PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Af\ 1« Abb. postale I gruppo - tena 4U IIT Leto XX. St. 193 (5876) TRST, petek 28. avgusta 1964 PRED ZAČETKOM OBNOVE POLITIČNE AKTIVNOSTI V DRŽAVI Delno poslabšanje Segnijevega stanja? Nenni o svojih odnosih s Togliattijem «Vsekakor se lahko sodi, da je bila Togliatti jeva osebnost tako važna in kompleksna, da bo po njem KPI drugačna» - Prihodnja seja vlade bo v ponedeljek - Brežnjev pri Mer zagori daj ti pJ* J® k temu argumentu d<£ Mltičp0 enf8a: da je bil Badoglio ST Ja^ V3eh nBjman^ - se s temi njegovimi Bacili,™ dWinJ*l: zame je bil leteli?« ,ne sarno politično nespre-llbei det.if!Svei tudi nevaren. Ni Polltlfni™ sko nobenega doslednega PothrnSf* mnenja, s katerim bi m Pa i‘i»mi® akcije, po drugi strasti, ki Rt5al.fwbo'* skrlval dve realno-niStvo irfi3,1 obe nevarni: namest-čet, ti ™ Prisotnost angloamerišklh Je *eln ?? Predstavljale element, ki 13; r° IvanLi61?, za80varjal kandidatu-y*tonii«a Sonomija, čeprav nisem bilazame SJoei8°y° vlad0- T^rat je da sem JltJyažnetša naloga v tem, fecijo soSifn^U?* moderno organi-'* v stl,ene stranke, ki je bl- VS«1 s KPI na tem pod-v Vel*kl zamudi«. iP®aoP!et £fnnli da Je ‘8 To?Uat- &mna vsetmMSeH ^ * * * * vPraSanJa. ki so Jnadaliev?}“ delavskemu gibanju bUl nikoif »aV “Nai|nl sestanki niso 1)4 -bani J,,0 ^tevlliri, prav gotovo ‘o misiiip0g°stl kot bi se na splošnih prjrt.fMn°gi so si v zadnjih vfak (knd^aV.1J?11' d8 sft sestajava v,dela gv«otl ^utra do večera. Toda 878 *e samo, kadar Je bilo potrebno obravnavati politična vprašanja. če bi moral izraziti celotno sodbo o Togliattijevi politični akciji, bi dejal, da je bil njegov prispevek absolutno odločilen — čeprav deloma kritike vreden — v tisti politični zgodovinski zelo delikatni fazi, ki je sledila takoj po fašizmu: v trenutku, ko so obstajali vsi psihološki in sentimentalni razlogi, da se v delavskih strankah ponovno rodi komunistični maksimalizem tipa leta 1920, ki bi imel za našo državo pogubne posledice in bi nas pripeljal do spopada z Anglo-američani, kot se je to zgodilo prav tedaj v Grčiji.« «Vedno sem menil — piše dalje Nenni — da je linija, ki jo Je takrat izbral Togliatti, bila v skladu z modernim razvojem delavskega razreda, njegovim potrebam in tedanjim interesom. Tisto pa, česar RIM, 27. — Kot kažejo včeraj šnji in današnji zdravniški bilteni o poteku bolezni predsednika republike Segnija, se zdi, da ®e je njegovo stanje od včeraj popoldne nekoliko poslabšalo. V tem smislu objavljajo danes popoldne dnevniki tudi naslove na Prvih straneh, čeprav z vprašajem. Nocojšnji bilten, ki so ga Podpisali zdravniki Challiol, Fontana in Giunchi po pregledu bolnika ob 19. uri, ki le trajal eno uro, pravi, da je »predsednik republike prejšnjo noč nekaj ur počival, zjutraj in oopol-*hte pa je lahko prejel hrane«. < ki je izšla danes, tra nJ? ,zel° zanimiv članek Pie-kojni ^ooiJa o svojih odnosih s po-delnn Togliattijem. Članek je dansu Potisnil že današnji popolni ni ki jo je Italija tega!?« -a .Proti nacistom; poleg m storil v naslednjih letih in predvsem po zrušitvi stalinskega mita, je napor, da se potegnejo ideološke in politične posledice, ki so izhajale, iz te njegove postavke. Načelo hegemonije, ki ga je vodilo tako v notranji organizaciji lastne stranke kakor v odnosih z drugimi političnimi silami, pa je po mojem mnenju prav tisto, čemur bi se morali komunisti odpovedati. Lahko se doda, da bodo morali komunisti to prej ali slej storiti z vsemi posledicami glede doktrine in politike, razen če ne bodo podlegli sugestijam ali spodbudam iz leta 1919. Vsekakor se lahko sodi, da je Togliattijeva o-sebnost tako važna in kompleksna, da bo po njem — in po kritiki, kateri bo podvržen, ko bo prenehalo žalovanje — KPI drugačna: pri tem pa se seveda ne more reči, v kateri smeri se bo razvijala, ali v smeri večjega odprtja za tisto, kar se danes imenuje »revizionizem«, ali v smeri, ki je ravno nasprotna.« «V prvem primeru — zaključuje svoj članek Nenni — bi perspektiva delavske enotnosti po preteku desetletij lahko zbrisala posledice razkola iz leta 1921, ki je tako zelo škodoval delavskemu gibanju v naši deželi in številnih drugih deželah. V drugem primeru pa bi bila dokončno likvidirana možnost upoštevanja komunistične moči v demokratični borbi za sodelovanje delavcev pri vodstvu družbe in države, za izvajanje o-blasti ob spoštovanju in krepitvi individualnih in kolektivnih svoboščin.« Pred tem pa omenja Nenni v svojem članku doslej malo znano Stalinovo pismo republikanski španski vladi, ki ga je v Španijo prinesel Togliatti med tedanjo vojno. To pismo je namreč vsebovalo trditev, da «je mogoče u-resničiti zelo napredno socialistično družbo tudi po parlamentarni poti«. «To je tista direktiva, ki ji je sledil pozneje v Italiji Togliatti po vojni,« pripominja Nenni in dodaja: «Toda trenutek je bil skrajno težaven in mučen — maj leta 1937 — ko so to direktivo demantirala dejstva, ki so globoko pretresla vest socialistov in demokratov.« Kolera na Japonskem in v Singapuru TOKIO, 27. Japonsko ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da je na področju šiba umrla ena oseba za kolero ter da so odkrili še en primer te bolezni. Zaradi tega so izolirali 83 oseb. Tudi iz Singapura javljajo, da so odkrili pojav kolere. V bolnišnico so sprejeli 43-letno žensko Zaradi tega so področje Singapura razglasili za okuženo področje. Zaradi teh primerov kolere je zavladala na vsem svetu vznemirjenost zaradi bližnjih olimpijskih iger v Tokiu. Na Japonskem so blokirali celo četrt Tokia, nad mestom pa letijo helikopterji, ki spuščajo na u-lice cele oblake razkuževalnih sredstev. V Jokohami, kjer je živela prva žrtev kolere, so na področju mednarodnega letališča in pristanišča cepili 200.000 oseb. O-limpijski odbor je sklenil, da se mora cepiti vse osebje. Zaradi teh primerov kolere so na vsem svetu, zlasti pa v pristaniščih in na letališčih odredili izredne varnostne ukrepe. V Parizu je zdravstvena služba na letališču Orly sporočila, da bo od jutri dalje zahtevala od vseh potnikov, ki bodo prišli iz Tokia, spričevalo o cepljenju proti koleri. Prav tako so pozvali potnike, ki potujejo na Japonsko, naj se cepijo, posebno še, ker bodo od njih zahtevali spričevalo o cepljenju, ko se bodo vrnili v Pariz. Zdravstvene oblasti so priporočale voditeljem francoskih o-limpijskih skupin, naj odredijo cepljenje njihovih atletov. To pa ne samo zaradi tega, da se zaščiti njihovo zdravje, temveč tudi zaradi tega, da se izognejo karanteni, ko se bodo vrnili v Francijo. ODLOČNA AMERIŠKA PODPORA GENERALU KANU Vojaški triumvirat v Sajgonu v katerem je tudi general Kan Katoliški študentje so demonstrirali in zahtevali, naj Kan ostane na oblasti - Se vedno napetost v Sajgonu SAJGON, 27. — Vojaški svet Južnega Vietnama je po današnji dolgi seji sklenil imenovati triumvirat, ki naj prevzame vodstvo v državi. Svet je odredil svojo razpustitev. Uradno sporočilo pravi, da so ustanovili triumvirat, «da se prepreči prelivanje krvi in verska vojna, ki bi pripeljala do bratske vojne in do popolnega uničenja države«. V triumviratu bodo general Duong Van Minh, ki ga je ge- neral Kan pred nekaj dnevi odstavil, dosedanji predsednik republike general Ngujen Kan in bivši minister za obrambo general Tran Tien Kien. Člani razpuščenega vojaškega sveta se bodo vrnili na svoja mesta v vojski. Triumvirat je imenovan začasno in bo moral v dveh mesecih imenovati «narodni kongres«, katerega naloga bo »izvoliti novega državnega poglavarja« in hkrati Imenovati novo narodno skupščino. Zvedelo se Je, da Je na včerajšnji seji skušal general Klem doseči svoje Imenovanje za novega predsednika republike, generala Minha pa za predsednika vlade. Toda ameriška vlada ni bila pripravljena podpreti take kombinacije, ki bi izključila generala Kana. člani triumvlrata so se kmalu potem sestali z glavnima voditeljema budistov in katoličanov v Sajgonu. Takoj nato sta oba pozvala katoli- čane in budiste na mir in spravo. Med današnjim zasedanjem vojaškega sveta so številni katoličani organizirali pred njegovim sedežem demonstracijo v podporo generalu Kanu. Zahtevali so, naj bo general Kan potrjen za predsednika republike in naj se vojaški svet ne razpusti. Očitno je bilo, da so bile te demonstracije organizirane sporazumno s tistimi političnimi in vojaškimi krogi, ki podpirajo generala Kana, kot zadnji poskus da se vzdrži njegova diktatura. Kljub temu pa je prišlo do neredov, ker so vojaki, ki so stražili pred palačo, streljali na demonstrante, ko so hoteli vdreti v palačo. Med streljanjem Je bilo ubitih 6 oseb, ranjenih pa okoli 20. Takoj po incidentih je imel ameriški poslanik general Taylor razgovor z apostolskim delegatom v Sajgonu. Domneva se, da mu je priporočal zmernost in obljubil, da bodo ZDA še nadalje podpirale generala Kana. V mestu Hue so bile danes nove demonstracije študentov proti generalu Kanu. Ravnatelj medicinske iiiaaiiiiiiimiimiitiiiiiimiiiiiiMiiiiiinnMiiiiiimiiiMiiiiiiiiitiiifiiiiimiiiiiimiMiiiittmifiiiiiiiiMiiiMiiiiHiii Nova zaostritev na Cipru zaradi turškega kontingenta Posredovanje U Tanta - Makarios in Kiprianu jutri v Kairu KAIRO, 27. — Ciprski predsednik i stvih in o zaščiti turške manjšine. Makarios bo prišel skupno z zuna- Dodal je, da bi sprejel nadzorstvo njim ministrom Kiprlanom, v petek lOZN nad-Jamstvi ciprskim Turkom. ob 21.50 z letalom v Aleksandrijo. Na letališču ga bo sprejel predsednik Naser. V soboto bosta imela državnika važne razgovore, nakar se bo Makarios vmll s posebnim letalom v Nikozijo. Kakor Je znano, vlada ZAR brezpogojno podpira ciprsko vlado, ki brani neodvisnost ln ozemeljsko nedotakljivost Cipra. Ciprska vlada je danes obvestila turško vlado, da v ponedeljek ne bo dovolila zamenjavo 250 turških vojakov v okviru turškega kontingenta. ki šteje 650 vojakov. Zamenjava se normalno izvrši vsakih šest mesecev. Predstavnik ciprske vlade Je izjavil, da Je po napadu turških letal na Ciper [tolltlčno nemogoče dovoliti Izkrcanje drugih turških vojakov na otoku. Turški delegat v Združenih narodih Je poslal predsedniku varnostnega sveta pismo, v katerem pravi, da bo Turčija zahtevala nujno sejo varnostnega sveta, če ne bo ciprska vlada preklicala blokade proti turskim vasem na Cipru. V Nikoziji se v angleških krogih zatrjuje, da se je britanski visoki komisar Blshop razgovarjal nocoj z Makariosom v zvezi z zamenjavo turških čet. Makarios se Je o zadevi razgovarjal tudi z voditelji OZN. V New Yorku se Je U Tant ločeno razgovarjal s predstavniki Grčije ln Turčije v OZN in posredoval, da se prepreči, da bi to sporno vprašanje ustvarilo nevarnost novih spopadov, česar se številni opazovalci bojijo. V intervjuju švicarskemu tedniku «Dle Weltwoche» le Makarios izjavil, da se ne misli pogajati s turško skupnostjo o novi ciprski ustavi. Pripravljen Je razgovarjatl se s turškimi voditelji na Cipru o jam- Zatem je Makarios kritiziral nekatere zahodne časopise, ki govorijo o Cipru kakor o ((sredozemski Kubi«. Poudaril je, da se Ciprčani borijo za svojo popolno neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost, ne pa da bi prišli pod vpliv vzhoda ali Zahoda. Dodal je: »Sovjetska pomoč ne pomeni, du se bodo na Cipru ustanvoila sovjetska pomorska oporišča Vsekakor Je dopustno, da kupujemo sovjetsko orožje, n. pr. torpedne izvidniške čolne, da se branimo nred turško invazijo«. Posebnima dopisnikoma »Politike« in »Nove Makedonije« je Makarios danes izjavil, da je Ache-sonov načrt popolnoma nesprejemljiv. »Dejstvo, da je Grčija članica NATO, ne pomeni, da bi samo zaradi tega lahko izvajala pritisk na ciprsko ljudstvo glede sprejema načrta, ki ga ciprska vlada ne odobrava. Ciprsko ljudstvo pa želi neodvisnost, ki bo o-mogočila, da si samo kroji svojo prihodnost na podlagi načel samoodločbe. Ce bo ciprsko ljudstvo sklenilo, da se zedini z Grčijo, bo zedinjenje uresničeno z jamstvom, da na Cipru ne bo tujih oporišč.« Makarios je nadalje dejal, da so tuji interesi glavni vir današnje krize na Cipru. Brez teh intresov bi se ciprsko vprašanje lahko rešilo na podlagi listine OZN. Glede odhoda ciprske delegacije v Moskvo pa je dejal, da ni prekinil razgovorov z moskovsko vlado in da mu je znano, da ni nobenega nerazumevanja v zvezi z odložitvijo odhoda ciprske delegacije v Moskvo. Končno se je Makarios zahvalil maršalu Titu in jugoslovanski vladi za podporo pri obrambi Cipra proti napadu. fakultete je s posebno delegacijo pj-ofesorjev odšel na ameriški konzulat ter izročil pismo, s katerim se zahteva, naj ZDA ukinejo svojo podporo generalu Kanu. V zvezi z včerajšnjimi spopadi v Danangu, kjer so demonstranti v bližini zažgali oboroženo in utrjeno katoliško vas, je neki funkcionar, ki je prišel včeraj tjakaj, da izvede preiskavo, izjavil, da so tamkajšnji prebivalci vneti Diemovi pristaši in da so imeli še vedno njegove slike razobešene na stenah svojih domov. V Sajgonu je še vedno zelo napeto. Skupine -demonstrantov še vedno krožijo po mestu. Nad 3000 katoličanov je zbranih v bližini sedeža glavnega štaba. Sajgonsko letališče stražijo vojaki. Ti stražijo tudi radijsko postajo, ki so jo danes za eno uro zasedli katoličani. Pred budističnimi pagodami in pred katoliškimi cerkvami stražijo skupine vernikov. Pred nekaterimi pagodami so budisti skopali tudi jarke in postavili bodeče ovire. Pred glavno pagodo pa straži tudi 50 vojakov. Medtem pa so se sestali predstavniki budističnih in katoliških štu-dentov ter pripravili skupen poziv prebivalstvu, naj bo združeno spričo sedanjega težavnega položaja. V Washingtonu Je predstavnik državnega departmaja izjavil, da ZDA niso bile vprašane za mnenje, ko je vojaški svet sklenil ustanoviti triumvirat, in da ni bila na seji navzoča nobena ameriška vojaška osebnost, vendar pa je pripomnil: «Nimamo nobene informacije, ki bi dala misliti, da Je general Kan zapustil mesto predsednika vlade. Menimo, da so člani vojaškega odbora v popolni dobri veri iskali rešitev, ki se jim zdi najprimernejša za premaganje sedanjih težav Seveda upamo, da bodo njihovi sklepi prispevali k povratku miru in reda«. Zatem Je predstavnik zanikal trditve senatorja Goldwaterja, da bodo v kratkem napovedali sklenitev miru v Južnem Vietnamu. Dodal je, da ameriška vlada ni začela nobenih pogajanj, kakršne omenja senator Goldwater. bertville, vendar pa se osvobodilna vojska še vedno močno upira in proti njej je davi nastopilo letalstvo. Dodal je, da sedaj vladne čete napredujejo proti Kinduju, toda sedaj ne mislijo še začeti ofenzive. Zahodne agencije poročajo, da je Hruščov poslal etiopskemu cesarju osebno pismo v zvezi s Kongom. Ducci pri Djuverovicu BEOGRAD, 27. — Zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Dju-verovič je sprejel danes Roberta Duccija, italijanskega veleposlanika v Beogradu. Pogovarjala sta se o gospodarskih odnosih med obema državama in o prihodnjem obisku italijanskega ministra za zunanjo trgovino Mattarelle v Zagrebu, ko bo obiskal zagrebški velesejem v dneh od 5. do 20. septembra, in sicer na dan, ki bo posvečen Italiji, Križanke v šoli? CATANIA, 27. — Na 12. državnem kongresu za enigmistiko, ki bo od 28. do 30. avgusta v Cata-nii, bodo udeleženci kongresa, ki bodo prišli iz različnih krajev Italije, verjetno predlagali, naj se v šolah uvede reševanje križank. U-deleženci kongresa poudarjajo veliko vzgojno vrednost tega sistema. PO GOVORU JOHNSONA IN HUMPHREYJA Zaključena demokratska konvencija s komemoracijo predsednika Kennedy ja Senator Humphrey v družbi devetnajstletne «Miss New Jersey» ’ Atlantic Cityju ATLANTIC CITY, 27. — Konvencija demokratske stranke je soglasno imenovala predsednika Johnsona za predsedniškega kandidata stranke na prihodnjih volitvah. Konvencija je tudi soglasno odobrila sklep predsednika Johnsona, da imenuje za podpredsedniškega kandidata senatorja Huberta Humphreyja. Nocoj ob 20.30 (pol ure čez polnoči po srednjeevropskem času) je bila zaključena seja, na kateri sta govorila Johnson in Humphrey in sporočila, da sprejemata kandidaturo. Kandidaturo predsednika Johnsona je sinoči predlagal kalifornijski guverner Edmund Brown, ki je hvalil njegovo notranjo in zunanjo politiko. Med svojim govorom je počastil tudi spomin predsednika Ken-nedyja. Zatem je govoril guverner lz Teksasa Connally, ki ,ie bil ranjen med atentatom na Kennedyja. Tudi on Je hvalil politiko Johnsona ln je med drugim Izjavil, da se je Johnson kot senator, ((dvignil nad strankarsko politiko in podpiral republikanskega predsednika Eisenhowerja v korist države in svobodnega sveta«. Dodal Je, da je Johnson »predvsem Američan ln zatem demokrat«, in je nadaljeval: »Nikoli nf v naši zgodovini prišel do najvišjega položaja v državi bolj pripravljen in bolj Izkušen človek. Predlog, naj se Johnson Imenuje za kandidata je 20.000 oseb, ki so se zbrale v ogromni dvorani, pozdravilo z burnim aplavzom Takoj zatem je vstopil predsednik Johnson, kt je imel kratek govor, v katerem je poudaril, da bo vodil demokratsko stranko do ((velikanske zmage« na prihodnjih volitvah. Ko je sporočil, da je Izbral senatorja Humph-reyja za bodočega podpredsedniškega kandidata, je izjavil, da bo Imel v Humphreyja enako zaupanje, kakršno je imel Kenr,edy vanj. Dodal je: «Humphrey je najprimernejši človek v Ameriki za to nalogo«. Spomnil se je tudi pokojnega predsednika Kennedyja ln Izjavil: ((Obupani smo bili nad njegovo .izgubo, toda nadaljevali smo in nadaljujemo uresničevanje njegovega programa«. Nocoj se je Johnson vmll v Atlantic City, kjer je imel, kakor že sporočeno, zaključni govor. V Atlantic Clty Je prišla tudi Jac-queline Kennedy, ki se je udeležila sprejema, na katerem so počastili spomin pokojnega predsednika Ken-nedyja. Na zaključni seji demokratske konvencije pa so počastili spomin pokojnega predsednika s predvajanjem filma, ki prikazuje njegovo delo. Številne aretacije v Indiji NOVI DELHI, 27. — Predstavnik indijske komunistične stranke je sporočil, da so od ponedeljka dalje, ko se je začela petdnevna protestna kampanja proti draginji, aretirali v Indiji 10.000 komunistov. Dodal, je, da stranka ni še dobila podatkov o vseh aretacijah in da sloni število 10.000 na dosedanjih informacijah. Huda nesreča Uljaniku» v« PULJ, 27. — Danes zjutraj se je v ladjedelnici «Uljanik» zgodila huda nesreča, pri čemer so zgubili življenje trije delavci. Nesreča se-je zgodite v trenutku, ko je v tanku potniške ladje »Dalmacija«, ki je na popravilu v ladjedelnici, eksplodiral plin, ki je nastal med barvanjem notranjosti tanka. Domneva se, da je eksplozija nastala zaradi kratkega stika, ali zato ker se je počila električna žarnica. Posebna komisija raziskuje vzroke nesreče. .......................................m.. PROSLAVA 20LETNICE SLOVAŠKE VSTAJE Govor Hruščova na zborovanju v Pragi Hruščov je ponovno posvaril zahodnonemške revanšiste ter je obsodil ameriško intervencijo v raznih državah Priprave za konferenco o Kongu ADIS ABEBA, 27. — Do danes zvečer je 21 afriških držav sporočilo, da se strinjajo s sklicanjem Izrednega zasedanja organizacije afriške enotnosti v zvezi s Kongom. Zaradi tega Je tajništvo določilo, da se bo zasedanje začelo 5. septembra v Adls Abebl ln bo verjetno trajalo do 8. septembra. Za prvi dan je predvidena navzočnost zunanjih ministrov vseh neodvisnih afriških držav. Predstavnik organizacije Je poudaril, da Je etiopski cesar Halle Selasle Imel odločlino vlogo In Je v nedeljo poslal Kasavubuju osebno pismo ter ga prepričal, da se skupno s Combe)em udeležita zasedanja. Tudi če čombe ne uživa simpatije med večino afriških držav, so se te uklonile spričo višjih Interesov afriške celine ln privolile v njegovo navzočnost. Nedvomno bo glavno vprašanje, o katerem bodo razpravljali, vprašanje plačancev, ki prihajajo lz Južne Afrike in iz portugalskih kolonij v Kongo. Iz Leopoldvllla poročajo, da je vladna vojska po srditih bojih, ki so trajali vso noč, ob podpori letalstva vdrla davi v Albertville. Sledili so srditi spopadi po ulicah. Zvečer Je vrhovni poveljnik kon-goške vladne vojske general Bobutu izjavil, da so vladne sile zavzele Al- zvezni revanšisti napraviti tak po- PRAGA, 27. — Hruščov je prišel danes v Prago na vodstvu številne delegacije, ki se bo udeležila proslav ob 20. obletnici slovaške vstaje proti Nemcem. Na letališču je delegacijo sprejel predsednik republike Novotny skupno s člani vlade in centralnega komiteja KP CSSR. Popoldne je bilo veliko zborovanje na Starem trgu v Pragi, na katerem je govoril tudi Hruščov. Poudaril je, da so odnosi med SZ in CSSR lahko «svetal zgled enakopravnih odnosov med socialistični državami«. Dodal je: »Odpirajo se velike perkspektive za sodelovanje med socialističnimi dr. žavami, ki primemo izkoriščajo možnosti, ki jim jih nudi socialistična delitev dela s čimer bodo lahko hitreje gradile socializem.« «Mi komunisti, je nadaljeval Hruščov, ki skupno gradimo socializem, ne smemo pozabiti, da nimamo opravka samo s prijatelji, temveč tudi s sovražniki. Zato je naša dolžnost bdeti nad varnostjo naših držav, braniti mir na vsem svetu. Ohranitev miru je poglavitno in najbolj aktualno vprašanje.« Govoril je zatem o nujnosti miroljubnega sožitja za mednarodno pomirjenje. Nadaljeval Je: «Niso mogoči računi, s tem da se skuša dokazati, kolikokrat in kako se lahko uniči nasprotnik. Mi nočemo uničiti nikogar in nočemo biti uničeni, temveč hočemo živeti. Naši sovražniki so končno razumeli, da, če nas lahko uničijo s svojim atomskim orožjem, Sovjetska zveza lahko uniči njih. Ce naši sovražniki mislijo, da nas lahko uničijo petkrat, naj jim bo dovolj vedeti, da jih mi lahko uničimo enkrat. Danes ne bi mogel Hitler več prodreti s svojimi četami do Volge, in če bi hoteli skus, bi se slabo končal zanje, ker lahko naglo uničimo vsakogar, ki bi sodeloval pri taki avanturi. Ponavljam, to ni nobena grožnja, temveč samo obramba. Nočemo vojne proti nikomur; nasprotujemo vojni. Graditi hočemo našo prihodnost in zadostiti potrebam ljudstva z našim delom.« Zatem je Hruščov napadel kitajske šovinistične voditelje in ameriški imperializem. Glede Kitajcev je izjavil: »Ce smo prej lahko mislili, da gre za posamezne napake in nesporazume, je danes povsem jasno, da gre za očitno šovinistično linijo velesile, za katero so pekinški voditelji pripravljeni razbiti mednarodno komunistično gibanje in socialistično skupnost. Voditelji kitajske komunistične stranke se trudijo, da uničijo naše gospodarsko in politično sodelovanje. Hkrati ne bi imeli nič proti neposrednemu sporazumu z imperialisti, če bi se to zgodilo v korist njihovih nacionalističnih interesov.« Hruščov Je zatem obtožil kitajske voditelje, da povzročajo razdor v notranjosti nekaterih komunističnih strank, in je pripomnil, da so kitajski voditelji krivi poživljene napadalne dejavnosti ZDA in vojaške klike v Južnem Vietnamu, ter je na koncu poudaril nujnost enotnosti ln solidarnosti komunističnega gibanja. Hruščov je obtožil ameriški napad na Severni Vietnam, Izzivalno dejavnost v Laosu, Izzivalne polete nad Kubo ter pomoč Combeju v Kongu. V zvezi s Kubo je kritiziral ZDA, kar so vsilile organizaciji ameriških držav povračilne u-krepe proti Kubi. Pri tem je poudaril, da Kuba ni sama in da «uživa naklonjenost ln podporo Sovjetske zveze in vsega socialističnega tabora.« V zvezi s Ciprom je Izjavil, da sovjetska vlada in sovjetsko ljudstvo ne moreta ostati brezbrižna pred nevarnostjo oboroženega spopada, ki bi lahko izbruhnil v bližini sovjetske južne meje, in tudi ne spričo usode ciprskega ljudstva. ((Resno opozarjamo vroče glave in jim pravimo: vrgli ste s v nevarno avanturo. Ustavite se, dokler ne bo prepozno.« Hruščov je tudi izjavil, da so pravične meje CSSR in meje drugih socialističnih držav pod zaščito oboroženih sil držav varšavskega pakta. Ponovil je predlog za sklenitev mirovne pogodbe z obema nemškima državama in za normalizacijo položaja v zahodnem Berlinu. Dodal je, da je čas, da zahodni Nemci opustijo svojo neplodno politiko nepriznavanja Vzhodne Nemčiie. Pred Hruščovom je govoril No-votny, ki je izjavil, da se CSSR strinja s koncepcijo delitve dela, ter je napovedal nove ukrepe za gospodarsko reorganizacijo, na podlagi katere bodo tovarne dobi-le «široka pooblastila, toda tudi vso odgovornost«. Zatem je No-votny predlagal takojšnjo mednarodno konferenco komunističnih strank in je sporočil, da bo komisija predstavnikov 26 komunističnih strank začela 15. decembra v Moskvi delo za pripravo te konference. / pokazala šele po zaključku poletnega zasedanja sveta, čeprav je upravni svet Acegata že osem mesecev vztrajal na zahtevi, naj se ■ »dobri sklep o zvišanju tarif. Občinski odbor Je skušal presenetiti Javno mnenje ln delavce ravno sredi vellkošmarensklh počitnic, toda poskus se Je Izjalovil, ker se opozicija proti zvišanju tarif krepi. Zato skušajo štiri stranke levega centra nenako opravičiti ln «zakrpatt» sklep o zvišanju tarif, ne da bi pri tem čutili moralno dolžnost ln demokratično zahtevo, da bi se pomerili z javnim mnenjem v dvorani občinskega sveta. Tržaška federacija KPI izraža tudi popolno solidarnost s svojim zastopnikom v upravni komisiji Acegata, ki je bil tarča nesramnega napada po straneh levega centra, ki bi hotele na ta način odvrniti pozornost Javnega mnenja od stvarnosti poviškov. Odgovornost za hudi finančni položaj našega največjega mestnega podjetja Je treba pripisati izključno stiankam. ki so vcdlle podjetje In občino od konca vojne do sedaj In k' niso vsa ta leta znale predlagati drugega kot višanje tarif. Samo te stranke so tudi z zadnjim ukrepom močno prikrajšale družinske bilance delavcev in upokojencev ter s tem zvišale življenjske stroške na važnem sektorju, kot so prevozi Acegata, ki so lziecno socialnega pomena. Tržaška federacija KPI poziva po eni strani koristnike Ace-gatovlh uslug, naj Izrazijo strnjeno svoj protest, po drugi strani pa nalaga komunistični svetovalski skupini, naj pripravi v občinskem svetu močno bitko, da se prepreči po trditev ukrepa ln s tem blokira sklep o poviških. SINOČI V SEČI Slovesen zaključek kiparskega simpozija «Forma viva» Na simpozij*!! je sodelovalo šest umetnikov iz šestih držav Snoči je bil v Seči slovesen zaključek letošnjega kiparskega simpozija Forma viva. Na njem so doslej sodelovali umetniki 'vseh celin. Doslej so ustvarili že 30 u-metnin iz istrskega kamna. Razen v Seči ustvarjajo umetniki še v Kostanjevici iz lesa, letos pa so odprli kiparski simpozij tudi v Ravnah, kjer oblikujejo železo. Zaključek simpozijev v Kostanjevici in v Ravnah bo danes in jutri. Sinočnje slovesnosti v Seči so se udeležili številni predstavniki oblasti ter kulturnega in javnega življenja. Med njimi so bili sekretar republiške skupščine Peter Zorko, podpredsednik okrajne skupščine Koper Franc Skok, republiški poslanec Davorin Ferli-goj, predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze Ivan Lapajne, tajnik turistične zveze Slovenije Boris Matajc in drugi. V otvoritvenem nagovoru je pozdravila udeležence in goste predsednica upravnega odbora Forme vive inž. Vilma Pirkovič. Naglasila je, da je Forma viva v štiriletnem delovanju povsem upravičila svoj obstoj. Letošnje ustvaritve in ustvaritve prejšnjih let pa narekujejo da se celotni polo-toček pri Seči, kjer so razstavljena umetniška dela, preuredi v umetnostni park, ki naj bi v prihodnjih letih postal ena izmed najbolj privlačnih turističnih točk ne samo na koprski obali ampak tudi v Sloveniji. Udeležence je nato pozdravil v imenu piranske občinske skupščine njen predsednik inž. Vladko Pajk, ki je tudi zagotovil, da bo piranska občina po svojih močeh pomagala k nadaljnjemu razvoju kiparskega simpozija. Zatem je govoril ie predsednik umetniškega sveta Forme vive Zoran Kržišnik, ki je strokovno ocenil umetniške ustvaritve v Seči. Zatem so vsem umetnikom razdelili spominske plakete ter jih povabili na kratko zakusko. V i-' menu udeležencev je povedal nekaj besed angleški kipar John Skelton, ki je zlasti pohvalil čudovito prirodo na koprski obali, ki daje umetniku inspiracije za .snovanje. Zahvalil se je tudi za gostoljubje in za prijetno bivanje. Gostje so si zatem ogledali ustvaritve vseh šestih umetnikov, to je Stojana Batiča (Jugoslavija), Stefanie Bragagli (Italija), Luisa Chavigniera (Francija), Magde Frank (Argentina), Johna Skelto-na (Anglija) in Sigete Simona (Japonska). Posebno pozornost, so pritegnila dela'Italijanke (veličasten kip silaka), nadalje Skelto-nova Noseča žena in Batičev Prikaz dela v rudniku. Zaključno slovesnost in dela v simpoziju so snemali za dokumentarni film. Tečaji INAPLI za strokovno usposabljanje V centru za strokovno usposabljanje INAPLI v Ul. Giarizzole št 22 se pričnejo s prvim oktobrom brezplačni tečaji ministrstva za delo za naslednje stroke; Enoletni dnevni tečaji za prvo strokovno usposabljanje mladeničev, ki še niso bili nikoli zaposleni, za električarje, inštalaterje ter za elektronsko stroko. Dvoletni dnevni tečaji za mladeniče, ki se hočejo naučiti ra-diotehniike. Enoletni večerni spo-polnjevalni tečaji za zaposlene delavce za električarje inštalaterje, radiotehnike in varilce (2 tečaja). Tečajnikom, ki bodo izdelali izpite, bodo izdali spričevalo, s Katerim bodo imeli prednost pri zaposlitvi in pri izselitvi. Za vpisovanje in informacije se je • treba obrniti na tajništvo centra vsak dan od 8. do 14. in od 16.30 do 19. ure. Za pripustitev k tečajem so potrebni predpisani rekviziti. Natečaj za vzgojiteljice Vsedržavna ustanova za pomoč sirotam Italijanskih delavcev, ki Ima svoj sedež v Gl. Nerva štev. 1 v Rimu, sporoča, da namerava začasno sprejeti v službo mlade diplomirane vzgojiteljice za svoje zavode. Ustanova potrebuje nove vzgojitelje zlasti za zavode v severni Italiji in predvsem v Tridentu, Trstu, Porto Garibaldi (Ferrara) in v Pomposi (Ferrara). Poletne prireditve Danes: v MIRAMARU predstava «Lu£i ln zvoki«. Ob 21. uri v nemščini «Der :Kaisertraum von Miratna-re». Ob 22.15 v italijanščini »Mas-similiano e Carlotta«. Nazionale 16.00 «Delitto allo spec- chio» Mario Valdemarin, Antonel-la Lualdi. Prepovedano mladini. Arcobaleno 16.00 »Due evasi da Sing Sing» Franchi Ingrassla. Prepovedano mladini. ExceIsior 16.00 ((Giul-ietta e Romeo« Technicolor. Geronimo Meynier, Rosemarie Dexter. Fenice 16.00 «Cerimonia lnfernale« Prepovedano mladini. Gratftacielo 16.00 «AU'Owest n-iente di nuovo«. Alabarda 16.30 «11 giuramento del Sioux» Technicolor. Charlton He-ston. Filodrammatico 16.30 «Avventura al motel« Claudia Mori, Aroldo Tieri. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 »Interno nella stratosfera«. Cristallo 16.30 «Quella nostra estate« Technicolor. Henry Fonda. Capitol 16.30 «Ponny Express» Technicolor. Charlton Heston. Garibaldi Zaprto do 28. avgusta. Impero 16.30 «Pinocchio». Moderno Danes počitek. Astra 16.30 «Cow boy». Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 17,00 ((Giu-ngla di cemento«. Astoria Danes počitek. Abbazia 15.30 «Cyrano e Dartagnan« Technicolor. Jose Ferrer, Silva ko-scina. Ideale 16.45 «Le tardone« Franchi, In-grassia. Marconi 16.30 «11 ratto delle Sabine« Technicolor. Rosanna Schiaffino. KINO NA PHOSTEM Marconi 20.15 «11 ratto delle Sabine« Technicolor. Rosanna Schiaffino. Arena Diana (Ulica Revoitella, ril št. 11) 20.30 »Antinea, 1’amante del-la citta sepolta« Technicolor. Haja Harareet, Ll. Tritignant. - Satellite (Naselje sv nergija, Globus št. 21 Se bonov: prvi del) 20.30 «Marisol contro i gangster« Technicolor. Marisol, Raffael Alon-so. , Paradiso 20,30 «L’eroe di Sparta« — Scopecolor. Richard Egan. Skedenj 20.00 «11 tesoro dell’isota proibi.ta» Technicolor. John Hall. Zaletela se je v zadnji del avta Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z avtom RK, so včeraj popoldne sprejeli 21-letno gospodinja Giuseppino Bertosso lz Ul. Marco Polo 21, ki se- bo morala zdraviti 8 dni zaradi udarca po levem sencu, rami ln kolenih. Bertossova se 1e malo prej vozila na lambrett 'fs 17942 po Obrežju N. Sauro proti Sv. Andreju. Ko je privozila do pomola v bližini glavne ribarnice, pa se-'Je' zaletela v zadnji del fiata: GQ0 TS 34159. ki ga je pred njo vozil 26-letni Antbnio Ce-resari iz Ul. Colautti 8. Ceresarl je tedaj obračal na levo. iiiiiiiiiiiiiiifliiiiivTiiiiiiviiiiiiiiiiifiiiiiniiviii neti ■iiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiviiiiiiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiit im ■iiiiiiii iu tii lahko privedla do tega se na mezde osredotoči ne sa ■"O Pozornost, marveč tudi, da vf/H® Pade glavno breme more-tnih restriktivnih ukrepov.# „,J° Je vse, kar je komisija mo ? ln hotela povedati o tem vpra hr.i-U' _,Letos je to bilo povedano odkrito in iskreno kot v pre letih’ kar je na vsak na odraz težkoč, ki je nanje ko isija naletela, ko je imela izde , .sv°j° analizo socialnih pogo , 'o okoliščin brez podatkov ohio ali pa- ker ni imela po astil, da v svoje poročilo vne vsaj določen minimum infor-in C1J ter zaključkov o delovanju značaju ter obsegu dobičkov v 1. 1963. teku Ki In 6r' ,tore-i' teh podatkov ni bi-žp’i komisija obtožila vlade de- krii Skupnega tržišča kot glavne šan '°e V zvezi z določenim poslab-g. ^em' do katerega je prišlo na m-olfnem P°dročju. Vladam se lah>em °eita> da so preveč na t 0 izbrale pot povečanja po var'?'16’, celo za ceno povečane nete pred inflacijo, pri čimer pr'®10 do zapostavljanja inve-^ske politike, v kateri pa ko „ fu® vidi najvažnejši element za bodoče ekspanzije, ozi m a Podaljšanje sedanje. V pri d , ~~ meni komisija — da bo litiifVlade uadaljevale s takšno po ko, obstaja nevarnost motenj turi-Sam° za ekonomsko, temveč 1 socialno ravnotežje v Evropi. Drpri *resno 111 težko opozorilo na c~tavlJa določeno novost giede nih dosedanjih šest podobnih letali poroeii- Vse to so doslej bolj D,. bila prežeta z optimiz- Dj.pi. a nJihovi zaključki so se nia Zn° opirali na ugodna mne-Ko<.™ ocene v Pogledu nadaljnje gospodarske ekspanzije. Iz podat-DrvihZa k 1963 in enako tudi iz da °Cen za k 1964 Pa izhaja, Urinio T vseh deželah prišlo do zi iaSnitve Proizvodnje, kar gro-02ir 'notn^ami na področju dela, n°stjoa S poveCano brezposel- kom°knpV?ri 0 Povedani potrošnji, Zuip a ta Pojav predvsem pove-striii S pove,;anjem mezd v indu-njuJ |__a }? b* — po njenem mne-vamoat ■ ,? glavnl razl°8 za ne- ^dustri ici!*laCi^e’ k6r Se pa4 Cen® le v •]fkega blaga niso poveča- ritmn » meri> oziroma v istem nje nip-Trt drugi plati je poveCa-tudi ^ , v mdustriji spodbudilo zahteva^06. ostalih Panog, da so kov > zvišanje svojih dohod- kkodijivu v komisija ocenila za f^ddktivnosT tako8^ ?.trukture proizvodnje) s t0 So glico kot v industriji. Vse Povspm -3e zaključek komisije — t cm inflacionistične tendence. Pompni’ ali to po drugi strani ne vila- uveljavitve klasičnega pra- PovečanidUStrl,ialci Pristajajo na hn _ nje mezd samo v primeru, ker se v teh panogah ne more povečati tovliWtudi njihovi dobički zago-jeni v povečanem iznosu? sred^Sl3a na t0 ni dala nepo- izraziia ar,K^df0Vora’ razen' da Je PodatiH bzal°vanje, ker ji takšni Predi« niso dostopni, pa tudi s dobro a"1 <<šestorici», da bi bilo ni n‘ V® bi se «speciflčni social-Skunm? ,eml Diesli v politiko nutao h’' Zavedajoč se, da tre-da m.0? socialnem področju vla-nicamP°o!l nered. Je komisija čla-bi pri«^Upnostl Predlagala, naj sredniPrale. na nJen predlog «o tera hi ni skupni politlki. ka-vila uskip!Levropski ravni zagoto-dalnp l"aditev gospodarske in sohi «nn p0 ^Ike dežel-članlc,» kar tevronsVo^0ti ustvarjanja velike Zagotovir naclje bilo v stanju neko boljšo splošno ^notežje za daljšo dobo«. bovzTočni zaklJuCk‘ komisije so *ovorrmU .^sto posmehljivih u-ln sinrti, , strani onih politikov orga^atnlh delavcev, ki že leta sujeiom “kupnega tržišča pripi-ha "K* in neučinkovitost V oe3u socialnih vprašanj, da poc»lr8tl ugotavljajo ti krogi, cev , amezni interesi industrijal-"•ki nacionalnih gospodarstev v obli, nehn° prihajajo do izraza sedaj kl ostre konkurence — za tazRovn?ner?°Eočaj° vsak resen he M(lr„ glede uskladitve social-da sn ”, Kot dokaz se navaja, zelo .naCrti komisije — in to podrof1„rom.nl načrti - na tem Polnih, ostall, ali povsem neiz-kasni?"1 ali pa so v veliki za-same»« prav zaradi tega, ker pozne dežele-članlce (ki Jih ni so izpolnile niti v okviru meja lastne dežele) kažejo zelo majhno zanimanje, da bi jih reševale v okviru neke širše skupnosti, kjer vlada dokajšnja zmešnjava tako v pogledu mezd, trajanja tedenskega urnika, kot tudi v sistemih socialnega in zdravstvenega varstva ter graditve delavskih stanovanj. Samb vprašanje izenačenja mezd moških in žena je na pr. v zaostanku za cela tri leta, pa še vedno ni gotovo, da bo načeloma rešeno enako in v vseh deželah-članic. Prav tako tudi ni rešeno vprašanje udeležbe sindikatov v razpravah ter utrjevanju socialne politike. Trenutno imajo sindikalni delavci (in še to samo oni, ki njimi Evropsko skupno tržišče želi sodelovati, a ne predstavljajo vedno večine delavcev) samo posvetovalno pravico. Razen tega iz poročila s podat- ki, ki so v njem iznešeni, izhaja, da evropski delavci nimajo kdo ve kakšnih razlogov, da bi bili zadovoljni s perspektivami, ki jim jih odpira sedanja gospodarska situacija, za katero meni tudi komisija, da skupno s socialnim položajem predstavlja eno in isto plat istega vprašanja. Zakaj, življenjski stroški so se v 1. 1963 močno povečali, močneje kot preteklo leto, a to je vsekakor znak določene težnje. Tako so se ti stroški v Belgiji povečali za 2,1 odstotka, v Luksemburgu za 2,9, v Zahodni Nemčiji 3,1, na Nizozemskem za 4,2, v Franciji 4,8, in Italiji za 7,5 odstotka. To pa so znaki, da se realne mezde niso povečale in da so delavci z več denarja kupovali manj, in to v vseh deželah zahodne Evrope. Ž. STOJANOVIČ SAMOTA OB OBALI (Foto M. Magajna) luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii ^AVGUSTOVSKA FORMULA^ IMA VEČ SLABIH KOT DOBRIH STRANI V avgustu gre pol Pariza na počitnice in pusti mesto tujcem Posledice «formuIe»: gneča na cestah, vlakih in parnikih; Pariz izgubi svojo privlačnost; najhuje pa se to odraža v gospodarstvu Francije Panoramska slika dela Pariza. V ozadju sloviti Louvre (Foto M. Magajna) PARIZ, avgusta. — Vse do pred kratkim so bili Francozi ponosni na svojo ((avgustovsko formulo«, tujci pa, posebno oni, ki prihajajo v Francijo s Severa, so jim to avgustovsko formulo zavidali. Recept za to je zelo enostaven: odhod na letne počitnice je treba čim bolj poenostaviti in napraviti tako, da državljani hkrati delajo in hkrati počivajo, kajti neprijetno je — so zatrjevali zagovorniki formule — da se v poletnih mese- cih nobeno delo ne more opraviti tako, kot je treba, ker je v vsaki ustanovi nekdo odsoten. Zato naj bo mesec počitnic mesec, ko gredo na počitnice vsi. In ta mesec naj bo avgust. Ta mesec je — zatrjujejo — najugodnejši zaradi svojega vremena. Hkrati pravijo, čemu bi bili nekateri privilegirani in odhajali na počitnice v avgustu, dočim bi bili drugi za to prikrajšani. Naj vsi ali vsaj pretežni del uživa ta privilegij. Skandinavcem in Nem- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Avtomobilski promet v zadnjem času V prometu na državnih cestah s tremi stezami bo še naprej ostalo v veljavi izmenično prehitevanje tam, kjer se je to izkazalo z ugodnimi rezultati. Spremenjene pa bodo, z ustrezno razširitvijo cestišča, v ceste s štirimi stezami one poti ali njihovi deli, kjer povprečni promet presega 7800 vozil dnevno. Znova bodo v rabi tudi ceste z dvema stezama povsod, kjer je gostota povprečnega prometa pod 7800 vozil dnevno. To je bil izjavil minister za javna dela, Mancini, ko je pred kratkim odgovoril na vprašanje, postavljeno v zvezi s cestami na tri steze, in sicer po opravljenih poizkusih, do katerih Je zadnji čas prišlo na nekaterih predelih cest s prometnimi znaki, ki omogočajo izmenično prehitevanje. Kar zadeva vprašanje prometne discipline, usklajene s predpisi cestnega zakonika, pa ta na nekaterih predelih cest, ki lih u-pravlja državna ustanova ANAS, določa najvišjo dovoljeno hitrost. Prometni disciplinski predpisi z izmenično možnostjo prehitevanja na cestah, ki gredo iz Rima, so trenutno bili sprejeti za državne ceste tAurelia«, : Salaria» in «Ap-pia«. Kar se Uče obmorske ceste, ki povezuje prestolnico in plažo v Ostii, so bili sprejeti naslednji ukrepi: spremenjeni, oziroma odpravljeni bodo obstoječi horizontalni prometni znaki, da bi se na cestišču ustvarili dve stezi (namesto dosedanjih treh), ki bosta označeni z osrednjo črtkano (oziroma, kjer je potrebno, nepretrgano) belo in obrobno rumeno črto, ki označuje, oziroma loči obcestne kamne od voznega cestišča; obenem bo določena najvišja dovoljena hitrost 80 km, ki bo na ovinkih znižana na 40 km, tako da bo povprečna hitrost znašala okrog 60 km na uro; in, končno, postavljen bo tudi semafor, ki ga bodo na roko upravljali pripadniki cestne policije. V zvezi s «splošno mobilizacijo«, ki se je bila začela 13. avgusta, da bi se ustrezno rešili prometni problemi v času praznikov velikega šmarna, je poveljstvo cestne policije v Ravenni, ki mu pripadajo tudi področja Faenza, Lugo in Cervia, objavilo svoje poročilo o poteku prometa na pokrajinskih cestah v času omenjenih praznikov. V teku dvanajstih dni je na omenjenih cestah opravljalo svojo nalogo 348 patrulj, ki so morale disciplinirati prometni obtok, kakršnega v zadnjih letih še ni bilo videti. Skupno je bilo zabeleženih 809 tisoč vozil. Po državni cesti ob Jadranski obali je vozilo povprečno po tisoč vozil vsako uro, v urah največjega prometa pa tudi nad tri tisoč. V primerjavi z lanskim letom Je bilo ugotovljeno povečanje prometa, ki dosega 20 odstotkov. V tem malone pošastnem premikanju nad 800 tisoč motornih vozil, je prišlo do 90 prometnih nezgod, pri čemer sta našli smrt dve osebi, 47 pa Jih je bilo ranjenih. Sorazmerno so te številke enake onim od lanskega leta. cem — pravijo Parižani — prepustimo njihov način odhajanja na počitnice, naj sami uživajo svoje načrtne počitnice od maja do oktobra, mi smo si izbrali — avgust. Ideja je prodrla z lahkoto, celo v podržavljena industrijska podjetja. Tako n. pr. okoli 50.000 delavcev iz avtomobilskega podjetja »Renault« odhaja na počitnice hkrati, kadar gredo tudi direktorji istega podjetja. In vrata podjetja se v avgustu zapro ter ostanejo v podjetju le tisti, ki so določeni za vzdrževanje strojev in za popravila. Tako je nastala tradicija in že več let Francozi začno s 1. avgustom množični «juriš» na plaže in na planine, na delu pa ostane le tisti, ki mora ostati. Kakšen je ta «juriš» na morje in v planine v praksi, vedo povedati tisti, ki nepoučeni o tej navadi prispejo v začetku avgusta v Pariz, odnosno gredo iz Pariza. Polne štiri dni na cestah, ki vodijo iz Pariza, so se na ra-diusu petdesetih kilometrov avtomobilske kolone v prvih dneh avgusta premikale s povprečno brzino desetih kilometrov na uro. V vlakih je bilo nemogoče rezervirati prostor že dvajset dni pred začetkom avgusta, z letali in ladjami ni bilo nič boljše. Izkušnje so bile drago plačane. Tisti pa, ki so v tem času prišli v Pariz, so doživljali nekaj povsem drugačnega, rezultat pa Je bil isti, kot pri onih, ki so «jurišali» v gneči motorizacije proti morju: vsi so namreč bili razočarani in dolgo načrtovani izlet je propadel. Tuji turisti namreč v splošnem ne vedo, da so Parižani sprejeli ((avgustovsko formulo« tako dobesedno in da v tem mesecu prepuščajo svoje mesto tujcem. Res je, da tudi tujci, Italijani, Nemci, Holandci in Skandinavci nasploh odhajajo na počitnice najraje v avgustu, toda v Pariz pride tuji turist z izrecno željo, da v Parizu vidi in občuti to, kar se razume pod izrazom «pariško vzdušje«. Toda v avgustu ni v Parizu nič ali bore malo onega ((pariškega vzdušje«. Zjutraj je od desetih kavarnic, v katerih bi hoteli sesti na zajtrk, v najboljšem primeru odprta le ena. Podobno Je z gostilnicami in restvraclja-mi, kamor bi hoteli na kosilo pli večerjo. S težavo sl boste kupili celo sadja. Ce pa boste hoteli najti tudi malo ((duševne hrane«, ki je je Pariz sicer poln, boste v avgustu naleteli še slabše kot glede telesne hrane. Med svojim sprehajanjem po mestu bo tujec težko naletel na «pravega Parižana«, ki bi mu mogel pojasniti to ali ono, ki bi mu znal povedati kaj več o znamenitostih svoje četrti. Američani, ki živijo v Parizu, se smejijo anekdoti, za katero prisegajo, da je resnična: Neki Američan iz Texasa Je kot turist prišel v bližino Lou-vra. Ni ga mogel najti. Njegov pisani vodič in vse topografske karte, ki jih je imel s seboj, so mu govorile, da je znameniti muzej nekje tu. Ni ga mogel najti. Obrnil se je na prvega človeka, ki je šel mimo, in s težavo izjecljal v francoščini, kaj išče. Tudi- ((Parižan«, na katerega je bil naletel, je težko govoril francoski in nekako jecljaje tujega turista poprosil, naj počaka za trenutek, da telefonira nekam. Cez minuto, dve, se je ((Parižan« ponosno vrnil in rekel: «Sedaj vem, povedal mi Je ataše z mojega veleposlaništva.« «S katerega veleposlaništva?« ((Ameriškega, vendar, sem namreč Američan.« Naj bo anekdota resnična ali ne, ni važno. Ce nameravate v Pariz v avgustu, si kupite posebne izdaje, ki so namenjene ((avgustovskim razmeram« v Parizu, so to izdaje turističnih prospektov, v kateri boste našli podatke o tem, kdo kaj dela in kaj je v avgustu odprto. Seznam podjetij in ustanov, ki v avgustu delajo, ni dolg, kajti tri milijone Parižanov živi v avgustu v prostovoljni emigraciji na morju ali v hribih. Svojih pariških prijateljev in znancev pa ne ob-iskajte v avgustu, ker Jih ne boste našli doma. Bolje Je, da pridete k njim jeseni ali pomladi. Ce bi. šlo le za udobje in ugodje Parižanov in Francozov nasploh, bi to ne postal problem, saj so si konec koncev sami izbrali ta mesec za počitnice, ko je na cestah največja gneča, ko se na plažah sredozemske obale gnete na hektaru površine po 1500 teleš, kot dokazuje statistika. Toda obstajajo tudi druge potrebe, potrebe redne proizvodnje, enakomernega in kontinuiranega oskrbovanja domačih in tujih tržišč, predvsem enakomerno dobavljanje industrijskega blaga. To pa je v sedanjih razmerah »avgustovske formule« nemogoče, ko pa od 5000 metalurških podjetij v avgustu v povprečju ne dela kar 73 odstotkov. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaša smotrna dejavnost vam zagotavlja uspeh, Upoštevani boste zaradi svojega izrednega organizacijskega smisla. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neki posel vam zagotavlja naravnost odličen uspeh. Skušajte podpreti vse pobude najmlajših. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) U-poštevajte nasvete sodelavca, ki ima več izkušenj od vas. Zelo prijeten in vesel večer. RAK (od 23.6. do 22.7.) Končno vam bo uspelo rešiti nekatera vprašanja, ki Jih doslej niste mogli. Zadoščeno bo vaši samoljubnosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) že v teku jutra skušajte zaključiti neki posel, ki ste se zanj obvezali že HOROSKOP pred časom. Preživeli boste večer v družbi dobrih prijateljev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne ogrozite dobrega uspeha nekega finančnega posla s svojo prenagljenostjo. Srečne ure v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dan bo izredno dobičkonosen. Bodite potrpežljivi in pokažite več razumevanja do družinskih članov. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaša poslovna spretnost bo zelo upoštevana od predstojnikov. Bo- dite hvaležni osebam, ki so vas podprle. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Potrebno je, da se povsem zanesete na svoje lastne pobude. Iskreno čustvo vam bo pomagalo pozabiti na vaše nevšečnosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan je zelo primeren za vse, ki se odpravljajo na potovanje. Slučajno srečanje bi utegnilo vplivati na neko spravo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Primerjajte pravočasno neki svoj načrt z onimi vaših sodelavcev. Večer bo zelo razgiban in zabaven. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri sklepanju poklicnih poznanstev, nodite nadvse previdni. Otresite se svoje občutljivosti. Letos jih ne dela celo 96 odst. Ta neverjetni «rekord» postaja zelo nezaželen. Edina industrija, ki dela s polno paro, je «bela industrija«, t. j., turizem in hotelirstvo. Glede na vedno ostrejšo konkurenco, ki vlada med državami skupnega tržišča, francoski strokovnjaki ocenjujejfj ’ Ao, j^bn^jjjž svojih državljanov kot katastrofalno in za interese dežele zelo škodljivo. Jean Hallaire, funkcionar, ki vodi državno komisijo za vskla-jevanje delovnega in prostega časa, je za letošnjo jesen pripravil argumente, s katerimi bo skušal prepričati Francoze, da je skrajni čas, da to svojo navado menjajo in da se glede tega zgledujejo po Nemcih in Skandinavcih, ki svoje počitnice planirajo v celoletnem merilu. Francoze ta priporočila pa ne bodo presenetila, saj jih je Jean Hallaire vsako leto po koncu počitnic dočakal z isto «zgodbo». Neke tovarne so ga sicer poslušale, toda le za eno leto, ker so se naslednje leto vrnile na staro prakso, češ da tako zahtevajo navade tržišča in kupcev. Podobne «zgodbe« ter argumente so pripravile tudi neke druge službe. N. pr. kontrola prometa ter policijske oblasti, katerih statistike dokazujejo, da je bilo letošnje leto, kar se tiče cestnih nesreč, najbolj smrtonosno. Metereologi pa bodo skušali s statistikami dokazati, da so tudi drugi meseci v letu primerni za počitnice, julij pa da je celo boljši od avgusta. 2. S. POSEBNA JANOGA« V SVETU VELIKIH TATOV Sv. Sebastijan je odšel brez vizuma v tujino Kraje muzejskih vrejlnot v vrednosti milijard lir Pred nedavnim smo v neki italijanski ilustrirani reviji brali dokumentirano reportažo o ((zločinskih oskrumbah« starih grobov v srednji in južni Italiji. Toda ne gre za oskrumbe v prvobitnem smislu, pač pa za vse bolj «čuden» problem. Iz revije zvemo, da so v Švici in v ZDA posebne velike organizacije, ki se ukvarjajo izključno s tem, da preko svoje široko razpredene mreže v Italiji, vdirajo v grobove starih Etrušča-nov v velikih grobiščih Toskane in Romagne ter v grobove pred-rimljanskih prebivalcev Sicilije in iz teh grobov, ali bolje grobnic odnašajo razne predmete, ki so jih ob pokojnikovo truplo pred 2000 in več leti položili njegovi sorodniki. Gre za izredno dragocene starine, ki imajo veliko zgodovinsko in tudi umetniško vrednost. Kako razpredena je ta mreža, nam povedo trditve, da so ti nepoklicni in nepoklicani grobarji izropali že tisoče in tisoče grobnic in po mnenju nekega strokovnjaka gre teh muzejskih vrednot preko meje v Švico ali drugam v vrednosti milijard in milijard lir na leto. Nekdo od inter-vjuvanih strokovnjakov se je drznil reči celo, da gre teh predmetov iz Italije v tujino za eno milijardo lir vrednosti na dan. V isti reportaži smo tudi zvedeli, kako te starine «gredo» preko meje: po navadi v tovornih avtomobilih, s katerimi prevažajo iz Italije v Švico zelenjavo odnosno sadje; sicer pa med raznim tovorom iz italijanskih pristanišč. Kako je to možno? Glavno gibalo vsega tega je velik zaslužek. Prvi in glavni kupci teh starin so Američani, ki se v svojih bogatih domovih radi ponašajo s kako starino. Po zgledu Američanov pa so se tega naučili tudi bogataši severne Evrope, ki tako rekoč tekmujejo med seboj, kdo si bo omislil kaj posebnega — seveda muzejskega. In tako se je razpasla na eni strani kraja teh etruščan-skih in starogrških starin v Italiji, na drugi strani pa izredno živa kraja starin po raznih evropskih muzejih in galerijah. Problem je postal celo širšega obsega in je predmet javnih diskusij. Kljub temu pa se problem varstva ni premaknil z mrtve točke. Da bi to dokazal, je neki zahod-nonemški novinar napravil naslednji.'poskus; W . .. Stopil je v eno dvorano stutt-gartskega muzeja in z zanimanjem občudoval izrezljane lesene figure velike muzejske vrednosti. Tu so bili razvrščeni tudi miniaturni liki raznih svetnikov, ma-don in angelov iz 16. in 17. stoletja, torej iz dobe, ko je v Nemčiji cvetela umetnost lesenih kipov. Novinar se je posebno zanimal za kip sv. Sebastijana. Nagnil se je nad njim, da bi si ga bolje ogledal in v primernem trenutku je kip sv. Sebastijana izginil pod njegovim jopičem. Novinar je nato obšel še drugo stran dvorane in se nato napotil proti izhodu. Nihče ga ni ustavil. Ko je bil že izven muzeja, je sedel na klop, vzel kos papirja in svoj «plen» zavil vanj, toda le spodnji del kipa, da so prsi in glava sv. Sebastijana molela iz njega, rtato je vse to dal pod pazduho in se napotil proti središču mesta. Med potjo je vprašal policaja, kako bi prišel do najbolj znanega antikvarja v Stuttgartu. Policaj mu je vljudno pokazal pot, ukradeni sv. Sebastijan ga ni zanimal. Antikvar je bil pripravljen kipec kupiti, toda novinarju se je ponujena vsota zdela premajhna. Rekel je, da bo skušal «blago» vnovčiti drugje in če ne bo šlo, se bo z njim vmil. In tako je novinar obšel šest antikvariatov in v vsakem bi bil mogel svoj »plen« prodati, ne da bi ga bil kdo vprašal, od kod mu dragoceni kip. Prav tako ni noben antikvar vprašal za dokumente ali potrdilo, od kod mu dragoceni kip. Razlika med enim antikvarjem in drugim je bila le v —- ceni. Nato je novinar sedel v avto, svetnika položil na zadnji sedež in jo ubral proti francoski meji. Mejo je prestopil brez nobenih ovir niti zanj niti za svetnika. Niti zahodnonemški niti francoski cariniki ga niso vprašali, od kod mu leseni svetnik. In tako se je sv. Sebastijan brez potnega lista in vizuma sprehodil do Strass-bourga in nazaj. Ko se je novinar vrnil, je svoj «plen» odnesel spet v muzej in ves svoj «podvig» opisal v nekem stuttgartskem listu. Z gornjim primerom je novinar hotel pokazati, kako lahko se more v raznih galerijah in muzejih ukrasti tudi dragocen predmet. Da pa je ta kraja po muzejih in galerijah zelo razpasena, podobno kot je razpaseno vdiranje v grobnice v Toskani, Romagni, na Siciliji in drugod po Italiji, in vse to zaradi nove mode, ki se je je navzel evropski Sever po zgledu Amerike, nam potrjujejo podatki, ki jih je pred nedavnim objavil hamburški list «Spiegel», v katerem smo mogli brati, da je bilo v dobi med 1958 in 1963 izvršenih samo na Bavarskem kar 607 kraj, od katerih so policijske oblasti razčistile le 194 primerov. Iz istega vira zvemo, da se v Avstriji iz muzejev in cerkva ukrade na leto v povprečju 500 madon večje u-metniške vrednosti. Glavni kupci teh so zahodnonemški antikvarji, ki nato umetnine «posredujejo» proti severu Evrope. Kako razširjena Je ta nova ((panoga«, nam pove tudi zahodnonemški list «Siiddeutsche Zeitung«, ki pravi, da zahodnonemška policija išče 10.000 slik, kipov, risb in drugih podobnih ukradenih u-metniških del. Po drugih podatkih pa je bilo v vsej zahodni Evropi samo v letu 1960 ukradenih umetniških del za najmanj 40 milijonov dolarjev vrednosti. V pretežni večini krivci niso bili zajeti. Da bi se javnost in še posebej oblast zganila, da bi bile umetnine v muzejih bolj varne pred tatovi, ki so se opredelili za to panogo, je uredništvo nekega za-hodnonemškega časopisa napravilo naslednjo akcijo: Lani je bila javnost razburjena zaradi izginotja kipa madone iz cerkve v Wolkachu. Je to eno velikih del slovitega nemškega k parja Tilmana Rimenschneider Policija tatov ni mogla zasledit Nato je uredništvo nekega tedn ka čez vso stran objavilo ponui bo: ((Vrnite kip matere božje. Ni še uredništvo je pripravljeno pl čati zanj sto tisoč mark.« Hkra_. je odgovorni urednik jamčil tatovom, da policija ne bo obveščena o njihovih imenih polnih štirinajst dni. Policiji ta akcija ni ugajala niti Cerkvi ne. Toda tat se je javil. Telefoniral je glavnemu uredniku in mu poslal kot «vizitko» nekatere manj vredne predmete, ki jih je bil ukradel skupno z ma-dono. Nato je sledilo prvo srečanje in prvih 50.000 mark, nato drugo srečanje z izmenjavo drugega dela odkupnine in dragocenega kipa. Vse se je končalo tako, da je bil kip vrnjen. Ob koncu bomo dodali, da so se tatovi umetnin v muzejih spe cializirali na manj vredne pred mete, torej na one, ki jih lahke vnovčijo, ker vedo, da izredno ve likih umetnin ne morejo prodati Toda muzeji so v stalni ne var nosti, kajti vsi dosedanji poskusi le posredno zainteresiranih ljudi niso imeli zaželenega uspeha, kajti oblasti, ki bi se morale za to stvar zanimati, so ostale gluhe, muzeji in galerije pa ostajajo pri svojih starih finančnih sredstvih in pri ustreznem osebju, ki ne zmore vsega. nF Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba: 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 žena in dom; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Solisti z orkestri; 17.00 Ansambel F. Vallisneri; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Romantične simfonije; 19.15 Jadransko morje; 19.30 Pevci in ritmi; 20.00 šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Slov. motivi; 21.00 Operna glasba; v odmoru Mladina na Zahodu; 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Lahka glasba; 13.50 Zborovsko petje Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Španske pesmi; 14.30 Melodije; 15.30 Domači odmevi; 16.15 Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Glasbena panorama; 17.40 Pisan glasbeni program; 18.00 Prenos RL; 19.00 Kvintet Chibous; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kvartet Jackson; 22.40 Skerlova serenada za godala. Nacionalni program 6.30 Vreme na morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Glasbeni pro- PETEK, 28. AVGUSTA 1964 gram; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 G. Eliot «Silas Mamer«; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.35 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni car-net; 16.00 Program za naj mlaj A:!; 16.30 Wagner in Strauss; 18.00 Iz Shakespearovega ((Henrika V«; 18.25 Plesna glasba; 21.00 Simf. koncert; 22.30 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje E. Sangiusto; 9.00 Ital. pentagram; 9.35 Rascel v «La grande festa«; 10.35 Nove pesmi; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narod-ni plesi; 15.35 Koncert v minia-turi; 16.00 Rapsodija; 17.35 Mala enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Varietejski program; 21.00 Poletna doba. III. program 18.30 Severnoameriška kultura; 18.55 Otok Procida; 19.15 Periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Gluckove skladbe; 21.20 De Beaumarthais: «La madre colpevole«. Slovenija T.li Od uverture do finala; 8.05 Zabavni ansambli; 8.35 Iz hrvat ske glasbe; 9.00 Pionirski tednik 9.30 Slov. pevci; 10.15 Pihalni godba; 10.35 Naš podlistek; 11.0 Turistični napotki; 12.05 Zabavni glasba; 12.25 Domači pele-mčle 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glas beni avtomat; 15.15 Zabavna glas ba; 15.45 Mladinski pevski zbori 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Za bavna glasba, 18.00 Aktualnosti 18.10 Koncert; 19.05 Glasbene raz glednlce; 20.00 V studiu 14; 20.3 Zborovske skladbe; 20.50 Violinis Jean Fournier; 21.15 Oddaja < morju; 22.10 Plesna glasba; 22.51 Literarni nokturno; 23.05 Baročn mojstri. Ital. televizija 18.00 Program za najmlajše 20.15 Športne vesti; 20.30 Dnevnik 21.00 E. Rice: «Sotto processo« 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 «Dolina kraljev«; 22.10 Ansambel Kenny Clarke; 22.50 Športne vesti. Jug. televizija 18.50 Obzornik; 19.05 Rokomet Jugoslavija-Romunija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Prenos športnega dogodka; 21.15 Propagandna oddaja; 21.30 Pet v milijonu — češki film; 23.00 Včeraj, danes, jutri. SKLEPI ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Pristojne oblasti naj izdajo vinogradnikom dovoljenje za nadrobno prodajo lastnega vina Nespremenjeno stališče do gradnje naftovoda - Deželna zveza trgovinskih zbornic ■ Praznik grozdja in Andrejev sejem - Turistični urad v Gorici Upravni odbor trgovinske zbornice v Gorici Je imel v sredo popoldne sejo pod predsedstvom inž. Rigo-nata. Predsednik Je ob tej priliki najprej poročal o sestanku, ki ga je imel s predstavnikoma družbe za naftovod Tržaški zaliv — Bavarska inž. Di Mondo in inž. Totijem. Poročal je o pojasnilih družbe glede gradnje naftovoda s posebnim ozirom na «terminat» ob izlivu Soče in na stališče, ki sta ga v tej zadevi zavzeli pokrajinska uprava in trgovinska zbornica. Nato so na seji prečitali poročilo, ki so ga predložili predstavniki družbe za naftovod, v katerem so nekatera pojasnila tehnične plati načrta. Sledila je obsežna debata, v katero so posegli vsi prisotni odborniki. Pri tem so ponovno potrdili stališče, ki so ga zavzeli na seji dne 6. t.m., po katerem naj se izda dovoljenje za gradnjo naftovoda s pogojem, da se sprejmejo vse potrebne mere za zaščito vseh gospodarskih sektorjev naše pokrajine in celotne dežele. Predsednik je nato poveril odborniku prof. inž. Bagonu nalogo, da prouči poročilo družbe za naftovod in bodo o njem podrobneje govorili na prihodnji seji odbora. Odborniki so nato proučili osnutek statuta za deželno zvezo trgovinskih zbornic, o katerem bodo razpravljali na zborovanju predstavnikov trgovinskih zbornic naše dežele, ki bo v sredo 2. septembra. Proučili so tudi sklepe, ki so jih na sestanku na goriški prefekturi sprejeli v zvezi z organizacijo praznika grozdja na Goriškem. Na osnovi predloga goriške občinske uprave so se pogovorili tudi o manifestacijah, ki jih vsako leto priredi- jo v Gorici v sklopu Andrejevega sejma. Odborniki so zavzeli tudi stališče v zvezi z upravno razdelitvijo državne električne družbe ENEL na področja ter soglasno sprejeli resolucijo, v kateri priporočajo, naj bi bil v Gorici sedež področne uprave za vse področje goriške pokrajine. V tem smislu so poverili predsedniku nalogo, da nastopi proti nameravani ukinitvi take področne uprave v Gorici, zlasti še, ker je ENEL na svoji seji dne 7. februarja letos že organiziral svojo deželno in pokrajinsko upravno razdelitev. Odobrili so tudi sporazum z go-riško «Pro loco», ki bo organizirala v razstavni dvorani trgovinske zbornice v Ul. Diaz G v Gorici turistični informativni urad in razne razstave. Ob koncu so vzeli na znanje sklepe, ki so bili sprejeti na sestanku pri trgovinski zbornici, ki so se ga udeležili zastopniki kmetovalcev, direktnih obdelovalcev in trgovcev glede na prodajo vina lastne proizvodnje. Odborniki so v celoti odobrili sklep, naj se dovoli proizvajalcem vina, da lahko sami na drobno prodajo svoj pridelek in naj jim pristojne oblasti izdajo potrebno dovoljenje. Razdelitev nagrad prizadevnim vajencem V središču za strokovno usposabljanje vajencev na Svetoivan-ski cesti so včeraj popoldne podelili diplome z nagradami najboljšim tečajnikom. Svečanosti so se poleg župana dr. Gallarottija in šolskega skrbnika prof. De Vet-te udeležili tudi predstavniki po- »iiimiiiimintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiitiiiifuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiituaiiiiiiimiiii TRI NEZGODE PRI DELU V Sele dva meseca po padcu se je zatekel v bolnišnico Nezgoda strugarja in karoserista Dne 24. Junija letos ali več kot pred dvema mesecema se je 20-letni Bogomil Gorjan iz Dola, Bo-netti 71, ponesrečil na delu pri VERDI. 17.30: «La pantera rosa«. Z David Niven in Claudia Cardi-nale — Angleški Cinemascope v barvah. nja predstava ob 22. CORSO. 17.30: «1 due capitani«. Charlton Heston in D. Reed — Ameriški barvni film. VITTOR1A. 17.30: «Donne facili«. Italijanski film. CENTRALE. 17.00: «Squali daccia-io». V. Holden in N Olson; ameriški črnobell film. Zadnja pred stava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes vas dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdi Jev korzo št 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo desno temperaturo 31.2 stopinje ob 15.30 in najnižjo 13 stopinj ob 4. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 61 odstotkov. podjetju Michelus v Ronkah, kjer je zaposlen kot mehanik. Tistega dne dopoldne je popravljal neki avto in pri tem padel v odprtino na tleh pod vozilom v delavnici. Pri padcu se je sicer udaril, vendar je menil, da ni nič hudega. Ker pa bolečine le niso hotele ponehati, m so postajale vedno hujše, se je včeraj odločil za pregled v goriški civilni bolnišnici, kamor so ga pripeljali okrog 11. ure dopoldne. Zdravniki so mu ugotovili močan udarec na hrbtu z verjetnim domom kosti ter so mladeniča pridržali za 15 dni na zdravljenju. Na delu pri podjetju Selle v Gorici se je ponesrečil včeraj dopoldne tudi 18-letni Valter Palla-vicini iz Standreža, Ulica Sv. Mi-»aela 65. Ko je imel opravka s struženjem desk, mu Je ena stisnila kazalec leve roke. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh. Včeraj ob 11.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico tudi 20-letnega Luigina Breganta iz Ločni-Ka, Ulica Višini 12, ki je zaposlen kot karoserist pri podjetju ATA v Ulici Caterini v Gorici. Tam se Je pri delu ranil na rokah in na le-levem sencu. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. Krajine, urada za delo in drugih ustanov. V uvodnih besedah je voditelj tečaja pohvalil pridnost in požrtvovalnost gojencev, ki so čestokrat tudi od daleč prihajali k pouku, da bi se usposobili v svojem poklicu, predvsem pa si pridobili znanje, ki ga jim pouk v obvezni šoli ni mogel nuditi. Pristavil je, da bi nagrade podelili večjemu številu gojencev, če bi jim ministrstvo dalo na razpolago več sredstev. Med včerajšnjo svečanostjo so podelili diplome 4 učencem iz vsakega izmed 15 tečajev, kolikor so jih imeli v zadnjem šolskem letu. Vajence sta s kratkim in prisrčnim nagovorom pozdravila tudi župan in šolski skrbnik. HUDA NESREČA VČERftJ PRI ŠTflRANCANU 5-letni otrok obstrelil svojo mamo s samokresom Našel ga je v omari pri starih starših, kamor ga je mati peljala počivat po kosilu ŠE 44 DNI DO STARTA V TOKIU 5-letni sinček je včeraj popoldne v štarancanu pri Tržiču po nesreči obstrelil svojo mamo. Dogodek se je zgodil ob 14.30 v Ul. Androna S. Vito štev. 3. Otrokova mati, 37-letna Augusta Angiolin por. Pahor, bivajoča v VermegUanu, je peljala sinčka Adriana k starim staršem v Tržič, s katerim je živel do pred 2 tedni. Postlala mu je posteljico, da bi po kosilu zaspal. Ko je čez nekaj časa stopila pogledat, če je otrok zaspal, je s presenečenjem opazila, da se ji otrok bliža z napeijenim revolverjem. Ustrelil je proti njej in jo zadel v vrat. Vsa okrvavljena se je zgrudila na tla. Domačini in sosedje so ji takoj nudili prvo pomoč. Poklicali so rešilni avtomobil Rdečega križa, s katerim sj jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali s pridržano prognozo na kirurškem oddelku. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi ugotovili, kako se je nesreča zgodila. Izvedeti bi namreč morali, zakaj so stari starši hranili revol- S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Osnovna šola in počitnice za paciente umobolnice Dopolnitev 13. plače pokrajinskim uslužbencem Po krajših poletnih počitnicah Je imel pokrajinski upravni odbor preteklo sredo zvečer svojb običajno tedensko sejo pod predsedstvom dr. Chientarolija, ki je ob tej priliki poročal o dogodkih, kot so se razvili v času počitnic. Odbornik Pecorari je nato poročal o proračunu lovskega odbora, ki so ga odobrili. Odobrili 6o tudi izplačilo raznih dobav. Na predlog istega odbornika so sklenili predlagati šolskemu skrbništvu, naj bi poskrbelo za organizacijo osnovnošolskih tečajev v pokrajinski umobolnici v Gorici. Taki tečaji so predvideni v okviru novega programa za zdravljenje umobol-nih, ter računajo, da bodo koristni za njihovo zdravljenje. Prav tako so odobrili sklep, da bodo poslali kakih 30 bolnikov iz pokrajinske umobolnice v neko počitniško kolonijo v hribih na krajši oddih, kar bo nedvomno koristilo njihovemu zdravljenju. Spremljal jih bo en zdravnik in primerno število bolničarjev. Med drugim so odborniki sprejeli več ukrepov v kcrist nezakonskih otrok, glede Javnih del in dopolnitve 13. plače pokrajinskih uslužbencev, kar pa bo moral odobriti še pokrajinski svet. ŠOLSKE VESTI Šolsko skrbništvo iz Gorice sporoča, da je bil v uradnem listu št. 200 od 17. t. m. objavljen odlok šolskega ministrstva za usposob-Ijenostne izpite za pouk na srednjih šolah. Odlok je na vpogled tudi na sedežu omenjenega šolskega skrbništva. • • • Ravnateljstvo gimnazije • liceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da se pričnejo popravni izpiti 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Obvešča se tudi, da je odprto vpisovanje na oba zavo- SOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo bo od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure v šolskih prostorih v Ul. Ascoll 1/1. Pouk se bo pričel v ponedeljek, 14. septembra. Ravnateljstvo da za šolsko leto 1964-65. Vsa potrebna pojasnila prejmete na tajništvu šole. • « • Didaktično ravnateljstvo za slo. venske osnovne šole sporoča, da se bodo jesenski izpiti čez 2. in 5. razred osnovnih šol vršili od 1. do 5. septembra. Učitelji naj se zglasijo na ravnateljstvih obeh področij do 31. avgusta, kjer bodo prejeli ustrezna navodila. «ex tempore» v Tržiču Slikarsko tekmovanje Tržiška «Pro L°co» je razpisala tretje slikarsko tekmovanje *ex tempore« za nagrad« -Mesta Tržiča« (Monfalcone). Tekmovanje bo 12. in 13. septembra. Tekmovanja se lahko udeležijo slikarji, ki stalno bivajo na področju naše dežele Svoja dela morajo pokazati v soboto 12. in v nedeljo 13. sept. pri gledališču S. Michele. Ocenila jih bo posebna kvalificirana komisija. Proti njenim odločitvam ne bo možna pritožba. Prva nagrada bo znašala 100.000 lir z odkupom, naslednje štiri pa po 40.000 lir vsaka z odkupom. Nagrade bodo razdelili v nedeljo 13. sept., dela pa bodo razstavljena v dvorani gledališča S. Michele do 20. sept. 6 dni se bo morala zdraviti 11-letna Majda Sirk iz Ul. Monte Cal-vario 30 v Podgori, ker Je včeraj zjutraj stopila na grablje. Ranila se je v desni gleženj. V bolnišnico se je zatekla šele sinoči. Nudili so Jt prvo pomoč in Jo poslali domov, ke Mladoletni tatiči avtomobilov in rac Karabinjerji iz Redlpuglle so aretirali štiri mladoletnike iz Tržiča pod obtožbo večkratne kraje. Hoteli so ukrasti neki avto v Gradiški, pri čemer pa jih je zasačil lastnik avtomobila. Dolžijo jih tudi kraje iz parkiranega avtomobila v- Foljanu in pa poskusnega vioma v tobakar-no v Ul. S Michele v Foljanu. Karabinjerji ‘z Poljana so prijavili pod obtožbo kraje tudi štiri mladeniče iz Pierisa, ki so Giovan-nlju Bonazzl iz Ptarancana ukradli kakih 30 rac, ki Jih Je gojil v ograjenem prostoru na tru Sdobba v bližini jezu na Boči. Zalotili so jih v neki gostilni v Pierisu. kjer so se pravkar mastili s pečenimi racami. ver. ki je bil nabit in kje so ga Imeli spravljenega. Otrok, je imel s seboj pištolo-igračko, ki pa jo je med stikanjem po sobi odložil, ker je v predalu nočne omarice našel revolver kal. 22, s katerim je potem proti svoji materi izstrelil usodni strel. Nesrečo je treba pripisati naključju, da je otrok sploh našel to orožje, da je bilo nabito in da ni imelo zataknjene varnostne zaklopke. Kratke iz bolnišnice Ko je 28-letna Norma Palus iz kočnika, Ulica Licinio 6 cepila vče. raj drva na domačem dvorišču se je precej močno zbodla na kazalcu desne roke. Odpeljali so jo v goriško civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 8 dni na zdravlje oju. Doma se Je ponesrečil tudi 54-letni Piero Quarantotto iz Gorice, Ulica Puccini 6, ki je s pomočjo svoje tašče 71-letne Terese Rocco skušal postaviti zavesonosilko pn oknu v svojem stanovanju. Ko je splezal po lestvi je ta zdrsnila, da je padel in ko je lovil rav notežje Je mimogrede udaril s kladivom, ki ga je imel v rokah, svojo taščo po -glavi. V bolnišnici so nudili obema prvo pomoč s prognozo okrevanja v 3 dneh za Ouarantotta in 8 dni za taščo. Včeraj popoldne je Ž4-letni natakar Eugenio Brescia iz Gorice, Ulica Morelli 14 pomagal svojemu svaku Gruppisu v Ulici Balilla 14 postavljati ploščice. Pri tem se je ranil na zapestju desne roke. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 8 dneh. Popoldne ob 16.45 so pripeljali z avtom Zelenega križa v bolnišnico tudi 78-letno Terezo Paglavec iz Gorice, Ulica ^scoli .20, ki se je prejšnji dan popoldne ponesrečila pri delu v stanovanju Marije Mancini v Ulici Mazzini 4. Zdravniki so ugotovili, da si je ženica zlomila rebra na desni strani in so Jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Italijanski atleti večini že določeni Jutri v Modeni za nekatere odločilni izpit Italijanska atletska reprezentanca ima pred olimpiado še dve mednarodni preizkušnji: 29. in 30. avgusta v Modeni proti Švici in Jugoslaviji in 19. in 20. septembra v Rimu, proti Norveški in Švedski. Zaradi olimpijskih priprav drugih večjih mednarodnih prireditev ne bo in omenjeni datumi so po našem mnenju zelo primerni za pregled forme olimpijskih kandidatov. Teh je v Italiji pri moških nekaj nad 20. gotovih za po- -----------------1--------- tovanje pa je za sedaj le 12. Za-' zmaguje. Njegove pogoste nastope nimivo je, da bo v Tokio potoval i si ne smemo zamisliti kot težke 17-letni skakalec s palico Dionisi, tekme, ki bi atleta izčrpale. To so ki je lani nastopal še med nara- j le treningi! Pamich ima zlato ko-ščajniki, doma pa bo sodeč po lajno skoraj že v žepu. Nevarnost trenutni formi ostal Meconi, bivši, lahko pride le od sovjetskih spe-evropski rekorder v metu krogle, cialistov. TT 4« 4-,«^4 Ti-____ 1 • r* —-U — V škripcih je tudi Lievore, ki je bil še do 1. julija svetovni rekorder v metu kopja. Začnimo kar pri naštevanju o-limpijskih potnikov. Najbolj gotov od vseh je Pamich, specialist v hitri hoji in ev- Z obema nogama sta v letalu za Tokio tudi Berutti in Ottolina, ki bosta njistopila na 200 m. Berutti je po dveh letih povprečja letos v odlični formi in kot kaže ima najresnejše namene, da kožo na Japonskem drago proda. Da je ropski prvak na 50 km. Ta atlet, ne bo obdržal je skoraj na dlani, ki je po rodu z Reke, je pravza-prav razred zase. Z reprezentanco ne nastopa, ker hoja ni na sporedih meddržavnih dvobojev, trenira sam, ker zna največ od vseh ker je že boljši od njega rojak Ottolina, novi evropski rekorder z 20”4. Oba italijanska sprinterja u-pata v finale in od finala do ko- __________ . ____ lajn pot ni najdaljša. Ottolina (le- tekmuje pa vsak teden in seveda I tos 20”4, 20”5 in 20”8) in Berutt' «iiuiiNiiiiiiiiiiiiiMHUiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiifHiiuiiiiiiiiiiaiiiiiii0iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiMiiiiiiii NOGOMET NA TOKIJSKI OLIMPIADI Jugoslavija v B Italija v D skupini TOKIO, 27. — Japonska amaterska nogometna zveza je objavila razpored olimpijskega nogometnega turnirja. 16 reprezentanc so razdelili v štiri izločilne skupine. Prvi dve iz vsake skupine se bosta uvrstili v četrtfinale. Spored tekem je naslednji: 11. OKTOBRA A skupina: Nemčija-Iran (stadion Mitsusawa v Yokohami) Mehika-Romunija (stadion Omi-ya blizu Tokia) B skupina: Jugoslavija-Sev. Koreja (Komazawa sports park v Tokiu) Madžarska - Maroko (National stadium) iiiiiiiiiiimniiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunimMiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii PRENIZEK PODVOZ V UL, AOUILEIA Cestni podvoz v Ul. Aqulleia je zelo nizek. O tem niso obveščeni vsi šoferji tovornikov. Zaradi tega se po gostoma primeri, da se ustavijo pod viaduktom, ker Jim tovor drsa po stropu. Dokler ne pade z avtomobila, toltko časa še ni tako nevarno; hujše pa bi bilo, če bi z drvi natovorjen tovornik zadel v betonsko preklado, da bi padla polena z njega. Ker Je na tistem kraju velik promet, bi se prav lahko pripetila tudi hujša nesreča. Na sliki vidimo čedadski tovornik, ki se Je v sredo zvečer zagozdi] pod most, ker Je bil previsoko naložen, škoda je bila malenkostna, šoferju pa ni utekla globa, ki so mu jo prisodili mestni stražniki. 12. OKTOBRA C skupina: CSSR-J. Koreja (Omi-ya)) Brazilija-ZAR (Komazawa) D skupina: Italija-Japonska (Na- tional stadium) Argentina-Gana (Mitsusawa) ‘ 13. OKTOBRA A_skupina: Nemčija-Romunija (Ko-mazawa) Iran-Mehika (stadion Prince Chichibu Memorial v Tokiu) B skupina: Jugoslavija - Maroko nuntcii<;RWA v S^Koreja-Madžarska (Omiya) 14. OKTOBRA C skupina: CSSR-ZAR (Chichibu) J. Koreja-Brazilija (Mitsusawa) D skupina: Italija-Gana (Omiya) Japonska - Argentina (Koma-zawa) 15. OKTOBRA A skupina: Nemčija-Mehika (Mit-susawa) Iran-Romunija (Omiya) B skupina: Jugoslavija - Madžarska (Komazawa) S. Koreja-Maroko (Chichibu) 16. OKTOBRA C skupina: CSSR-Brazilija (Omi- ya) J. Koreja-ZAR (Chichibu) D skupina: Italija-Argentina (Mit- susawa) Japonska-Gana (Komazawa) Polfinalne tekme bodo na stadionih Chichibu in Komazawa, finalno srečanje pa na igrišču National stadiuma. Športno združenje BOR ATLETIKA Na tekmovanju, ki bo v so-boto 29. avgusta na občinskem stadionu Valmaura, bodq nastopili naslednji atleti: Košuta Aleksander, Košuta Boris, Rapotec Boris, Simoneta Boris, Fučka Radovan, Okretič Teodor, Križman Bruno, Hrvat Nevo. Začetek tekmovanja ob 16.30. Na tekmovanju, ki bo v nedeljo 30. avgusta pa bodo nastopili Švab Dušan, Sancin Stojan, Furla-nlč Ivan, Gombač Boris. Začetek tekmovanja ob 8.30. (20”7 in 20”9) imata vse možnosti, da se uvrstita med prvo šestorko na svetu, saj sta sigurno boljša od njiju le Američana Carr in Hayes, slednji pa bo gotovo nastopil le na 100 m. Z obema «asoma» bosta potovala še Giannatasio Preatoni. Štirje sprinterji bodo sestavili štafeto 4X100 m, ki je med najmočnejšimi na svetu. Ta četvorka je letos tekla že 39”3, menjave pa še niso povsem zanesljive-V primeru, da vse menjave v Tokiu uspejo, ima Italija eno kolajno že v žepu. Italija je tradicionalna finalistka v hitri štafeti, j Melbournu je bila diskvalificirana, v Rimu pa je za las izgubila tretje mesto. Na Japonskem bod° njeni glavni nasprotniki Francija. ZDA, SZ, Poijska in Nemčija. Rezerva za prvo četvorko bo izbrana med Gianijem, Sardijem m Valletom. Ovire so za hitro hojo in sprintom že tradicionalna moč italijanske atletike. Na progi 100 m J*j' do državni dres zastopali kar trije tekači: Cornacchla, Mazza m Ottoz. Prvi je letos tekel 14”, druga dva pa 13”9. Posebno je v zadnjih tednih stabilen Ottoz. Strokovnjaki napovedujejo, da bo vsaj eden od omenjenih atletov startai v finalu na olimpijskem stadionu-Trenerji napovedujejo v kratkem času nov državni rekord. Frinoiu in Morale, specialista na 400 m, se tudi pripravljata na težko Preiz'_ kušnjo. Prvi je letos najboljši v Evropi in stalno teče pod 51”. M®" rale je v lažjem sporu z atletsko zvezo in ne zaupa metodi treninga domačih trenerjev. Pred kratkim je odpotoval na švedsko, za; radi lažje bolezni pa se je tudi že vrnil, a brez vidnega napredka v rezultatih. Na vsak način rale ni v kondiciji, da bi lahko ogrožal Američane v borbi za kolajne, čeprav je solastnik svetovnega rekorda 49”2. Renato Dionisi bo v Tokiu skaka! s palico. Gre za čudežnega otroka, ki se je v manj kot letu dW povzpel na vidna mesta v mednarodni areni. Ce upoštevamo njegovo starost (dopolnil bo 17. leto komaj v novembru), je Dionisi skoraj svetovni rekorder. Dionisi s* je najveš znanja nabral kar n" domačem dvorišču, kjer si je ® pomočjo očeta napravil napravo za skakanje s palico. Z rezultatom 4.70 m Dionisi v Tokiu ne 0° šel daleč. Ambu, že dolgo najboljši dolgoprogaš v državi, bo v Tokiu teke* v maratonu, v panogi, kjer so- pnj' gnoze zelo težke. V znanje naj ljubitelji atletike vzamejo dejstvo, je Ambu letos premagal znanega belgijskega specialista Vande*-drisseheja. Sprva so poleg te zmage govorili tudi o izrednem času-pozneje pa so ugotovili, da je "j" la proga za skoraj dva kilometra prekratka. Ambu se je dalj č**® pripravljal v Kranjski gori in J? odlično pripravljen, tako da P*j‘ čakujejo od njega v Tokiu s°11-den plasma. Ti so v glavnem gotovi potn: za Tokio, odločitev pa še čakaj Lievore (kopje), Meconi (krogla’1 Bogliatto in Zamparelli (višin*’> Bianchi (800 m), Sar (deseteroboj’ in štafeta 4X100 m. BRUNO KRIŽMAN ATLETIKA KIJEV, 27. — Med prvim dnevom sovjetskega atletskega pri’®*' stva je Elvira Ozolina izboljšal* metom 61,38 m lastni svetovni ** kord v kopju. Prejšnji je pripada od 4. junija 1960. leta (dosežen Bukarešti) isti atletinji in s®* z metom 59,78 m. • • • LEIPZIG, 27. — Vzhodni Neme« Manfred Preussger je s 5,15 m * boljšal evropski rekord v skoku • palici, ki je s 5,11 m PnP®,u Zahodnemu Nemcu Wolfgan* Reinhardtu. PRIJATELJSKI NOGOMET BOLOGNA - MILAN 3:2 j3'.0’. Strelci: Pascutti, Nielsen in S®1* za Bologno, Altafini za Mi*8* Kotje 5:1 za Milan. J. Jt. PHILLIPS OBISK V SCUFFLETOWNU «Nekoč,» je počasi dejal šerif, ko da ima ves dan časa za besedovanje o tem, kar ga je težilo, »nekoč je vsaka od teh hiš nudila zatočišče Shafterju ali kateremu njihovih sorodnikov. Danes je od Shafterjev o-stal le Buell. Drugi so izginili, sicer pa bi se tudi ne upirali. Tudi tl so nepridipravi, vendar niso tako pogumni kot je bil Shafter.« »Shafterjev! so bili dokaj hrabri, kajne?« Je vprašal Ri-ves, ki je hotel razveseliti starega. «Zelo hrabri. Blazno hrabri. Zato tudi niso nikdar bežali. Zato so večinoma tudi pomrli. Tom Graham je ubil Hen-ryja, stari Buell je umrl v zaporu. Tretjega so ubili 1912 pri Treh dimnikih. Nekaj Jih je »manjkalo v vojni. In zdaj gremo po mladega Buella.« »Tem bolje za nas,« je rekel Page Yancey. »Tem bolje, ker bomo imeli opravka le z mladim Buellom. Ce bi bili tukaj vsi Shafterjl, bi nas pregnali iz gozda, na to stavim.« Starec Je utrujeno pogledal Pagea. »Vama, fantoma bi rad pojasnil, kako Je s temi stvarmi, in to bom poskušal, dokler bom mogel m ne bom uspri. Ce sodita, da naj bi odšli v dolino, pa sporočili Buellu, da je aretiran in mu ukazali, naj brez odpora odide z nami — potem me sploh ne razumeta in ničesar ne vesta.« «Morda se bo utrudil, ko nas bo čakal,« Je rekel Page. Stari Julijan ni poslušal pr. pombe. »Dobro vesta, kaj se je zgodilo včeraj, fanta. Buell je prišel čez gore In zavij k Harlowu. Pred pol leta se Je začel motoviliti okrog njegove šestnajstletne hčerke. Harlov ga Je nekajkrat opozoril, naj ne zahaja k njim. Včeraj...« »Vem,« je zdolgočaseno zinil Page. «Tudi Jaz sem sinoči pri- sostvoval, ko sta prišli žena in hčerka, da bi povedali, kaj se Je zgodilo.« »Včeraj,« Je nadaljeval šerif, »ga Je Harlow vnovič opozoril. Buell se mu je začel posmehovati, Harlow je planil s pestmi nadenj m Buell ga je ustrelil. Takoj ga je ubil. In zato je zanj vse končano. Buell se je moral doslej zaradi marsičesa zagovarjati, vendar ve, da se po umoru ne more Izmotati. Zabarikadiral se bo v svo-J. hiši, vendar ne bo pobegnil v planine. Buell Shafter je obupan kot malokdo. Rad bi vama pojasnil, da nas bo vse tri poskušal pobiti.« Nekaj časa so molčali. Page nemiren in na meji potrpežljivosti, Rives poslušno pričaku joč povelje, šerif pa z nogo na kamnu Laket Je oprl na koleno in naslonil brado v dlan S pogledom Je skrbno preiskoval dolino. »Desnico bi dal, če bi ga lahko ujel živega,« Je slednjič rekel. »Vendar se bojim, da nam to ne bo uspelo.« »Ce je tako, ga ujemimo mrtvega!« «Počakaj,» je rekel šerif. »Počakaj, Page.« Page se je naglo obrnil. Njegov pogled je obstal na Rive-su Tuckerju. Rives mu je vrnil pogled in videl v Pageovih o-čeh isto, kar Je oni našel v njegovih. Čudno, da se je obe ma sočasno posvetilo, Je pomislil, toda to pravzaprav ni bilo nenavadno. Resnica Je bila ne nehno prisotna, le odkriti jo je bilo treba. Rives Je bil sprva užaljen, toda dolga leta sodelovanla in vdanosti niso dopuščala, da bi pokazal prezir do starega Ju-liana; čutil je le sočutje. To je bilo sočutje do človeka, ki se Je zaustavil, poskušal znova zbrati pogum, ne da bi u-spel. Page Yancey ni čutil nikakršnega sočutja. «Poslušaj, šerif,« Je kratko rekel. «2e dolgo opravljaš svojo službo. Morda celo predolgo. Cernu ne počakaš raje tukaj, skupaj z mr. Rivesom T*> ckerjem? Sam bom odšel v dolino ln ga zgrabil.« Julian Webb ga je pogledal. »Utrujen sem že od govorjenja, vidva pa sta prepričana, da gremo lovit pijanca ali kurjega tata « Del Je nogo s kamna, se zraviial in oči so se mu nenadoma zalesketale. »Takole bomo storili: z Rivesom pojde va v avtomobilu do Scuffle-towna. Ti, Page, boš odšel peš po bregu do potoka, ki teče severno od Scuffletowna. Ob potoku je dovolj mest, kjer se lahko dobro skriješ. Ko boš prišel do mesta, kjer se v potok steka mali potoček, onstran hiše Buella Shafterja, obstoj in počakaj.« «Prav,» je zamišljeno rekel Page. «Pa vendar mislim, da nam bo v zadnjem trenutku zbežal. Ce bo res tako. Ima najkrajšo pot v gore ob potoku in tam bo srečal mene.« Serif je s povzdignjenim glasom — prvič v tem jutru — nagovoril Pagea. »ČAKAJ OB USTJU POTOKA. Tam moraš čakati — dokler se ne zgodi prvo aii drugo; dokler Buell ne pride ob potoku ali pa te pokličem. Razumeš Page?« «Da, gospod,« je rekel Page in neučakano odšel. V trenutku, ko Je Page odšel, je zavladala tišina in Rives Tuoker se je nenadoma zavedel osamljenosti ln nenavad ne slabosti. Ni se ustrašil- prav isto bi se lahko zgodilo tudi kasneje. Toda zdelo se mu je, da Je nekako osamljen. Ce Buell Shafter ne odide proti potoku, bo uspeh odvisen le od njega, Rivesa Tuckerja, ker je šerif postal nervozen. Ko bo napočil pravi čas ir* bodo lovili Buella Shafterja, bo moral odriniti šerifa In sam prevzeti odgovornost. Toda zdelo se mu je da Ju-lianu Webbu ni kaj očitati. Vendar je imel prav. Stari Julian je bil predolgo šerif. Je pač tako. Vendar se je treba človeka spominjati takšnega, kot je bil nekoč. Tako je treba oceniti stvar, ko pa bo na počil čas — bo prevzel odgovornost za akcijo. «Pageu morava dati nekaj časa,« je rekel šerif, vzel svoj samokTes ln ga začel pregledovati. Tudi Rives se je lotil samo kresa. Visoko nad njima je bilo modro in toplo nebo, toda prek sedla Je nenadoma zave! hladen veter — tih vetrc, ki ga je bilo prej čutiti kot slišati. «Pojdiva,» Je slednjič dejal Julian Webb. «Imaš nabit samokres? Ce ga bo treba uporabiti, premisli, vendar ne za mujaj. Preprosta reč — kajne?« Slediti mu moram, je pomislil Rives. Prezgodaj je, da b! stvar prevzel v svoje roke Vendar pazi, kako boš storil, vsekakor ne brez pozornosti. Vrnila sta se k avtomobilu ln šerif je sedel za krmilo. Cesta se je naglo spuščala in Julian je previdno vozil v dolino. Med borovci je bilo včasih videti v nižino, vse do sivih hiš Scuffletowna. «Page je pogumen fant,« Je rekel šerif. «Pogumnejši je kakor ti.» »Cernu torej niste njega vzeli s seboj in poslali mene k potoku?« je naglo vprašal Rives. «Po drugi plati pa si tl pametnejši kakor Page.« Tole postaja mučno. Je pomislil Rives. Noče si priznati da je prestrašen. Vse tole pri povedovanje mu služi le, da bi se opogumil. Serif je pritisnil na plin in avtomobil je zapeljal po zadnjem ovinku in v dolino. Kakšne četrt milje dalje so se začenjale prve hiše. Serif je pri prvi hiši zaustavil avtomobil, izstopil, dejal Rlvesu, naj počaka, in odšel proti hi- ši. Potrkal Je na vrata, Jih odprl in vstopil. Cez pet minu se je znova prikazal in odše proti avtomobilu. »Tam zgoraj je, v svoji hi»> poslednji na severnem koncu, za dalj časa si je preskrbe whiskyja in streliva. Dalje p°J' deva peš.« Počasi ln previdno sta ** dila, dokler nista prišla do V0' slednje hiše. Bila Je osanuJ na dvonadstropnica z majjVJ' ml vrati brez zaves v ln z dvema oknoma v na®' stropju. Pred hišo in ob stra skl steni so bila nakopi^en drva. Serif in Rives Tucker st* * previdno bližala hiši, ®delo jima je, da Ju \z hiše niso op žili. Serifu, ki je pogledal za grma, Je ušel vzdihljaj-di Rives je pogledal na sv ^ strani, vendar je videl le samljeno hišo, za njo pa 10 dre gore ln sinje nebo. Serif Je nenadoma z S1-0.,, kim glasom poklical Bu« Shafterja. Nihče ni odgovor in zato je nekajkrat P°n° „ klicanje. Iz hiše ni bilo nJC sar slišati. ( Nadaljevanj* tledO UREDNICI V O: TRSI - UL MONTECCH1 6 II. TELEFON 93-808 ln 84-838 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUoo 1 II Telefon 33-82 — UPRAVA: TRSI - UL SV. FRANČIŠKA žt. 20 — Telefon 87-388 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnapre): letna 2.250 Ur, polletna 4 400 Ur, celoletna 7 700 Ur - SFRJ: * tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din. polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. LJuDU® j Stari tr« S/I, telefon 22-207, teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani BOO 14-603-1* - OGLASI: One oglasov: Za vsak mm t tl rim enega stolpca: trgovski 150, rinaneno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — MsH oglasi 40 Ur beseda. — Oglas) tržaške ln goriške pokrajin* naročajo pri upravi. — la veeb drugih pokrajin Italije pri sSocleU Pubbllcltk Itailana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tlaka Založništvo tržaškega tiska, Trst _____^