09a ie^sestavila posebna tričlanska komisija po Prav zaradi tega skuša mednarodni Rdeči v govoren za preverjanje, če je ravnanje z lotov r>r S,k aciu z ženevsko konvencijo, priti do ujetih eprefm a Ura^ke koalicije, da bi s stalnim nadzorom Iz Dnr^-0inovit®v mučenj iz preteklosti. Nhike ‘A.°ZN je razvidno, da so Ir: , ki ■ Ujetniki Je °dgovoren za Pilot, ' Pr, Iračani iranske hti, Ujetnik'1'^ laR° fizično kot psihično. Pripovedova- Pjiho- pend] vm . ,.anom komisije OZN i._, . rcUtvah naj bi iih redn so bila zastrašujoča, naj bi jih redno pretepali s palica- žeie^ ž^rT^d ka* olektroš v veeRra,; obesili z glavo navzdol, uporab-U ., ti ujetni?ke ali Pa na ujetnikih ugašali cigarete. Ne-na5*0 do sn,,,1 80 tuc*i trdili, da naj bi nad njimi večkrat stavijo ,vna^a trasilja. V nekaterih taboriščih so bili 1Q HPha sp0rnJAniRi' ki so 24 ur dnevno oddajali propa-^av° Dra*,- a' kat je sčasoma pri ujetnikih povzroči- 4tnTodafanJe možganov. »f-Pak tugjA?^!'1 niso le navedbe nekdanjih ujetnikov, »Sme^ hašimi niv1! .*iornisije OZN potrjujejo te trditve. izVa° bUi pri*, i. i v rrjetniških taboriščih,« so povedali, Pigjali Prefjv„ lzičnemu nasilju, ki so ga nad ujetniki tiafS6 Pretp^1?- stra2arji, v nekaterih primerih pa so Ptikupip" 1 tucb njihovi sotrpini, da bi se na ta iraškim vojaškim oblastem.« Še hujše stvari pa so bile o ravnanju z ujetniki zapisane v iranskih časopisih. Seveda je treba biti glede popolne verodostojnosti teh podatkov skrajno previden, pa vendar te navedbe dopolnjujejo poročilo OZN. Tako je bilo zapisano, da matere niso več prepoznale svojih sinov in mož, ko so se vrnili iz iraškega ujetništva. Govorili so o stalnih mučenjih in trpljenju lakote. Pretresljiva so pričevanja iranskih dvajsetletnikov, ki jih je Homeini poslal v vojno kot 12 ali 13-letne dečke, ki pa so ves čas vojne preživeli v ujetniških taboriščih. Iranski časopisi so navajali, da so ob vrnitvi izgledali kot izčrpani 50-letniki. Iranski ujetniki pa so tudi govorili, da so Iračani vse to spretno skrivali pred Rdečim križem. Ko naj bi predstavniki RK prišli v taborišča, so namreč ujetniki morali izjavljati, da z njimi ravnajo dobro... Slike ujetih zavezniških pilotov na iraški televiziji so pretresle svet, pri ameriškemu demokratskemu poslancu Peteu Petersonu in republikanskemu senatorju Johnu Mc Caineju pa je spet priklical v spomin sedem oziroma petinpolletno ujetništvo v Vietnamu. Peterson in Mc Caine sta izjavila, da je vprašanje preživetja v ujetništvu stvar odločnosti in sposobnosti prilagajanja. Povedala sta, da sta .v Vietnamu ob dejanskem ujetništvu živela še paralelno »življenje«, v katerem sta se »pogovarjala z družino, hodila na tekme in se zabavala.« Za rešitev zavezniških ujetnikov v Iraku pa je po njunem mnenju ena sama pot: pritisk mednarodne javnosti mora biti tak, da se bodo pogoji ujetnikov bistveno izboljšali in tako ne bo več strahu za njihova življenja. V Amanu vojna povzroča manifestacije in grožnje AMAN — V Amanu postaja iz dneva v dan bolj živahno. Pred ameriškim veleposlaništvom so bile včeraj demonstracije, v katerih so sodelovale v glavnem ženske in otroci. Precej demonstrantk je nosilo tradicionalna arabska žalna oblačila, v čast iraških žrtev v tej krvavi vojni. Busha so zmerjale z morilcem iraških otrok. Zahtevale so prekinitev vojne in dokončno rešitev palestinskega vprašanja. Policija je včeraj prihitela v amansko podružnico British Bank of The Middle East, saj je neznanec bančne uslužbence obvestil, da je v tej britanski banki bomba. Izkazalo se je, da je šlo za lažni alarm. Pred dnevi je nekdo iz avtomobila streljal na podružnico ameriške banke Citibank v Amanu, toda napad je minil brez posledic. Vse to se nekako kar ujema z grožnjami voditelja organizacije Islamski džihad šejka Al Tamimija, da bo njegova organizacija začela s terorističnimi napadi na vse države, ki so na strani ZDA. Najprej bodo na vrsti Savdska Arabija, Egipt in Sirija... Svoje mnenje o vojni v Zalivu je za Jordan Times povedal tudi sin nekdanjega egiptovskega predsednika Naserja dr. Halid Abdel Naser, sicer profesor na ka- irski univerzi, ki pa mu grozi sodni proces, saj ga v Egiptu obtožujejo protire-žimske dejavnosti. Dejal je, da je ta vojna genocid proti arabskemu ljudstvu. Nekdanje kolonialne sile bi rade ohranile svoje interese v tem delu sveta, še najbolj pa jim seveda diši poceni nafta. »Zato,« pravi dr. Naser,« si ne morem predstavljati Arabca, ki ne bi obsojal te agresije.« V mislih je imel kajpak tudi zdajšnjega egiptovskega predsednikega Mubaraka... Jordanska diplomacija poskuša storitiv se za prekinitev vojaških spopadov, ki vedno bolj ogrožajo tudi Jordanijo. Zunanji minister Tahir al Masri se je takoj po vnovični vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Jordanijo in Iranom povezal z iranskim zunanjim ministrom Vela-jatijem. Jordanski zunanji-minister Masri, ki je po rodu sicer Palestinec, je sprejel tudi veleposlanike Jugoslavije, Indije in Kitajske. Tu zdaj namreč precej pričakujejo od mirovne pobude, ki naj bi ja oblikovale neuvrščene države. Sadam Husein postaja nekašen arabski nacionalni junak. Tukaj pravijo, da je bil med Arabci tako priljubljen samo še egiptovski predsednik Naser. Br. S. Sporočilo z dvodnevnega zasedanja ministrov sedmih industrijsko najbolj razvitih držav v New Yorku Finančna stabilnost in operativna koordinacija sta glavna pogoja za nov razcvet gospodarstva NEW YORK — »Razvoj poslov budno spremljamo; ko bi vojna ogrozila stabilnost finančnih tržišč, bomo nemudoma posegli.« Tako nekako se glasi sporočilo, ki so ga poslali zahodnemu svetu udeleženci dvodnevnega zasedanja skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in ki ga lahko dopolnimo z besedami italijanskega zakladnega ministra Guida Carlija: »Če bodo ostala tržišča ustaljena in če se bo obdržala cena nafte nekje okoli 20 dolarjev za sod, bo mogoče s strogim usklajevanjem naših denarnih politik znižati obrestne stopnje in že v drugem polletju letos spet povzdigniti industrijsko proizvodnjo.« Ko se je skupina G-7 odločila za to srečanje, vojne ni bilo, skrbi pa vseeno ni manjkalo. Gospodarski scenarij, ki je slonel na sprejemljivi koordinaciji ekonomsko-finančnih politik, je označevalo globoko neskladje: postopno drsenje Amerike, Kanade in Vel. Britanije v recesijo, razmeroma ugoden razvoj na Japonskem in naravnost skokovita gospodarska rast v Nemčiji. Ne samo, poglabljala se je tudi razlika med obrestnimi merami, posebno še med nemškimi in ameriškimi. Strah pred destabilizacijo mednarodnih tržišč je bil torej že tedaj upravičen, tudi zato, ker je prevladovalo mnenje, da bi vojna potisnila močno navzgor cene nafte, kar bi pahnilo v recesijo tudi evropska gospodarstva. No, za zdaj ni tako, kajti začetna reakcija finančnih trgov na izbruh vojne je vlila finančnim in denarnim organizmom novega zaupanja in jih celo utrdila v (po našem morda malce preuranjenem) prepričanju, »da preporod gospodarstva lahko dobiva z bližnjevzhodnim konfliktom«. Pa vendar ne more biti vse tako preprosto. Mimo dejstva, da so želeli zborovalci G-7 pomirjevalno vplivati na javnost (borzni utrip je danes čisto drugačen kot brž po napadu na Bagdad in jasno odraža veliko zaskrbljenost, če že ne celo strah), se postavlja vprašanje, kako prisiliti Američane do znižanja obrestnih stopenj, ki bi prililo svežega kisika gospodarstvu, ne da bi ustrezno obvarovali dolar. Po Carlijevem receptu naj bi ga držale pri moči sprotne injekcije centralnih bank, toda Nemci, ki imajo po združitvi že svoje križe in težave s preusmerjanjem kapitala v vzhodni del države in z izdajanjem ogromnih posojil, ki so napihnila javno zadolženost kakor še nikoli - so rekli, da ne. Predsednik Bundesbanke Karl Otto Pdhl je jasno povedal, da nima namena kupovati dolarjev na tržišču, ker da je likvidnost v Nemčiji že itak velika, po drugi strani pa je dejal, da je domača kreditna politika premalo restriktivna glede na možnost vnovičnega poskoka inflacije. Iz tega lahko sklepamo dvoje: prvič, da obrestnih stopenj ne bo znižal, drugič pa, da jih utegne celo povišati. Tedaj bi šla sleherna vzajemna denarna koordinacija po gobe: Američani ne bi mogli znižati obresti, ker bi to strmoglavilo dolar v prepad, Britanci, Francozi in Italijani pa bi klecnili na kolena, ker bi morali posnemati Nemce, da ne bi prišlo do destabiliza-cijskih trenj znotraj evropskega denarnega sistema. In Američani? Potrkali na bonsko in pariško blagajno, češ, razprostrite mošnjiček, stroške za "operacijo" v Zalivu si je treba lepo razdeliti. Rečeno, obljubljeno: Bonn bo primaknil 3, Tokio pa 5-7 milijard dolarjev. Govorili so tudi o pridružitvi Sovjetske zveze k svetovnim finančnim organizmom: »Vprašanje pustimo še odprto, dokler ne bomo dodobra razumeli, kaj se dogaja v Pribaltiku.« D. G. Dolar je močno padel, marka in zlato poskočila, lira je trdna MILAN, NEW YORK — Če izvzamemo borzo v Istanbulu, ki je padla za 7,5% zaradi možnosti, da se vplete v vojno tudi Turčija, je bilo včeraj značilno za finančna tržišča neredno nihanje censkih kazalnikov. Vidneje sta zdrknila le v Milanu (-1,83%) in Frankfurtu (-1,1%), drugje pa je bilo tako: Tokio -0,42%, Hongkong -0,1%, London -0,12% in Pariz -0,32%; Ziirich +0,45%, Singapur +0,3%, Stockholm +1%, Manila +0,2%. Newyorški Dow Jones je sprva narasel, okrog 16. ure po našem času pa je zgubljal 0,59%; kolebanje gre pripisati poleg Zalivu še izidu zasedanja sedmerice najbolj razvitih držav v New Yorku. Dolar je povsod precej popustil. V Milanu je veljal samo 1.118 lir in ni bil tako slab že od 14. decembra lani, v Frankfurtu pa so odšteli zanj včeraj 1,4867 marke nasproti 1,5017 v ponedeljek, tako da se je vrnil na raven iz dne 19. decembra. Marka se je okrepila tudi v primerjavi z liro, saj je znašala njena vrednost v Milanu 752,16 proti 751,54 lire predvčerajšnjim. Italijanska valuta se je ošibila edinole še nasproti nizozemskemu guldnu, ki je poskočil s 666,26 na 667,26 lire, drugače pa je ostala znotraj evropskega denarnega sistema trdna. Zlato se je končno spet podražilo: v Londonu mu je skočila cena za 3 dolarje na 381,25 dolarja pri unči. Poziv glavnega rabina Toaffa Janezu Pavlu //. Po iraškem zažigu kuvajtskih naftnih vrelcev Papež naj prizna Izrael Ekološka katastrofa RIM — V ponedeljek so se nekateri italijanski parlamentarci zavzeli za to, da bi Vatikan vendarle priznal Izrael kot državo. Včeraj se je s takim pozivom obrnil na papeža glavni rabin To-aff skupaj s svetom rimske židovske skupnosti. »Kot bratje v Abrahamu in torej s čustvi miru do vseh Abrahamovih sinov, muslimanov, kristjanov in Židov mislimo, da je prišel trenutek, ko bi moral papež priznati Izrael kot prispevek Svete stolice k miru.« V sporočilu je rečeno, da židovska skupnost »ceni papeževo zavzetost v iskanju miroljubne rešitve zalivske krize. Vendar še čakamo, da bi papež jasno obsodil večkratno iraško grožnjo, da uniči Izrael in radi bi bili slišali tudi jasne papeževe besede o raketnih napadih na Tel Aviv in Haifo«. Po oceni židovske skupnosti je namreč stališče Vatikana, da ne prizna Izraela, moralno in politično nevzdržno. Toaff in židovska skupnost priznavata Janezu Pavlu II. iskreno željo, da bi prispeval k pravičnemu miru na Bližnjem vzhodu, prav zato pa izražajo prepričanje, da »bo papež jasno in javno povedal - kot brat, ki ne ločuje med brati - da priznava Judom pravico, da živijo kot Judje v izraelski državi«. V svojem sporočilu Židje poudarjajo, kako so številni kristjani izrazili Židom bratstvo in solidarnost proti nacističnemu nasilju, dodajajo pa, da tudi takrat Cerkev ni jasno obsodila protižidovskega preganjanja. Proizraelske manifestacije pariške židovske skupnosti (Tefei (Telefoto AP) WASHINGTON — Včerajšnje dramatične vesti, da so iraške okupacijske sile začele zažigati kuvajtske naftne vrelce, so v ospredje poleg gospodarskih in vojno-strateških vprašanj postavile tudi ekološke probleme. Še pred izbruhom zalivske vojne so predvsem jordanski znanstveniki v najbolj temačnih barvah prikazovali razvoj dogodkov, tako da je jordanski kralj Husein poudarjal, da bi bila vojna razdiralna ne samo zaradi mrtvih in ranjenih temveč tudi zaradi prave ekološke katastrofe. Iraški znanstveniki so navajali, da bi lahko dnevno zgorelo tudi do 10 milijonov sodov nafte. Iz gorečih naftnih vrtin bi se dvigali stebri dima, ki bi zastrli sonce, tako da bi širše območje prizadela tako imenovana »jedrska zima«, le da bi namesto jedrskega prahu sončne žarke zaustavil dim. Temperatura naj bi padla vsaj za deset stopinj Celzija, če ne celo za 15 in še več stopinj. To bi negativno vplivalo na vreme dobršnega dela severne poloble, monsumi bi spremenili svoj ciklični pojav, tako da bi prišlo do katastrofalnih podnebnih sprememb z ne-previdljivimi posledicami za milijone ljudi. Razen zelenih so na Zahodu le redki znanstveniki sprejeli kot verodostojne trditve jordanskih izvedencev, ker so bili prepričani, da njihove izjave služijo le naporom Sadama Huseina, da bi po zasedbi Kuvajta preprečil vojno, ki bi ga prisilila, da zapusti to na nafti plavajočo deželo. Danes, ko se s kuvajtskih naftnih polj že dvigajo stebri dima, pa se tudi na Zahodu marsikdo upravičeno sprašuje, če so bile jordanske pesimistične napovedi namerno pretiravanje. Točen odgovor še ni mogoč, ker med drugim ne vemo, kakšne so razsežnosti požarov. Po dosedanjih izkušnjah iz prvih dni spopadov je iraška vojska sposobna zažgati predvsem kuvajtske in iraške naftne vrelce, ne pa savdskih, prav tako ji ne bi uspelo prizadeti vrelcev ostalih zalivskih drža ' V takem primeru bi bile posledice bolj omeje11 ’ katastrofalne bi bile predvsem nad Zalivom, Posledice bi morda občutili še v Iranu, a ne na vS severni polobli kot trdijo Jordanci. Vsekakor pa je položaj vse prej kot en051,, ven. Če so včerajšnji kitajski podatki točni, ima Irak kar 10 tisoč ton bojnih strupov, je la11", vsakomur jasno, da bi že malenkosten del te K ličine lahko povzročil še hujšo ekološko ka1®^ srofo kot goreča nafta. Če k temu dodamo, da teh dneh letala proiraške koalicije bombardira) iraško kemično in jedrsko industrijo, se lab marsikomu ježijo lasje. Že res, da je dunajska Mednarodna ageIlCtL za jedrsko energijo izjavila, da bombardiranja j varne za proizvodnjo obogatenega urana P Bagdadu in obeh malih jedrskih reaktorjev (ir+a coskega in sovjetskega) v Tuvaithu, ne bi sm ^ povzročiti jedrskega onesnaženja, kot se 10 zgodilo, ko je leta 1981 Izrael bombardiral re a tor v Osiraku, a brezbrižnost bi bila zloči11*]. Seveda pa se ne sme pri tem zaiti v drugo sK ■ nost. V Žalivu bomo skoraj gotovo priča ek0 ® katastrofi, ki bo za sanacijo zahtevala deseti®^ in desetletja. Upamo, da se tega zavedajo ^ strategi protiiraške koalicije, za iraške lin.ap£) precejšnje dvome, ker so prej pripravljen1 t vsem sodeč celo na samouničenje, kot da b1 nili pred »satanskimi neverniki«. Zahod je ze ^ tiviral strokovnjake štirih svetovnih družb, k ^ specializirane za gašenje naftnih požarov, ^ da bi takoj po koncu kopenskih akcij in . r0v iraških sil v Kuvajtu začeli z gašenjem Poz za-na naftnih poljih. 'Ta operacija bo skrajn0^ mudna in nevarna, saj so kuvajtske zaloge 11 tik pod površjem. Na kratko o Zalivu RIM — Ameriški letalci, ki so po prvem napadu na Iran zmagoslavno pripovedovali, koliko objektov so zadeli, so se nemara krepko ušteli. Italijan Mario Moselli je lastnik tovarne, v kateri izdelujejo tanke in raketne rampe iz plastike, in ne izključuje, da so se take prevare posluŽili tudi Iračani. Iz korektnosti in tudi zaradi profesionalne tajnosti ni povedal, ali je Sadamu prodal plastične modele, priznal je le, da izdeluje tovrstne »igrače« v naravni velikosti bodisi za ameriško kot za britansko vojsko. Raketne rampe bi občutljive elektronske naprave sicer težko zamenjale, pač pa bi se prav lahko zmotile glede tankov. DAMASK — Zalivska vojna je izbruhnila zato, ker nihče ne razume ali noče razumeti zapletene Sadamove osebnosti. Predstavnik iraške opozicije je v intervjuju za neki ameriški tednik pojasnil, da je imel Sadam Husein izredno težko otroštvo: ko je mati ovdovela, ga je zapustila in se poročila z drugim moškim. Od takrat je živel tako rekoč sam, družbo mu je delala le železna palica, s katero se je branil pred nevarnostjo. Že v otroštvu je iraški diktator sovražil vseh in vse, življenje pa je bilo toliko težje, ker je njegova rojstna vas precej odmaknjena od ostalega sveta. Razlaga morda tudi drži, vendar pred svetovno javnostjo ne opravičuje dejstva, da si Sadamn danes teši čustvene praznine iz otroštva z vojnami. KAMPALA — V teh dneh je nevarno tudi samo razpravljati o vojni. V Ugandi, nedaleč od Kampale, so domačini v kavarni živahno debatirali o dogodkih v Zalivu, neki mladi musliman pa jih je poslušal. Ko mu je bilo razprave dovolj, se je približal vhodnim vratom, jih zaprl in zaklenil in v kavarno odvrgel zažigalno bombo. V požaru je umrlo pet ljudi. V Ugandi je pičlih deset odstotkov prebivalcev muslimanov, kristjanov pa je približno 60 odstotkov. Večina obojih pa je vojno odločno obsodila. IGLESIAS — Novoustanovljena sardinska pustna loterija bo kljub vojni doživela ognjeni krst. Občinska uprava iz Iglesiasa, kjer so loterijo organizirali, je soglasno odločila, da bo kljub splošnemu »pustnemu zatišju« 3. februarja redno izpeljala pustno povorko, na katero so vezane srečke. Prva nagrada je vredna 2 milijardi lir. Ob isti priložnosti bodo v Iglesiasu in okolici številne športne in kulturne ter glasbene prireditve, javnosti pa bodo predali večnamensko središče Palargentario. Občinski možje so sklenili, da sprevoda ne bodo ukinili, ker je prebivalstvo v to prireditev vložilo veliko truda in denarja. Garda - smetana iraške vojske VVASHINGTON — »Smetana iraške vojske.« S temi tremi besedami lahko na najboljši način označimo predsedniško gardo, ki jo sestavljajo do popolnosti izvežbani najzvestejši »podložniki« Sadama Huseina, ki so zaradi svoje izredne vojne uspešnosti ob iraških raketnih rampah deležni »posebne pozornosti« ameriških bombnikov B-52. Podatkov o njih pa je v resnici zelo malo. Podrobnejše informacije je zbirala ameriška vojaška obveščevalna služba, ki je ugotovila, da naj bi jih bilo od 100 do 150 tisoč, razdeljeni pa naj bi bili v 6 do enajst divizij. Do garde naj bi prišli po izredno strogi selekciji, so do popolnosti izvežbani -mnogi od njih imajo tudi univerzitetno diplomo - oboroženi pa so z najboljšim orožjem, s katerim Irak razpolaga. Na podlagi tega ameriški vojaški strokovnjaki menijo, da 'lahko prav ti elitni oddelki predstavljajo tisto čer, ob kateri bi lahko bistveno oslabela jakost Puščavskega viharja. Tri divizije gardistov so oborožene tudi s sodobnimi sovjetskimi tanki T-72, ki pa naj bi bili po svojih sposobnostih manj učinkoviti od ameriških abramsov M-1A1S. Toda ta tehnološki zaostanek bi po mnenju strokovnjakov Sadamova garda lahko nadomestila s svojo izredno bojno pripravljenostjo. Vsaj ena divizija naj bi bila artilerijska, ostale pa naj bi bile pehotne oziroma tako imenovane »specialne enote.« Gre za vojake, ki so pripravljeni na bliskovite napade in umike, usposobljeni pa so tudi za infiltracijo na sovražno ozemlje,' da bi tam opravljali sabotaže. Toda posebno pozornost zasluži njihova psihološka plat: niso samo najbolj profesionalni, najboljše pripravljeni in oboroženi vojaki Bližnjega vzhoda - če izvzamemo Izrael - temveč so tudi izredno motivirani, izbrani pa so med študenti najboljših iraških šol in nato indoktrinirani s kultom Sadama Huseina, ki v njihovih očeh predstavlja pravega boga. Nimajo uniform in ne posebnih razpoznavnih znakov. Od navadnih smrtnikov v Iraku naj bi jih ločil »Sadamov pogled«, pravijo njihovi inštruktorji. Po ameriških podatkih je bila prva enota gardistov ustanovljena še pred izbruhom iraško-iranske vojne leta 1979, vendar pa njihov »krst« v vojni z Iranom ni bil najuspešnejši. Prav zaradi tega je Sadam gardo nato poveril pravemu vojaškemu profesionalcu, generalu Huseinu Al Vendaviju, ki je še danes eden glavnih iraških poveljnikov. Pod njegovim vodstvom so se zadeve spremenile in gardisti so se še posebej proslavili v bitkah pri Ba-sori in polotoku Faw leta 1986 in 1987. Prav zaradi izrednih sposobnosti je Sadam Husein nekaj specialnih divizij uporabil tudi za zasedbo Kuvajta, kjer pa naj bi predstavljale tudi najtrši oreh za zavezniške sile, ko se bo začel kopenski spopad v Zalivu. Iraški vojski grozi lakota? BAGDAD — Neki francoski dioamater je v ponedeljek P v stregel radijski klic iz Kuvaj katerem naj bi bilo rečeno,^ »iraška vojska nima več *iraari' Radioamater, gre za nekega nika iz Pontalierja na meji s ^ v co, naj bi se več kot šest rnlI'!:ai Z ponedeljek popoldne pogova h je nekim kuvajtskim kolegom, govoril francosko, vendar pa ^oiel di »varnostnih razlogov« n1 ne-povedati o sebi ničesar dolo 9a- pj-e- Med pogovorom, ki so 9®, postregli tudi na radioamaters ^pj, staji v Douarnenezu v Br® tljdi naj bi kuvajtski sogovorn) potrdil, da je psihološko stan^[ja na) ke vojske »precej slabo« in • voj' bi bilo kar 80% vojakov pr° .g je ni. Kuvajtski radioamater l (ji povedal, da je klical zato, . vo-ves svet seznanil, da so ir® p« T° jaki z moralo precej na tl ^ s° sporočilo dopolnjuje tisto, olJi-ga »ujeli« v nedeljo v vradi0®" neu, ko je neki sovjetski ^as-mater iz Kuvajta sporočal, ja ki vojski primanjkuje hra je prepuščena sama sebi. Ob predstavitvi poučne in koristne brošure šolski mladini Občina Rezija želi biti korektna s prebivalci Pogled na sedež občinske uprave v Reziji REZIJA — Rezijski župan Luigi Pa-podžupan Nevio Madotto in odbornik za stike z javnostjo Dino Va-ente so predstavili v teh dneh kra-jovnim šolarjem in srednješolcem fošuro Resia il tuo Comune (Rezija v°ja občina). Gre za hvalevredno po-udo, s katero želi spoštovati občin-ka uprava načelo, da je treba jav-, 0st, torej tudi mladež, neposredno in orektno seznanjati z delovanjem rajevnih upraviteljev, njihovimi pri-^Oostmi, nalogami in obveznostmi. Jjjtošura vsebuje podatke o izidu oočinskih volitev iz dne 6. maja 1990 ra a vl°9^ občinskega sveta in odbo-' oalje seznam odbornikov z ustrez- nimi zadolžitvami, urnik službovanja občinskih uradov, kakor tudi pošte, lekarne in zdravniške ambulante dr. Tomata, nazadnje pa še navedbo vseh pristojnosti, ki jih Občina ima. Na naslovnici je fotografski posnetek županstva. Na srečanju z upravitelji je bilo veliko učencev in dijakov, ki so postavili tudi številna vprašanja. V kratkem bodo razdelili brošuro med vse družine s stalnim bivališčem v Reziji. Kakor smo že poročali, pa je Rezijska občina začela izdajati decembra tudi lastno glasilo in sicer II Giornale di Resia (Rezijski dnevnik), ki bo izhajala vsak četrti mesec. V Lipid bodo gradili novo igralnico LIPICA — Pravijo, da je jugoslovanski državni meji najbližnji bankomat na Opčinah v Italiji v jutranjih urah zmeraj izpraznjen do zadnje lire. Vsi tudi dobro vedo, da ga najbolj pridno praznijo nekateri vneti igralci, ki obiskujejo lipiško igralnico. Kaže, da so imeli Kraševci prav, ko so toliko let vztrajali in nergali, da hočejo v Lipici igralnico. Potem ko deluje že več kot leto dni, so ugotovili, da ta "kokoš" res nosi zlata jajca in da je zdaj pravi čas za gradnjo novih igralniških prostorov. Lipiška enota portoroške igralnice Casino Turistično podjetje Portorož je v podobnem ugodnem položaju, kot na primer novogoriška. Igralec iz Trsta lahko takole, mimogrede, kar "v copatah" skoči za urico ali dve čez mejo in preizkusi srečo. Prav ta bližina je v marsičem odločilna. V Lipici in Casinoju so zadovoljni z obiskom. Prav zato so se odločili, da bodo nedaleč od kobilarne zgradili nove igralniške prostore. Z deli bi morali začeti že februarja, končati pa bi jih morali pred glavno turistično sezono. V Lipici so vsa potrebna soglasja že dobili. Zgradili bodo igralnico s 150 kvadratnimi metri površine in od tega delno na površini bivšega, več let zaprtega kegljišča v Hotelu Maestozo. V novo pri- dobljenih prostorih nameravajo namestiti 11 miz za ameriško ruleto, pet miz za igro black-jack in nekaj miz za druge igre s kartami ter 126 igralnih avtomatov. Naložba je po besedah direktorja portoroške igralnice Antona Spinellija vredna 20 milijonov dinarjev. Trenutno v portoroškem Casinoju še nimajo vsega denarja in čakajo, da jim odobrijo kredit v tujini. V lipiški enoti portoroške igralnice bo zaposlenih okrog 50 delavcev. Od tega je prav včeraj naredilo izpit za krupjeje 16 novih delavcev s Krasa. B. Š. 30. seminar it. jezika KOPER — Koprska enota zavoda za šolstvo in tržaški urad ministrstva za zunanje zadeve bosta letos organizirala že jubilejni, 30. seminar italijanskega jezika in kulture. Seminar, ki je namenjen predvsem učiteljem in srednješolcem z italijanskim učnim jezikom treh obalnih in bujske občine, bo tudi letos potekal v času zimskih počitnic v koprskem gledališču. Odprli ga bodo v ponedeljek, 28. januarja, ko bodo predstavili tudi častnega gosta. Dogovor RS-Adria za ceste LJUBLJANA — Minister za br0?et Marjan Krajnc in pod-triec*sednik družbe Adria Ro-spr)110 sPeco9na sta podpisala P razum o gradnji cest med-ji p^ne9a pomena v Sloveni-Cre za slovenski del pro- a^PešSlenTrSt'LjUbljHaiia"BU' Sla' dogovor sodi v in-gj: ruLtumi program Slove-hieri' Li pomeni jedro prn aar°dnih multimodalnih P *etnic, ki jih predvideva Povo 0nala L°t sredstvo za skeaZov.anie in razvoj italijan-strjia,' jugoslovanskega, av-čeiijL Lega, madžarskega in stva °s*0vaškega gospodar- gradn^a Adria, ki se bavi z cest j^0,in upravljanjem avto-1987 r, Li 80 jo ustanovili leta ceste KePubliška skupnost za te, g' P0(ljetje Autovie vene-Vetlp'Ueta delle autostrade di preSit la e Padova in Fiatim-?sirtiskih sodeluje pri gradnji ti ie p u cest Razdrto-Ferneti- KovfZdrto'Gorica-Sevgd- sP9razum bo prinesel I'0darctVe^^e koristi tudi gos-krajipi VU- v Furlaniji-Julijski hied nir, • skrajšal razdaljo -----J ln vzhodno Evropo. Zakaj potrebujejo več krvi? IZOLA — Skupina krvodajalcev iz koprskega Tomosa se je minuli teden takoj odzvala ha prošnjo izolske transfuzijske postaje, ker ji je primanjkovalo krvi določene krvne skupine. Medtem ko so že dajali kri pa so zvedeli, da kri potrebuje prav njihova sodelavka, mlada 31-letna bolnica z levkemijo. Verjetno jim je bilo kar dvakat bolj toplo pri srcu, ko so to zvedeli, vesela pa je bila tudi bolnica, da so ji prav sodelavci pomagali k boljšemu zdravju. To je samo ena od številnih zgodb, ki jih piše življenje. Lahko bi opisali tudi drugi primer, ko je prišlo sedem delavcev koprskega Jadroagenta in dalo kri za svojega sodelavca... Na izolskem oddelku za transfuzijo so zadnje mesece pogosto v stiski s krvjo. Pa ne, da bi krvodajalci dajali manj krvi, bolj se dogaja to, da zdravstvene službe vse bolj potrebujejo kri. Vse več je namreč takih primerov, vse bolj pozorna zdravstvena služba odkriva več nujnih bolnikov, ti ostajajo dalj časa pri življenju in krvi je potrebno enostavno več. V jesenskih mesecih so na primer ugotovili, da so potrebe po krvi za 30 do 50 odstotkov večje od količin, ki jih dobijo od krvodajalcev. Tako je lani izolski kirurški oddelek porabil 840 litrov krvi, internistični oddelek 200 litrov, ginekološko-porodniški 87 litrov in ortopedska bolnišnica Valdoltra 155 litrov. Dr. Irena Kramar, vodja oddelka za transfuzijo izolske bolnišnice nam je razložila, da več krvi porabijo tudi zato, ker je več primerov krvavitev iz ulkusov, več je težjih zlomov nog in medenice, itd. Lani je bilo krvodajalcev pravzaprav celo nekoliko več, kot v letu 1989, saj so leta 1989 odvzeli kri 3899 krvodajalcem, leta 1990 pa 4155 krvodajalcem. Večje število krvodajalcev pa še ne pomeni, da imajo tudi več potrebne krvi, kajti pogosto se zgodi, da imajo določenih krvnih skupin veliko, drugih pa nič. V takih primerih transfuzijska postaja poziva krvodajalce. tiste z izredno redkimi krvnimi skupinami vabijo celo osebno. In na oddelku za transfuzijo vedo povedati, da so se krvodajalci včasih na take klice bolj odzivali. Prav Tomos je na primer pošiljal množično skupine krvodajalcev. Zdaj so stečaji zmanjšali število zaposlenih, s tem pa tudi število krvodajalcev. Takega, ki gre darovat kri, ga dandanašnji kar hitro označijo za nekoga, ki se izogiba delu. Res je verjetno tudi to, da so delavci na delovnih mestih zdaj še bolj zaposleni. »Mnogim, ki so izgubili službo, se zdi, da jim je neka imaginarna "družba" povzročila krivico in ravnajo po logiki - družba me je vrgla na cesto, jaz zato družbi ne bom nič dal,« razlaga dr. Irena Kramar in dodaja, da je tako razmišljanje prisotno, čeprav krvodajalstvo nima nobene zveze s politiko. Ljudje v gmotni stiski tudi vse pogosteje razmišljajo, da bi kri dali čez mejo. Tam menda za vsak deciliter plačajo 70 tisoč lir (kar trenutno znaša okoli tisoč dinarjev). Res je tudi, da je bojazen zaradi aidsa skoraj povsem izginila, saj so vsi krvodajalci dobro obveščeni, da pri teh humanih akcijah okužba pravzaprav ni možna. Zdravniki naredijo vse, da bi s krvjo primerno varčevali. Tako eritrocite izločijo za slabokrvne, plazmo pa lahko porabijo za hemofilike ali v primerih močnih krvavitev. Vsako leto imajo tudi po kakih 200 primerov t.i. svetlobne transfuzije, ko si pacienti sami vnaprej priskrbijo lastno potrebno količino krvi. V primeru načrtovanih operacij (kjer je potrebno dodajati kri) da pacient kri vnaprej, počaka toliko dni, da si organizem opomore in pri operaciji dobi spet svojo kri. Tak način "samooskrbe s krvjo" je veliko bolj učinkovit, manj zdravstveno problematičen (manj zapletov) in pogosto zadostuje tudi nekoliko manjše količine krvi. (S tem so na Obali začeli že leta 1986). Posebno je primeren tudi za pripadnike tistih verskih ločin, ki nočejo prejemati tuje krvi. Seveda pri tem odpade bojazen, da bi prišlo do okužbe z aidsom ali hepatitisom. Žal je taka oskrba z lastno krvjo možna le v primerih tistih operacij, ki jih napoveš vnaprej, kri pa lahko počaka v hladilniku le kakih pet tednov. BORIS ŠULIGOJ Hhalni orkester Divača žanje uspeh za 7>q^c . o5nv tfivaCi*?? roletnega kon- . 1 KI Sta nn M rlc>rc>mhrn «e ye vvfza kulturnih organi- 9L ki >fop AT Priča izredno kvalite-9o£j vodi rij . ov Pihalnega orkestra, pAilvečera 9,y Dan> pobega. Kot fio, ' zbor 2. nastopili še ženski koh^krali JVQče pod vodstvom ,ei nn°'Ietnici moPst Prane Košir, ki roi }nz,v viCe r,w°,€Va delovanja pre-,robeQ vice in ^bmual oziroma admi-kantn\Je Podstavil s svojo tQrodl^ZVeselii mf Jani Kovačič jo Vno L^arjo p^nbe, medtem ko je !‘% °b(instvoP flaČnik Popeljal šte-^bi ^PolndoJt ,e do zadnjega ko- ^ p^Portno dvorano v ča- n,k (ipok je nov eV' ie trajala dve P0> d/anf^oval Marjan Čes-aJ° vej;a v skupine iz Sežane. °v, zln,.P>iVQ£a okakor pihalnemu ^adlhkic^užuje 60 čla-k etnjo dt- Godbeniki so naj-aingenta Darija Pobe- ge izvedli in ob zaključku koncerta so bili nasmejani kljub trdnemu delu in številnim vajam. In obilen aplavz, ki so ga poželi pri občinstvu, je rezultat pravilnega odnosa do dela in glasbe. Godbeniki radi prihajajo na vaje in njihovo veselje do glasbenega dela je rezultat pravilno izbranega programa in toplega odnosa, ki ga gojijo do dirigenta in on do njih. Na koncertu je vladala velika toplina in mladi so igrali s srcem. Program so izvedli zelo kvalitetno tako po izvedeni kot muzikalni plati. Ob tem pa ne moremo mimo požrtvovalnega dela in velike mere odrekanja njihovih staršev, ki si prav tako kot glasbeniki želijo uspeha. Tudi ženski pevski zbor iz Divače je v zadnjih letih vidno napredoval. Požrtvovalno delo in kvaliteto so pevke pokazale že na junijskem zaključnem nastopu, sodelovale pa so tudi na reviji Primorska poje v zamejstvu, svoje delo pa so pod vodstvom Bojane Kralj iz Sežane uspešno zaključile prav v Divači. Članice si želijo, da bi k delu pritegnili še več mladih, kajti nameravajo zopet ustanoviti mešani pevski zbor. Po večdnevnem gostovanju po raznih krajih na Postojnskem, predvsem pa po uspehu zadnji dan (25. 12.), je čarodej Marjo Pogačnik pokazal razne iluzije. Pričel je s kroglicami, eno njegovih najpriljubljenih točk, ki jih noben čarodej ni tako izpopolnil kot on. Nadaljeval je s telepatsko točko, kjer ni on sodeloval, ampak so sodelovali gledalci. Za šalo je naučil obiskovalce tudi čarati z nasprotnikom. Najbolj grozljiva pa je bila iluzija, ko je partnerica Marija šla v škatlo, kjer ni bilo prostora niti za mačko in jo je prebodel s 17. meči. Ob zaključku pa so coprnice s Slivnice čarodeju zakuhale kašo s tem, da so mu popolnoma izpraznile majhno škatlo, iz katere pa je s pomočjo gledalcev in čarobnih besed »ČiribuK-čiriba« začaral cel kup svile, drugih predmetov in za nameček še zajčka Sandija mandija. Čarodej Marjo pa bo tudi z ostalimi ilu- zijami gostoval po Primorskem in s tem želel zabavati otroke. Programe bo prikazal tudi po zavodih za invalidno mladino brezplačno, kot je pred kratkim gostoval v Vipavi. Ob koncu smo se pomudili še pri Robertu Sila, predsedniku divaškega pihalnega orkestra, ki nam je v družabnem srečanju nastopajočih po koncertu dejal: »Orkester je celo leto trdo delal in rezultati so bili pokazani na zadnjih štirih koncertih konec leta. Orkester je pokazal svojo kvaliteto tudi v mednarodnem merilu na Holandskem, ko se je udeležil svetovnega mladinskega festivala in požel izreden uspeh. Razveseljivo je dejstvo, da orkester nastopa v mladi zasedbi in prav mladi godbeniki so pripravljeni delati. Dosedanji napori niso bili zaman in vsakega, ki je pomagal ali kakorkoli pripomogel k tem uspehom, lahko rezultati veselijo. Želimo si, da bi s temi uspehi nadaljevali in čim tesnejše sodelovali pri vzgoji mladih godbenikov z Glasbeno Sam papež »poskrbel« za promocijo Slovenije v svetu KOPER — Za nenavadno promocijo Slovenije v svetu je za božične praznike »poskrbel« tudi sam papež Janez Pavel II. s svojo osebno božično voščilnico. Voščilnice in razglednice, ki jih vsako leto papež pošilja in deli ob in po božičnih praznikih, so namreč bile poslikane z motivom iz podružnične cerkve v Zanigradu, ki sodi pod župnijo Predloka. Avtor podobe, ki je nastala v prvi polovici 17. stoletja, je neznan. Posebnost dela oziroma motiva je v tem, da je z oljnimi barvami naslikan na prafinirano usnje ter služi kot antipendij (sprednji oltarni prt). Poklon treh krlajev iz cerkvice v Zanigradu je tako konec minulega leta postal svetovno znano delo, pri čemer ne gre zanemariti dejstva, da je v kotu voščilnice, kjer je zapisan izvor napisano tudi: Škofija Koper, Slovenija -Vugoslavija. Kako je prav motiv iz okolice Kopra prišel na papeževo voščilnico? Kdo je spodbudil to akcijo? Kdo je odobril motiv? O tem nam je koprski škof Metod Pirih povedal: »Septembra 1989. leta je bil pri nas na škofiji na obisku nadškof Justin Rigali, predsednik papeške akademije za cerkveno diplomacijo v Rimu. Seveda smo ga popeljali po vsej naši obali in tudi v Hrastovlje. Bil je navdušen in tod so potekale priprave na proslavo 500-letnice fresk v cerkvi Sv. trojice. Naš gost je predlagal, da bi enega od motivov iz te cerkve papežu ponudili za velikonočno voščilnico. To se je tudi zgodilo, a motiv ni bil sprejet. Bržčas tehnično ni bil sprejemljiv. Ideje o ponudbi pa je ostala in tako sem osebno na škofovsko sinodo, ki smo jo imeli oktobra lani prinesel še motiv iz cerkvice v Zanigradu.« Kako ste ga ponudili? Ste kaj spreševali o »usodi« prvega ponujenega motiva? »Nič posebnega se ni zgodilo. Osebnemu papeževemu tajniku sem preprosto ponudil nov motiv in Stanislav Dziwisz ga je z zadovoljstvom sprejel. Potem so nas v Koper spraševali nekaj . o pod- robnostih v zvezi z novim motivom, mi smo vse pojasnili, drugega pa nismo izvedeli. V božični »Družini« je bil motiv objavljen na naslovnici, kasneje pa smo v roke dobili še papeževo voščilnico. Bili smo zelo veseli, zadovoljni. Voščilnico je na prvi strani na vrhu v celem pasu (četrtina strani, op. p.) objavil tudi rimski L'Osser-vatore Romano v božični številki - (24. decembra, št. 296), kar je vsemu skupaj dalo še posebno »težo«. Podobnejših podatkov o tem, kako je nastala papeževa voščilnica sicer še nimamo, vemo pa, da je bila natisnjena vsaj v štirih formatih, da je to edina voščilnica, ki jo ob takih priložnostih deli papež, da se o natisisu papeževe voščilnice odloča posebna komisija v Vatikanu itn. Zanimivo je tudi to, da voščilnice ni moč kupiti. Deli jo papež ob pomoči svojih uslužbencev v Vatikanu, pa diplomatom, romarjem in to v božičnem času in še dlje.« DUŠAN GRČA uspehom šolo, kajti brez takega sodelovanja ne moremo pričakovati uspeha. Nadaljevanje dela glasbene šole v orkestru pomeni tudi stimulacijo za učence in obenem tudi motiv za tesnejše sodelovanje z glasbeno šolo. Problemi pa se pojavljajo pri finansiranju orkestra. Če družba čuti potrebo po takem orkestru, mora zato nameniti določena sredstva. V preteklosti smo s težavo, vendar smo zagotavljali le ta in tudi uspeli. Vsak trenutni predah pomeni razsip orkestra in to za družbo veliko izgubo. Zato menim, da bi se moralo najti toliko posluha, da bi se zagotav* Ijalo določena sredstva za delo in življenje orkestra kot tudi ostalih društev. Sodelovanje mladih v orkestru pomeni velik vzgojni moment, ustvarjanje novega človeka, ki ni prepuščen samemu sebi. Iz takih mladih lahko pričakujemo dobre, delavne, vestne in marljive državljane. Vsak dinar v delo društva se bogato poplača«. -OKS- Vsaj do konca semestra ne nameravajo izostajati od pouka Slovenski višješolci premišljeno o manifestacijah in zasedbah šol Pomemben sklep miljskega občinskega sveta Odobrili konvencijo o vodi in o metanu Po prvih manifestacijah proti vojni v Zalivu so se dijaki tržaških višjih šol vrnili v razrede, kar seveda ne pomeni, da pasivno spremljajo dogodke na Srednjem vzhodu. Na raznih popoldanskih srečanjih si. predstavniki slovenskih in italijanskih šol izmenjujejo informacije in vtise, poleg tega pa se tudi dogovarjajo, kaj organizirati v prihodnjih dneh. Na srečanju, ki je bilo predvčerajšnjim na šoli Nordio, so tako ocenili, da do 1. februarja, torej do konca semestra, ne kaže izostajati od pouka. Izjema bi lahko bila množična manifestacija s celodnevnim sit-inom, o kateri se bodo dokončno domenili na jutrišnjem srečanju. Dijaki so iznesli tudi druge stranske predloge: stekla naj bi akcija, v kateri naj bi vsak dijak poslal predsedniku Cos-sigi dopisnico s vabilom k miru, v okviru manifestacije pa naj bi z otroškimi puškami sestavili kip. Še posebno trd oreh pa je vprašanje zasedbe. Glede tega je prevladalo mnenje, da se o morebitnih zasedbah govori po 1. februarju, vendar le v popoldanskem in nočnem času. Na slovenskih šolah teče pouk v tradicionalni obliki, izjema sta klasični in znanstveni licej Prešeren, kjer so včeraj dijaki že tretjič sledili informativnemu predavanju. Po časnikarju Vojmiru Tavčarju in zgodovinarju Pavlu Stranju jim je namreč spregovoril o dogodkih na Bližnjem vzhodu senator Stojan Spetič. Prvo pobudo za ta informativna predavanja je dala sama ravnateljica Nada Pertot, ki jih takole utemeljuje: »Želim, da dijaki pridejo v šolo in da izkoristijo vse njene možnosti za resno informiranje. Želim tudi, da bi ohranili dosedanje spoštovanje, ki ga mi imamo do njih in oni do šole oziroma nas šolnikov ter da bi bilo čim manj improviziranja.« Po predavanju so dijaki klasičnega in znanstvenega liceja ostali včeraj na skupščini, na kateri je tekla beseda tudi o morebitni zasedbi šole. Ker je pri glasovanju nastala zmeda, so se odločili, da se bodo najprej sestali predstavniki vseh razredov in da se bo glasovanje nato odvijalo v posameznih razredih. Glede zasedbe so mnenja deljena, prvi vtis predstavnikov dijakov pa je, da večina ni navdušena zanjo. Zelo popularna je v prvih razredih, v zadnjih, še posebno v petih, ki imajo pred sabo maturo, pa je skepsa velika. Ne samo ravnatelji in profesorji, tudi dijaki sami se zavedajo nevarnosti, da se za manifestacijami in zasedbami utegne skrivati želja nekaterih po izostanku od pouka. Pri tem marsikateri profesor ugotavlja, da bi se dijaki lahko udeležili manifestacij popoldne, če bi jih seveda organizacije in društva priredili. Velika večina dijakov je predvsem za mir, brez opredeljevanja za to ali drugo stran. »Zavedam se, da so vojni botrovali razni interesi in da nihče noče do kompromisa, zato sem zbegana in razočarana. Manifestacije so znak miroljubja, so pa simbolične. Zato sem za manifestacijo, ki naj bo res množična, ob polnoštevilni udeležbi italijanskih in slovenskih dijakov ter dobro organizirana. Sem pa proti izkoriščanju vsakodnevnega manifestiranja za oprostitev pouka,« je mnenje dijakinje znanstvenega liceja Erike Buzečan. Tudi drugi predstavnik dijakov Tomaž Susič se strinja, da so informativna srečanja boljša varianta slabo organiziranih manifestacij ali zasedb. ’ »Z zasedbo ni kar tako. Ko smo včeraj začeli govoriti o tej možnosti, so mnogi dvignili roke, ker so tako storili njihovi prijatelji. Marsikdo je tudi mislil, da bo lahko mirno "špricar pouk. Ko smo nato pojasnili, da se bodo morali vsi, ki se bodo odločili zanjo, obvezati za resno in aktivno prisotnost, so se roke povesile. Zato smo sklenili, da se najprej pogovorimo s predstavniki razredov, ki naj sošolcem dobro pojasnijo smisel in pomen zasedbe, šele nato bomo glasovali v razredih,« ugotavlja tretji predstavnik realčanov Mitja Tavčar. Odločno proti zasedbi pa je predstavnik geometrov Marko Antoni. »Po mojem mnenju je zasedba nasilno dejanje in kot tako neprimerno sredstvo za izkazovanje miroljubnosti. Glede manifestacij pa lahko rečem, da je prva bila prav nesrečna, tudi zaradi neofašističnih izpadov in skandiranja neumestnih gesel. Druga, petkova, pa je povsem uspela.« Na trgovskem zavodu Žiga Zois je predstavnica dijakov Sara Kralj sploh proti manifestacijam. »Z njimi ne bomo nič rešili, tudi na javno mnenje ne vplivajo bistveno. Sicer so dijaki iz prvih treh razredov za demonstracije, starejši pa prav redki. Mislim, da bi manifestacije morale biti popoldne. Toda ko so popoldne, to sem lahko sama ugotovila, se jih zelo malo dijakov udeleži. Pri tem pa velja še upoštevati, da nam ravnatelj vpiše neopravičene ure, ker ne "priznava" manifestacij«. Glede neopravičenih ur so »trgovci« res izjema. Na drugih šolah so namreč ravnatelji upoštevali posebni trenutek ali pa z njimi le zagrozili. N p Miljski občinski svet je preteklo noč soglasno odobril konvencijo z Občino Trst in podjetjem ACEGA za dobavo vode in za metanizacijo občinskega ozemlja. Odobritev konvencije, ki jo bodo podpisali po ugodnem mnenju pokrajinskega nadzornega odbora, predstavlja za Milje skoraj zgodovinski dogodek, saj so se s tem vprašanjem dolgo let (neuspešno) ukvarjale razne občinske uprave, problem pa je bil kamen spora med strankami. Miljski upravitelji predlagajo tržaškim kolegom in ACEGA, naj parifi-cirajo ceno vode v obeh občinskih upravah, ob tem pa predlagajo tudi neke vrste kompromisno rešitev v zvezi z popravilom oziroma s sanacijo vodovodnega omrežja. Bolj zapletena pa je problematika metana. Občinska skupščina, ki je zasedala do treh zjutraj, je s tem v zvezi obvezala župana Ulcigraiai, da mora konvencijo o metanu podpisati v roku treh mesecev. Če podjetje ACEGA do tega datuma ne bo sprejelo oziroma upoštevalo zahtev in predlogov Občine Milje, bodo imeli krajevni upravitelji proste roke za dogovore z zasebnimi podjetji. V tem primeru bodo v Miljah razveljavili vse dogovore s tržaškim podjetjem, ki med drugim skrbi za dobavo vode in elektrike industrijski coni v Dolini Oreha. Končno pa so miljski upravitelji izrazili zahtevo, da bi podjetje ACEGA čimprej dobilo značaj medobčinskega podjetja, kot že nekaj časa zahtevajo druge okoliške uprave tržaške pokrajine. Bivši župan Rossini (PSI), njegov strankarski somišljenik Piga in socialdemokrat Derin, ki so glasovali proti izvolitvi župana Ulcigraia (PSI) in novega odbora, so na sredini seji napovedali ustanovitev samostojne svetovalske skupine. Nova skupina bo vo- dila opozicijo sedanji upravi. Končno je občinski svet odobril resolucijo ° zalivski vojni. V dokumentu med drugim izražajo solidarnost italijanski® vojakom v Perzijskem zalivu in izražajo upanje, da bo nad nasiljem vendarle prevladal razum. Glasne polemike pa je izzval dodatek k tej resoluciji, J11 ga je predložil Rossini in ki izraža podporo varnostnemu svetu OZN, kj je s svojim ultimatom dejansko odprl pot oboroženemu spopadu v zalivu-Tudi ta dodatek je bil odobren, a 2 razliko enega samega glasu, pri čemer je prišlo do razkola v svetovalski skupini Liste Frausin. Goriška hranilnica prišla tudi v Trst Goriška hranilnica (Cassa di Rispar' mio di Gorizia) je te dni odprla v Trstu novo podružnico, ki ji je v skladu s svojimi načrti o razširitvi dejavnosti na vse deželno ozemlje dala status tržaškega sedeža. Sicer pa je imel gori=' ki denarni zavod v palači Pitteri na Trgu Unita že tri leta svojo operativno točko za Trst, pri kateri je delovala sekcija za zemljiški kredit. Tržaški sedež Goriške hranilnice o° opravljal vse bančne dejavnosti (in v tem smislu predstavljal tudi oporn0 točko za Goričane, ki živijo in delajo Trstu), posebno pozornost pa bo vloz* v uresničevanje vloge poslovne banka Glavni namen prisotnosti goriške9“ zavoda v Trstu je namreč po beseda11 njegovega predsednika Antonia Tri' panija povezan z dejstvom, da bo nas mesto postalo sedež z zakonom za oo mejna območja predvidenega fina® čnega off-shora. V petek zvečer javna manifestacija jamstvenega odbora Že 3500 podpisov pod peticijo proti gradnji skladišč GPL Mestni jamstveni odbor je zbral približno 3500 podpisov tržaških ter milj-skih občanov, ki nočejo, da bi družbi Monteshell in Seastock v Miljskem zalivu gradili skladišča za utekočinjeni plin GPL. Pobudniki peticije nameravajo do 15. februarja zbrati vsaj deset tisoč podpisov. Kot znano, družba Monteshell načrtuje gradnjo rezervoarjev ža GPL na območju bivše naftne čistilnice Aguila. O tem vprašanju bi morali v kratkem odločati tržaška občinska uprava in Dežela. Mestni jamstveni odbor bo v petek ob 20.30 priredil v dvorani Oceania na Pomorski postaji veliko zborovanje, da bi svoja stališča predstavil tržaškemu prebivalstvu. Predstavniki odbora v tiskovnem sporočilu poudarjajo, da so skladišča utekočinjenega plina iz tehnološkega vidika izjemno nevarna. Poleg tega bi bili ti objekti lahko tarča terorističnih napadov. Da je ta nevarnost realna, nam pričajo dogodki zadnjih dni. Predstavniki odbora opozarjajo tudi na nevarnost, da bi gradnja rezervoarjev utekočinjenega plina pritegnila na območje tržaške industrijske cone veliko kemijske industrije. Prisotnost tovrstnih dejavnosti pa bi lahko bistveno omejila visokotehnološki razvoj tržaškega gospodarstva. Niz predavanj od petka vse do 15. marca Ekologija kot znanost Laboratorij znanstvenega imaginarija bo priredil v petek ob 18. uri v gledališču Miela predavanje profesorja Enrica Feolija, ki poučuje ekologijo na oddelku za biologijo pri tržaški univerzi. Naslov predavanja je »Ekolog, težki poklic«. Predavanje sodi v niz konferenc, ki jih prireja Laboratorij znanstvenega imaginarija, da bi širši javnosti približal ekološko problematiko iz znanstvenega vidika. Laboratorij bo vsak teden do 15. marca priredil predavanje, da bi temeljito osvetlil vse vidike ekološkega vprašanja. V nizu konferenc se bodo prireditelji dotaknili številnih tem, med drugim bo govor o klimatologiji, o uporabi matematičnih modelov pri upodabljanju ekosistema, o problemu odpadkov, itd.. Zadnje predavanje bo posvečenu odnosu, ki ga sredstva javnega obveščanja imajo do ekološkega vprašanja. Profesor Feoli bo v petek govoril o razsežnostih ekološke vede. Ta razmeroma nova znanstvena stroka se opira na široke multidisciplinarne temelje. Multi-disciplinarnost je njena najizrazitejša značilnost, obenem pa je to tudi njena limita, predvsem v znanstvenem in akademskem svetu, ki se s težavo prilagajata izzivom in potrebam sodobnega sveta. Fincantieri: zaradi dogajanj v Zalivu doslej že več sto milijard lir škode Italijansko in z njim tudi krajevno gospodarstvo se je že lotilo prvega ocenjevanja škode, ki jo je utrpelo in jo bo še bolj občutilo z nadaljevanjem oboroženega spopada v Zalivu. Poleg zunanjetrgovinskih podjetij, ki so neposredno ali posredno delovala tudi na območju Srednjega vzhoda, sta v Trstu tačas v središču pozornosti ekonomska velikana, kot sta zavarovalnica Generali in družba Fincantieri iz skupine IRI, ki ju je vojni izbruh prizadel najbolj neposredno. Glavno vodstvo družbe Fincantieri, ki ima sedež v Trstu, je ocenilo škodo, ki jo je utrpelo zaradi dogajanj v Zalivu (ne samo z izbruhom spopada, ampak že z embargom) na več sto milijard lir: samo v poslovnem obračunu za leti 1988 in 1989 je bila ta škoda ocenjena na okrog 300 milijard lir, to pa je le začasni obračun dogajanj, ki so se začela že v daljnem letu 1980, ko je bil Irak še zaveznik Zahoda in ko se je z njegovo pomočjo na vse kriplje oboroževal. V zadnjih decembrskih dneh tistega leta je skupina italijanskih podjetij, na katere čelu je bila družba Fincantieri, sprejela od iraške vlade naročilo za izdelavo 11 ladij: štirih fregat vrste »lupo« (kakršne prav zdaj pošilja v Zaliv italijanska vojna mornarica), šestih korvet tipa »assad« in ene neoborožene polivalentne ladje vrste »stromboli«, ki naj bi služila kot opora za bojne ladje. Februarja 1981 so pristojne italijanske oblasti izdale vsa potrebna dovoljenja, takoj nato pa so se v ladjedelnicah Fincantieri lotili dela. Skupna vrednost iraškega delovnega naročila je znašala 2.634 milijonov dolarjev (več kot tri tisoč milijard lir), pri njem.pa so bile poleg Fincantierija udeležene še javne družbe Selenia in Elsag ter podjetji Otomelara in Breda iz grupe Efim, ki so skupaj sprejele 90 odstotkov naročila, preostalih 10 odstotkov pa je šlo grupam Fiat (8%) in Elmer (2%). Javni koncern IRI je tako dobil v svoje roke 61 odstotkov celotne vrednosti iraškega naročila, EFIM pa preostalih 28. Do jeseni leta 1986 so bile dokončane tri ladje, in sicer polivalentna ladja,- ki je v tem trenutku zasidrana v Aleksandriji v Egiptu (kjer jo je na poti v Irak zaustavila takratna iraško-iranska vojna), in dve korveti, ki so ju izdelali v vojaškem arzenalu v La Spezii. Tja sta tudi prišli iraški posadki, ki sta se urili pod vodstvom italijanskih tehnikov vse do lanskega izbruha politične napetosti v Zalivu, dokler ju ni sedanji začetek oboroženega spopada popolnoma blokiral v La Spezii. Za'preostale plovne enote pa je 0 odrejen t. i. status konzervacije, kar pomeni, da jih Finca^ tieri vzdržuje v položaju največje učinkovitosti, to pa se^ da javnemu ladjarju povzroča izredno velike stroške, ki 1 kot rečeno ocenjujejo na okrog 150 milijard lir letno. . a Od skupne vrednosti naročila (2.634 milijonov dolar)® , je namreč Irak v začetku izgradnje, aprila 1981, izpla .jj prvo tranšo v znesku 1.316 milijonov dolarjev, preosta 1.318 pa bi moral odplačati ob prevzemu naročila. Januatf;^ 1989 sta italijanska in iraška vlada skupno preverili naročila, da bi tako omogočili zaključek pogajanj o 1ZP ajj. lu preostalih 1.318 milijonov dolarjev, pri čemer so se it® janska podjetja odpovedala obrestim, ki so dozorele d° * v 1986 in ki so skupno znesle okrog 150 milijonov dolar] Pri tem so nas odgovorni pri tržaški upravi družbe Finc ^ tieri opozorili, da je grupa IRI tudi sicer imela izredno v® ^ obseg poslov z Irakom, za italijanske ladjedelnice Pave. tovrstna zahtevna delovna naročila še posebej odražala lik ugled, ki ga po tehnični in industrijski plati uživaj0 visoko konkurenčnem svetovnem vojnomornariškem tržiš®1!' jj Če je neizpodbitno, da je bilo podjetje Fincantieri v 1 se času hudo prizadeto na področju vojaških gradenj, .Pa0ti-vsa zadeva po besedah odgovornih precej omili, če l0 ^jti ravnavamo v okviru globalne dejavnosti javnih italijarlS ladjedelnic. Le-te so namreč v zadnjih letih uspešno pre' jg gale uničujočo svetovno ladjedelniško krizo, pri čeffl®1 je prišla ponovno do izraza velika, ne samo tehniška, ar”'tef splošna kultura italijanskih načrtovalcev in ladjedelc® e, menedžerska sposobnost vodilnega kadra, ki si je znal ,j6 ti pot na svetovno tržišče. Najsodobnejše potniške 1 (kot npr. znana Crown Princess), naftni tankerji, izr efi-hitri trajekti in druge specializirane ladje so dokaz ° P -jjn njeni tehnološki sposobnosti italijanskih ladjedelcev, k čj je med drugim omogočila tudi sodelovanje pri pr°je^ -uia robotizirano ladjedelnico v okviru evropskega pr°9 pjji-Eureka. Pri tem pa so nam vodilni tudi zagotovili, “a fot' cantieri ni nikdar zanemaril niti področja ladijskih taa0 rlri macij in popravil in da torej tržaški arzenal Sv- j”. ak' (poleg ladjedelnice v Palermu) predstavlja nepogrešlJlV.ta[i-tivni člen pri globalnih prizadevanjih za relansiranj® janskega ladjedelništva, (vb) . Izvirno predavanje inž. Draga Čepaka v DSI Trdnejša družina je osnova tudi za bolj močno državo V Društvu slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek na sporedu predavanje inž. Draga Čeparja iz Ljubljane, ki je občinstvu predstavil raziskavo o sodobni krizi družine. Podatke za referat je črpal iz raznih strokovnih in verskih revij. Svojemu predavanju je ing. Čepar dal naslov "Trdna družina — močna država". Gost DSI je predvsem opozoril, da bi država bolje uspevala tako na gospodarskem kot socialnem področju, če bi bila družina trdnejša. Zaradi tega bi morala tudi država dati vzpodbude za povečanje rodnosti kot na primer daljše porodniške dopuste, več denarja za otroško varstvo, razne davčne olajšave in podobno. Družina danes izgublja svojo gospodarsko, pa tudi vzgojno in izobraževalno vlogo, je nadaljeval predavatelj. Če sta oba starša zaposlena, se seveda ne moreta dovolj posvečati otrokom. Mnogi talenti ostajajo zakopani, ker oče ali mati preprosto ne opazijo nadarjenosti svojih otrok. Inž. Čepar je govoril tudi o pomembni vlogi, ki jo ima Cerkev za ponovno ovrednotenje družinskega življenja. Poleg tega je predavatelj še opomnil, da bi se moralo med Slovenci bistveno povišati število novorojenih, saj je sicer našemu narodu usojeno izumrtje. Čez dve stoletji, tako so izračunali strokovnjaki, naj bi bilo v Sloveniji le še 400 tisoč Slovencev, (hj) Fotografski razstavi od jutri v prostorih Tržaške knjigarne Krožek Foto Trst 80 vabi jutri ob 18. uri v prostore Tržaške knjigarne na otvoritev razstave dveh priznanih fotoamaterjev Vannija Calanca in Rafaela Podobnika. Prvi prihaja iz Modene ter je po poklicu grafik. Kot fotoamater je dosegel že vrsto lepih uspehov, predvsem v zadnjih treh letih. Podobnik pa je doma v Straži pri Cerknem. Po poklicu je ortoped. Prvo razstavo je imel že leta 1967 v Cerknem. Od tedaj dalje je še večkrat razstavljal v raznih galerijah. Ukvarja se tudi z grafiko, predvsem v tehniki sitotiska. Razstava bo odprta do 6. februarja. Tej bo že 7. februarja sledila otvoritev razstave pravtako dveh fotoamaterjev Giovanni Lisonija in Toneta Stojka, ki bo odprta nato vse do 20. februarja. Obe razstavi na pobudo fotokrožka Foto Trst 80 sta vredni ogleda, saj gre za fotoamaterje, ki se bodo predstavili z vrsto svojih fotografij različne vsebine in v različnih tehnikah, (ni) Slama sopranistka Shirley Veneti bo pela za Zavod združenega svet# sni^ Svetovno znana sopranistka in mezzosopranistk0- .efle' ley Verrett bo 11. februarja, na povabilo Zavoda z°r ^0ig° ga sveta iz Devina, nastopila v Trstu. Verrettova ze ^gio-časa dejavno podpira gibanje zavodov združeneg0 Koncert bo v gledališču Verdi. , r0j ^ Rektor devinskega zavoda David Sutcliife je .ftevi^\ tiskovni konferenci poudaril, da so v preteklosti jjgS' slavni glasbeniki, kot Bernstein, Rubinstein, TOrteli tropovich in drugi, nastopali za Zavode združeneg ^ \etj Sutcliife je razložil, da se devinski zavod iz feta^ j6 01 veča. Trenutno je v Devinu dvesto dijakov starih °f/0pcer 18 let, ki prihajajo iz šestdesetih različnih držav, sponsorizirata družbi Insiel ter SIP. metali Na tiskovni konferenci so spregovorili še u n^na^eJ. vodja gledališča Verdi Raffaello de Banfield ter 1 n^!e° iste ustanove Giorgio Vidusso, ki je opozoril da s^. 0dp-nje tržaško gledališče s to in podobnimi priredit^0 j- ra spodbudam umetniško najdovzetnejšega dela Shirley Verrett je trenutno ena izmed najbol/s1 groh^e nih sopranistk. Za tržaški koncert so na Pr°grain^/erdiie^. sove, Ninove, Massenetove, Debussyeve ter Qe° skladbe. Verrettovo bo na klavirju spremljal VVfl ge Wilson. eto''' Shirley Verrett Pred sredino sejo pokrajinskega sveta stranke Tajnik SSk Miro Opelt napovedal svoj odstop Včeraj v deželni komisiji za industrijo Pittinijev gnev spravil sogovornike v zadrego Za novo kulturo uporabe ceste Novo združenje bo branilo pravice pešcev Pokrajinski svet Slovenske skupnos-. ^o na svoji redni seji v sredo, 30. Januarja, skoraj gotovo vzel v pretres Nedavni odstop političnega tajnika ^ira Opelta. Po vsej verjetnosti pa bo na zasedanju tekla tudi beseda o skli-canju rednega ali izrednega pokrajin-sJCega kongresa stranke. V skladu s statutom je redni kongres (zadnji je d marca leta 1989 v Zgoniku) napo-vedan za letošnjo pomlad (predvidoma marca), v primeru formalnega sprejet-jf ^Poltovega odstopa pa bi lahko po-raJ inski svet že v sredo izvolil nove-9® tajnika in nov izvršni svet. Odvisno 0 Pač od razvoja dogajanj znotraj tanke in od razmerja sil med notra-Pmi komponentami, ki bolj kot sve-vnonazorsko opredeljenost posamez-'n voditeljev trenutno odražajo teri-^°nalno razdelitev SSk, to se pravi Jene krajevne in zlasti občinske sek-cije. Predsednik pokrajinskega sveta Sl°rko Harej, ki je formalno sklical ie n n° set0, nam le včeraj povedal, da sv ■ eb že pred meseci ustno najavil j0) °dstop in ga potrdil tudi na zalem zasedanju. Zaradi pomanjkanja sa pa te pomembne točke niso ob-prVnavali in jo bodo, razen velikih D ^ettečenj, dokončno vzeli v pretres Ij^odnji teden. Predsednik ni hotel st nieiltirati vzrokov tajnikovega od-. Pa in je podčrtal, da je njegova SSk dolžnost spoštovanje statuta m, ' bi ne predvideva praznin pri po-Oj.,6® vodenju stranke. »Ce bo L cimi o m r»H' boni*1 Vztraial Pri svojem odstopu ga tek ? rnorali pač zamenjati«, nam je še Harej. 0(j ® sekretar pa nam je potrdil svoj iitisk ? z Ze^0’ ''da bodo sedaj pokra-le t^0 v°dstvo stranke končno prevze-pra,Jetle vplivne sile oziroma tiste, ki p0ijZaPrav stvarno odločajo o njeni tja . ni liniji«. Opelt je še pristavil, stra„®. naveličan, da ga nekateri v v %Ur Ze nebaj časa imajo zgolj za 0: kot je tudi naveličan podpiso- vayr°' kot________________________ , n^i^bolitične sporazume, ki potem ni-nobene praktične veljave oziro-po njegovem mrtva črka. priD bt nam je tudi povedal, da ne Pop a nobeni notranji struji ali kom-Hp je še dodal, da v teh pogojih kovs° • ^ na bližnja pogajanja za obli-obfjje tržaškega pokrajinskega in Ur4dnsbega odbora, na katera je bila daiij110 P°vabljena tudi SSk. Napove1 Hko ^es^anek o izvajanju sporazuma o v soblmen°vani štafeti bo vsekakor že iinst«010 dopoldne na sedežu pokra-Ske3a vodstva PSI. ^revi o aferi Gladio v krožku Che Guevara daaI?Zeb Che Guevara prireja blag 0t3 uri v dvorani v Ul. Gja(j°nnina javno razpravo o aferi pub]ji? z naslovom »Skrivnosti re-bodo e<<' ^°i smo že napovedali, kroju vodstvom predsednice razor9 , argherite Hack o tem ki ig ?vliali sen. Sergio Flamigni, n>h kr,U SVoičas član parlamentar-za p^^Hj za boj proti mafiji in P2, un,8 j?Vo 0 prostozidarski loži hJtloru Am Pa ie avtor knjig6 0 tela del 1Cla ki°ra z naslovom »La Lutiis ra3p°«r prof. Giuseppe De “^loria HOCi°lo3 in avtor knjig Ha« jn servizi segreti in Ita-Sen. NB>>Perche Aldo Moro?«, ter natne I60 ®attello, ki je član se-edeu , ??avosodne komisije in Za oetn, , b branilcev obtoženih 0Veljski pokol. Miro Opelt Opelt, ki je bil dolgo časa član upravnega odbora Krajevne zdravstvene enote, je bil za pokrajinskega tajnika SSk izvoljen v začetku maja leta 1989. Prevzel je mesto Zorka Hareja, ki je sedaj kot rečeno predsednik strankinega pokrajinskega sveta. V glasovanju za izvolitev tajnika je Opelt pred dvema letoma prevladal nad Petrom Močnikom, ki je bil nato izvoljen v pokrajinski izvršni odbor SSk. Za njegovo izvolitev je bila odločilna podpora predstavnikov SSk iz Devina-Nab-režine, zgoniške občine in zahodnok-raške sekcije. Močnikovo kandidaturo pa so podprli predvsem zastopniki mestnih in predmestnih strankinih sekcij. Predsednik družbe »Alti Forni e Ferriere di Servola«, ki upravlja ške-denjsko železarno, Andrea Pittini, se je včeraj popoldne sestal s člani komisije za industrijo v deželnem svetu, katerim je podrobno in zelo prizadeto opisal težave svojega podjetja in nemoč pri odnosih z javnimi upravami. Le-ti so bili po njegovih besedah v zadnjih mesecih v znamenju nenehnih zamud, odlašanj in nerazumevanj, vse do vrhunca, ki so jih dosegli z odlokom tržaške KZE o ustavitvi gradnje obrata za proizvodnjo utekočinjenega kisika, katerega 80 odstotkov proizvodnje bi moralo služiti potrebam ške-denjske železarne. »Kisik ni eksploziv, ne onesnažuje, ni vnetljiv, ne zahteva dimnikov,« je dejal Pittini, »brez njega pa ni mogoče izdelovati jekla. Nemška tvrdka Linde, kateri je bila zaupana izgradnja in upravljanje obrata, ni mogla verjeti lastnim ušesom, ko so ji sporočili, da bodo izgradnjo ustavili. Kako je to sploh mogoče, ko pa so bili predstavniki KZE dva meseca in pol vsak dan pri nas, za ustavitev del pa so čakali vse dotlej, dokler niso bili zgrajeni temelji?« se je vprašal Pittini in opozoril, da je do ustavitve prišlo 13. septembra, po tem datumu pa ni bilo nikogar več blizu, da bi se pogovorili o rešitvi problema. »Sploh ne vem, s kom bi se lahko pogovarjal,« se je razburil industrijec, »čutim samo strahotno vrzel pri tistih, ki naj bi imeli oblast. Že tri mesece poslušam vesele obljube, naj počakam še nekaj ur, kvečjemu kak dan. Sedaj pa mi je vsega dovolj.« Pittini je svoj izbruh nadaljeval ob problemu vode, za katerega je dejal, da ni niti telenovela, ampak prava smešnica, in z vprašanjem prometnih povezav: »Kako bomo prevažali svoje izdelke, ko bomo s sedanjih 320 tisoč ton jekla prešli na proizvodnjo milijona in 200 tisoč ton? Od nas zahtevajo, naj plačamo izgradnjo cestnega odvoza ne samo na območju železarne, ampak tudi kos zunanjega odseka, pri železnicah pa pravijo, da bo treba za podvojitev proge čakati štiri do pet let. Nisem človek, ki dela za potomce,« je zaključil Pittini, »in če mi ne bodo omogočili dela sedaj, bom vse skupaj pozdravil in odšel.« Spričo tako neposrednega in natančnega izliva upravičenega gneva so se člani komisije za industrijo znašli za trenutek v zadregi polnem molku, nato pa je led prebil zeleni Cavallo, za njim pa so posegli še Poli in Bratina (oba KPI), Vattovani (KD), Gambassini (LpT) in Vampa (PSI). Predsednik Do-naggio pa je srečanje sklenil z zagotovilom, da si bo komisija prizadevala za rešitev problemov in da bo zapisnik o razgovoru že danes posredoval predsedniku deželnega odbora Biasut-tiju. O Pittinijevih problemih pa so že včeraj pisali Biasuttiju deželni svetovalci KPI Poli, Travanut, Padovan in Bratina, ki ugotavljajo, da Pittinijeve izjave vendarle niso dale sklepati, da namerava industrijec opustiti svoje načrte. Zato vabijo Biasuttija, naj neposredno ali s pomočjo poverjene osebe prevzame koordinacijo pristojnosti tržaških javnih ustanov, da bi po taki izredni poti prišli do čimprejšnje rešitve naštetih problemov. Naj dodamo, da so si včeraj ogledali naprave in položaj v škedenjski železarni tudi člani posebnega deželnega odbora za industrijska tveganja, ki ga vodi odbornik Carbone. Zaradi psihoze zalivske vojne in pomanjkanja zagotovil po primerni varnostni službi Breškega pustnega sprevoda letos ne bo o kraškem pustu pa bodo odločali danes Pustni sprevod v Bregu ne bo doživel svoje letošnje že pete izvedbe. Tako je na ponedeljkovem srečanju predstavnikov vseh vasi oziroma pustnih skupin občine Dolina odločil pustni odbor, ki mu načeluje predsednica Tatjana Tur-ko, in ki naj bi - po pobudi iz leta 1987 - tudi letos priredil breški sprevod vozov in skupin. Utemeljitev za odpoved moramo iskati v zalivskih vojnih dogodkih, ki že dober teden dni razburjajo svetovno javnost, predvsem pa v posledični, sicer razumljivi nemoči krajevnih varnostnih sil, da zagotovijo takim in podobnim množičnim prireditvam primerno zaščito. V tem smislu so se prireditelji pustnega sprevoda v Bregu enoglasno odločili, da se iz objektivnih razlogov ne morejo obremeniti še z odgovornostjo, ki jo prinaša skrb za varnostno službo. Do odpovedi pa je prišlo kljub temu, da se mnogi že dalj časa s polno paro pripravljajo na pustni dogodek in je bilo v zvezi z organizacijo že nekaj denarnih stroškov. Običajnim pustnim plesom v dvorani občinskega gledališča France Prešeren se je iz istih razlogov odpovedalo tudi boljunsko kulturno društvo, ki že dolga leta prireja plesne zabave v vseh dneh pustnega tedna. Že priprave oziroma uresničitev teh zabavnih pgbud predstavljajo vsako leto znatno breme za odbornike in člane KD France Prešeren, ki bi glede na pomanjkanje zagotovil za primerno varnostno zaščito ne zmogli sami poskrbeti zanjo. To pa je tudi edini razlog, ki botruje k odpovedi boljunskih društve-nikov, saj je uprava Občine Dolina zagotovila, da poskrbi za premostitev vseh ostalih ovir v zvezi z uporabo prostorov. Ob tej občinski stavbi namreč že nekaj mesecev potekajo dela za gradnjo sprejemnega centra za dolino Glinščice, gradbišče pa med drugim pogojuje tudi javno uporabo gledališke dvorane, ki pa jo »spremljajo« še nekatere druge težave v zvezi z varnostnimi določili. Ob letošnji odsotnosti množičnih pustnih prireditev pa bodo kljub vsemu zaživeli številni običaji, ki vsako leto - v nekoliko bolj »družinskih« razsežnostih - ustvarjajo pustno vzušje po breških vaseh. Podobno in zato prav nič pustno navdihnjeno vzdušje je vladalo tudi v openskem Prosvetnem domu, kjer se je sestal pripravljalni odbor Kraškega pusta in so zato razpravljal o možni odpovedi pustnega sprevoda v luči dogodkov v Per- zijskem zalivu. Zaradi istega razloga so se miljski pustarji že odpovedali tradicionalni pustni manifestaciji. Odborniki Kraškega pusta se bodo dokončno odločili po sestanku, ki ga bodo imeli danes zjutraj s predstavniki sil javnega reda. Ce bodo predstavniki oblasti zagotovili, da bo za varnost gledalcev ter nastopajočih na sprevodu skrbelo zadostno število mož, bo odbor Kraškega pusta priredil tradicionalni sprevod. V nasprotnem primeru pa si prireditelji vsekakor ne morejo prevzeti tako velike odgovornosti. Tajnik pustnega odbora Igor Malalan nam je povedal, da na morebitno odpoved ne bodo vplivali moralni razlogi: »Na moralo bi morali misliti naši ministri ter gospod Bush, ko so cel svet vpletli v vojno vihro. Mi imamo glede tega čisto vest.« Prireditelji Kraškega pusta bodo o nastalem položaju razpravljali z vaškimi pustnimi odbori ter pustnimi skupinami na sestanku, ki ga bodo priredili jutri, ob 20.30, v Prosvetnem domu. (dam, w) Obvestila ACT in ACEGA o ukrepih za določen čas Mestno prevozno podjetje ACT sporoča, da bo zaradi cestnih del na križišču med ul. Pascoli in Rossetti, linijski avtobus št. 11 (in 11/A) od danes dalje in do konca del vozil po nekoliko spremenjeni progi. Ko bo peljal v smeri proti Katinari, bo namreč od Ul. D Azeglio nadaljeval pot po Ulici Pascoli in nato po Ul. Rossetti. Na tem odseku bo tudi nova postaja in sicer v Ul. Rossetti pred št. 59. Tržaška občinska uprava pa obvešča, da je zaradi del, ki jih občinsko podjetja ACEGA opravlja na Stari istrski ulici, odredila, da bo na tej ulici prepovedano parkirati od hišne številke 112 do 120 ter na obeh straneh ulice od hišne številke 86 do 112. Prepoved bo veljala tudi na ul. Zandonai od hišne številke 2 do Stare istrske ulice. Od hišne številke 120 na Stari istrski ulici pa vse do križišča z ul. Mascagni bo promet urejen s semaforji. Obenem je občinska uprava sklenila, da bodo avtomobilisti na ul. Bruneleschi lahko parkirali samo na eni strani ulice. Policija aretirala Koprčana , je razpečeval doze heroina ibJHt zVečB,Ce3a oddelka so v pone-jji,evhi to]r,: z?dali še en udarec do-^an? s heroin 1 preskrbuje tržaško tr-ha^areSm- Na Trgu Unita so tu/6* da prali razpečevalca, ki je bil da jgtZatanu a cd°Z0 mamila mlade- S tZ?Svojen iT' za katerega vedo, i k- - ^r9a v koro-Je sin ■H-letnri? bda torej ponedeljko-lCar Kop^Sa Davorja Besiča. Fant PteisiP9 r®a v aJ?° rodu' stalno biva-Se] kav° so ->„nkarariu- Med osebno [e šesPri sebi kar 4h u9°tovili, da je bilo n Zav°jčknv ?est d°ž heroina, to diiia130 9ram in alufolije, v katerih je . po1 razredčenega ma- ilTlpl Namestnik državnega pravdnika Reinotti bo moral sedaj zaslišati Besiča. Mladi razpečevalec je že peti jugoslovanski državljan, ki so ga v ne-šem mestu aretirali v zadnjih dveh mesecih. Dejstvo, da tudi on prihaja s Koprskega, naj bi potrjevalo domnevo o mreži razpečevalcev, ki deluje na relaciji Istra-Trst. Dosedanje preiskave niso še nakazale smernic po katerih naj bi potovali tpvori heroina, ki v večji ali manjši meri gredo v prodajo tudi v Trstu, vendar so že zagotovile pravici nekaj razpečevalcev. Prav včeraj smo objavili vest o 6-mesečni zaporni kazni, ki jo bo morala presedeti razpečevalka Gabriella Suban, pri tem pa ne moremo prezreti dejstva, da gre vsekakor le za »ribice«, za katerimi se nujno skriva kaka večja organizacija, saj si res težko predstavljamo, da gre lahko v promet heroin, ki ga je kdo po »golem naključju« odščipnil večji pošiljki. Nesreči na delu: ranjeni dve osebi Včeraj so na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice sprejeli dva delavca, ki sta se ponesrečila na delu. Prvega, 43-tetnega Tullia Predonzana, ki stanuje v Ul. Biancospino 23/1, so pripeljali z rešilcem ob 15. uri. Zdravniki so ugotovili, da je imel zmečkane štiri prste desne roke. Do nesreče je prišlo ob 13.15 v škedenjski železarni, kjer je Predonzan zaposlen. Delavec je popravljal ventil na kompresorju, ko je po naključju pognkl stroj, ki mu je »ujel« roko. Žaradi precej težke travme se bo moral zdraviti 45 dni na ortopedskem oddelku. Tudi 54-letni delavec in jugoslovanski državljan Nikola Gruič se bo moral 40 dni zdraviti na ortopedskem oddelku. Delavec, ki stanuje v Ulici Val-dirivo 14 in je zaposlen pri podjetju NEL, se je poškodoval med delom v kamnolomu pri Ricmanjih. Skupaj s štirimi kolegi je Gruič dvigoval težko jekleno palico, ki mu je padla na roko in mu odnesla del desnega kazalca. Slikovita nesreča pri Fernetičih: tovornjak v grapo V poznih popoldanskih urah je na postajališču pred mejnim prehodom na Fernetičih prišlo do slikovite prometne nesreče, v kateri sta bila vpletena tovornjak z jugoslovansko registracijo in kontejner na parkirani prikolici. Openski karabinjerji nam niso hoteli nuditi dodatnih informacij o poteku nesreče, vendar kaže, da so prikolici popustile zavore, prav takrat, ko je mimo privozil jugoslovanski vlačilec s praznim kasonom. Obe vozili sta nato skupaj zgrmeli v grapo, ki je nastala zaradi gradnje novih prometnic. Posegli so gasilci, ki so morali iz razbitin potegniti šoferja, 38-letnega Jugoslovana Ivana Rafaja. Slednji je rojen očitno pod srečno zvezdo, saj je ostal vkleščen v kabini, ko pa so se gasilci pošteno namučili, da bi mu pomagali iz vozila, se je izkazalo, da se je le rahlo popraskal. Njegovo dobro zdravstveno stanje so potrdili tudi na Katinari, kjer so mu zdravniki napovedali pet dni zdravljenja. Prejšnji ponedeljek je skupina posameznikov, ki jim je pri srcu ekološka ter socialna podoba našega mesta, ustanovila Odbor za varnost in pravice peščev. Med ustanovitelji odbora so znanstvenica Margherita Hack, občinska svetovalka KPI Ester Pacor, sindikalist Sergio Tremul ter naravovarstvenik Paolo Privitera. Člani odbora menijo, da neracionalna uporaba osebnih avtomobilov negativno pogojuje mestno življenje. Avtomobili povzročajo kemijsko in akustično onesnaževanje, ki škodi psihičnemu ter telesnemu zdravju ljudi. Da bi omejil negativne učinke množične motorizacije, je Odbor sklenil, da bo širil novo kulturo uporabe ceste. Člani odbora menijo, da bi na cesti morali imeti glavno oblast pešci. Javne ustanove bi morale prvenstveno ščititi pešce, sile javnega reda pa bi morale poskrbeti, da bi bili pločniki zmeraj prehodni. Občinska uprava bi morala ojačiti javne prevoze ter razširiti področja, kjer je avtomobilom prepovedana vožnja. Člani odbora na primer toplo pozdravljajo ukrepanje tržaške občinske uprave, ki je v tem smislu uredila Terezijansko četrt. Odbor za pravice pešcev upa, da bo občinska uprava vztrajala s to politiko in da bo v čimvečji možni meri zaščitila pravice pešcev, med drugim tudi z gradnjo zelenic. Odbor meni, da bi morala občina zgraditi v predmestjih velika parkirišča, ki bi bila z avtobusi povezana z mestnim središčem. Novonastali odbor vabi k sodelovanju vse občane in seveda predvsem pešce. Delovati namerava predvsem s sproženjem raznih pobud, manifestacij, srečanj, z zbiranjem podpisov pod peticije, to pa bo storil ob tesnem sodelovanju s sodobnimi združenji tako na krajevni kot na vsedržavni ravni. 23. 1. 1987 23. 1. 1991 Ob 4. obletnici nenadomestljive izgube našega dragega Agostina Tuša se ga z ljubeznijo spominjajo: mama Nevenka, oce Pupi, teta Marica, nona Cilka in ostali sorodniki. Maša zadušnica bo v cerkvi sv. Mohorja na Gorjanskem danes, 23. januarja, ob 17. uri. Nabrežina, 23. januarja 1991 Ob smrti dr. Stanislava Pavlice izreka globoko prizadeti družini iskreno sožalje Košarkarski klub Bor Slovensko zdravniško društvo v Trstu se klanja spominu dr. Stanislava Pavlice, dolgoletnega častnega predsednika. Kolegoma Petru in Pavlu ter ostalim sorodnikom, pa izreka iskreno sožalje. Ob težki izgubi dragega očeta Stanislava Pavlice izrekajo Pavlu in drugim svojcem iskreno sožalje prijatelji Adriano, Darjo, Dino, Franco, Gior-gio, Giulio, Igor, Livio, Luciano, Marko, Nazario, Nereo, Pino, Rudi, Sergio in Vanja Slovensko dobrodelno društvo se klanja spominu svojega dolgoletnega predsednika dr. Stanislava Pavlice in izraža svoje občuteno sožalje prizadetim svojcem. Ob smrti spoštovanega dr. Stanislava Pavlice izrekata sinu Pavlu in družini iskreno sožalje družini Rudež Ob smrti dr. Stanislava Pavlice izraža občuteno sožalje sinovoma Pavlu in Petru ter sorodnikom Slovenska skupnost Zadruga Naš Kras izraža iskreno sožalje užaloščeni družini ob izgubi svojega člana dr. Stanislava Pavlice. Škedenjske pevke v domu ITIS v UL Pascali Res posebne vrste koncert med gosti doma za onemogle V ponedeljek popoldne je ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja nastopil s svojim koncertom slovenskih in italijanskih umetnih in ljudskih pesmi v Domu za ostarele ITIS V Ul. Pascali. Šlo je za prvi tak pevski nastop v tem domu, predvsem pa za prvi nastop slovenskega zbora, kot je to poudaril v svojem pozdravu Francesco Mosetti, ki je pevke v imenu domske uprave pozdravil in zaželel, da bi temu prvemu nastopu v prihodnje sledili še drugi. Prireditev je potekala v lepi, veliki dvorani doma, ki sicer ni dovolj akustična za zborovsko petje ali nasploh na glasbene nastope, je pa dovolj prostorna, da najdejo v njem prostora fizično ih psihično prizadete osebe, ki v tem domu prebivajo. Program, s katerim so se naše pevke predstavile, je bil zelo pester. Obsegal je dve Ave Marii: gregorijansko in skladbo Oresteja Ravanella, nato nekaj italijanskih in slovenskih umetnih pesmi, na koncu pa še dve tržaški pesmi "Kaj me buoš" in "Kmar se je oženil" ter še skladbo "Pesem - 11 can-to", ki je že postala nekakšna himna zbora, v kateri je poudarjena misel, da pesem združuje ljudi vseh narodnosti in da je zato prav, če mnogi med nami pojejo. Temu, lahko bi rekli resnemu delu programa, so pevke dodale še Con-certino - skladbo, s katero so povsod imele velik uspeh. In imele so ga tudi na tem posebnem nastopu, v družbi ljudi, ki si tako želijo, predvsem pa so zelo potrebni dobre besede - v tem primeru tudi lepe pesmi. Ob petju Concertina (do tedaj so goste še kar mirno in zbrano sledili programu) se je vzdušje v dvorani povsem spremenilo. Poslušalci so začeli bolj burno ploskati, slišali so se pohvalni medklici, oglasili so se mnogi, ki so se spomnili, da so v svoji mladosti peli tudi slovenske, ali dalmatinske pesmi in začeli peti, starejša gospa se je tudi odzvala vabilu in sama stopila na oder, da bi vodila pevke itd. Prav gotovo je bilo to posebno doživetje za škedenjske pevke, ki jih gostje doma še po končanem petju niso hoteli pustiti iz svoje srede. Doživetje pa je bila tudi za nas. Ob nas je na primer sedel moški. Nismo opazili, da je imel obe roki paralizirani. Na to nas je sam opozoril, ko nas je ves čas koncerta prosil, da ploskamo pridnim pevkam tudi v njegovem imenu, ker on tega ne more. In ko je bilo že nastopa konec, so se oglasile nekatere poslušalke. Začele so peti, pa tudi recitirati pesmi, ki so se jih prav gotovo naučile pred bogve kolikimi desetletji v šoli. Predstava se je tako preselila v dvorano, kjer so postale pevke občinstvo, gostje doma pa protagonisti. In v tem prisrčnem, posebnem vzdušju, ki ga je izredno lepo ter primerno ambientu povezovala članica zbora Sara Burolo, se je končal ta prvi nastop škedenjskih pevk. NEVA LUKEŠ Na sliki (foto Magajna) ponedeljkov koncert v domu za ostarele. Prosvetno društvo Mačkolje je imelo v nedeljo popoldne v gosteh priljubljenega čarodeja Vikjja, ki je s svojima sodelavkama razveselil zares številno občinstvo s svojimi izvrstnimi iij, presenetljivimi "coprnijami". (Foto Magajna) razstave V Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je na ogled razstava preprog PIERA DO-RAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Bernini (Ul. Bernini 4 - Trg Sansovino) je še danes, 23. t. m., odprta razstava olj in risb MIHE RENKA. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-Jk, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. Urški, Geni in Robiju se je pridru-I žil mali ILIJA Z njimi se veseli vsa klapa razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi na predavanje, ki bo v soboto, 26. t. m., ob 18.30. Psihologinja Jana Hosta bo govorila o ljubezenskih problemih, s katerimi se srečujejo odraščajoči fantje in dekleta. KD Kraški dom vabi na ogled veseloigre »Poročil se bom s svojo ženo« v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka s Proseka-Kontovela. Predstava bo v nedeljo, 27. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. Vedno vam na razpolago PELLICCERIA CERVO TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 370818 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po izredno ugodnih cenah Popravila UL. SV. FRANČIŠKA 20 Foto Trst 80 vas vabita v četrtek, 24. t. m., ob 18. uri na otvoritev fotografske razstave VANNI CALANCA -RAFAEL PODOBNIK SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Federico Garcia Lorca Kaj pravijo rože Režija: META HOČEVAR DANES, 23. t. m., ob 20.30, abonma red D - v PETEK, 25. t. m., ob 20.00, abonma red K - v SOBOTO, 26. t. m., ob 20.30, abonma red F - v NEDELJO, 27. t. m., ob 16.00, abonma red G - v TOREK, 29. t. m., ob 20.30, abonma red E _________gledališča_______________ VERDI Operna sezona 1990/91 V petek, 25. t. m., premierska predstava (red A) Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pasguale D'Ascola. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. Od 29. t. m. do 10. februarja bo Stalno gledališče' Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo C. Magrisa STADEL-MAN. V glavnih vlogah nastopata T. Schirinzi in B. Valmarin. Režija E. Mar-cucci. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Od sobote, 26. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo Slavomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bobbio. Gledališče Ul. Ananian V petek, 25. t. m., ob 20.30 bo na odru peta predstava na repertoarju: R. Grenzi UN SOLO TREDICf, ki ga bo predstavila skupina Amici di S. Giovanni. Ponovitve v soboto, nedeljo ter 1„ 2.'in 3. februarja. koncerti Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili A. Specchi, F. Maggio, A. Bennici, A. Pay in P. Pol-lastri. kino ARISTON - 16.45, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. D. Winger. EXCELSIOR - 17.30, 22.15 La sirenetta, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 18.15, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Lounguine. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Senza es-clusione di colpi. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 In nome del popolo sovrano, i. Nino Manfredi, Serena Grandi, Elena Sofia Ricci. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 La bestia del peccato, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti. GRATTACIELO - 16.30, 2215 Atto di iorza, i. A. Schwarzenegger. MIGNON - Danes zaprto. Jutri 16.00, 22.00 11 te nel deserto. EDEN - 15.30 22.00 Una donna partico-lare, pom., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Rocky V., i. Syl-vester Stallone. LUMIERE - 16.00, 21.30 Andrej Roublev. ALCIONE - 17.00, 22.15 La stazione, r.-i. Sergio Rubini. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj - danes Danes, SREDA, 23. januarja 1991 ILDEFONZ Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.57 - Dolžina dneva 9.21 - Luna vzide ob 10.31 in zatone ob 0.20. Jutri, ČETRTEK, 24. januarja 1991 FRANČIŠEK PLIMOVANJE DANES: ob 2.00 najvišja 38 cm, ob 9.33 najnižja -21 cm, ob 15.00 najvišja -4 cm, ob 19.25 najnižja -13 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,5 stopinje, zračni tlak 1033,5 mb, narašča, veter 15 km na uro, vzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matthias Prennushi, Diego Montebugnoli, Ilaria Colautti. UMRLI SO: 83-letna Erminia Marinet-ti vd. Redolfi, 60-letni Mario Giorgi, 79-letna Olivia Scrignar, 46-letni Santino Rascioni, 88-letna Ida Ciotar, 58-letna Maria Varin, 79-letna Cecilia Savron vd. Svetina, 90-letna Olga Rauber, 88-letna Anna Micovillovich por. Nurnberg, 87-letna Bianca Barini vd. Mule, 42-letni Mariano Nicotra, 77-letna Susanna Mel-lin vd. Mircetta. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 27. januarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Se vero 112. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Zveza sindikatov upokojencev SPI CGIL za Križ, Prosek-Kontovel in Občino Zgonik prireja v ponedeljek, 28. t. ih« ob 17. uri v Domu A. Sirka v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni vsi upokojenci. __________čestitke____________ Pri Domju praznuje danes 16. rojstni dan MARINA ZOBEC. Vse najboljše j* želijo oče, mama, nono, nona in stric- mali oglasi IŠČEMO mlade sodelavce za kvalificirano delo v reklamnem sektorju, tudi v Jugoslaviji. Tel. 7223b\/2. DAJEM LEKCIJE iz angleščine. Za in; formacije telefonirati v jutranjih ali večernih urah na tel. štev. 280579 V DOBERDOBU pri županstvu je odprl osmico Arnaldo Kukuk. Nudi pijačo in prigrizek jesenskih kolin. 22-LETNA UČITELJICA z večletnimi izkušnjami pri izobraževanju tudi pr>' zadetih otrok nudi lekcije osnovnošolcem ali pomoč kot otroška varuška-Tel. (0481) 78092 ob uri kosila. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234 ob uri obedov. IŠČEM katerokoli zaposlitev v Gorici-Tel. (003865) 25901. PISARNA išče knjigovodjo s prakso. Tel-365260. V SREDIŠČU Opčin dajemo v naje® prostore za urade ali zdravniške ambulante in skladišče. Tel. 211043. PRODAM 80-basovsko harmoniko. Te1, (0481) 882179. GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko P°' močnico. Tel. 421481 ob jutranjih urah- PRODAM star fiat 128. Cena po dogovoru. Telefon 212293. IŠČEMO dvo- ali trisobno stanovanje; Tel. (0481) 81863 ali pisati Po. Box m Gorica. MIRKO in Danica odpreta danes, 23, t.ffl-osmico v Zabrežcu št. 4. V NAJEM vzame društvo skromne pr°' store tudi potrebne popravil za tedenske sestanke, eventualna možnost odkupa v okolici Opčin do Sesljana. Telefon 722301-9-13. prispevki V spomin na Dušana Hreščaka darujeta Nadja in Filibert 150.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Romana Daneua darujeta Gaby in Mirko Antoni 20.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob sestrične Marte Malalan darujeta Gaby in Mirko Antoni 25.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna in 25.000 lir za ŠD Primorje. Ob 3. obletnici smrti nepozabne hčerke Nade darujeta mama Eda 20.000 lir in nona Dora 10.000 lir za ŠD Vesna. Popravek: Ob 6. obletnici smrti drage mame Melite Pregare darujeta Silva in Ljonka 20.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Dušana Hreščaka darujeta Nadja in Filibert 150.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Romana Daneua darujeta Gaby in Mirko Antoni 20.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob sestrične Marte Malalan darujeta Gaby in Mirko Antoni 25.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna in 25.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na Marto Tence - Malalan darujejo Anica in Srečko Orel 30.000 lir, Elvira Tence 20.000 lir, Ladko Lozar z družino 20.000 lir ter Kristina in Majda Tence 25.000 lir za kriški spomenik. V spomin na Milka Starca darujeta Ar-demia in Gigi Štokov 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika. V spomin na Nado Briščak darujeta Lidija in Pepi Ravbar 20.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. Ob priliki rojstnega dne pok. mam Marte Auer daruje hči Zorka 100.000 h za PD Slovenec Boršt-Zabrežec. Ob priliki novoletnih praznikov daru jejo Tajgljevi" 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. V spomin na Edija Grgiča daruje) Zofi in Argeo 30.000 lir za KD Skala Gropade. V spomin na bratranca Edija Gr9lCa darujeta Lidija in Zdenka 20.000 lir z KD Škala iz Gropade. .j Za dograditev novega doma Skupno5 družine Opčine daruje družina SferC 50.000 lir. zj V spomin na svoje drage daruje K? Kralj 20.000 lir za Skupnost družina UP čine. Carminati daruje 20.000 lir za SkuP nost družina Opčine. ^0 V spomin na vse pokojne s Cola št daruje Marta 30.000 lir za Skupnost dr žina Opčine. tiJ V spomin na drago mamo Zofijo »a daruje Majda z družino 100.000 lir Slovenski dijaški dom v Trstu. Ob prvi obletnici smrti Stanka FiljP ča darujejo svojci 100.000 lir za Sk Mitje Čuka. :e V spomin na Marto Malalan na družina Ciani - Kontovel 20.000 hr ŽPZ Prosek - Kontovel. V spomin na Romana Daneua darnUf, Miranda in Renato Blažon 20.000 Gigi, Vanda, Aleksij in Nadja 60.000 Giulio Gulič 50.000 lir in družina k perle 20.000 lir za FC Primorje. menjalnica 22. 1. 1991 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE Ameriški dolar . 1161,65 1140.— Japonski jen 8,504 Nemška marka . 752,68 745,— Švicarski frank 902,15 Francoski frank .... 221,45 218,— Avstrijski šiling 106,991 Holandski florint .. . 667,76 664,— Norveška krona 192,75 Belgijski frank 36,52 35,50 Švedska krona 202,47 Funt šterling . 2211,50 2175,— Portugalski eskudo . 8,443 Irski šterling . 2010,40 1980,— Španska peseta 11,915 Danska krona . 195,28 192.— Avstralski dolar 914,60 Grška drahma 7,13 6,50 Jugoslov. dinar — Kanadski dolar . 1011,50 950,— ECU 1554,95 FIXING MILAN 8,2° 189-^ U-" 830-" 60-" BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telel : Sedež Agencija Domjo 1 Agencija Rojan zd*”" Celoletna Mesečna 200.000 lir 22.000 Hr □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januar)3 1991. Po tem datumu bo celoletna naročnina znaša3 264.000 lir. H. Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m Z l i št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih za^°r dov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in im.e naslov naročnika. Evropska TV alternativa poročanju ameriške CNN Glede poročanja o vojnih dogodkih . alivu se je italijanska državna tele-lzijska ustanova odrekla ekskluzivni P°godbi, ki jo veže na ameriško za-6bno informativno TV mrežo Cable ews Network. Odločitev, ki so jo na ^Stanku z generalnim direktorjem Pasguarellijem sprejeli odgovorni ■"edniki vseh treh TV dnevnikov, ute-s el]uje tiskovno sporočilo, v katerem “Al postavlja po robu vsakršnemu “\ejevanju informacijskih virov na Podlagi pravice vseh italijanskih dr-vljanov do čim popolnejše in časov-0 Oeposrednejše informacije. Glede ^ stališče se RAI odreka pravici, a bi na podlagi ekskluzivne pogodbe ^ ameriško CNN edina imela dostop o »najnovejših novosti« o poteku do-Janja na zalivskem vojnem območju, stv 0Vno sPoročil° omenja tudi dej-kr v nasprotnem primeru pri- ajšali za vir informacij italijanske S0Sebne (in komercialne) TV mreže, ki j2,v ^em posebno delikatnem trenutku ». azale svojo razpoložljivost javnosti. , a Je tekst s poudarkom dodaja stališ-dn novjnarjev RAI, da informacija ni Drv 0Sn* Posel> temveč služba, ki ima v stv * VrSta nalog°- da ponuja TV občin-jetle dim točnejše in zanesljivo prever- vprašanje, ki se v tem tre-mpa P°stavlja, torej ni konkurenca vDr časnikarji in časopisi, temveč °dna^arde zanesljivosti, korektnosti v0stQsov' resnosti pristopov in goto-> informativnega posredovanja, je a tem ne gre prezreti dejstva, da gl4v briška Cable News Network o , ^ junak novinarskega poročanja v0ij 1Vs^i vojni. Za marsikoga že do-bam 98110 danost je podkrepilo še rav-0zemr*ražkih oblasti, ki so iz svojega ®add a loziroma iz glavnega mesta hoj ?d) izgnale vse časnikarje iz za-biva_. držav in izdale dovoljenje za najele dopisniku CNN Tedu Tur-Ijnj ' Kljub temu se marsikomu vsi-“°Sami-PraŠan^e 0 v^ogi| Ki jo tako form Jeni« in pravzaprav edini vir in-levj? ClJ lahko odigra v odnosu do te-'Jskega poročanja nasploh. Odgovorni za informativni sektor KPI Vincenzo Vita je poudaril po--membnost, ki bi jo v teh okoliščinah lahko imela evropska alternativa poročanju ameriške zasebne informativne TV, in v tem smislu predlagal, da bi RAI prevzela vlogo pobudnika te skupne zamisli. Po njegovem mnenju si je CNN lahko zagotovila prednost tudi zato, ker ni odvisna od reklame, temveč jo podpirajo posamezni abonenti. Trenutek bi torej bil ugoden nastanku »novega informativnega subjekta, ki bi ga ob državnih dopolnjevale tudi zasebne TV mreže«. S pobudo se je strinjal tudi odogo-vorni za kulturo in spektakel PSI Bruno Pellegrino, ki je izrazil mnenje, da je treba zapolniti vrzel, ki je nastala v splošni avdiovizualni informativni kulturi »made in USA«. V tem smislu je poudaril še problem notranje ureditve RAI, ki bi jamčila največji možen pluralizem glasov in bi bila informativno konkurenčna na svetovni ravni, problem, ki ga je po njegovem mnenju socialistična stranka postavila predvsem v tehnični, industrijski in poklicni razsežnosti. Odgovorni urednik TG3 Alessandro Curzi je podprl predlog, da bi ustvarili evropsko informativno televizijsko zvezo, in še posebej poudaril, da bi bil nastanek te alternative nujen glede na monopol, ki ga uvaja ameriška CNN. »Glede na skromno politično in vojaško vlogo, ki jo je po mojem mnenju odigrala Evropa v tej krizi,« je dodal Curzi, »bi bila taka pobuda predvsem v korist časnikarskega poročanja.« Doprinos najpomembnejših evropskih TV ustanov bi omogočila novo obliko nekakšne tekmovalnosti z ZDA, medtem ko bi - vedno po mnenju odgovornega urednika TG3 - sama RAI ne zmogla tega veliga bremena. Z druge strani se oglaša Emilio Fede, odgovorni za novinarsko poročanje Berlusconijevih TV mrež, ki poudarja pomembnost »drugačnosti«, ki se v prvi vrsti odraža v načinu pristopa dopisnikov CNN, pravzaprav časnikarjev s smislom za spektakel. Ženska in njena stvarnost breda pahor Tretji evropski program za ženske Letos se med drugim začenja tudi obdobje, v katerem naj bi članice EGS začele uresničevati že tretji programski načrt, namenjen ženskam. Kot prejšnja dva je tudi ta program sklop resolucij, priporočil in predlaganih akcij, h katerim naj bi pristopile vse članice ES, vendar pa ta program ni obvezujoč. Da ga kot takega jemlje italijanska vlada, se je izkazalo že ob predstavitvi Tretjega načrta EGS o enakopravnosti (tak je uraden naslov pobude), saj se predstavitvene konference ni udeležilo institucionalno predstavništvo; že prej pa se je iztekel italijanski semester predsedovanja EGS, ki za žensko problematiko sploh ni bil zaznaven. Vsekakor pa je o tretjem programu v Italiji že razpravljala Komisija za enake možnosti med moškim in žensko pri predsedstvu vlade, ki ji predseduje Tina Anselmi. S tretjim sklopom priporočil in predlaganih posegov pa EGS ponovno spreminja svoj odnos do ženskega vprašanja v težnji, da bi sledila oziroma včasih že anticipirala spremembe, ki se sproti porajajo. Po prvem programu, s katerim je EGS skušala urediti pravno osnovo za enakopravnost med moškimi in ženskimi državljani takrat še ne tako obsežne Evrope (prvi dokumenti so se namreč nanašali na enake plače za isto delo, enake možnosti dostopa do vseh službenih mest, enake pogoje varnosti na delu in podobno), so v drugem obdobju prevladala priporočila glede uresničevanja enakih pogojev za moške in ženske predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja. Gre za t.i. pozitivne pobude, s katerimi naj bi odpravili »objektivne težave«, ki onemogočajo ženskam enakopravno vključevanje v svet proizvodnje. Tretja faza priporočil in direktiv EGS glede žensk pa se zavzema za »ekonomsko integracijo in soudeležbo žensk na področju zaposlovanja v vidu ovrednotenja njihovega doprinosa«. Seveda sploh ni prvič, da se tako jasno zagovarja nujo o ovrednotenju ženskega doprinosa v svet proizvodnje, izjemnega pomena pa je način, s katerim naj bi ovrednotenje postalo veliko otipljivejše. Osnovno načelo, ki bi ga morale spoštovati vse članice, bi namreč moralo biti, da je (ali pa mora v kratkem postati) politika o enakih možnostih za vse sestavni del ekonomskih, socialnih in strukturalnih načrtov EGS. To pa z drugimi besedami povedano pomeni, da bodo morali vsi programi EGS odslej pri formulaciji in uresničevanju upoštevati »enakost«. Istočasno pa tudi pomeni, da si bodo morale članice na vseh ravneh prizadevati, da bi vselej in povsod pri pisanju paragrafov in pri njihovem izvajanju upoštevali žensko realnost, ki še ni povsem enakopravna, istočasno pa lahko s svojo drugačnostjo ob lastnem ovrednotenju prispeva k rasti celotne družbe. Za takšen pristop do ženskega vprašanja v okviru EGS so se predlagatelji odločili po precej dolgi in živahni diskusiji, med katero so tudi natančno preučili rezultate Prvega in Drugega načrta. Zahteva po bolj »integracijskem« stališču glede vloge žensk v današnji evropski družbi pa je prišla iz dveh ločenih »taborov«: na eni strani so bili namreč zagovorniki teze, da so priporočila EGS obrodila premalo sadov, na drugi pa nasprotniki tez o »ženski specifiki« oziroma o posebnih pobudah v korist ženskam. Ob vsem tem pa je treba še upoštevati dejstvo, ki so ga na predstavitveni konferenci še zlasti naglašale številne evroposlanke, da so v okviru EGS izoblikovali Tretji program v obdobju, ki ženskam ni bilo naklonjeno. Posebej na nekaterih specifičnih področjih je prišlo do precej ostrih odporov širokih krogov delodajalcev v zvezi z uveljavljanjem enakih možnosti na delu, npr. glede ugotavljanja diskriminacij na delovnem mestu in pa upoštevanja pravice do »starševskega« dopusta. Zato bi bilo po mnenju predlagateljev nujno pripraviti načrt, ki bi nekoliko »stresel« javnost in premaknil »žensko barko« iz naplavine, v kateri je obtičala. Blagodejnega vetra v njena jadra pa ne bo zapihala niti integrirana Evropa, saj se bo po oceni strokovnjakov v prvi življenjski fazi »nove Evrope« položaj žensk še poslabšal. Kot so izrecno poudarili na rimskem srečanju, posvečenem »ženskemu programu«, bo leta 1993 položaj žensk še najbolje prikazati s pomočjo leopardove kože: veliko bo svetlih lis, ki naj bi ponazarjale področja in območja, na katerih so se ženske uveljavile, veliko pa bo tudi temnih lis, ki bodo pričale o izkoriščanju žensk, še posebej na področju zaposlovanja. V boljšo ilustracijo nekaj podatkov: po ocenah organizmov EGS je odstotek nezaposlenih žensk danes dvakrat višji od moškega, še bolj zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da je med »nezaposlenimi daljšega obdobja« (taki, ki še dolgo ne bodo dobili zaposlitve) kar 55% žensk. Glede plač pa strokovnjaki EGS pravijo, da Evropejke v povprečju še vedno zaslužijo samo eno tretjino plače njihovih moških kolegov. L;5j lili«!!« ; Rai i l0.is ^Ktnalno: Uno mattina Nanizanka: Un anno U.00 ?ella vita U.05 5^tranji dnevnik »nanizanka: Benvenuti a J 1.40 vLePune« ariete: Occhio al bi- U.55 Ehett° I2.O5 v16®6 kratke vesti 13.30 nariete: Piacere Raiuno Roo 9nevnik - tri minute li3o rv.ark:ov svet x , Prta šola in Obvezna 13.30 ot V deželah EGS , r°šKi variete: L'albero 16.00 M?Urro .. ?ddaja: Big!, vmes J3.55 j ar Hanne in Barbere , 05 Av?aidanienta in vesti 6'45 MkatUalno: Italia ore 6 4 ;ahizanKa: Un anno o®'4« Al^aVita. PilTr,ana^ in dnevnik Cp®: Grand Hotel Ex-Cas ^ (kom-. R. 1982, r. dano CeT'P/P°10' " Ad- 22.35 fstesat) tan°' EnriC° 24.00 ^nikV Sred0' VmeS n 20 E)anlnik in vreme 25 Rnbrfkl PMlamentU dintorJu' Mezzanotte e RAI 2 7.00 Risanke, nan. Lassie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anchlo 10.20 Monografije: Obrtništvo 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: II cavaliere del castello maledetto (pust., ZDA 1958, r. Mario Costa, i. Massimo Serato) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.45 Nanizanka: Punky Brervster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Ti ho adottato per simpatia (kom., It. 1990, r. Paolo Fondato, i. Gianfranco lannuzzo, Alfredo Pea, 1. del) 22.05 Aktualno: Mixercultura 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje 0.10 Film: Anna e il re del Siam (dram., ZDA 1946, r. John Cromvvell, i. Rex Harrison) današnji televizijski in radijski sporedi RAI3 [jjf' TV Slovenija 1 TV Koper 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Človek in okolje 12.25 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Sa-albacha) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaji: Informagio-vani, 15.00 Multimedial-na enciklopedija filozofskih znanosti 15.30 Hokej na kotalkah 16.00 Mali nogomet 16.30 Hokej na ledu 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.40 Vita da strega 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Mi manda Lubrano 22.35 Večerni dnevnik 22.40 Aktualno: Cartolina il-lustrata 23.30 Izza kulis: Daniel Oren dirigira vajo za Nabuc-co v San Carlu 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Pred 20 leti 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav 9.50 Drama: Ozri se v gnevu (James Osborne, pon.) 11.45 Nadaljevanka: Prepričevanje (Jane Austen, ponovitev) 12.35 Video strani 15.25 Sova (pon.), vmes nanizanki To ni služba za ženske in Vrnitev Arse-na Lupina 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Dokumentarna oddaja: Ljubljanski krog 17.50 Spored za otroke: Klub klobuk 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Miruj, umri, oživi (dram., SZ 1989, r. Vita-lij Kanevski, i. Dinara Drukanova) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Videogodba 22.55 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf ter Vrnitev Arsena Lupina in dokumentarni niz Zgodovina smeha (6. del) 0.10 Video strani 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Giorno per gior-no in risanka Laurel & Hardy' 20.30 Nanizanka: La famiglia Smith 21.00 Dokumentarec: Človek in zemlja 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika o zimskem športu: Obiettivo Sci F ft' TV Slovenija 2 12.20 SP v smučanju: moški superveleslalom, 17.45 2. tek (iz Hinterglemma) 18.30 Mostovi 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, TV ruleta 19.30 Dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Operne zgodbe: Ernani (Verdi, poje Placido Domingo) 21.25 Svet poroča 22.10 Yutel ______RBTB4________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti) 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa) 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.30 Film: L'ultima carovana (vestern, ZDA 1956, r. Delmer Daves, i. Richard VVidmark, Felicia Farr) 22.30 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.05 Film: Effetto notte (kom., Fr. 1972, r. Francois Truf-faut, i. Jacgueline Bisset, Valentina Čortese) 1.20 Nanizanka: Bonanza - L’-ultima missione ITALIA 1______________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams - Mamma Lurch visita gli Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dollari - Allarme nuclea-re, 10.00 La donna bioni-ca, 11.00 Sulle strade del-la California, 12.00 TJ. Hooker, 13.00 Happy Days - Crisi in časa Cun-ningham 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz:Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al col-lege, 16.00 Compagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon, 18.30 MacGyver, 19.30 Genitori in blue-jeans, 20.00 Cri Cri 20.30 TV film: Tutti in palestra (kom., It. 1989, r. Vittorio De Sisti, i. Mauro' Di Francesco, zadnji del) 23.00 Glasba: TopVenti 23.20 Reportaža: Jonathan 0.05 Nanizanke: Cin Cin - L'-incantesimo, 0.35 Kung Fu - Il brujo, 1.35 Samu-rai ODEOH_________________ 13.00 Dokumentarec: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Il villaggio incan-tato - Nel paese delle meraviglie (fant., 1934, r. Meins-Rogers, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: La prima volta (dram., ZDA 1982, r. Noel Nosseck, i. Susan An-spach, Peter Barton) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: Cose di časa nostra (kom., It. 1971, r. Steno, i. Carlo Giuffre, Pamela Tiffin) TMC___________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Dokumenarec: Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo Lobo 10.30 Nadaljevanki: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.20 SP v smučamju: moški superveleslalom 13.30 Dnevnik yi šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.00 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije) 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Dokumentarec: Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Revija modne kolekcije za pomlad-poletje 91 (vodi Edwige Fenech) 22.15 Top šport, vmes umetnostno drsanje 0.15 Nočne vesti 0.30 Film: LJmplacabile omi-cida (krim, ZDA 1969, r. James Neilson, i. Rachel Welch) TELEFRIULI____________ 15.00 Roza salon 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Film: Colpo da un miliar-do di dollari (kom., r. Me-nahem Golan, i. Robert Shaw, Richard Roudtree) 22.30 IJJočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 8.40 Soft mušic; 9.15 Variete: Ona + jaz = oba; 9.45 Orkestri; 10.10 Iz opernega repertoarja; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (20. del); 11.45 Veliki uspehi Beatlesov; 12.00 Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Zbori; 12.50 Orkestri; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Žnani ansambli; 16.00 Slovenski solisti na laserskih ploščah: flavtistka Irena Grafenauer; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Operni oder; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Slavne arije; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Pogovor z vedeževalko: Vas zanima vaša prihodnost?; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst. Program sejemskih prireditev v letu 1991 Potrjene lanske manifestacije Novost bo sejem Foto-Expo Posvetovanje prireja ustanova INA1L Preprečevanje nezgod na delovnih mestih Na sejemskih prireditvah v Gorici je lani sodelovalo okrog osemsto raz-stavljalcev, zabeležili so okrog 250 tisoč obiskovalcev, v pripravah posameznih manifestacij je sodelovalo okrog šestdeset podjetij, celotni strošek pa je znašal okrog 3,3 milijarde lir. To so osnovni podatki sejemske dejavnosti v lanskem letu, ki je bilo v marsičem prehodno leto. Tako sta iz programa izpadli dve brezperspektivni manifestaciji, Ambiente in Agricola, na nepričakovan odziv pa je naletela nova pobuda, sejem trtnih sadik Euro-vite. Na goriškem razstavišču in v Tržiču se bo letos zvrstilo šest pomembnih prireditev: prve dni marca Exponauti-ca'v Tržiču, od 27. aprila do 5. maja 21. mednarodni blagovni sejem Expome-go, od 24. do 27. maja sejem Fotoexpo (absolutna novost za Gorico), od 3. do 7. oktobra Flash moda, od 26. oktobra do 3. novembra Motorexporacing in kot zadnji, Eurovite 1991 (od 29. novembra do 2. decembra). Toliko o programu, ki ga je na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavil predsednik Goriške trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua. V pogo- voru z novinarji je seveda tekla beseda tudi o drugih vprašanjih, ki jih bo treba začeti reševati s ciljem uspešnejše ali vsaj bolj usklajene promocijske dejavnosti v deželnem okviru. Dosedanje usmeritve in dosedanja organiziranost ne nudijo zadostnih jamstev, predvsem pa ne upoštevajo geopolitične stvarnosti. Po besedah dr. Enza Bevilacgue so štiri sejemske ustanove za našo deželo odločno preveč. Treba je najti skupni jezik, sodelovanje in usklajevanje. In prav tu se po-gostoma zatika, kakor se je pokazalo že Tani ob sejmu Exponautica. Vsako od deželnih središč namreč zastopa zgolj lokalistične interese. Dr. Bevilacgua je dejal, da je Trgovinska zbornica že opredelila svoj predlog in ga posredovala Deželi: sejemske dejavnosti naj bi vodila in usklajevala ena sama ustanova, sejemske prireditve pa bi se odvijale, seveda dogovorno, v posameznih središčih dežele. Taka rešitev bi bila smotrna tudi z ekonomskega vidika, saj bi bilo mogoče odpraviti podobne ali celo enake manifestacije. Predlog, ki ga je dala Trgovinska zbornica v letu 1991 zelo verjetno še ne bo obrodil uspeha, zato je ta ustanova pripravila svoj koledar pobud, ki jih bodo skušali izpeljati, kljub določenim (finančnim) težavam, ki se kažejo. Potrjene so bile vse lanske prireditve, novost pa bo sejem fotografske tehnologije, ki se, vsaj na podlagi dosedanjega zanimanja, obeta kot zelo perspektiven. Tudi zaradi odziva, ki ga bo imel v vsedržavnem tisku. Dnevnik Repubblica bo namreč sodeloval pri organizaciji posebnega natečaja. Posebno pozornost pa bodo namenili tudi fotografiji v vzhodnoev-rospkih deželah. Jutri občni zbor sekcije WWF Goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo okolja (WWF) sklicuje jutri, 24. t. m., ob 20.30 v dvorani Večnamenskega centra v Ul. Baiamonti redni občni zbor. Na dnevnem redu je obračun delovanja in razprava o delu v tekočem letu na Goriškem. Kako pogoste so nezgode na delu v ladjedelnicah in na gradbiščih, kako ravnati, v preventivnem smislu, da jih bo čim manj. O teh in podobnih vprašanjih bodo razpravljali na strokovnem posvetovanju, ki bo v petek, 25. t. m., v Gorici, na pobudo Zavoda za nezgodno zavarovanje (INAIL). Predlog za posvetovanje je dal pokrajinski posvetovalni odbor zavoda INAIL. Pos-_ vetovanja se bosta udeležila vsedržavni predsednik ustanove inž. Alberto Tommasini in generalni ravnatelj dr. Mario Palma. Poleg njiju bodo na posvetovanju s poročili sodelovali dr. Carla Maciocci, ki bo analizirala frekvenco nezgod na delu z ozirom na posamezna področja. O legalnih in zdravstvenih aspektih bo govoril prof. Ferdinande Gobbato s Tržaške univerze, medtem ko bo sodnik dr. Finaz-zer Flori prikazal kazenske odgovornosti na področju zakupov in podza-kupov. Gian Antonio Sambo, deželni predstavnik ustanove Intersind, to je ustanove, ki združuje delodajalce javnega sektorja, bo govoril o problematiki varnosti na delu, tako z vidika podjetij, oziroma delodajalcev, kakor z vidika delavcev. Na posvetu, ki se bo odvijal v konferenčni dvorani razstavišča bosta govorila še Vittorio Brancati, v imenu sindikalnih zvez in novinar Ra" nieri Ponis. Vprašanje varnosti na delovneffl mestu je bilo v zadnjih letih v ospredju prizadevanj sindikalnih organizacij predvsem v tržiški ladjedelnici. KULTURNI DOM — ZSKD DIJAŠKI DOM KNJIŽNICA D. FEIGEL GORICA vabijo na lutkovno predstavo SALON EXPON D A N E S ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Izvaja lutkovna skupina Drago Bajc iz Vipave. Resolucija kongresa SSk o odnosih s PSI in KPI Na izrednem pokrajinskem kongresu Slovenske skupnosti za Goriško je bila osrednja tema razprave nova usmeritev stranke. Vendar so na zasedanju obravnavali tudi zelo specifična vprašanja. Eno od teh je vsekakor odnos s socialisti in komunisti, posebej ko gre za podporo posameznim pobudam, usmerjenim v utrjevanje prisotnosti slovenskih predstavnikov v izvoljenih telesih. Stališče stranke SSk je strnjeno v resoluciji, ki je bila na petkovem kongresu odobrena in ki glasi: "Komunisti so kratkomalo obšli problem svojih italijanskih plakatov po stari resnici, da je napad najboljša obramba. V pričakovanju na odgovor na prvo vprašanje pa bi jih radi spomnili, da je izvolitev slovenskega komunista za predsednika rajonskega sveta v Podgori tudi bila odvisna od glasovanja našega predstavnika. Ta se ni držal dogovora pokrajinskih tajništev strank vladne koalicije in je glasoval predvsem za človeka, ki je zaslužil podporo SSk, ker je dobro delal in poleg tega, ker je Slovenec. Pred glasovanjem samim je bilo tudi mnogo pogovorov in stikov med zainteresiranim in našimi predstavniki, da je prišlo do ustrezne rešitve. In rešitev je prišla. Ali ne bi bila takrat SSk lahko zahtevala predsedniško mesto za svojega predstavnika? Po dogovoru so bile sprejete odločitve tudi za Štandrež in Pevmo, kjer danes predsedujeta PSI oziroma SSk. Za svetogorsko četrt pa ni bilo dogovora, tem manj pa pogovora med KPI, PSI in SSk, obstajal je samo dogovor pokrajinskih tajništev, ki je tam predvideval predstavnika DC. Na pokrajinsko tajništvo SSk ni prišlo nobeno vabilo na kakšen razgovor ali vsaj opozorilo s strani prizadetih, naj glasujemo za PSI, zato se je naš predstavnik pri prvem glasovanju upravičeno vzdržal, drugega pa se sploh ni udeležil (ker je bil odsoten). Stališče tajništva SSk ob tem neljubem dogodku je torej naslednje: 1. Vzajemnost med Slovenci na političnem področju lahko gradimo samo preko jasnih dogovorov, ne pa z zahtevo po apriornih opredelitvah; 2. Za SSk je predstavnik slovenskega rodu pri PSI izključno član te stranke in nič več. Od PSI pa smo imeli že nič koliko dokazov licemerstva in dvoumnosti glede slovenskih stališč in pričakovanj." Parkiranje na Trgu Battisti od včeraj ni več brezplačno Na Battistijevem trgu je včeraj začelo delovati prvo javno parkirišče proti plačilu, ki pa ga je občinska uprava poverila v upravo združenju UGG in mu tako omogočila črpanje sredstev za finansiranje športnih in drugih dejavnosti. Na parkirišču je prostora za 134 avtomobilov. Parkirišče deluje od 7. do 20. ure. Za parkiranje je treba odšteti po tisoč lir na uro za prve tri ure, v primeru daljših postankov pa bo vsaka nadaljnja ura stala dva tisoč lir. Vhod na parkirišče je možen samo z Ul. Rismondo, kjer čuvaj nadzoruje prihode in odhode vozil ter sprejema plačila. Včeraj smo sredi dopoldneva preverili delovanje parkirišča in ugotovili, da so avtomobilisti razmeroma pozitivno reagirali na novost. Zasedena je bila več kot polovica mest, seveda pa upravitelji pričakujejo, da se bo zasedba povečala, brž ko se bodo avtomobilisti privadili na novost. Prostora za prosto parkiranje je namreč v centru vse manj (tudi v Ul. Rismondo bo odslej dovoljeno le parkiranje vzporedno s pločnikom in ne več poševno kot doslej), zato se bodo morali avtomobilisti pač sprijazniti z dejstvom, da je vožnja z avtomobilom in parkiranje v strogem centru "luksuz", ki ga je pač treba plačati. Po drugi strani pa je tudi potrebno, da občinska uprava čimprej poskrbi še za druge ukrepe glede parkiranja in ureditve prometa v mestu, sicer lahko dosedanji delni ukrepi še poslabšajo stanje. Na sliki (foto Marinčič) plačevanje parkirnine na Battistijevem trgu. Zaupnica odboru KD-KPI-PSDI-PRI šele pozno ponoči V Tržiču izvolili novo upravo Ura je bila 2 in 32 minut, ko je včeraj ponoči tržiški občinski svet izvolil novo občinsko upravo na osnovi dogovora med krščansko demokracijo, komunisti, socialdemokrati in republikanci. Dolžina seje je bila sorazmerna z ostrino nasprotovanj, ki jih je preobrat izzval v prvi vrsti med socialisti. Vsem kritikam in očitkom navkljub pa so partnerji nove koalicije izpeljali do konca dogovorjeno rešitev in izvolili novo občinsko upravo. Za župana Cesareja Calzolarija (KD) in odbor, ki ga sestavljajo predstavniki omenjenih štirih strank je glasovalo 24 od skupnih 40 svetovalcev. Dvanajst jih je glasovalo proti, trije so ob glasovanju zapustili dvorano ena svetovalka KD (ki sicer podpira novo večino) pa je bila odsotna. Nova večina je prejela nekaj manj glasov kot je skupaj svetovalcev štirih strank, ki jo sestavljajo. Politično resolucijo nove koalicije s priloženo sestavo odbora in odgovornosti je kompaktno podprlo 10 svetovalcev KPI, štirje socialdemokrati in edini republikanec. Do pričakovanih razhajanj je prišlo v vrstah KD, kjer je sicer večina svetovalcev sledila novemu županu Calzolariju, nekateri pa so ostali "zvesti" pokrajinskemu in deželnemu vodstvu: trije (Cecconelli, Demarin in Dapiran) so glasovali proti, svetovalec Germane pa je tik pred glasovanjem zapustil dvorano. Za novo koalicijo je torej glasovalo 9 svetovalcev KD. Poleg navedenih "disidentov" v KD je proti novi upravi glasovalo 7 socialistov in dva svetovalca zelenih, mi-sovca pa sta zapustila dvorano. O razčlenjenih kritikah socialistov smo že poročali. Zeleni so negativno ocenili predstavljeni program in se odločili za konstruktivno opozicijo. Misovci so prav tako kritizirali nenaravno navezo KD-KPI. Iz vrst večine sta na kritike odgovorila Esposito (PSDI) in Gher-ghetta (KPI). Prvi je zavrnil očitke socialistov o nekorektnosti in oportunizmu, drugi pa je dejal, da so kritike instrumentalne. Še posebno odločno je zavrnil poskuse PSI in deželnih voditeljev KD, da bi Tržiču vsilili neko "omejeno suverenost", medtem ko - je dejal - so politične sile v mestu izbrale edino preostalo rešitev, ki še omogoča upravljanje občine. Novi tržiški upravitelji, so torej že na delu, težki časi pa se obetajo drugim upravam. Socialist Saccavini je predsinoči napovedoval, da bo zaradi Nočni vlom v Foljanu Plen nad 100 milijonov Neznanci so v ponedeljek ponoči vdrli v trgovino Friuli giovane v Foljanu, ob glavni cesti, in odnesli veliko količino oblačil, v glavnem krznenih plaščev. Vrednost ukradenega blaga še ni bila v celoti ocenjena, vendar naj bi samo krzneni plašči bili vredni nad sto milijonov lir. Tatovi so v trgovino vlomili potem ko so odstranili železno mrežasto navojnico in ko so razbili steklo na vhodnih vratih. Karabinjerji so namreč našli na kraju jekleni kabel, ki so ga po vsej verjetnosti pritrdili na avtomobil ali tovornjak in tako iztrgali navojnico. Našli so tudi nekaj drugega orodja. Po nekaterih znakih sodeč naj bi podvig izpeljali v zelo kratkem času nekaj minut. Znake nočnega obiska je okrog četrte ure zjutraj opazil zapriseženi čuvaj, ki je o dogodku takoj obvestil karabinjerje v Gradišču. Prva poizvedovalna akcija, ki so jo izpeljali v širši okolici zaenkrat ni obrodila sadov. Očitno se je tatovom posrečilo, da so se pravočasno in predvsem neopaženo umaknili z nakradenim blagom. V teku je preiskava, ki so jo karabinjerji razširili tudi na Videm in nekatere druge kraje v naši deželi, kjer so prodajalne podjetja Friuli giovane. Lastnika podjetja sta Roberto in Francesco Mion. Gre za podjetje, ki'je bilo v zadnjem obdobju že večkrat tarča tatinskih podvigov, podobnih tistemu v Foljanu. Morda gre za organizirano tatinsko dejavnost ene in iste skupine, oziroma za krajo po naročilu. Dogodek je zanimiv tudi še po eni strani. Vlom in tatvino so neznanci zagrešili v obdobju ko je skoraj povsem prenehala kriminalna dejavnost zaradi poostrenih varnostnih ukrepov, ki so jih tudi v naši deželi uvedli po izbruhu vojne v Zalivu. Pogostejša prisotnost policijskih in karabinjerskih obhodnic je prepričala tudi najbolj zakrknjene tatove in žeparje, da se za nekaj časa potuhnejo, saj bi jih sicer zelo lahko izsledili. Prav izbira časa za izvedbo tatinskega podviga je dodaten element, ki kot se zdi, nakazuje možnost, da je v ozadju včerajšnjega vloma in podobnih dejanj v drugih trgovinah verige Friuli giovane, dobro organizirana tatinska tolpa. Upokojenci odpovedali pustovanje Pustovanja Društva slovenskih upokojencev za Goriško, ki je bilo napovedano 9. februarja na Espomegu, ne bo. Tako so soglasno sklenili na včerajšnji seji društvenega odbora, na kateri so vsi odborniki enotno ocenili, da čas, ko se v zalivskih državah odvija strahovita vojna, ni primeren za prirejanje zabav. »Pustovanju smo se odpovedali tudi zato, ker se vsi dobro zavedamo, da vojna ne rešuje probleme, ampak prinaša samo gorje. Mi, ki smo že preživeli vojno in vse njene grozote, to še kako dobro vemo iz lastnih izkušenj«, nam je včeraj v imenu vsega društva upokojencev povedal Miladin Černe. Gre za odpoved torej, ki je obenem protest in poziv k razsodnosti vseh vladarjev za ponovno vzpostavitev miru v svetu. Ilegalno v Italijo Policijski organi so pospremili iz države dvanajst tujih državljanov, ki so nameravali ilegalno vstopiti v Italijo. Gre za šest Romunov, pet Maročanov in enega Egipčana. Omenjene osebe so izročili jugoslovanskim obmejnim organom. izločitve iz tržiške uprave PSI izstop1^ la tudi iz pokrajinske uprave, Pj"3 tako zaradi tržiških sporov pa se vioa maje tudi večinska koalicija na Deže* • razna obvestila V današnji oddaji Na goriškem va. Radia Trst A bomo lahko ob 13.30 P ^ sluhnili kulturnemu in športnemu Pr , gledu, poročilu Lučane Budal o Žerk° razstavi v Katoliški knjigarni, pogov0 0 Alenke Florenin s štandreškimi igralc* nedeljski premieri, posnetku iz konce tenorista Dušana Kobala in pianista F larija Lavrenčiča ter intervjuju s Pje sednikom KRD Jadro Karlom Mučic® V Kulturnem domu (mala dvora bodo drevi ob 20.30 predstavili knjijj0 .e Rona "Dianetics". Prireditelj pobud® J Center Dianetics Hubbard iz Pordeno _ Društvo slovenskih upokojencev rica sporoča, da bo od 1. februarja da ^ sedež društva odprt vsako sredo od 1 do 11.00 in ne več ob četrtkih. Ženski odsek KD Danica sklicuj® 0 t. m., ob 19.30 sestanek, kjer bo 9°vfLv pripravi proslave 8. marca. Sestanek 0 KŠC Danica. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA ALPINISTIČNA ODPRAVA ALPE ADRIA - SAGARMATHA Vzpon na streho sveta X sliki, glasbi in besed1’ KULTURNI DOM (mala dvorana) 24. januarja ob 20. uri. kino Gorica (0 CORSO 17.30-22.00 »II te nel dese Režija B. Bertolucci. (j: VERDI 20.30 »La vita non e un fllin Doris Day«. Gledališka predstava- e VITTORIA 17.30-22.00 »Le casalinS^p- gli stalloni del sud«. Prepoveda dini pod 18. letom. Tržič l7.30- EKCELSIOR Danes zaprto. 22.00 »La moglie, il dottore e 11 ^ je' era«. Prepovedan mladini p°d tom.« COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica stari SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.0° ” gringo«. v£, SVOBODA (Šempeter) Ni predsta DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V UOklC tel Al Giardino - Korzo Verdi DEŽURNA LEKARNA V - t®1 Alla Salute - Ul. C. Cosulich 711315. pogrebi Danes ob 9.30 Ada Mazzi T3 olini iz <5 niče Janeza od Boga v ceI^eyig ud j.ev in na glavno pokopališče, °. v c®r ria Stacul iz splošne bolnišni • jjjče. v Podturnu in na glavno pokop Ob 200-letnici smrti velikega skladatelja Wolfgonga Amadeusa.Mozarta Nesmrtna glasba nenavadnega genija Skoraj vse, kar so o Mozartu strokovno in pogosto tudi navdihnjeno ^Pisali številni pisatelji, glasbeni kri-iki in zgodovinarji na desettisočih raneh v literaturi, zbledi pred resnič-ostjo njegove umetnosti. Živeti kratim šestintrideset let in ustvariti 626 sgistriranih del (omenimo vsaj opere oratorije, simfonije, godalne kvarte- konii delo instrumentalne koncerte, sonate, orno glasbo itd.), torej opraviti . vsaj ducata nadpovprečno nada-lonih glasbenikov ali kompozitorjev -se to dejansko ni mogoče racionalno Pojasniti. Pogosteje kot pri katerem-k.11 drugem mojstru srečujemo pri ozartu dela, ki nosijo pečat popol- doh* V VSek nieg°viih življenjskih ob-oo]ih. V primerjavi s težavnostjo so ^onnski koncerti devetnajstletnega °Jstra prav tako popolni kot npr. logova neprimerno bolj umetna dela zrelejšega obdobja. Z glasbo je bil j[Vs°d doma, najsi je šlo za italijan-aij aii nemško delo, namenjeno operi povsem povprečnemu diletantske-violinistu. Ker je večino svojih del ve?lSf* P° naročilu, bi lahko bili uni-t^ncst in dovršenost povsem obr-so v,lrl;uo2nost kakor pri mnogih, ki Za y naroku ogromno pisali in so Mo-Uao • *30 Piodovitosti celo presegli, kot p^nner A. Scarlatti ali Telemann. Polnost in globina Mozartove umet-tejZ1 ie Po mnenju Kurta Honolke v v« ' o® Postaneta univerzalnost in doji k^°S*: Prava šele tam, kjer ju preponi; 1 človeka Mozarta, kjer ju napol-žei; nieg°v najgloblji nemir, njegove A 'n njegova razočaranja. °Zartovega ustvarjanja pa si ne n0(a?° Predstavljati kot biografijo v pot 0' Glasba in življenje sta pri njem fitjžž®!® namreč pogosto dokaj poli-nj sl'tl.0, vzporedno pa vendar vsak Us p1' ■ltar dokazuje njegov bogati tudi L J6 aktualen, čudovit in svež kot • našnjih časih. otrQk d6 znano je bil Mozart čudežni Uh i A11 kot takega so ga že pri dese-giešlt h slavHl v Versaillesu, na an-lotirir,6111 kraljevem dvoru in na javnih čudj, nsklh koncertih, kar niti ni tako Poaj- '.saj je že tedaj samostojno kom-Pol6q; violinske sonate in simfonije, v živn eHa Pa je tudi uspešno nastopal s starejšo sestro (s katero je šti- Mladi Mozart v sliki Giiiliette Gordigiani riročno igral klavir) in očetom, ki je igral violino. Kmalu je dobil tudi prva operna naročila in ker je hotel postati popoln operni skladatelj, si je moral pridobiti priznanje najprej v Italiji, kamor so ga vodila tri potovanja od leta 1769 do leta 1773 prek Milana do Neaplja. Učil ga je tedaj najuglednejši italijanski kontrapunktik, padre Mariani. Svoje sposobnosti je dokazal tudi v Bologni in Rimu in njegovo potovanje v Italijo se je zaključilo z velikim uspehom. Oče ga je leta 1777 še enkrat poslal v širni svet - tokrat v Pariz. Tokratno potovanje pa je bilo neuspešno, saj je v Parizu glasbeno sceno premočno obvladoval Gluck. Mozartovemu umetniškemu razočaranju sta se v tem času pridružili dve srčni bolečini: smrt matere in zavrnitev njegove ljubezni s strani Alojzije Weber. Na njegovo življenje so se spustile prve scene in odtlej so se krize vrstile. Mozart je bil pripadnik generacije, ki je z »razbojniki« mladega Schillerja zanetila ogenj nove literarne bakle. Njegova življenjska pot je bila dejansko zapečatena že leta 1781, ko se je uprl svojemu mecenu, ker ga je nevzdržno motilo, da mora kleče plaziti in jesti ob lakajski mizi. Spor s svojim suverenem je zaključil z naslednjimi besedami: »Kakršni so drugi do mene, takšen sem jaz do njih... ponosen znam biti kakor pavijan!« Mozart je tako postal svoboden umetnik. Kaj je to pomenilo za skladatelje v osemdesetih letih 18. stoletja, je dovolj boleče občutil do konca življenja. Obstoja si ni mogel zagotoviti niti kot skladatelj niti kot virtuoz, zato se je veliko ukvarjal z zasebnim inštruira-njem učencev. Mozart je v vseh kompozicijah zvrsteh ustvarjal izjemna in trajna dela, v katerih se še danes duhovno bogatijo umetniki, ljubitelji in z njimi uspevajo producenti gramogfonskih plošč. Kot dramatika ga lahko primerjamo samo s Shakespearom. Realizem, s katerim označuje ljudi, je daleč od vsakega klišeja in kaže sposobnost pre-pletenja najbolj heterogenih slogovnih elementov ter izreden posluh za odrski učinek. Dosledna idealista Gluck in Schiller, ter scenski epik Wagner so napri-mer vsi daleč od Shakespeara, če jih primerjamo s pragmatičnim, kompromisnim gledališkim skladateljem Mozartom, ki presega vse nemške velikane, čeprav je ustvaril kot glasbeni dramatik samo dve polnovredni nemški operi (Čarobna piščal, Don Giovanni). Formule in konvencije statičnega, baročnega opernega tipa mu že kot mlademu mojstru niso več zadostovale. »Polnokrvnega Mozarta« začutimo šele tam, kjer mu niso več glavna stvar, temveč samo eno izmed številnih pomožnih sredstev (npr. Beg iz se-raja). Skladnost tona in besede pri Mozartu pomeni predvsem karakterizacijo ob prevladi forme ali kakor je sam rekel:' »V operi mora biti poezija vsekakor ubogljiva hči glasbe«. Da glasba tudi v najgrozljivejših prizorih nikoli »ne sme žaliti ušesa, temveč tudi ob tem ugajati in zato vedno ostati le muzika«, je Mozart programsko nakazal že v »Begu iz seraja«. Glasbeni »znak« kot kar najbolj zgoščen dramatični simbol, poduhovljena abstrakcija in čutni belcanto obenem, to je večni čudež, ki se imeu-je Mozart, zajet v nekaj taktih glasbeno dramatičnega stopnjevanja. Mozarta je kot umetnika zamikala vsakršna nova spodbuda in sprejel jo je z bistro ter jasno umetniško presojo in skrivnostnim instinktom, večkrat mimo vseh znanih pravil — lahko bi rekli intutivno. Zunanji vplivi so se pri njem dotikali le tega, čemur pravimo »metier«, in kot skladatelj se nikoli ni odtujil samemu sebi. Kot univerzalni umetnik je bil vedno in povsod predvsem posredovalec in znanilec humanosti, človek mu je bil in ostal do konca glavno vodilo pri ustvarjanju. Njegova muzika je bila vedno polna fantazije in afektov, nikdar pa le formalno abstraktna, kar lahko opazimo pri njegovih številnih sodobnikih in naslednikih. Pogosto je bil predan apoli-ničnemu veselju, vendar je prisegal tudi na temno romantično obarvano strast. Značilno zanj je tudi dejstvo, da je pri ustvarjanju vselej bežal v svoj notranji svet čiste glasbe, kot bi se zaprl v školjko bisernico, iz katere je vesoljnemu kar naprej pošiljal v dar svoje »glasbene bisere«. Prav tako se je le malokrat odzival na dogajanja okoli sebe ali se pustil zavesti trenutnim razpoloženjem ali tragičnim situacijam. W. A. Mozart sicer ni ustvarjal novih form (ni bil glasbeni revolucionar ali inovator), pa tudi poti naprej ni kazal nič bolj kot sodobniki, pa vendar so njegove umetniške stvariste univerzalne in trajno zapisane v naš zgodovinski spomin. Skladatelj Ferruccio Busoni je o mojstrovem delu med drugim zapisal naslednje: »V šampanjski ariji iz Mozartove opere Don Giovanni leži več globine kot v marsikakšni žalni koračnici ali nokturnu: globina čustva se kaže tudi v tem, da je ne zapravljaš na postranskem in nepomembnem«. O osebnosti genijalnega Mozarta pa je nekoč dejal: »Popolna in okrogla številka je zaključek in ne začetek. Mlad je kot mladenič in moder kot starec — nikdar zastarel in nikdar moderen, položen v grob, a vendar živ. In njegov nasmeh nas vedno razveseljuje«. SLAVKO GABERC Mozartov dan v Trstu Tržaška zadruga Bonawentura prireja v soboto veliko slavje posvečeno Wolfgangu Amadeusa Mozarta. Povabila ga je v Trst z vso družino, občanom mesta pa bo omogočila, da se srečajo z nesmrtnim glasbenikom in skupaj praznujejo njegovo glasbo. Program bo sledeč: Ob 10.30 bodo na pomolu Audace sprejeli Mozarta z družino. Ob 11.15 bodo šli v tržaško ribarnico , kjer se bodo pričeli plesi. Ob 12.30 bo v dvorani osrednje pošte komemoracija, na kateri se bodo spomnili obletnice skladateljeve smrti. Spregovorila bosta prof. Hirschfeld in H. V. Hofmannsthal (oglasila se bo torej ponovno Zgodovina, kot je zapisano v vabilu. Očitno gre namreč za obuditev znamenitih oseb iz preteklosti, kot je domiselna obuditev preteklosti prvi del programa). Ob 18.30 bo v galeriji Tergesteo napitnica v čast slovitim gostom. Pričeli se bodo plesi in igre. Ob 20.00 uri bo na Trgu Duca degli Abruzzi posnetek slovesnosti ob 150 -letnici Mozarta v Nemčiji (bilo je to leta 1941, ko je vladal nacizem. Med drugim bodo vrteli posnetek Gobbelsovega govora). Ob 20.30 bo v gledališču Miela slovesen večer z nastopom znanih glasbenikov. V nedeljo bodo v Mleli ob 16.30 vrteli filma o Mozartu (Amadeus in dokumentarec nemške televizije). V torek, 29. t. m., bo ob 20.30 v gledališču Miela koncert avstrijskega komornega orkestra Salzburger Kammerorchester. Španski pianist Achucarro med poezijo in razumom abonmajski kon-Zdru - tržaškega koncertnega .. ‘azenja v alerinlišrn Rnsset- abonmajski kon-Aržaškega koncertnegc ti v'zi?n/a v gledališču Rosset franrlff" znamenju ,sfa 20. stoletja - glasbe, ki banr , ou v znamen 20(* klavirske glasbe sta ~ir, 2°' stoletja - glasbe, ... sy j ustvarila Claude Debus-deju Jyaunce Ravel. V prvem Po^J^kega recitala smo dije jSa;J Debussyjeve Prelu- Pa tri o ge knP^e’ v drugem ses ‘ rjuvelove skladbe: Val- 4Jboi-w es et sentimentales, PQr/delade} 9racioso in Gas- tvarČQv s/a skladatelja us-Se na u V rstem obdobju, sta rQzjj<>nr/e nekaj njego-iebUsSsltl klavirskih del. v so k,at- UtnetniTJ h ]e Pianist razvil r,Pntarnih 0 P°dobodo iz frag- ik°vanif a,Shenih n9ur- Pri tarka rT ,Ie;teh je finesa ,'šic. pfJ- . ado v a nad močjo £ čustev 'fP^edovanju rah-V' ie bil m minijivih občut-klavir pianistu kot tudi skladatelju zaupnik in ne glasnik. Ravelova glasba je glasba srca in razuma. V interpretaciji njegove glasbe skoraj ni možna napaka, ker je vse jasno in skrbno zapisano. Za izvajanje pa zahteva velik miselni in domišljijski napor, ki presega zmožnosti povprečnega pianista. Prav zaradi razumske note, je bila Joagui-nu Ravelova glasba bližja kot Debussyjeva, saj se je Achucarro najprej odločil za študij lizike in se šele pozneje posvetil glasbi. Zato smo na koncertu pri interpretaciji občutili večjo čustveno in razumsko bližino pianista z Ravelovo kot z Debussyjevo glasbo. V nizu sedmih kratkih Rave-lovih valčkov Valses nobles at sentimentales, ki se vrstijo v celi lestvici barv in občutij, smo doživljali zapeljevanje, strast in dramo, ki se končajo z mehkimi čustvenimi toni. Plesni razigranosti v skladbi Alborada del gracioso (ki je ne kakak kontrast drugim klavirskim Ravelovim skladbam) je sledila in sklenila koncert skladba Gaspard de la nuit (Nočni prikazi), v kateri se razkriva vsa moč Ravelove genialnosti. Pianist Achucarro je ves program igral na pamet. V tonske barve je prilil vso svojo pesniško domišljijo, ki je temeljila na racionalnem pristopu do partitur. MIRKO SLOSAR Zanimiva esejistična knjiga Boštjana M. Zupančiča Vprašanje prava in pravice Pravna država, pravna in pravična družba, osebna in javna uspešnost, problem, kako do "vladavine sposobnih", slovenski nacionalni karakter in še, kakšne so perspektive Slovenije na poti v leto 2.000, nadalje vprašanje politike ter problemi, kot sta smisel osebnega in družbenega življenja, so vprašanja, ki so v današnji Sloveniji prav gotovo na dnevnem redu. Teh vprašanj se je v knjigi "Pravo in prav" lotil v Sloveniji in Ameriki šolani pravnik Boštjan M. Zupančič. Poklic pisca velja prav gotovo naglasiti, saj je prav vprašanje pravne države osnova knjige. Župančičevo esejistično zasnovano razmišljanje lahko strnemo v naslednji odstavek: "Brez pretiravanja je danes mogoče trditi, da urejen, vsaj delno kontradiktoren kazenski postopek, v katerem se uporabljajo vnaprej določene norme kazenskega prava predstavlja eno glavnih meril civiliziranosti določene družbe. Linčanja, pogromi, analogija juriš, neodvisna pooblastila sodnikov-vse to so že od Beccarijevega eseja znaki nizke pravne kulture." Zgodovinsko izhodišče razmišljanja^ pa je proces proti Janezu Janši. Župančič analizira celotno afero, le ta pa mu služi tudi kot izhodišče za širše razmišljanje, ki je pravno, zgodovinsko in filozofsko. Tako primerja Župančič anglosaško in evropsko kontinentalno pravo, vprašanje resnice, razlike med civilnim in kazenskim pravom itd. Jasno je, da ob primeru Janša pisec analizira jugoslovanski pravni sistem in zastavlja vprašanje vojaških sodišč, ki sodijo civilistom. Pri tem se Župančič odloča za pravno pot, ki je razvidna iz zgoraj citiranega Boštjan M. Zupančič Pravo in prav Misel in čas odstavka. Tezo potrjuje Župančič v svojem sklepu takole: "Izhajali smo (ob primeru Janša op. ur.)iz prepričanja, da krivde ne gre pripisovati zgolj posamičnim podrobnostim na ravni vojaškega sodstva, marveč da je cel pravni sistem tako rekoč prepojen s pojmovanji, ki v osnovi napačno dojemajo vlogo prava v družbi." Posebno zanimiv pa se nam zdi zaključni stavek: "Posebej želimo poudariti, da zvečine ta kritika ne leti ne na slovensko ne na jugoslovansko pravo, marveč da gre večino anomalij pripisovati kontinentalni pravni mentaliteti, še zlasti oni, ki je značilna za srednjeevropski prostor." Poglavja o pravu in pravni državi so dovolj nazorno napisana tako, da so dostopna in razumljiva tudi nespeci-aliziranemu bralcu, ki bo našel v knjigi veliko zanimivih podatkov, ugotovitev in razlag. Drugi del knjige "Pravo in prav" je namenjen splošnejšim vprašanjem, ki pa so v osprednju zanimanja Slovencev. Tudi tu je avtor opremil svoje razmišljanje s številnimi citati ter se je lotil problemov iz različnih zornih kotov: zgodovinskega, pravnega, psihološkega itd. Seveda pa gre za stališča, o katerih imamo lahko različna mnenja, so pa marsikdaj zanimiva in vzpodbujajo nadaljnjo razpravo. V ozadju je stalno prisotno Župančičevo bivaje v ZDA in marsikatera avtorjeva teza temelji v primerjanju Evrope in ZDA. Tako razpravlja o zasebni in javni učinkovitosti ter razmišlja o večji ameriški "sproščenosti" in večji evropski obremenitvi, ki. pa ni le stvar posameznika, ampak zadeva celotno družbeno organizacijo. V primerjavi med v marsičem različnima svetovoma zastavlja tudi problem "sposobnosti" in tega, kako lahko pridemo do sistema, kjer se uveljavijo tisti, ki so resnično sposobnejši in ne ljudje, ki pridejo do "položaja" po poteh, kjer nista znanje in sposobnost glavna aduta. Ob tem seveda opozarja na različne načine življenja in na kvaliteto slednjega, ki prav gotovo ni v ZDA večja od evropske. Na tej poti razmišlja avtor tudi o sedanjosti in prihodnosti Slovenije ter o zavorah in slovenskih kompleksih. Branje je tudi na tej ravni zanimivo, čeprav je jasno, da je prav pravna kultura tista, ki daje avtorju največ orodja za sistematizacijo dolgega eseja o nadvse aktualnih problemih. Knjiga "Pravo in prav" je izšla v zbirki Misel in čas Cankarjeve založbe, (fm) Jožek Štucin DO ZAPUNTELA V resnici sem bil vedno prepričan, da družina in pisanje ne gresta skupaj, toda zdaj vem, da sem se motil. Marko je bil slabe volje. Kot da bi ga obsedel nekakšen zli duh. Jasno, slabe volje smo nato postali vsi. Pomislil sem: tako lepo morje, mi pa tečni kot muhe; tako čist zrak, mi pa težki kot kamni; tako tih dan, mi pa nemirni kot utripalka pri uri. Jok, sem si rekel, to trnje je treba posekati, to strupeno ribo je treba zaklati. Vzela sva malico in jo mahnila na raziskovanje. Sicer veš, da nimaš česa odkriti, toda iščeš zavzeto; tavaš po stezah, po kamnih, po travi, in na koncu najdeš galebovo pero, kačin izbljuvek ali skoraj nove manevrske patrone. Greš in iščeš. Marko pozabi na sitnobo. Hodila sva spokojno in sinhrono. Do Zapuntela. Sonce naju je hladilo, čeprav se je zažiralo v kožo kot ogenj... Ko sva se vrnila domov, smo se vsi smejali. ČRNE ŽENE Skozi okno poslušava vreščanje žensk, ki kličejo dež. Odete so v temo. Črne obleke spominjajo na talarje, na smrt, na boga... Pridružil si se mi, da raziščeva to preprosto ravnotežje, ki lebdi med večnostjo in dobičkom, med zaokroženostjo in izgonom. Črne žene zjutraj pijejo sonce, črne žene opoldne izginejo v kamre, črne žene se popoldne prepirajo kot srake, črne žene zvečer postanejo svetlejše... Zakaj ognja ne preženejo z vodo? Zakaj ne razprejo svojih sonc proti soncu? Zakaj tako vztrajno tehtajo vero in smrt? ■ . Skozi okno poslušava nežno rosenje dežja. Okrogla vas MORJE, KI GA NI Prispeva do suhih trav. Same suhe trave so, ožgane od sonca. Škržati žlobudrajo kot babe. Dan delajo strastno živ. Le kje se gre k vodi, se sprašujeva. Robidovje nama zapira pot, v daljavi pa morje brez rib, morje brez vode, morje brez skal. Prebijeva se do steze. Že dolgo ni nihče hodil po njej. Sled kaj kmalu izgine v brinju, tla se naježijo z nežami. Le kje, se sprašujeva, je tista oljka. Preplašiva podgano, da tiho zbeži, v daljavi pa morje brez ladij, morje brez galebov, morje brez sanj. Vzdigneva se do sonca. Špičaste skale naju pečejo do kosti. Drevesa so že daleč zadaj. Nikjer nobenih ostankov poti. Le kako, pomisliva, se pride tja. Debele prepelice se valjajo v travi, morje v daljavi pa brezmejno valovi, morje brez obzorja, morje, ki ga ni. OKROGLA VAS Nekega dne sem se klatil po vasi, kar tako, brez cilja... Presekal sem Plač, zavil proti Jazičem, se pri Izviru obrnil in obiskal Jezero. Ob njem sem za hip postal ter se jezil nad hišo, ki ga je skoraj zarasla. Pri Turnu sem pogledal navzgor. Ja, sem pomislil, ni tako majhen. Nato sem se spustil po klancu v Lučino, med ljudi. Rahel vrvež me je mirno sprejel in sklenil sem, da bom postopal po Rivi. Čolni so se zibali, jahte so se šopirile, ■ljudje so tekali sem ter tja in nazadnje sem kar ostal. Vse se je tako lepo ujemalo. Dan se je končal kar sredi popoldneva. Portret slikarja Boris V. Božič in njegove slike v hiperrealističnem slogu Slikar Boris Y. Božič se je rodil leta 1952 v Rietiju v Italiji. Že leta 1955 se je s starši preselil v Kanado, kjer je študiral eksperimentalno fotografijo in grafiko, vzporedno pa še slikarstvo, sociologijo in humanistične vede. Diplomiral je na akademiji za likovno umetnost na York University v Torontu leta 1974. Po diplomi se je preživljal kot delavec, pred šestimi leti pa se je preselil na Most na Soči, kjer živi in ustvarja. Njegovo slikarstvo nedvomno izvira iz hiperrealističnih izkušenj, nad katerimi se je navduševal že kot študent. Hiperrealizem, ki je abstrakcijo želel pripeljati v ponovne okvire realizma, Božič z večjimi in manjšimi odstopanji občuti kot idejo oziroma stil, ki mu čisto osebno odgovarja in se kot tak vklaplja v njegov miselni svet. Ali kot sam pravi: »Kaotična razpoloženja v slikarstvu me ne navdušujejo niti zanimajo - hiperrealizem je tisti, ki zopet vzpostavlja red in zakonitosti. Slikarstvo naj zopet postane to, kar je nekoč že bilo..., omogoča naj odslika-vo realnosti.« Toda kaj je realno? Za Božiča zgolj trenutek. Trenutek je tisti, ki ostane, Razgovor o pesništvu in življenju z Ivom Volaričem Feotom Formo podrejam sebi in ne predpisom Feota je zelo težko najti, ker je vedno nekje na poti, vedno kam odhaja, še težje pa se je z njim dogovoriti za intervju, ker ga take stvari ne zanimajo preveč. Po večih neuspelih poskusih, sem ga nekega dne le uspel za hip zadržati, da mi je razkril delček svojega življenja. V resnici je izredno zanimiv sogovornik, sploh če je govor o poeziji, kozjereji in drugih kmečkih opravilih. Kdo je Ivo Volarič Feo? »Največji pesnik iz Sužida pri Kobaridu. V družini, kjer nas je bilo sedem, sem sicer najmlajši otrok. Na mlada leta imam lepe spomine, kajti vas je čudovit am-bient za otroštvo. Gimnazijo sem obiskoval v Novi Gorici, ker v Tolminu nisem opravil sprejemnih izpitov, nato sem v Ljubljani študiral arheologijo in svetovno književnost, pa tudi na likovni akademiji sem poizkusil, toda formalno nobenega študija nisem dokončal. Ker sem bil torej brez poklica, sem se začel ukvarjati z literarnimi večeri in estradno umetnostjo, vmes pa sem opravljal razna dela za preživljanje, od nočnega portir-stva v hotelu, do prodajanja srečk in kozjereje. Pomembno se mi zdi poudariti, da sem se vedno rad vračal domov, kjer sem pomagal staršem pri kmečkih opravilih. Zdaj sta oba že pokojna in sem na kmetiji ostal sam.« Kdaj si začel pisati? »Relativno pozno, šele pri devetnajstih letih, ko sem ponavljal četrti letnik gimnazije.« Aha, poezija, kot rešitev iz stiske? »Ma ne, ponavljal sem iz same trme, ker nisem hotel iti na popravne izpite. Pesmi niso imele nič pri vsem tem. Pisanje je prišlo kar nekako spontano.« Znan si tudi kot politični pesnik. »Te oznake ne priznavam, čeprav po svoje drži. Zdi se mi neprimerna tudi zaradi mojega odnosa do poezije - vseskupaj doživljam bolj kot igro, v politiki pa igre ni in je ponavadi to telo resna stvar. Žaradi politike prihaja do vsega, do smrti...« Poezija torej ni resna stvar? »Ja, seveda je, toda na drugačen način kot politika. Politika je resna stvar za vse ljudi, poezija pa bolj za posameznika.« Vseeno bi te rad vprašal, kaj je zate politična pesem? »Če prav dobro premisliš, je v bistvu vsaka pesem politična. Odločilno je le, v kakšnem konceptu jo postaviš in s katerega zornega kota jo bereš. Sicer pa je vsaka razlag[a poezije absolutno dvomljiva zadeva. Poezija je individualna stvar, toda za to individualnostjo se skriva, hočeš nočeš, tudi politika, kajti vsak posameznik je celo proti svoji volji pahnjen v politiko. Vedno si predmet, objekt politike in s tabo vsi hočejo manipulirati, vsi se te hočejo polastiti.« Če pišeš, si avtomatično sooblikovalec življenja, družbe, torej na nek način tudi politično aktiven? »Dokaz je zdajšnje stanje. Vsi so že politiki, tudi formalno. Preko noči so ratali skoraj vsi pesniki politično angažirani. Prehodi iz ene sfere v drugo so lažji, kot se na prvi pogled dozdeva. Sicer pa pesem ponavadi bolj »ožigosa« kontekst sam, v katerega je vdelana, kot pa vsebina. Pomemben je, recimo, naslov pesmi. Če napišeš naslov Politična pesem, je potem njena nadaljnja vsebina skorajda irelevantna; vsak jo bo bral (in razumel) kot politično pesem. Poglej Prešerna - ena sama lirika, pa ga imamo vsi za glavnega narodobuditelja in političnega pesnika.« Toda ti si v času revolucionarnega vala, ki ga danes označujemo kot študentsko gibanje, takoj stopil na čelo, v prve linije. »To so seveda tudi leta, ko smo bili mladi. Če bi bil takrat starejši, prav gotovo ne bi bil tako udaren in direkten. Vedno pa sem se čutil le kot posameznik, individuum in ne kot del družbe, v kateri živim.« Kako se lahko individuum prilagaja drugim individuumom? »Oblik je na milijone, tudi krminalci so se, recimo, na svoj način prilagodili. Celo zelo originalno. Množica je lahko neprimerno bolj kruta od kakšnega posameznega zločinca. V masi, v veliki skupini ljudi, lahko pride do grozljivih dejanj. Če pogledaš kakšno nogometno tekmo, praznovanje ali zborovanje, je na koncu lahko veliko ranjenih, celo mrtvih, toda mase se nikoli ne tretira kot kriminalno. Jaz sem se kar dobro prilagodil -predvsem samemu sebi.« Generacija, ki ji pripadaš, je rušila tabuje in bila »nesramno« kritična do vseh civilizacijskih dobrin. Pisali ste silno angažirano in »jezno« literaturo. »Ja, bili smo jako poetični, toda kljub vsemu tudi politično aktivni.« Koliko pesniških zbirk si že izdal? »Prva je "Desperado tonic vvater", leta 1984 je izšla pri Lipi "Oj, božime tele dolince", tretja knjiga "Četverovprega za njene sanje" pa je izšla lani pri založbi Karantanija.« Bolj počasi gre na videlo... »Nekatere pesmi so bile stare tudi deset let, preden so bile knjižno reprezentirane. Tu bo nekaj narobe, mar ne? Če gledaš kronološko na proces ustvarjanja, bi morale pesmi sproti izhajati. »V šoli so nas učili, kako so bili umetniki včasih zatirani, pa se danes kaže ravno nasprotno, saj so še pod Avstro-Ogrsko dosti bolj hitro izdajali svoja dela.« Tako rekoč sproti... »Ja vsekakor bolj hitro kot mi, razen nekaterih, ki so stalno pri koritu.« Kaj pomeni biti pesnik dandanes, a ima ta poklic sploh še kakšen smisel? »Če hočeš biti pesnik, te mora priznavati ali občinstvo kot tako, kritiki, ali režim v katerem živiš. Imaš tri možnosti torej, jaz osebno, se mi zdi, sem najbolj uspel pri publiki, pri ljudeh, ki me vedno radi poslušajo. Sicer pa lahko rečem, da pesnik uspe pri kritikih in režimu, če se jim zna prilizniti in če ima primerna poznanstva. Tu so važni nekakšni stiki z odločilnimi osebami, mene pa to ni nikoli posebno zanimalo. Presedlajva na bolj posvetne teme. Kako ti uspe tako razmetano živeti? Vedno si kje drugje. »Ah, joj, to je improvizacija življenja. A kako mi uspe, ja, čisto vsega ne bi razkril, vmes so tudi kakšna mutna posla, ampak mislim, da je to zaradi tega, ker sem pač tak tip človeka. To izvira še iz otroških časov.« Si bil že kot otrok »razmetan«? »Ja, ker sem najmlajši. Starši so bili že stari, ko sem se rodil in bil sem zelo bolan kot dojenček. Kasneje so bili srečni, da sem preživel in so me kar razvajali. Še sedaj je v meni nekaj, da "ne volim imperativ''.« Kaj misliš, da je tisto usodno, odločilno, ki naredi nekega človeka za pesnika? »Ne vem, jaz ne poznam življenjepisov drugih, no tiste uradne že, ampak vprašanje je, koliko so ti življenjepisi realni, mislim pa, da na pesnika deluje vse: od staršev, okolja, sovaščanov oziroma smomeščanov itd., skratka, vpliva nate in na tvoj izraz, še pokrajina. Pesnik je produkt vseh teh delujočih faktorjev.« Kaj pa je sploh pesnik? A je to neka posebna institucija z avreolo drugačnosti, ali pa je to navaden človek, ki počne nenavadne reči? »Mislim, da je to čisto navaden človek, ki se je pač odločil pisati pesmi. To je kot vsak drug poklic, eden je mehanik, drugi šofer, nekateri smo pa pesniki, čeprav je treba priznati, da ni vsak zmožen tega dela. Po moje je to bolj stvar odločitve, odločiš se, pa je. Potencialno je to lahko vsakdo, a večina jih tega odločilnega koraka nikoli ne stori, toda ko si enkrat noter, si pa noter. Saj jaz bi se tudi lahko umaknil, kaj da ne, toda rad sem v tem poklicu. Razlogov za pesnenje je veliko: eni to počnejo zaradi preživetja, drugi zaradi ekshibicionizma...« Kljub temu se mi zidi, da je pesnik v očeh navadnih ljudi še vedno nekaj apriorno povzdignjenega, posebnega, celo večvrednega? »Vse to je le odnos sveta do pesnika, obratno pa te postavke ne držijo. Sam zase si čisto običajno bitje. Povsod živijo izstopajoči osebki, tako v mestih kot po vaseh, ki sploh ni treba, da so pesniki, pa so po svoje drugačni, nenavadni in zanimivi. To je še vedno romantično pojmovanje umetnosti in umetnikov. Ljudje se pač ne poglabljajo in se raje držijo znanih formul.« Imam še eno vprašanje. Vedno ko berem tvoje pesmi, me preganja dilema: ali je Feo ljudski, ali akademski pesnik? »Težko je govoriti o sebi. Meni se zdi, da drži kar oboje. Sicer sem preslab teoretik, da bi o tem razpravljal, toda glede pretirano akademske poezije imam pomisleke: obstajajo zelo filozofično in učeno obarvani pesniki, ki s svojimi »težkimi« pesmimi ponavadi prikrivajo kakšne svoje pomankljivosti. To je seveda težko dokazati, je pa velikokrat res. Meni osebno so bliže Japonci in njihov haiku, kot pa evropska tradicija. Enostavno čutim z njimi. Seveda nimam tiste teoretske podlage, o tem in če bi začel teoretizirati, bi mogoče nič ne mogel povedati o tej poeziji. Haiku pišem bolj iz čustvenih nagibov, zato tudi formo podredim samemu sebi in ne predpisanim obrazcem.« Pogovor pripravil JOŽEK ŠTUCIN vse ostalo je minljivo. V takšnem koh' tekstu razmišljanja pa se zastavi]4 vprašanje, problem pravzaprav, kako ta realni trenutek ohraniti, ga udejani' ti. Nedvomno je eno izmed možnih P°' magal za dosego cilja uporaba foto9' rafskega materiala, ki nastane v dol°' čenem trenutku. Fotografija, ki detet' minira prostor, čas, dogodek, oseb^ Božiču ne predstavlja zgolj izrazneg4 sredstva, marveč jo obravnava ozir° ma mu služi kot kroki; s čopičem P4' novi, oblikuje, kar je v danem trenu ku zabeležil objektiv kamere. h Osnovna značilnost slikarjevi zgodnjih del je zato izrazita natabj čnost. Zanima ga vsak najmanjši deta] Nova številka revije Fontana Izšla je šestnajsta številk3 revije za književnost in kultu-ro Fontana, ki so jo tokrat fi' nančno omogočili Skupščina občine Ajdovščina, Odbor z3 kulturo občine Koper, podjet' je Tomos in soustvarjale1-Fontana tako še vedno izpoj' njuje načrt, ki so si ga v uredništvu zastavili lani, da bo iz' bajala povsod tam, kjer bodo imeli posluh (in denar) za nje' no poslanstvo. Ob tržaški, idrijski in tolminski številki smo tako dob1' li še ajdovsko. Glavni uredn1^ je Danilo Japelj, odgovorna to številko pa sta Ivan Mer-molja in Ante Bačič Fratrič. Avtorji so pretežno iz N' dovščine oziroma njene okob ce, kar daje zvezku poseb® ^ lokalni karakter, ki pa je vse eno vsebinsko zelo bogat 1 raznovrsten, (jošt) upodobljenega, postavlja si princlP'er-mora biti delo v obratnem smislu fekcionistično opravljeno. Zaradi e. slika nastaja počasi, tudi po več in sa-cev se slikar zaustavi ob emnem mem problemu. |,0pi Efekti takšnega slikanja, °^. :e n1 uporabi barve (najčešče se omeJul jjr šest osnovnih akrilnih barv v slChu%0' tenzivnih tonalitetah) so trdo 0.,0bi vani liki in fugure ter ostra sv® e0 Občasni ekskurzi v konstrukti sil kjer Božič študira splošna razrn6 in napetosti likovne površine Pasijic4' jo slutiti, da ga omenjeni način ^po- nja ne zadovoljuje več. Sčasom3 javi dilema, kako doseči p0P° -j; n4' vendarle na sproščenejši, meb\Jjeifl4' čin. Ne odstopa od realnega o ^linja predmeta, želi biti jasen. mljiv, zato analizira lokalno pri' vpliv svetlobnega vira, ob tein F jyi4' čne odkrivati užitke impresion1 ggp4 ga nanašanja pastelnih tonov jtiilVf od drugega, s čimer ustvarja svetlobne snope, ki pričarajo .^giip mehkobe ter spreminjajo iaZP°pVal4 Tako je, kot bi svetloba izza slike in ne vstopala vanjo. ,n0sOv Vendar ga študij barvnih °a u0vtež redko zapelje. Vseskozi se en jbis* no posveča iskanju lika in.z? spr0^6 ke, ob tem pa vztrajno teži K nejši liniji ter zračnosti slik®- stva . Božičeve odslikave tenutk pi predstavljajo nekakšno sozVtj0J| k>/V' domišljijo, impresijo, realn04^ 'sv4t kljub vsemu posnemajo rea,jv, značilnih oblikah in dogajanj pgC MAJA JERMAN - BOG Sproščen pogovor z Aleksandrom Dubčkom v poslopju Horske službe na Nizkih Tatrah Vera v IVAN PETERLIN Ko sem se letos ob božičnih praznikih pripravljal na novo avanturo, .Q smučanje na Nizkih Tatrah na eskoslovaškem, si še zdaleč nisem Predstavljal, da me bo naključje jPravilo v stik s človekom-državni-°rn, ki se mi je v daljnem letu 68, redi moje mladostniške rasti, bole-? vtisnil v srce in se mi zarisal kot ‘nbol človeškega dostojanstva. * * * po napornem dnevu smučanje in Po še bolj napornem podvigu Previjanja obeh mulcev v posteljo, napoči končno trenutek, ko si lahko ot>Zen° Privoščiva cigareto. V veži, SKE^nr&l™90 posIo.pia HClR~ žif -PUZBE, kjer preživljamo bonih 1 ■ kopast' 50 postavljeni pepel-f v ,ln tam nikjer ne visi nesimpa-jjni napis »FAJČENJE ZAKAZA-jj ~~ kajenje prepovedano. T Y Polnem fizičnem in psihičnem takSU se sP.ustim v naslanjač in dorat °či radovedno švignejo sh »^Pravnika doma-šefa Horske fjnZ°e Jožka, ki nekam spoštljivo [n.e skozi vhodna vrata s smučka-jn prtljago novih gostov doma. 0d vežo stopa smučarsko-gorsko da^rnlj e ni gospod: njegov obraz -zQAe' .ostro zarezane poteze - , na-i 'Počesani sivi lasje, oster, naprej gleg™ nos in mil leP' iskren po- [)jjJ}9rid!« prišepnem, »saj to je ttCEK!« oriČ^da ne morem in ne morem kan ,niti pogleda in dokaj neoli- Tak uliim vant! tPi n*°i se toga zavem in postane v u<,.erodno. Rad bi vtaknil cigareto kaj 3' da bi sploh nekaj naredil, pa 2q~ /J0 mi je izgorela med prsti! Iz Pok j Z: me reši prav on, saj prijazno Pa^ma z glavo, stopi proti nama, *draliPOnudi ro^° ln Priiazno P°' Prf^da mu jo vesel stisnem in že iz ut iJZ mene: »Veste, mi smo sicer Pian,^' a pripadamo slovenski tUkojj' Osebno vas kajpak nisem 2e, l ■ srečal, a občudujem vse pote-liAfSto jih storili v življenju.« g°slo' Jz Palije sta, italijanska ju-$e r vena! Zanimivo je, kako lepo Dab^umemo. Zelo lepo!«, odvrne 0Prosr0hotnl očetovski nasmeh; s°bn ; Se' da morata pač s sinom v Z° m pozdravi. . 2q nji2,°' vsa vzhičena, gledava ttikjef P°tem se obrnem naokoli: kjer n nobenega spremljevalca, ni-stražgheista, nikjer kake osebne !sPrri>il[leie mi je Dubček razložil, da Stečpa ne mara...), i kinij71 po stopnicah in na pragu «om ' zatulim ostalim dopustni-'ie, v'renerjem ŠZ SLOGA: »Fan-SQfidpr n Rahutn Čač' Marko Kralj in Dušan WedQ;n 2 z,eno me pomilovalno po-“■ip, r' eden od njih pa vzdihne: sPfavj iz^f^eni kisik marsikoga Aipkq * * * *SkUšamDERDUBČEK! 'Tke, sp^miriti svoje notranje obijaj vP JU1 n me v trenutke nese n^nih ij? adeniška leta. Brez po-yzbrisnŽa\.izostrim v sebi slike, ,JetjQ slike tistega temačnega Mia svečntepa gvgusta, ko je kot h0g°čnn * Y.enj sami noči izgorela rePeneii e^a milijonov ljudi, ki so ae]e, novega življenja, ljudi mi je vseskozi dajala moč Marko Kralj in Dušan Bla-huta sta z veseljem in zelo vestno dokumentirala izredne trenutke, ki jih je skupina Slo-ginih trenerjev preživela z Aleksandrom Dubčkom na Nizkih Tatrah. Predsednik češkoslovaškega parlamenta se je z veseljem nastavil fotog-rafskemu objektivu v družbi slovenskih znancev. Fotografije dokumentirajo nekaj teh trenutkov, zadnja fotografija spodaj desno pa prikazuje smučišče v bližini poslopja Horske službe, kjer so bili na oddihu Slogini trenerji in kjer je preživel nekaj dni tudi Dubček. vedno nasmejani Aleksander Dubček. Nad upe, nad novo svobodo, nad veliko željo po drugačnem svetu, se je zgrnila tema. V eni sami noči so »prijateljske sile« z gigantskim nastopom tankov in orožja zadušile nežne in sveže klice po »drugačni« svobodi. Ljudje moje generacije so bili leta 68 stari od petnajst do osemnajst let. To so tista leta v človekovem življenjskem razponu, ko je mladostnik prepričan, da bo tudi sam soudeležen in prvi akter pri uresničevanju svetlih idealov kot so mir, svoboda, enakopravnost. To so leta, ko vsakršna krivica pusti v človekovi duši globoko rano in te presune. Leto 68 je bilo tudi leto, ko smo mladi vehementno obsojali ameriško intervencijo v Vietnamu: imeli smo polna usta parol proti ameriškemu imperializmu. In takrat tudi presunljivi posnetki in vesti vdora tankov Varšavskega pakta v Prago! V naših glavah, v naših debatah, v naših srcih se takrat pojavijo prvi globoki dvomi: je res imperializem samo prerogativa tega zahodnega, gnilega, pokvarjenega kapitalizma? Aleksander Dubček - lider češkoslovaškega ljudstva je v mojih očeh postal takrat junak: njegova odstranitev me je presunila in ranila. V spominu pa mi je ostal njegov veder, optimistični nasmeh in tega sem v sebi podzavestno skrival vsa leta. V moje prepričanje se je zarisal kot svetal simbol poštenega borca, ki je svojim ljudem ponujal svetlejšo prihodnost, a so mu to preprečili prav tisti, ki so bili pravzaprav poklicani, da kot apostoli uresničujejo evangelij na tem svetu. »Neverjetno! In prav ta Dubček je zdaj tu!« * * * Resnično imata planinski in sploh gorski svet svoje posebne zakonitosti: če si v hribih, izven vsakega turističnega vrveža, če preživljaš dopust v hiši, kjer si avtonomen, kjer nimaš že vnaprej določenega kuhinjskega menu-ja, kjer nisi sredi jezikovnega babilona, kjer ni prerivanja, kjer ni stalnega telefonskega brnenja v recepciji, kjer se lahko mirno premikaš v udobni trenerki, potem so take počitnice resnično blagodejni balzam za že zrahljani živčni sistem. V takem ambientu vlada mir; celo družinske debate zadobijo človeški epilog. Pogovori, kramljanja, debate, ko sonce že v prvih popoldanskih urah zaide in prepusti mesto mrzli noči, so živahne, a umirjene, predvsem pa zanimive, popoprane in nikakor ne konvencionalne. Tako nekako sem razmišljal v teh dolgih popoldnevih v topli in široki kuhinji, ko se je naša hišna skupnost srečevala na čaju ali kavici in se polna interesa zbirala okrog planinca-smučarske g a tekača Aleksandra Dubčka. Prav gotovo je danes prav malo političnih mož evropskega in svetovnega kova tako poučenih o naši slovenski - manjšinjski problematiki, kot je to danes on. Ko smo opazili, predvsem pa občutili, da nas posluša z veliko zavzetostjo in tenkočutnostjo, da nam postavlja povsem umestna in interesantna vprašanja, je iz nas kar vrelo. Jasno, da smo našo stvarnost obračali z vseh zornih kotov: gospodarskega, političnega, športnega, kulturnega. Primerjava s problematiko madžarske manjšine, ki živi na Slovaškem, je nastala spontano. Pogovor je povsem neprisiljeno prešel tudi na aktualnosti mednarodnega političnega dogajanja. Lanski gigantski premiki v vsej Vzhodni Evropi so le prevelik izziv, da ne bi takemu človeku, kot je Dubček, zastavljali tudi takih vprašanj. Vsakdo bi pričakoval, da se bo ob vsem tem človek, ki je leta in leta trdo plačeval svojo inovatorsko idejnost, ko je moral v prisilno pozabo, ko se je moral osramočen umakniti v najbolj neverjetno izolacijo, ob takih argumentih razživel, da se bo njegovo oko zaiskrilo ob omembi uzakonjenega dejstva, da je imel prav, da je bil po svoje prerok! Pa ne! Ob mojem vsebinsko izzivalnem vprašanju o tem, ali danes ne čuti v sebi klica utemeljenega revanša nad ljudmi, nad zgodovino, je Dubček s svojim tipičnim nasmehom, ki ga ima že itak vklesanega v svojem izrazu, odgovoril: »Še zdaleč ne mislim na nekaj takega. Veste, življenje je včasih čudno, stvari se stalno spreminjajo, nič ni trajnega. Sam nisem nikoli izgubil vere v svoj narod, nikoli nisem dvomil v to, da se bodo stvari prej ali slej zasukale drugače, da bodo ljudje razumeli. Eni dojamejo »klic« zgodovine prej, drugi kasneje. Če bi šlo v človeštvu za povračila, potem moram reči, da je svet prežet s konflikti, tudi vsakdanjimi, tudi osebnimi: po sistemu povračilnih ukrepov bi ljudje hodili okrog brez zob in slepi. To pa ni mogoče. Prav vera in prepričanje, da bodo ljudje razumeli, da bodo svoja gledišča spremenili, so mi dajali vseskozi moč, da sem vztrajal doma, da se nisem hotel umakniti iz domovine, pa čeprav sem bil z družino sam in osamljen, kar je bilo včasih zelo hudo!« Da! Vera v človeka in njegov razum, razsodnost. Vem, da vse do danes Dubček ni zatajil svojega prepričanja, da ostaja zvest svojim idealom in nazorom. V njegovih besedah in mislih ni občutiti najmanjšega sovražnega tona, nikakršne polemičnosti. V tem je mogoče veličina teh gigantov, ki obračajo kolo človeške zgodovine in pravzaprav ob takih priložnostih spoznaš, kaj je univerzalnost in kako majhen je ta naš »vsakdanji« človek. * * * Na predvečer svojega odhoda nam je Dubček priredil intimni družinski praznik. V dnevni sobi se je pojavil z belim in črnim vinom, ki ga je kar bahaško predstavil kot lastni domači proizvod, z domačo slanino in klobaso. Slogina družina se je kajpak proslavila z domačima poticama Markove in Marjove mame, ki sta tako dobili mednarodno priznanje, na mizi pa kajpak tudi niso manjkali sočni sicilski mandarini. Dinamični bratislavski odbojkarski trener Blahuta je čudežno staknil še domačo salamo in praznik se je ob prasketanju ognja v kaminu in ob božičnem drevescu prelil v resnično sproščen božični večer. Najprej so na vrsti krasni diapozitivi z gorsko tematiko, potem pa se v sobi razvije sproščena debata. Argumentov je nič koliko: Hanka, Dušanova žena pripoveduje o svojih smučarskih nastopih v svetovnem pokalu, mi pripovedujemo o našem športu, o naših sponsorjih, o naših dvobojih in našim športnim soočanjem z italijansko športno stvarnostjo, o naših denarnih zavodih, o množičnosti in kvaliteti naših pevskih zborov, o našem DIVADLU — Gledališču. Dubček z iskrimi očmi razmotriva vsakega; izredno pozoren je do vsakega, ki govori, sam vsakemu toči v kozarec in to skozi ves večer. Seveda je on center pozornosti, toda to ga nikakor ne moti, saj je povsem neprisiljen, sproščen, nasmejan, vseskozi interesanten. Ko ob dveh po polnoči vstane, se obrne do sina Petra in se od vseh poslovi z besedami: »Peter, poglej, koliko je ura! Pojdiva v sobo, prav gotovo bi radi šli naši gostje v posteljo!« * * * Dubček izjemoma, ob naši prošnji, pristane na spominsko fotografijo. »Zato, ker je bilo z vami, italijanskimi jugošlovani — pardon Slovenci! — zelo lepo! Že dolgo nisem preživel tako lepega ODPOČINO-KA — počitnic.« Še zadnje fotografije pred stavbo Horske službe, potem pa odhod z dolgo črno — uradno limuzino. Mahamo v slovo. Gledam za avtom, ki si utira pot v snegu. V meni se v hipu sproži val misli in čustev. »Da, res je bilo lepo. Enkratno!« V srcu čutim topel občutek, da sem se srečal s človekom, ki je prav gotovo eden bistvenih členov sodobne zgodovine in ki ga verjetno ne bom nikoli več videl... Na včerajšnjem slalomu svetovnega prvenstva v smučanju v Saalbachu Zlati količki Marca Girardellija »Oprezni« Tomba na nehvaležnem četrtem mestu Zmagovalec včerajšnjega slaloma za SP Marc Girardelli SAALBACH — Za Marca Girardellija se je svetovno prvenstvo v smučanju začelo po predvidevanjih, za Alberta Tombo pa ne. V slalomu, uvodni tekmi te močno zastražene bele manifestacije, je avstrijski »Luksemburžan« potrdil, da je trenutno v odlični formi, kar je nazadnje dokazal pred dobrim tednom z zmago v Kitzbiihlu. Eno leto po strahoviti poškodbi je Marc skupaj z očetom-trenerjem Helmutom odlično tempiral svojo pripravo, kar se mu je obrestovalo s prvo zlato kolajno na svetovnem prvenstvu. Povsem drugače je bilo z Italijanom Albertom Tombo. V začetku sezone se je proslavil z nekaj zmagami, kar je bilo zanj sila spodbudno po lanski klavrni sezoni. Zatem pa se je pri njem nekaj zataknilo.' Trikrat zapovrstjo je na slalomih za svetovni pokal odstopil, kar je, navsezadnje, pogojevalo njegov včerajšnji »svetovni« slalom. Kljub odlični štartni številki 2 je Tomba v prvem teku smučal dokaj oprezno, in to predvsem v spodnjem delu dolge in zahtevne proge. Bal se je za uvrstitev, kar pa ga je na koncu stalo kolajno: uvrstil se je na najbolj nehvaležno od vseh mest: četrto. Prav Girardelli in Tomba sta bila protagonista včerajšnjega slaloma. Tomba je uvodoma vodil, vse dokler se ni po sicer zelo površno pripravljenem slalomišču spustil Girardelli. Vodilni na lestvici svetovnega pokala je obšel vse pasti in tudi grbine, ki so že ob njegovem spustu (štartal je s številko 7) predvsem v spodnjem delu že načele progo; na cilj je prispel z 21 stotinkami naskoka nad Tombo. Prvi tek je za italijanske vrste dobro obetal. De Crignis je bil uvrščen na 6. mestu, Ladstatter je bil deveti. Povsem razočarani pa so bili Avstrijci: od štirih domačih smučarjev iz prve ja- kostne skupine sta bila med prvo petnajsterico uvrščena le dva: Stangassinger je bil peti, bivši svetovni prvak Nierlich pa šele dvanajsti. Po drugem teku so se Avstrijci vendarle bolj veselili od svojih južnih sosedov. Drugo progo je namreč zakoličil avstrijski trener, Slovenec Filip Gartner, in kaže, da je količke postavil prav po »okusu« svojega smučarja Stangassingerja. Le-ta se je namreč v veliko veselje tisočev navijačev ob progi prebil na drugo mesto, na koncu pa ga je prehitel le Marc Girardelli. V drugem teku je dosegel najboljši čas Norvežan Furuseth, ki pa je zabeležil v prvem prevelik zaostanek, da bi lahko še računal na zmago. Tomba je bil skromen (skoraj sekundo za Furu-sethom) in se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Girardelli je vnovčil lepo prednost iz prvega teka in z elegantnim smučanjem brez težav osvojil svojo prvo zlato kolajno na svetovnih prvenstvih. »To je moj največji uspeh,« je komentiral zmago Girardelli. »Doslej sem osvojil dve slalomski kolajni: srebrno in bronasto. Manjkalo mi je zlato. Zdaj sem uresničil še ta sen. Morda je na oko kazalo, da smučam brez problemov, a v resnici sem bil zelo oprezen, ker sem se bal izpada, saj je bila proga zelo grbasta in polna kucljev.« Alberto Tomba je bil razočaran: »Vse do kraja sem upal na zlato kolajno. S četrtim mestom nisem razočaran, a niti zadovoljen. V obeh spustih sem imel pred očmi tiste tri slalome, v katerih sem odstopil; prav zaradi tega sem smučal "z rezervo"«. Drugi tek se je slabo končal za preostala Italijana. Tako De Crignis kot Ladstatter sta padla in dobra skupinska uvrstitev »azzurrov« je splavala po... snegu. Tudi Jugoslovanom se ni pisalo bolje. Klemen Bergant je bil 23. z več kot 9 sekundami za zmagovalcem, Grega Benedik pa je bil 26 z desetse-kundnim zaostankom. S tem klavrnim nastopom se je Benedik tudi poslovil od aktivnega smučanja. Enajst let po prvem nastopu je jugoslovansko smučarsko reprezentanco zapustil še zadnji član nekdanje velike smučarske ekipe »modrih«’ ki so jo ob njem sestavljali Križaj, Strel, Franko, nesrečni Jože Kuralt in Petrovič. V svoji karieri je Benedik osvojil tudi zmago, in sicer v slalomu za SP na Jahorini. VRSTNI RED SLALOMA 1. Marc Girardelli (Luks.) 1'55"38, 2. Thomas Stangassinger (Avs.) 1’55"96, 3. Ole Christian Furuseth (Nor.) 1'56"00, 4. Tomba (It.) 1'56"24, 5. Fogdoe (Šve.) 1'57"25, 6-Bittner (ZRN) 1'57"48, 7. Bianchi (Fr.) 1'57"49, «• Jagge (Nor.) 1'57"83, 9. Roth (ZRN) 1'58"25, m Kjus (Nor.) 1'58''43, 11. Accola. (Švi.) 1'59"22, 12-Aamodt (Nor.) 1'59"43, 13. Mader (Avs.) l'59"5fc 14. Von Griiningen (Švi.) 2'00"52, 15. GstreiD (Avs.) 2'00"75. Luksemburg Avstrija Norveška KOLAJNE SP 1 0 0 Danes moški superveleslalom Danes bo na SP na sporedu moški supervel®5' lalom, v katerem je Girardelli spet favorit. 1^® Italijani bodo nastopili Ghedina, Runggaldier ) Alex Mair, med Jugoslovani pa Mitja Kunc 1 Jure Košir. Superveleslalom se bo začel ob 12-u ’ V košarkarskem Koračevem pokalu Uspeha bolonjskega Knorra in beograjske Crvene zvezde BOLOGNA — V predzadnjem nastopu četrtfinalne skupine A košarkarskega Koračevega pokala je Knorr iz Bologne z 88:68 (48:28) premagal šibki portugalski Ovarense in še lahko upa v uvrstitev v polfinale. V Beogradu pa je Crvena zvezda z 91:75 (49:40) premagala vodilnega v skupini B Paola iz Soluna. Danes zaostali tekmi A lige MILAN — Danes popoldne (14.30) bosta na sporedu zaostali tekmi 12. kola italijanske nogometne A lige med Sampdorio in Romo ter med Milanom in Piso. Za Milan je to priložnost, da se povzpe na drugo mesto, Sampdoria pa bi lahko dohitela Ju-ventusa in Parmo. Naslov zimskega prvaka Interja vsekakor ni ogrožen. Istočasno bo v Turinu tudi povratna tekma osmine finala za italijanski pokal med Torinom in Interjem, ki je v prvem srečanju v Milanu zmagal z 2:1. V četrtfinalu se bo zmagovalec pomeril s Sampdorio. Danes Grčija Portugalska za EP ATENE — V okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo bo danes v Atenah tekma med Grčijo in Portugalsko. Vojna v Zalivu grozi prireditvam RIM — V prihodnjih dneh bodo odločili, kaj in kako z nekaterimi športnimi prireditvami, ki jih ogroža vojna v Zalivu. Že so odložili sedem dvobojev prvega kola za teniški Davisovo pokal, možno pa je, da bodo tekmovanje sploh odpovedali. Isto velja tudi za Sredozemske igre, ki bi morale biti v Atenah od 29. junija do 12. julija. Bosim' novi trener košarkarjev Emmezeta VIDEM — Videmski košarkarski prvoligaš Emmezeta je včeraj zaradi slabih rezultatov moštva odslovil trenerja Piccina in ga zamenjal z 42-letnim Paolom Bosinijem. Na teniškem prvenstvu Avstralije podvig Jane Novotnc Steffi Graf izločena! MELBOURNE — V -četrtfinalu ženskega turnirja na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije za Veliki slam je prišlo .do prvega velikega presenečenja. Cehoslovakinja Jana Novotna, nosilka 10. skupine, je namreč po ogorčenem boju premagala prvo igralko sveta Steffi Grafovo. Odkar'Novotno trenira Hana Man-dlikova, dvakratna dobitnica avstralskega turnirja, je veliko napredovala in njen včerajšnji podvig ne gre pripisati slabi igri Nemke, ki je med drugim v prvih dveh nizih nadoknadila zaostanek 1:4, oziroma 0:4. Novgtna se bo v polfinalu pomerila s Španko Aranfxo Sanchez (št. 6), ki je nepričakovano izločila 4; nosilko Argentinko Gabriello Saba-tini. V zadnjih dvobojih s Španko je Sabatinijeva vedno zmagala, a tokrat očitno ni bila v pravi formi, saj je redkokdaj napadala, medtem ko je Sanchezova mnogo točk dosegla ob mreži, kar je zanjo dokaj neobičajno. Veliko lažje se je v polfinale uvrstila Jugoslovanka Monika Seleš. V dvoboju s 16-letnim nemškim Jana Novotna je presenetila upom Anke Huber (edina nenosilka skupine, ki se je prebila do četrtfi- nala) je izgubila prve tri igre, dat0 pajdo konca srečanje le še eno. ^ Prihodnii nasnrbtnik Seleševe zanj a odpravil, pine Bolgarko Katerino Maleevo. Včerajšnji četrtfinalni izidi: Novotna (CSFR) - Graf (ZRN) nbj 6:4, 8:6; Seleš (Jug.) - Huber (Zp1 6:3, 6:1; Fernandez (ZDA) - 1$. Maiea va (Bol.) 6:3, 6:2; Sanchez (Šp.) " 5 batini (Arg.) 6:1, 6:3. - p. Polfinalna para: Novotna - ‘:,a chez; Seleš - Fernandez. ,aS. Dvojice moški (četrtfinale): Ba..nC( ones (VB/ZDA) - Brown-Oostw(» Jones (vn/z.u/\i - Brown-w^--te (VB/Niz.) 6:3, 6:4, 6:4; Davis^g, (ZDA) - Garrow-Pearce (ZDA) -j. 4:6, 6:3, 6:3, 8:6; Woodbridge-WO°, forde (Avstral.) - Masur-Stolterjb. UlT* (Avstral.) 7:6, 3:6, 6:3, 6:1; P. Nc^;. roe-Wheaton (ZDA) - Rigle"^ Stich (ZRN) 7:6, 6:3. £e. Danes zjutraj so na vrsti moški trtfinalni dvoboji. Prpič se bo PPcn-ril z Lendlom, Caratti pa s P. Mc roejem. V nedeljo v 8. kolu moškega rokometnega prvenstva C lige Naši zadovoljni s točko KRAS TRIMAC - OUARTO D ALTINO 18:18 (10:10) KRAS TRIMAC: Klinc, Rossi, Milič 8, Raseni 4, Muran, Kralj 1, Ober-dan 1, Doljak, Skerk, Brissi 3, Fonda 1. Krasovi rokometaši so proti Quar-tu d'Altinu sicer jurišali na zmago, glede ha potek dogodkov na igrišču pa so lahko zadovoljni tudi z remijem. V prvem delu igre se gostje niso izkazali za nevarnega nasprotnika in naši so še dajali vtis, da bodo nasprotnika uspeli nadigrati. Krašovci so prvi povedli in prednost nekaj časa uspešno branili, dokler niso zagrešili nekaj napak, ki so omogočili igralcem iz Quarta, da so izenačili pred zaključkom prvega polčasa. V drugem delu igre so naši zaigrali dokaj zmedeno v napadu in tako zapravili možnost, da bi spet prešli v vodstvo, medtem ko je to uspelo nasprotnikom. Krasova ekipa se je znašla v težavah in kljub dobri igri v obrambi so naši še vedno zapravljali preveliko žog, da bi lahko spet obrnili rezultat. Tako je poraz že zgledal neizbežen, ko So le dve minuti pred zaključkom tekme nasprotniki vodili z 18:15. Naši so tedaj zaigrali na zadnjo karto, ki jim je še preostala in začeli z agresivnim presingom. Poteza je odlično uspela, saj je sprememba ritma igre očitno zmedla goste, ki niso znali ohraniti žoge v svojih rokah. Krašovci pa teh žog niso zapravili in so izenačili le nekaj sekund pred končnim žvižgom. Med Krasovimi igralci je bil tokrat najboljši Raseni, vidni pa sta bili odsotnosti Kozloviča in Costan-za. Slednji ne bo stopil na igrišče še mnogo časa, saj je njegova poškodba hujša, kot se je sprva mislilo. (Pjotr) OSTALI IZIDI 8. KOLA Cividin - Oriago 33:16; CUS Udi-ne - Nardi 28:17; Jolly - S. Donh 26:21; Tassina - Fides 26:26. LESTVICA CUS Udine 14 7 7 0 0 155:96 Cividin 14 7 7 0 0 185:136 Jolly 10 7 5 0 2 141:131 San Dona 8 7 4 0 3 136:140 Kras Trimac 7 7 3 1 3 146:139 Ouarto 6 8 2 2 4 149:151 Fides S. Vito 6 7 2 2 3 144:154 Nardi 6 7 3 0 4 146:162 Tassina RO 5 8 2 1 5 137:156 Mestrino PD 4 7 1 2 4 124:141 Oriago Dolo 0 8 0 0 8 139:169 PRIHODNJE KOLO (26.1.) Oriago - Kras; Fides - Nardi; CUS Videm - Jolly; S. Dona - Cividin; Mes-tirno - Tassino; Ouarto d'Altino prost. Zenska C liga Šesta zaporedna zmaga krasovk GONARS - KRAS 18:25 KRAS: Calzi, Simeone 14, Natural 7, Caterina Marzetti, Teresa Marzet-ti 1, Bizjak 1, Jagodic 2, Kozlovič, Foschini. V zadnjem kolu prvega dela letošnjega prvenstva so se Krasove rokometašice ponovno izkazale, saj so dosegle že 6. zaporedno zmago in so zato še nepremagane na samem vrhu lestvice. Nedeljska igra ni bila posebno navdušujoča. Dekleta so prišla kmalu v vodstvo, vendar s počasno igro, tako da so jim bile nasprotnice ves čas za petami. Mogoče je bil razlog v tem, da so nastopile v okrnjeni postavi zaradi lažjih poškodb, po večdnevnih pripravah v Izoli. Sam trener računa na to, da bodo kmalu v pravi formi za zahtevnejše tekme, ki jih še čakajo v povratnem delu prvenstva. Po odmoru so krasovke obdržale prednost in jo tudi nekoliko povečale, tako da so si že ob začetku drugega polčasa zagotovile zmago. Ponovno se je izkazala Barbara Simeone, ki je s 14 zadetki povedla Krasovo ekipo ekipo do zmage. V soboto, ob 18. uri, bodo naše ponovno nastopile na tujem igrišču, in sicer proti ekipi iz Pregone, ki so jo na prvi letošnji tekmi visoko premagale. VESNA Za naslov odbojkarskega pokrajinskega prvaka Danes prvi polfinale mladink med Borom Friulexport in Bregon* Drevi bo na stadionu 1, maj v Trstu s pričetkom ob 19.30 prvo polfinalno srečanje odbojkarskega prvenstva mladink med Borom Friulexportom (zmagovalcem A skupine) in Bregom (drugi v B skupini). V drugem polfinalu bo Sloga Koimpex šele v nedeljo zjutraj igrala proti ekipi CUS. 2. ŽENSKA DIVIZIJA BOR FRIULEKPORT - LE VOLFI A 1:3 (15:8, 7:15, 12:15, 10:15) BOR FRIULEKPORT: Jurkič, Ma-molo, Fischer, Orlič, Debeljuh, Milič, Pincin, Frassinelli. Borovke so svoj drugi nastop opravile že dan po prvem in spet so bile prisiljene položiti orožje, čeprav jim je tokrat vsaj uspelo iztržiti nasprotniku niz. Treba pa je reči, da je zmaga mnogo starejših in bolj izkušenih igralk ekipe Le Volpi povsem zaslužena, kajti pokazale so bolj izdelano igro, medtem ko so plave redkokdaj izpeljale kako nevarno akcijo. Tudi ta tekma je pokazala, da bodo morale borovke še veliko trenirati, če bodo hotele doseči zadovoljivo raven igre, vendar pa jih poraz ne sme preveč demoralizirati, kajti navsezadnje bi z malo več samozavesti že tokrat lahko dosegle boljši izid. (Igor) DEKLICE VIRTUS - BOR FRIULEKPORT A 2:3 (4:15, 15:0, 15:11, 7:15, 7:15) BOR FRIULEKPORT: Ažman, Gre-gori, Flego, Neubauer, Legovich, Vitez, Faimann, Čok, Vodopivec. To, da so nepremagane ]°ox0ep-tudi v povratni tekmi premagal® ^ po Virtus, ni nobeno posebno Pre(jrlI . PSNE: Sežana - Bor A 10:5. ^OSTi kLEVE: Bor A - Sežana 10:6. R0ŠARr^ETI: Sežana - Bor A 10:4. ?°ravarska tekma. . H U°v, Ul£akič 10' Dodič 6, Abram 8, 2- Hop ?r’ Vodopivecf Tomšič, Pe-^orbatti, Hrovatin, Ber- i^SčFloridan 2’Ražem' št°- KipTAFE?f ' B°R B 5:2 UDTl Z nrUKontovel • Bor B 1:0. In c' ^BTt Kontovel - Bor B la* PKOsti ^EVE: Bor B - Kontovel Vnf k°ŠARK A?TI: Kontovel - Bor B 8 in' Bor r Barska tekma: Konto-2 Doljak r č 3' KONTOVEL: Grilanc P^Nial, {Šušteršič 6, Budin, Semec, S;;c«»n» TJ- B,0R B: stanit i0 Q1 otrieni t' Kazem 1- gQL,.ekipa 510'. da za vsako dobljeno ,oer,er,° koN?16 po eno točko, za h°šarkarsko tekmo pa tri VaJ^INA^1 n1 P? 3 KOLIH Brea in i?0r ^ *n Sežana 4; Di- ^eu^A B Ko1^0-r Bor B 0Kontovel 6; Sokol 4; d,J februar° te9a turnirja bo na spo-Uarla v Nabrežini, (bi) !*rvenstvo dečkov Kontovelci zanesljivo Ni SMOVe/^S1 103:79 149:26) (Z2), Ri2^Pad°ni 13 (1:2), Spa- Starc: 2<(oa 11 (l-ii/t.6 (°:2)' Rastja 9 *-Kohti0:2)' Škerk Starc 1 (1:2), B. Plju "a Mer so „ 47 (Z18). 2a9,rab ennPr0tl. solidnemu Po9-9°$te s^uženo SnSVoiih najboljših te- vi^čHo Ze 0 zbrannrem^gali trdožive B0hvniit.l9r°, tak-, a P.ozrtvovalno in ttlad kat1 Prav vsoda tokrat treba erirni Se . naše košarkarje, le' ob običajnih Spa- donija in škerka, še posebno izkazal Spacal. Končni izid je verjetno prestrog z gosti, ki so nudili Kontovelcem precejšen odpor, naši pa so tokrat zares igrali odlično, tako da o zmagovalcu ni bilo nikoli dvoma. SOKOL - SANTOS 104:105 (58:45) SOKOL: Širca 25 (3:11), Vidoni 2, Masten 1 (1:2), Peric 11 (1:2), Umek 18 (2:9), Taučer 47 (1:4). ON: Sokol 29, Santos 29. PM: Sokol 8:28, Santos 16:41. Sokolove! so na tekmi z zadnjeuvr-ščenim moštvom nastopili v okrnjeni postavi. Po prvi četrtini, v kateri sta si bili moštvi enakovredni, je Sokol zaostajal le za točko (27:28), v drugi četrtini pa so sokolovci z dobro igro v napadu povedli, prednost večali in zaključili prvi polčas v vodstvu z rezultatom 58:45. V tretji četrtini so sokolovci z dobro obrambo obdržali prednost iz prvega polčasa, v zadnji pa sta sodnika spremenila kriterij sojenja, saj sta začela enosmerno dodeljevala osebne napake Sokolovim igralcem. Štiri sekunde pred koncem sta namreč bila prisiljena prekiniti tekmo, saj je za Sokolove barve ostal na igrišču le Valter Masten, kateri pa je prav tako imel štiri osebne napake. (A. Pertot) OSTALI IZIDI 9. KOLA: Bor - SGT 94:75; Stefanel - Barcolana 142:12; Lat-te Carso - Don Bosco 45:134. LESTVICA: Stefanel in Don Bosco 16; Bor in SGT 12; Kontovel 10; Poggi 8; Barcolana 8; Sokol in Ricreatori 4; Santos 2; Latte Carso 0. Prvenstvo »propaganda« Na startu tudi tri naše ekipe Ta konec tedna se bo pričelo še eno mladinsko prvenstvo, in sicer »propaganda« za letnike 1978 in mlajše. Letos se je za to prvenstvo prijavilo 15 ekip, ki jih je košarkarska zveza razdelila v dve skupini. V tej ligi nastopajo tri naše ekipe, in sicer Breg (skupina A) ter Bor in Polet (skupina B). SKUPINA A: Radioguattro, Don Bosco B, Latte Carso, Poggi Basket A, Ricreatori, San Marco, Breg. Brežani bodo svojo prvo tekmo igrali v nedeljo, 27. t. m., ob 11.30 v telovadnici v Ul. Frescobaldi proti ekipi Poggi A. SKUPINA B: Scoglietto, Bor, Poggi Basket B, Barcolana, Don Bosco A, Polet, Santos, Fincantieri. Obe naši ekipi bosta igrali v soboto, 26. t. m., Bor bo igral na stadionu »Prvi maj« v Trstu ob 15.00 proti Fincantie-riju, Polet pa ob 15.30 v Repnu proti Don Boscu A. Danes skupni trening za letnike 1978/79 V organizaciji ŠZ Jadran bo danes ob 15.30 v Repnu pod vodstvom ljubljanskega strokovnjaka Petra Brumna skupni trening za košarkarje letnikov 1978/79. Trening bi moral biti v soboto, zaradi zasedenosti telovadnice pa bo da- Naše enajsterice v mladinskih nogometnih prvenstvih na Tržaškem Zmagi Primorja in Zaije S prvenstvenega srečanja začetnikov Primorje - Domio. (Foto Magajna) UNDER 18 FORTITUDO - BREG 2:0 PRIMORJE - DOMIO 1:4 OSTALI IZIDI Olimpia - Campanelle 0:1, Azzurra - S. Nazario 0:3, Chiarbola - Opicina 1:1, Cos-talunga - S. Andrea 2:2. Edile Adriatica je bila prosta. LESTVICA Muggesana in Chiarbola 20 točk, S. Andrea 19, Costalunga in Fortitudo 16, S. Nazario 15, BREG, PRIMORJE, Monte-bello in Domio 14, Opicina 12, Edile Adriatica 11, Campanelle 10, Olimpia 4, Azzurra 1. PRIHODNJE KOLO Olimpia - Azzurra, Campanelle - Chiarbola, S. Nazario - Montebello, Opicina - Fortitudo, Muggesana - Costalunga, BREG - PRIMORJE, S. Andrea - Edile Adriatica. Domio je prost. NARAŠČAJNIKI PRIMORJE MANDINGO CAFFE' - CAMPANELLE 3:0 STRELCI: Savi v 2. min., Kristjan Pahor v 22. min., Emili v 34. min. PRIMORJE: Ciacchi, Puntar, Aldo Pahor, Savi, Gherbassi, Natalicchio, Emili, Štolfa, Kristjan Pahor, Sardoč, Digovich, (Franza). Igro je ovirala močna burja. V prvem polčasu so naši igrali proti burji, zardadi česar je bilo zelo težko, da bi ustvarili kako večjo priložnost. V drugem delu se je položaj na igrišču precej spremenil. Rdeče-rumeni so zaigrali odločneje. Prvi zadetek je realiziral Savi s pomočjo bur-je neposredno s strelom iz kota. Reakcije gostov praktično ni bilo. V tem delu so imeli naši največ priložnosti. Premoč je zasluženo konkretiziral Pahor, ki je realiziral po dolgi podaji Savija. Omeniti velja še priložnost Štolfe in Puntarja. Tretji zadetek je padel tudi tokrat po predlož-ku Savija, ki ga je Emili izkoristil na najboljši način. Pohvalo zaslužita Savi in Sardoč, ki igrata zelo požrtvovalno in sta dejanska stebra Vukotnikove enajsterice. (maxi) ZARJA ADRIAIMPEX - FORTITUDO 0:2 (0:1) ZARJA: Plehan, Savron, Doz, Castella-no, Martingano, Ugo, Nacson, Ingio, Dili-ca, Vremec, Moreu, Kariš, Čok. Tekma je bila do 35. minute prvega polčasa izenačena, tedaj pa je prišlo v kazenskem prostoru Zarje do naivne napake. Nasprotnik je tako povedel. Po prejetem golu se je Zarja prebudila in z Ingiojem resno ogrozila nasprotnikovo mrežo. V drugem delu tekme, takoj po začetku, se je zopet izkazal Ingio, toda tokrat je žal zadel prečko. Zarja Adriaim-pex je imela še druge priložnosti, vendar jih ni znala izkoristiti. Deset minut pred koncem je prišlo do prekrška naših tik ob črti kazenskega prostora. Po prostem strelu se je živi zid nekoliko premaknil in žoga se je neusmiljeno zakotalila v mrežo na nasprotni strani vratarja. Kaj bi rekli o prikazani igri naših? Mnenja so si lahko deljena. Postava na terenu je bila sicer ošibljena zaradi odsotnosti nekaterih nenadomestjivih igralcev, kljub temu pa so skoraj vsi pokazali določen napredek v primerjavi s prejšnjimi nastopi, (rest) BREG - ZAULE RABUIESE 0:1 (0:0) BREG: Bajec, Čuk, Črt Rapotec, Lauri-ca, Reia, Švab, Strain, Mauri, Gropazzi, Pavletič, Švara. Sreča tudi tokrat hi bila na strani Brežanov, saj so gostje dosegli zmagoviti zadetek prav v zadnji minuti igre. Tekma je bila povsem izenačena, morda pa bi lahko domačini celo iztržili obe točki. V prvem polčasu so namreč ves čas napadali, večkrat so ogrozili nasprotnikova vrata, žoga pa ni hotela čez belo črto. V drugem polčasu so imeli gostje terensko premoč, kajti burja jim je pihala v hrbet. Resnejših priložnosti niso imeli, saj Bajec, ki je nadomestil bolnega Ra-potca, ni imel velikega dela. V zadnji minuti pa so Žaveljčani povedli neposredno s kota in si zagotovili zmago. (Luka) OSTALI IZIDI Olimpia - Chiarbola 3:0, CGS - Opicina 3:2, S. Luigi - Costalunga 4:2, S. Andrea - Don Bosco 6:0, Portuale - Domio 2:0. LESTVICA Olimpia 26 točk, S. Luigi 25, Chiarbola 22, CGS 21, Zaule 20, PRIMORJE 18, Costalunga 17, BREG 15, S. Andrea 12, Portuale 11, Opicina 10, ZARJA in Don Bosco 9, Campanelle in Fortitudo 7, Domio 6. PRIHODNJE KOLO Fortitudo - Domio, Portuale - Don Bosco, S. Andrea - Costalunga, S. Luigi - Opicina, CGS - Zaule, BREG - Chiarbola, Olimpia - Campanelle, PRIMORJE -ZARJA. ZAČETNIKI Skupina A PONZIANA A - PRIMORJE 0:0 _ PRIMORJE: Husu, Sardo, Milič, Braini, Šušteršič, Bukavec, Šemec, Pertot, Ber-gagna, Furlani, Lovrečič, Gruden, Milia-ni. Rdeče-rumeni so proti solidni enajsterici Ponziane zasluženo osvojili točko. V prvem polčasu ni bilo večjih priložnosti. Rahlo premoč so le imeli domačini. V drugem delu so gostitelji začeli takoj napadati. Solidni Husu pa ni imel prevelikega dela. Naši so imeli dve dobri priložnosti z Bergagno in Pertotom, ki pa jih niso izkoristili. Točka je navsezadnje zaslužena. Pohvalo zasluži vsa ekipa. (maxi) OLIMPIA - ZARJA ADRIAIMPEX 0:2 (0:0) STRELCA: Lorenzi in Čurman. ZARJA: Gregori, lozza, Martini, Racman, Tence, Domio, Čurman, Lorenzi, Ota, Šik, Urdih. Ekipa začetnikov Zarje, ki je sestavljena iz mladih igralcev Brega in Zarje, je tokrat poskrbela za prijetno presenečenje in zasluženo osvojila obe točki proti enakovrednemu nasprotniku. Presenetili so predvsem glede igre in prvič so prikazali dopadljivo skupno igro, s katero so večkrat ustvarili zelo nevarne napadalne akcije. Do tega je gotovo prišlo, ker je trener Ražem precej spremenil vloge posameznim igralcem na terenu, kar se je popolnoma obrestovalo. Pozabiti pa ne smemo, da gostitelji niso bili nepremagljivi. (P. B.) OSTALI IZIDI Chiarbola - Muggesana 5:0, Domio -Altura 0:0, Opicina B - Portuale 0:5, Son-cini A - Fulgor 7:0, Esperia - S. Andrea 0:1. Fortitudo A je bil prost. LESTVICA Portuale 25 točk, Soncini A 23, Fortitudo A 21, Ponziana A 20, S. Andrea 18, Domio, Chiarbola in PRIMORJE 13, S. Sergio 11, Opicina B 10, ZARJA 8, Altura 7, Esperia 5, Fani 3, Muggesana 2. PRIHODNJE KOLO S. Andrea - Fortitudo A, ZARJA - Esperia, Fulgor - Fani, Portuale - Soncini A, PRIMORJE - Opicina B, Altura - Ponziana A, Muggesana - Domio. Chiarbola je prosta. NAJMLAJŠI SERVOLA - PRIMORJE 0:3 (0:1) STRELCI: Passelli, Širca in Sardoč iz 11-metrovke. PRIMORJE: Emili, Pahor, Rebula, Sardoč, Guštin, Zangari, Passelli, Ostrouška (Turk), Širca, Kuk, Husu. Proti skromnim Skedenj cem so rdeče-rumeni zmagali brez večjih težav. Držali so vajeti igre v rokah skozi vso tekmo, domačini pa niso bili nikoli res nevarni, saj je Emili le nekajkrat posegel na strele izven kazenskega prostora. Prosečani so imeli še največ težav z burjo, saj so izgubili,veliko žog po nepotrebnem in to predvsem v drugem polčasu, čeprav jim je burja pihala v hrbet, so le stežka zaigrali uigrano. V prvem delu je zadetek dosegel Passelli, ki je z desnega krila prodrl v kazenski prostor in z diagonalnim strelom premagal vratarja. V drugem delu pa sta bila uspešna še Sirca, ki je po predložku Zangarija spretno preskočil vratarja in podvojil, ter Sardoč, ki je uspešno izvedel 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil po prekršku z roko v kazenskem prostoru. (Š. M.) ŽELITE IMETI DNEVNIK DOMA, ŠE PREDEN SE PREBUDITE? ŽELITE BITI O VSEM OBVEŠČENI ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ? Sl ŽELITE VESTI, KI JIH DRUGI ČASOPIS] NIMAJO? STE KDAJ POMISLILI, DA BI SE NAROČILI NANJ? Dnevnik vam vsak dan že zgodaj zjutraj lahko prinese raznašalec, zato ne odlašajte in se naročite! ... dobro jutro vam želi Ne odlašajte. Prednaročninska cena 200.000 lir velja samo do konca januaija-Pohitite torej z vplačilom v slovenskih bančnih zavodih ali pri raznašalcih in Primorski dnevnik bo postal vaš vsakodnevni prijatelj in informator.