POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
1 leto XII. 1 Stev. 256	TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, petek 11. novembra 1938	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din	Cena 1«— din
Temelji angleške politike
Velik Chamberlainov govor — Angleško gledanje na monakovski sporazum — Sodelovanje med državami različnih sistemov — Temeljne smernice Chamberlainove vlade — Češkoslovaško vprašanje — Monakovska izjava — Sporazum z Italijo — Smisel oboroževanja
LONDON, 11. novembra. Na tradicionalnem banketu, katerega je priredil londonski župan in so se ga udeležili član! vlade ter razne druge odlične osebnosti, je govoril včeraj tudi angleški ministrski preds. Nevilie Chamberlain, ki je v svojem govoru povedal mnogo zanimivosti, iz katerili je mogoče spoznati smernice in hotenja angleške vlade. Njegov govor pa osvetljuje tudi dogodke okoli Monakovega in razkriva miselne podrobnosti, ki so igrale pri teh dogodkih in njihovem razvoju važno in eek> odločilno vlogo. Chamberlain je med drugim dejal:
MONAKOVSKI SPORAZUM. ! slovaški m naglasil, da Češkoslovaška v »Želel bi prepričati svet, da Monakovo glavnem z novo razmejitvijo ni izgubila
n' pomenilo spopad različnih sistemov vladavin in da tudi rezultat ne pomeni *tnage ene ali dnige skupine. Tam ni bito spora med sistemi in ne besede o z®agi ali porazu. Treba je nasprotno jflodro ugotoviti, da je glavno obeležje Monakovega bilo dejstvo, da se je tam dokazalo, da morejo štiri velesile, v kadrih vladajo tako različni sistemi, sesti * skupni mizi in doseči sporazum brez Pr®pira tudi v najtežjem, najbolj mučnem ,n za mir najbolj nevarnem vprašanju Sedanjosti. Ako pa smo mogli to doseči, •‘otem moremo ohrabreni verjeti, da je J®ogoče doseči med temi štirimi velesl-t !. sporazum tudi v vseh drugih vpra-Sanjih, in to ne samo zato, da se prepreči v°ina, ampak tudi zato, da se ustvari Sr°ča in napredek naših narodov.«
SPOŠTOVANJE SISTEMOV. Chamberlain je nadalje naglasil, da je Angliji sedaj nemogoče živeti v osam-'lenosti in dejal: Vse dokler se ne bomo naučili živeti v vzajemnosti s svojimi so-s^di in dokler ne bomo dobili razumeva-nia za njihov način pojmovanja življenja, tte bomo nikoli dosegli stvarnega navedka in si tudi ne bomo zagotovili Syoje lastne stabilnosti. Jaz ljubim bolj britanski politični sistem s širokimi voboščlnami. Ta sistem daje vsakomur ',ekj del osebne svobode, ki pa ne zmanj-Uje avtoritete države, t. j. tistih, ki to Jl^avo v neki dobi vodijo in predstavijo pred zuuan|im svetom. Vendar mi-'m> da ni v nasprotju z demokracijo, Priznamo tudi drugim narodom pra-‘Co> da uvedejo v svojih državah take ste*ne, kakor njim ustrezajo.
temeljne smernice vlade.
Že
imel,
.	- - prvem govoru, ki sem ga
sem posjj,] predsednik vlade, sem na-®SH tiste težnje, ki se jih vsaka vlada H držati. Te težnje se morejo jormu-.at| v 4 točkah: 1. Delati na ohranitvi tanit 2' ^krhetl za to, da bo Velika Brl-ntla dovolj močna in podo po vsem
'Ttott nast°PaH nasproti njej z dolžnim
Sln>h	em’ 3* Skrbeti Za t0’ da se
razvije gospodarska delavftost,
zan '"dustrijska, da se s tem zagotovi seffltev cim večjega števila brezpo-^	4. Skrbeti stalno za izboljšanje
ivJ, CvT, živHen!a našega naroda na vseh bodn ’ Te štirl točke predstavljajo in d o Predstavljale temeljne smernice niti "f80 vlade- Toda ako želimo ohra-To D ’ ne smemo ostati neaktivni. vme£ seyeda ne pomeni, da se moramo t 1 v n°tranje zadeve drugih dr* kak^n-0 "e pomen** da moramo biti nese žav SVet0Vnl P°l,catf- Pomeni le. cja ^iru Vzanie,no nemudoma za ubranitev l7i°V!°d’ k*er hi ogrožen. Ako pa da s«* ne v°ina* »e moramo truditi, *e eininrej konča.
j 'OVAŠKO vprašanje.
Nato
nič drugega kakor le tisto, kar po narodni pripadnosti ni bilo njeno. S tem je bila le osvobojena tujega balasta. Zato mir v tistih kritičnih dneh ni bil rešeu, ne z besedami in ne z diplomatskimi notami, ampak samo z dejanji. Sedaj, ko je kriza minila, seveda ni težko temu ali onemu kritizirati napake, ki so bile storjene. Toda v tistih kritičnih dneh so bile male napake neizogibne, ako se ni hotelo riskirati reševanje češkoslovaškega vpra šanja s silo.
PRIJATELJSTVO S FRANCIJO.
Težko pa bi se motil, kdor bi mislil, da se je v Monakovem reševalo samo češkoslovaško vprašanje. Pri tem je omenil Chamberlain zlasti izjavo o prijateljstvu med Anglijo in Nemčijo, ki sta jo v Monakovem podpisala s Hitlerjem. »Ali je kdo, ki bi mogel obsoditi to izjavo? Res je, obstajajo tudi taki nezaupljivi in dvomeči duhovi, ki vidijo celo v taki vse pohvale vredni izjavi neko oslabitev angleških zvez s Francijo. Taka kriva pojmovanja morejo nastati iz zmotnega mišljenja, da mora ostati Evropa za vse večne čase razdeljena na dva sovražna tabora. Zaradi tega mislijo, da ne more
nihče postati prijatelj neke države in nekega tabora, ne da bi s tem postal istočasno že sovražnik države ali skupine držav drugega tabora. To mnenje je po* polnoma zmotno. Naše prijateljstvo s Francijo je preveč staro, preveč tesno in preveč navezano na skupnost, da bi se moglo porušiti s takimi izjavami in s sodelovanjem z drugimi državami.
ITALIJA IN OBOROŽEVANJE.
Dalje je govoril Chamberlain o odno-šajih do Italije in dejal, da čeprav ni bil velikonočni sporazum med Londonom in Rimom takoj uveljavljen, je bila že sklenitev sama dovolj, da se je obnovilo staro prijateljsko razpoloženje med angleškim in italijanskim narodom. To razpoloženje je mnogo dopomoglo do sporazuma v Monakovem, treba se je iskreno zahvaliti Mussoliniju, ki ga je nudil prizadevanju za ohranitev miru. Zato bo angleško-italijanski sporazum, ki bo te dni uveljavljen tudi v praksi, pomenil zelo veliko za pomiritev Evrope. Ako nam bo usojeno, da doživimo odstranitev medsebojnega nezaupanja, da doživimo utrditev zaupanja med narodi, bomo z naivečiim veseljem prlstaH na razorožitev. Dokler se pa to ne zgodi, bi miru več škodovali kakor koristili, ako bi se razorožili. Zato moramo svojo bojno silo še dvigniti na višino, ki bo ustrezala našemu položaju v svetu. Kdor se zaveda svoje slabosti, je lahko velikodušen kolikor hoče, njegove velikodušnosti mu pa kljub temu ne priznajo. Vendar mislim, da je oboroževanje le začasna, prehodna zadeva. Prepričan sem, da bomo doživeli letos miren Božič.
Za£iski
Prerokba
Izmet Inoni predsednik
PREDSEDNIK TURSKE REPUBLIKE KEMAL ATATURK JE VČERAJ UMRL. DANES JE BIL IZVOLJEN ZA NJEGOVEGA NASLEDNIKA IZMET INONI.
CARIGRAD, 11. novembra. Predsednik turške republike Kemal Ataturk je včeraj dopoldne umrl. Vest o njegovi smrti se je raznesla z bliskovito naglico po vsej Turčiji, ki jo je zajela globoka žalost nad izgubo največjega moža novejše turške zgodovine. Ves turški narod žaluje za svojim velikim osvoboditeljem, reformatorjem in voditeljem. Po turški ustavi se bo izvršila Izvolitev novega predsednika že danes. Turški parlament se je sestal danes ob II. uri k izredni seji, na kateri se je poklonil spominu velikega pokojnika in pričel priprave za izvolitev njegovega naslednika. Do izvolitve fungira kot predsednik avtomatično predsednik parlamenta Abdul Hallk Rend, ki vodi tudi volivno sejo. Ob času poročila še ni znano, kdo bo izvoljen. Imenujejo se trije kandidati:
bivši ministrski predsednik, 551etni gene ral Izmet In8ni, maršal Fevzi čakmak, šef genralnega štaba ter turški poslanik v Londonu Feti Okija. Največ izgledov za izvolitev ima Izmet Inoni. Turška notranja politika se, po izjavi vlade, ne bo zaradi smrti Kemala Ataturka nič spremenila.
ANKARA, 11. novembra. Turški parlament je izvolil za novega predsednika turške republike bivšega ministrskega predsednika in generala Izmeta Inbnija.
LONDON, 11. novembra. (Avala). Kralj Jurij VI. je sklenil, da bo poslal na pogreb Keniala Ataturka v Ankaro svojega osebnega zastopnika. Je to prvič v angleški tradiciji, da pošlje kralj svojega zastopnika na pogrebne svečanosti poglavarja države, ki ne pripada nobeni dinastiji.
Madžari v Košicah
OGROMNA IN POMPOZNA SLOVESN OST V ZASEDENEM MESTU, TUDI UŽHOROD IN MUKACEVO V POSESTI MADŽAROV.
BUDIMPEŠTA. II. nov. Včeraj so madžarske čete zasedle Košiče, Užhorod in Mukačevo in s tem dokončale zasedbo od ČSR Madžarski odstopljenega ozemlja. Danes so prispeli v Košiče regent Horthy, člani vlade z ministrskim
10 Kovoril Chamberlain o Češko-, predsednikom lmredyjem. tujimi gosti in
množico časnikarjev. Sprejem je bil nad vse slovesen. Zahvalno mašo je bral madžarski kardinal dr. Seredy. Vsa Mad žarska praznuje danes praznik vrnitve severnega madžarskega ozemlja k Madžarski. Po Budimpešti manifestirajo velike množice ljudi.
Aprila 1936 so prinesle »Kralovedvor-ske noviny« članek dr. Josefa Kučere, ki pravi poleg drugega tudi tole: »Vse države delajo narodno politiko. Hitler ne priznava druge sodbe kakor svojo in svojega ljudstva. Nanj se sklicuje in edino njega posluša. Pri nas pa se v 17. letih trajanja republike ni še nihče spomnil, najmanj pa kak odgovorni državnik, da bi vprašal narod, ali soglaša z njegovo politiko. Zadostoval je vedno le soglas neke politične klike in posameznih oseb. To je res čisto posebna diktatura v demokraciji! In češkoslovaški narod molči. Soglaša s tem, da se dela namesto narodne svetovna politika, ženevska politika, mirovna politika. Da, mir bo. To je razumljivo. Države, ki je nravno in gospodarsko tako obubožana kakor češkoslovaška, ne bo treba odstranjevati z nasiljem in vojno. Za njo zadostuje nekoliko pruskih vojakov. Mir bo. Češkoslovaške ne bo. Taka je situacija.« — Te besede dr. Kučere, ki je imenovani časnik tudi urejeval, so ponatiskovali skoro vsi češkoslovaški dnevniki kot pri-, mer malodušja, pa tudi izdajalstva. Vpra sevali so se, kako je mogoče, da je takšen človek na tako odgovornem mestu javnega življenja in pozivali oblast, naj mu onemogoči nadaljnje zapeljevanje ljudstva.
Poljska se nagiba ‘k Franclji
Poljski tisk se v zadnjem času vedno pogosteje razpisuje o pomenu nadaljnjega trajanja poljsko-francoskega zavezništva. Mesečnik »Polityka Narodowa«, ki je uraden organ poljske narodne stranke R. Dmovvskega, prinaša v svoji zadnji številki članek univ. prof. Vlad. Folkie-rowskega o tem vprašanju. Prof. Fol-kierowski prihaja do zaključka, da bi mo ralo poljsko-francosko zavezništvo temeljiti na tem, da bi se v trenutku oslablje-nja ene države druga država trudila, da bi bili ti šibki trenutki kolikor mogoče hitro premagani in da bi bil zaveznik zopet, okrepljen. Poljsko stališče do nadaljnjega trajanja zavezništva je pozitivno, in sedanja generacija je odgovorna za njegovo nadaljnje trajanje.
Nemčija in Slovanstvo
V zagrebški »Novi Evropi« piše D. Potužanski o neprestani rasti nove Nemčije in njenem pritisku na vzhod. V zgodovinskem razvoju ’je germanstvo zbrisalo vse polabske Slovane, od katerih danes samo še Lužiški Srbi bedno životarijo. Lužiški Srbi nimajo niti ene svoje narodne šole, in vsa lužiška mesta so bila ponemčena. Nemška kolonizacija, združena s krščanstvom, si je polagoma podjarmila vse Slovane srednje in južne Evrope, pri čemer so pomagali različni vladarji, plemstvo, cerkve, trgovina in končno uradništvo. Ostali sta le majhna Srbija in črna gora, toda tudi ti dve bi bili morali izgubiti svojo samostojnost, če bi se bili dogodki pred svetovno vojno razvijali po pangermanski zamisli, Svetovna vojna je ta val ustavila in osvobodila tudi ostale Slovane v srednji in južni Evropi.
Se o kipu Setona Watsona
Naši listi so poročali, da so v Ru-žomberku na Slovaškem vrgli v reko Vah kip angleškega publicista Seato-na Watsona. Ta veliki prijatelj Slovakov je nedavno objavil v ..Timesu1* pismo, v katerem pravi da je takoj po monakovskem sporazumu pisal ru-žomberskemu županu in ga prosil, naj njegov kip odstranijo. Z omenjenim dejanjem so lorej samo izpolnili njegovo željo.
Maribor, 11. nov.
Ako pogledamo našo sedanjo slovensko politično in splošno mentaliteto, moramo žal ugotoviti, da plava še vedno, dvajset let po osvobojenju v istih tokovih, kakor je za časa nekdanje stare Avstrije. Naš človek, ne samo delavec, kmet in uslužbenec, tudi po ogromni večini intelektualec, nima nič več narodnega ponosa in samozavesti, kakor v davno preteklih časih tuje nadoblasti. Pri pretežni večini naših ljudi opažamo porazno dejstvo malodušnosti in celo nekega neprestanega strahu. To je izrazit kompleks slabištva! Včasih se nam zdi, kakor da mnogi pri nas ne bi bili niti trdno prepričani o pravici našega naroda do življenja in kakor da bi bilo to naše narodno življenje le nekaka milost, ki nam jo izkazujejo drugi in nam jo zato nekega dne lahko zopet odtegnejo.
S tako mentaliteto in takim kompleksom slabištva ne bomo mogli nikoli najti svoje prave poti, svojega notranjega ravnotežja, volje do življenja ter plo-donosnega političnega, kulturnega in gospodarskega ustvarjanja. Zato je odločno treba, da se vsega tega otresemo in zavemo, da smo ne glede na svoje število tudi Slovenci prav tako narod, kakor vsak drug v Evropi, da smo stari nad tisoč let, da nas v teh tisoč letih vsi viharji, ki so divjali čez nas, niso zbrisali s površine, da smo se iz lastne sile In pod tujim gospodstvom narodno prebudili in kulturno dvignili na višino, ki presega raven marsikaterega večjega in mogočnejšega naroda v Evropi. Z lastno silo in lastno voljo smo prišli tudi z brati Hrvati in Srbi v skupno narodno državo Jugoslavijo, ki je enako slovenska kakor hrvatska in srbska last. živimo torej na lastnih narodnih tleh, v lastni državi in iz lastnih sil, zato nismo morda kakšni preužitkarji pod tujo streho in bi se morali za to streho bati in trepetati pred ne vemo kakšnimi dogodki.
Na svojih tleh, ki so nam jih zapustili naši tisočletni dedje in pradedje, smo živeli, živimo in bomo živeli. Ta tla so naša in samo naša! Do njih nima pravice nihče, najmanj pa po tistih načelih, ki jih je postavil ameriški predsednik Wilson in te dni potrdil nemški vodja in državni kancelar Adolf Hitler. Kolikor je po teh: tleh raztresenega tujega življa, mu ne odrekamo gostoljubja, ampak želimo živeti z njim v prijateljskem sodelovanju. To sodelovanje postane lahko močna vez med kraljevino Jugoslavijo in našimi sosedi, na katere smo navezani v evropski politični, kulturni in gospodarski skupnosti prav tako mi, kakor so oni na nas. Toda tudi pri njih se mora nehati stara avstrijska mentaliteta, ki je poznala vla-riajoče in vladane, višje in nižje narode ter prištevala nas k drugim. Kakor ne gojimo mi nobenih skritih misli do lastnine, ki ni lastnina našega naroda, tako jih tudi tuji živelj ne sme gojiti nasproti nam. Zato je vsako podtalno rovarjenje v popolni neskladnosti z načeli absolutne narodne suverenosti, ki je postala najvišji zakon tretjega nemškega rajha.
Mi sami pa moramo končno dvigniti glave in se zavedati svojega narodnega ponosa. Pred vsem se moramo zavedati, da že dvajset let nismo več neka manjšina v neki tuji državi, kakor smo bili v monarhiji Habsburžanov, ampak na rod in sodržavljani lastne države. Duh preteklosti mora iz nas izginiti, v prvi vrsti pa iz naše mladine, katere starejše generacije ne smejo zastrupljati s svojo malodušnostjo in malotnim ter slabiškim kompleksom. Naša mladina mora vzrasti v novo slovensko generacijo, ki bo prosta vseh takih ovirajočih bremen. Ta mladina se mora prepojiti z narodnim ponosom in si ustvariti bolj realno gledanje na svet, kakor je bilo gledanje preteklih generacij, ki so presojale svetovne dogodke in jih žal še presojajo po neki sentimentalni čustvenosti, ki nima z resničnostjo nobenega opravka.
Nova slovenska generacija mora postati narodna v popolnem pomenu besede. Za kozmopolitizem in internacionalizem dandanes ni časa in mesta. Ta dva v nobeni dobi zgodovine našega naroda ne bi mogla biti za naš dobrobit in napredek bolj pogubna kakor v tej, ki jo doživljamo in preživljamo. Nehati sc mora tudi zanašanje na sile izven nas samih in pasivno pričakovanje pomoči od zunaj. Te {omoči, ni&ma Slovenci, nikoli pričakovali.
Krivde dr. Beneša
SESTAVA PREISKOVALNE KOMISIJE PET GLAVNIH OČITKOV PROTI BIVŠEMU PREZIDENTU ČEŠKOSLOV.
PRAGA, 11. novembra. Sklenjeno je, da se ustanovi 7-čianska komisija iz poslancev, senatorjev in ministrov, ki bo ugotovila vzroke katastrofe češkoslovaške politike pod vodstvom dr. Beneša. Komisija seb o ukvarjala predvsem s sledečimi zadevami: 1. Kdaj in zakaj je dr. Beneš odklonil potovanje v Rim, ki mu ga je poslanik dr. Chvalkovsky nujno priporočal in zakaj ni o tem obvestil niti vlade niti parlamenta? 2. Zakaj je dr. Beneš kot predsednik Zveze narodov odklonil predlagati ukinitev sankcij proti Italiji, čeprav mu je bilo tudi to nasvetovano. 3. Ali je res, da je takratni francoski zunanji minister Del-bos že pred dvema letoma izjavil češko-
slovaškemu zunanjemu ministru, da Francija pod nobenim pogojem ne bo mogla braniti ČSR, dokler ne bodo urejeni odnošaji z Italijo? Zakaj nista zunanji minister (dr. Krofta) in dr. Beneš o tem obvestila vlade in parlamenta? 4. Ali je dr. Bneš res prejel od Hitlerja ponudbo za sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in ČSR in zakaj je to ponudbo odklonil? Ugotovljeno je, da je dr. Beneš vodil zunanjo politiko čisto avtokratično in da je bil tudi on glavni krivec, da ni bil dosežen sporazum s Slovaki, kar je v najbolj kritičnih dneh najbolj slabilo moč ČSR. Dr. Beneš bo po preiskavi komisije obtožen zaradi svojih dejanj.
Nemčija brez sinagog
DEMONSTRANTI SO POŽGALI IN P RAZDEJANJE TRGOVIN IN STANOV
BERLIN, 11. novembra. Atentat na pariškega poslaniškega svetnika von Ratha v Parizu in njegova smrt sta izzvala po vsej Nemčiji ogromne demonstracije proti Židom. Od včeraj ni v Berlinu, Monakovem, Hamburgu, na Dunaju v Gradcu ter menda sploh v Nemčiji nobene židovske sinagoge več. Demonstranti so vse požgali in porušili do tal. Sinagoge se tudi obnoviti ne bodo smele. Obenem je bilo razdejanih tudi mnogo židovskih trgovin in drugih podjetij. V mnogih zasebnih židovskih stanovanjih so demonstranti uničili vse pohištvo in pometali ponekod tudi stanovalce kar skozi okna. Pri tem je mnogo Židov ubitih, mnogo pa jih je izvršilo tudi samomor iz strahu pred nadaljnjo usodo.
BERLIN, M. novembra. Pri protižidov-
ORUŠILI VSE ŽIDOVSKE TEMPLJE. ANJ. UMORI IN SAMOMORI.
skih nemirih je bilo v Berlinu porušenih vseh 11 sinagog. Prav vsako židovsko trgovino so demonstranti napadli in demo-lirali. Tudi na glavni berlinski ulici »Un-ter den Linden« so razbili veliko izložb židovskih trgovin, šef berlinske policije je izjavil, »da o izgredih ničesar ne ve, ker bi v primeru, da so se res vršili, policija takoj intervenirala.« Minister za propagando dr. Goebbels pa je izjavil, da bodo Židje za pariški atentat že dobili odgovor z novimi dekreti. Po vsej Nemčiji so aretirali veliko Židov. Na Dunaju se jih je 22 ubilo. V Monakovem so morali Židje izročiti policiji ključe od stanovanj in avtomobilskih garaž. V Berlinu se je sestal kancelar Hitler z Gorin-gom, Hessom, Goebbelsom in von Ribbentropom ter so razpravljali o novih ukrepih proti Židom.
Kriza bolgarske vlade
V SOFUI SE ZATRJUJE, DA JE VLADA KJUSEIVANOVA ŽE ODSTOPILA, A DA BO SESTAVIL NOVO ZOPET DOSEDANJI PREDSEDNIK.
SOFIJA, 11. novembra. Po porazu bolgarske vlade v sobranju se položaj še ni spremenil. Vlada je imela včeraj dvakrat sejo, ne ve sc pa, kaj je sklenila. Kralj Boris, ki se je nujno vrnil iz Varne v Sofijo, je takoj sprejel v avdienco predsednika vlade Kjuseivanova. Zatrjuje se, da je Kjuseivanov sporočil kralju odstop vlade, a da je obenem dobil tudi že mandat za sestavo nove. Iz dosedanje vlade bi izpadli nekateri neparla-mentarci, ki bi ji*h zamenjali poslanci so-
branja. Kralj stoji na stališču, da bi bila sprememba na mestu ministrskega predsedstva in zunanjega ministrstva v sedanjem mednarodnem položaju neumestna. Pričakuje se, da se bodo pričela še danes posvetovanja in pogajanja med Kjuseivanovom in voditelji vladne skupine poslancev v sobranju. Uradno še ni bilo izdano nobena poročilo, ker se zgodi v Bolgariji to navadno šele tedaj, ko je nova vlada že imenovana.
no-demokratske stranke« in je pisal veliko v »Volksstaatu«. Niekisch je že od 22. marca 1937 v zaporu. Vseh 21 aretirancev je obtoženih veleizdaje in bo državni tožilec zahteval smrtno obsodbo.
Velik proces v Nemčiji
ZARADI VELEIZDAJE SE BODO MORALI ZAGOVARJATI PISATELJ IN POLITIK ERNST NIEKISCH IN TOVARIŠI.
BERLIN, 11. novembra. Kmalu po Božiču bo v Berlinu razprava proti pisatelju in politiku Ernstu Niekischu in 20 tovarišem, ki so obtoženi, da so pripravljali zaroto proti državnemu kancelarju Adolfu Hitlerju. Niekisch je bil zaupnik nedavno umrlega šefa vrhovnega poveljstva generala von Seeckta. Kakor znano, se je general' zavzemal za nemško-ruski sporazum. Londonski »News Cbronicle« poroča", da je von Seeckt 1. 1926 poslal Nie kischa v Moskvo, kjer je sklenil sporazum, da sme nemška vojska na ruskem ozemlju izdelovati tanke in letala, kar je Nemčiji takrat bilo z versajsko mirovno pogodbo še prepovedano. Pred prihodom nacionalnih socialistov na vlado je bil Niekisch saksonski voditelj »Stare social-
Kraljica Marija operirana
BEOGRAD, 11. nov. Včeraj dopoldne je bila Nj. Vel. kraljica Marija v Curihu v Švici opererirana na slepiču in odstranjeni so ji bili tudi žolčni kamni. Obe operaciji sta uspeli. Stanje bolnice po operaciji je popolnoma normalno.
JAPONSKA TRGOVINA AKTIVNA.
TOKIO, 11. -nov. (Avala). Uradno poročajo, da je japonska trgovska bilanca letos po 20 letih prvič zopet aktivna.
in je nikoli ne bomo. Ta pomoč pride lahko samo iz naše naravne narodne pravice in iz naše lastne trdne volje do življenja in napredka. Zato sc mora ta nova generacija več brigati za svoj lastni narod in svojo lastno jugoslovansko državo in tem manj za druge. Ne sme se več zgoditi, kakor se je često doslej, da so naše starejše generacije prelivale solze zaradi kakšnih poljskih Mazurov v Vzhodni Prusiji, pri tem pa ostale brez solz za usodo lastnih slovenskih bratov in predvsem tudi za socialno usodo lastnih šibkejših slojev.
Vsi problemi, ki pritiskajo na nas, bodo rešeni samo, ako se jih bomo sami lotili s pogumom in ponosom polnovrednega naroda. To velja enako za politične kakor za kulturne, gospodarske in vse druge. Nobenega od teh problemov nam ne bodo rešili kaki drugi narodi, niti slovanski niti neslovanski, kakor nam tudi leta 1918. niso rešili niti pedi zemlje, ki si je nismo rešili sami. Naša rešitev je zato v samozavesti slovenske narodne in jugoslovanske državne pripadnosti!
—r.
Končni resu.taf amerišk h volitev
WASH1NGT0N, 11. novembra. Pri volitvah za senat so demokrati izgubili ^ sedežev. V novem senatu je 69 demokratov in 23 republikancev. V poslanski zbornici imajo demokrati 261 mandatov, republikanci pa 168, dočim za 3 mandate še ni rezultatov.
Seja angleške zbornice
LONDON, 11. novembra. Na seji parlamenta je minister za zrakoplovstvo str Kingsley Wood izjavil, da ima narejen načrt, po katerem bo Anglija v kratkem imela 5000 aeroplanov-lovcev. Pogajanja s predstavniki kanadske letalske industrije so v teku in prva pošiljka kanadskih letal bo prišla prihodnji mesec v Anglijo* V imenu opozicije je govoril Eden, vlado pa je zagovarjal sir Thomas Inskip.
FAŠISTIČNA IDEOLOGIJA V ČSR.
PRAGA, 11. novembra. Agrarna stranka je izdelala načrt za ponovno izgraditev Češkoslovaške. Načrt je popolnoma p°' snet po fašistični ideologiji ter naznanja prijateljstvo z vsemi sosedi, protižidovsk® zakone in revizijo gospodarskih dogovorov.
TURČANSKY V BERLINU.
DUNAJ, 11. nov. (Avala). Slovaški minister Turčansky in državni tajnik za nemške zadeve pri slovaški vladi Kar-masin sta se odpeljala preko Dunaja v Berlin, da proučita z Nemčijo številu3 gospodarska vprašanja. Oba zastopnik Slovaške bosta proučila tudi ureditev nemškega »Reichsarbeitsdiensta«.
BOJI OB EBRU SE NADALJUJEJO.
LONDON, 11. novembra. Bitke na EbfU trajajo z nezmanjšano močjo in menjavajočo se srečo dalje. Franco je s fronte odpotoval v Burgos, kjer bo imel s siro111 Philippom Chetvvoodom razgovore o iz" menjavi ujetnikov.
MONAKOVO BREZ ŽIDOV.
MONAKOVO, 11. nov. (Avala). Datie* je bila izdana odredba, da morajo vsi Židje Monakovo kot glavno mesto >ia‘ rodnosocialističnega pokreta brezpog°J' no tekom 48 ur zapustiti. Razen tega so ^Monakoverr^apri^OOŽidov^^^^
Volivno aibanie
Generalni konzul v Diisseldorfu Ou'
šan Pantič bo kandidiral na listi JB J v okraju Kučevo.	.
V Beogradu opozicija ni spre.le ^ JNS na skupno kandidatsko listo, pak je JNS morala postaviti svoj listo, katere nosilec je Ješa Pr0"^ Namestnik četrtega kandidata župnih Pavla Matice je dr. Janko Olip, b® grajski odvetnik, ki je doma z ^eS Volivne plakate JRZ so začeli lePJ včeraj po vsej državi.	.	v
SDS bo postavila paralelne Mste nekaterih dalmatinskih okrajih. ^ Sp tu in Imotskem bo kandidiral dr- LJ ba Leontič, v Sinju čatipovič in Braču Lukšič.	v
Predsednik združenja vojnih Invalid Božidar Nedič bo kandidiral na listi Stojadinoviča v Beogradu.	.
Jesenice. Na nedeljski konferenci cialistov iz radovljiškega okraja 6° delegati izrekli za kandidaturo V 1 ka, vendar so nekateri vztrajali kandidaturi sklicatelja konferencc lesnika.
Radovljica. Razen kandidature z odvetnikom dr. Smajdom iz R** ljice in namestnikom županom . kežem iz Jesenic je bil;' v sredo P javljena sodišču kandidatura s združene opozicije odvetnika dr. novnika iz Jesenic na listi dr. M«* z namestnikom V. Perkom, bivšin . upnikom delavstva Kil) in sedanj županom na Koroški Beli. — ^ ‘‘.ribo kandidiral župan Olip iz Zabrc ce. Za namestnika mu jc bil do!o socialist čelesnik, kar pa z ozirom zadnje nesporazume še ni sigurno- ^
BORZA. CURIH, 11. nov. Devize. W°' grad 10, Pariz 11.705, London 20.9-> . Newyork 441.75, Milano 23.225, ** 176.80, Praga 15.15.
Vremenska napoved. Zjutraj podnevi deloma sončno.
Dan miru	1
Kljub vsem prepadom, ki ločijo v današnjih dneh nazore in težnje ljudi in kljub zmedi, ki je zavladala danes med ljudmi v gledanju na poziv človeka in smisel medsebojnega življenja narodov, bo nekaj minut molčanja na današnji U. november združilo v eno milijone in milijone ljudi na svetu. Ta neizmerno majhen del velikega časa, ki v njem traja naše življenje, ta neznaten drobec zgodovinskega časa, ki se v njem godijo velike stvari, bo vsaj za te kratke hipe združil vse človeštvo v eno samo bitje, bitje, ki ga bo ta trenutek navdajala samo ena misel, ena zavest, eno spoznanje: da je človeštvu potreben mir, velik, trden mir, da bi sev njem moglo vesoljno človeštvo sprostiti vsega strahu in negotovosti, ki je j° danes toliko v življenju, da bi se moglo človeštvo obnoviti >n preroditi od ran in udarcev, ki jih je zadala medsebojna oborožena borba vseh narodov sveta pred desetletji in ki jih zadaja človeštvu še vedno nekrvava borbo vseh proti vsem v zadnjih dveh
desetletjih.
Na dan molka in premišljevanja o miru se mora misleči človek vprašati, kako da človeštvo kljub svojemu neizmernemu napredku na vseh področjih življenjske dejavnosti še ni dospelo do spoznanja, da vojna ne prinaša nikake koristi vesoljni človeški družini in če jo Prinaša, jo prinese le neizmerno majhnemu delu te družine in še to le za kratek čaz — prekratek, da bi bilo zaradi nje vredno žrtvovati toliko živili in gmotnih vrednot, ljudi in dobrin, ki jih pogoltne medsebojno uničevanje. V tem nemem trenutku molčanja prešine človeka neizmerno začudenje nad spoznanjem, da človeštvo še ni tako zrelo, da bi znalo Pravilno in pravično razdeliti med seboj pinijo, ki ji gospoduje, in njene dobrine, ki jih svet v obilni meri daje in širokogrudno deli vsakomur, ki pride k njemu. »Človek je gospodar sveta«, imamo navado govoriti; te besede izgovarjamo s tako mirnostjo in gotovostjo, kakor da hi ne bilo o tem nobenega dvoma. Znanost in zlasti tehnika se trudita tc besede dokazati, toda vsi ti »dokazi« so kon-°no vendarle samo romantika! Ta vzklik *e Prej poezija in slepo poveličevanje samega sebe kakor pa stvarnost, zakaj dokler človek ne bo s smotrnim uprav-'ianjem in pametnim gospodovanjem nad svetom, ki mu je dan, tega tudi pokazal lr! dokazal, bodo take besede le sen in skrita želja.
Modreci so že neizmerno mnogo pre-‘ilozofirali o miru in o človeški naravi, toda vse njihovo modrovanje je doslej ostalo brez pomembnpjšega vpliva na /'lvljenje. Mogoče bo k miru med narodi Prineslo več lastno razmišljanje vsake-Posameznega človeka iz življenjske vsakdanjosti kakor pa nekaterih poklic-J11*1 izbranih mislecev; temu namenu je udi posvečen današnji dan. Ali pa bodo 1 kratki trenutki razmišljanja o miru Povezali človeštvo za dalj časa kakor za lste hipe same?
Novice
Kako sk be naše občine za otroke
Pri vsem tem pa je interesantna ugotovitev, da st) znašali izdatki za socialno skrbstvo samo za mesto Ljubljano din 6,120.230, kar znaša 32 odstotkov od vsote vseh proračunov za socialno skrbstvo cele dravske banovine 1. 1937. Če pa prištejemo k proračunu za socialno skrbstvo mesta Ljubljane še proračuna za socialno skrbstvo mesta Maribora, ki je znašal v letu 1937 3,000.390 in mesta Celja, ki je znašal din 716.930, odbije proračun za socialno skrbstvo vseli treh mest 52 odstotkov vsega občinskega denarja namenjenega za socialno skrbstvo v dravski banovini. Torej odpade na vse ostale občine v Sloveniji za socialno skrbstvo ca. din 9,000.000. Nadaije je interesantna ugotovitev, da je znašal proračun za mladinsko skrbstvo mesta Ljubljane 2,468.270, kar znaša ca 57 odst. vsega občinskega denarja, namenjenega za mladinsko skrbstvo. Če: pa prištejemo k temu še proračuna mesta Maribora, ki je znašal za leta 1937 din 841.520 in Celja din 191.740, dobimo rezultat, da znaša vsota proračunov za mladinsko skrbstvo vseh treh mest 72 odstotkov vsega občinskega, v proračunih občin dravske banovine namenjenega denarja za mladinsko skrbstvo. Odpade torej na ostale 403 občine samo 28 odstotkov odnosno 1,300.000 din. In če pomislimo, da ic vprašanje mladinskega skrbstva za naše podeželje mnogo važnejše in mnogo boij pereče ko v mestih, naj tukaj omenimo samo prehrano, obutev, obleko, zdravje, alkoholizem itd. našega kmetskega otroka, potem moramo ugotoviti, da je organizacija mladinskega skrbstva v našem podeželju minimalna, odnosno absolutno premajhna.
Občin, ki popolnoma podpirajo otroke v denarju in blagu je bilo v preteklem letu 208 odn. 51 odstot. vseh občin, z občinami pa, ki podpirajo otroke delno, pa jih je bilo 255 ali 62 odstotkov. Število otrok, ki jih občine podpirajo popolnoma, je znašalo 999, število otrok pa, ki so jih občine delno podpirale, pa je znašalo 4534. Od teh podpirancev je imelo starše 30 odstot., brez, očeta jih je bilo 46 odst..
brez matere 11 odstot., popolnih sirot pa je bilo 14 odstot. Poleg vseh teh otrok, ki so jih podpirale občine, pa sta bila po tozadevnih ugotovitvah še 8802 otroka, ki bi bila potrebna najnujnejše zaščite odn. podpore.
Število občin, ki so imele posebne postavke za mladinsko skrbstvo, je bilo v letu 1937-38 118 ali 29 odstot,, občin ki so podpirale mladinske organizacije, pa je bilo 151 ali 37 odstot. V istem letu so izdale vse občine podpor mlad. zaščit, organizacijam v iznosu din 568.841. Sko-ro 40 odstotkov tega zneska zopet odpade samo na mesto Ljubljano.
Ako te številke pogledamo pobliže in se' nad njimi nekoliko zamislimo ter jih analiziramo, ne moremo sicer zabrisat! vtisa, da se v naših občinah kaže mnogo dobre volje za organizacijo mladinskega skrbstva, kakor tudi za dejansko pomoč otrokom, saj nam to pričajo sorazmerna vjsoke številke onih občin, ki vrše m svojo eminentno in najvažnejšo funkcijo ne moremo pa tudi zamolčati, da so vsa ta finančna sredstva, s katerimi naše občine razpolagajo za mladinsko skrbstvo, absolutno premajhna. Toda kljub vsemu temu je vendarle še vedno odprto vprašanje, v koliko je mladinsko skrbstvo na ših obin pravilno, smotrno in objektiv no organizirano. Že človek, ki se ne bavi poklicno s temi vprašanji, more ugoto viti na prvi pogled, da je vse to prizadevanje občin brez enotnega vodstva, odn. manjka občinam trdna povezanost mladinsko zaščitnega dela.
Te ugotovitve so povzete, kakor je bi !o že uvodoma omenjeno, po raziskava-njili in proučavanjih, ki jih je napravila Unija za zaščito otrok. Bilo bi vsekakor umestno in potrebno, da stopijo občine v tesnejši stik in sodelovanje z omenjeno institucijo, ki, v kolikor nam je znano, vrši edina svojo misijo v pravem duhu koordinacije in kooperacije z javno in privatno iniciativo. Mnenja smo, da bi c izpolnitvijo tega sodelovanja vsekakor naše mladinsko skrbstvo doseglo svoj cilj v polnem obsegu.	jč.
Mir v Gran Chacu
p Pred enim mesecem sta Bolivija m 4raguay slovesno sprejela razsodbo ^!cdc njunih mej v Gran Chacu. Trage-v, tcsa »zelenega pekla« je gotovo še l^em v najboljšem spominu. Tri dolga , a sta se borili obe državi. Kdo je imel Korist?
1 spori zaracIi Cbaca so nastali žc h .5’ ko je Bolivar poslal kapetana tn5ka Sez Chaco in s tem povzročil pri* stal i Para«uaia- tcc*ai Jc Pri*!« do ved sP°ro'r in do razsodb, ki so bile v .'^.nepovoljne za eno izmed strank. Va- je izbruhnila vojna 1. 1932. Muke Števil v praSozdu so bile grozne it? tu ll(’ vojnih žrtev veliko. Prvič se je Zv/ la nezmožnost in pristranost sre*16 nar°d°v- Pokazalo pa se je na mor°i tudi’. da so južnoameriške države držah'10 V'^e ,st°je^c °d evropskih. Za-vtr , so se namreč vse popolnoma ne-r na hi si prizadevale pomiriti oba Wv',i	P°sekno	se je pri tem odli-
lo* c arKentinski zunanji minister Car-l>Qs Javedra Lamas. Končno so rodila ta Bravir°Vai^a usPeh. Združenim močeni Ženil, T,Per"ia- čilea, Uruguaja in Zdro državi n‘av se 'e Posrcčilo pomiriti obe rovni °dPisali sta 12. junija 1935 mi-Protokol, ki ga jc izpopolnil spora-
Clovekoijubno delo ptujskih skavtinj
Ptujske skavtinje so se na svojih izletih po Halozah prepričale o bedi haloškega ljudstva. Največje sočustvovanje so čutile do strgane in lačne haloške dece, ki se malokdaj do sitega naje. V spominu so jim bledi, izžeti in proseči obrazki razcapanih otrok. Prepričale so se, da šol ne obiskujejo v glavnem zato, ker nimajo knjig, zvezkov, svinčnikov. V šoli pišejo na škrniclje. Vse to jc vzbudilo v ptujskih skavtinjah sveto dolžnost, da se žrtvujejo, kolikor jim dopušča njihov položaj v šoli in doma, za haloško deccu Dosedaj jih je malo in so zato tem de~ lavnejše. V kratkem času so mnogo storile. Tedensko si ukradejo dve uri časa in pletejo za haloško deco majice, kapice in nogavice. Volno si naprosjačijo pri ptujskih družinah. Pričele so tudi z nabiralno akcijo. Nekateri meščani nočejo dosti slišati o potrebah Haloz, češ, da se jih to nič ne tiče, drugi pa, ki poznajo Haloze in imajo razumevanje, so prav veseli takega velikodušnega početja dijaške mladine, Neki ptujski trgovec jim je podaril 40 metrov flanela. Želeti bi bilo, da bi bilo še več takih primerov.
zuin 21. januarja 1936. S tem so prenesli spor na zeleno mizo, da se dokončno sporazumejo na mirovni konferenci v Bueuos Airesu. Naloga jc bila prav težka ker je bilo treba pregovoriti obe stranki k žrtvam, ki so bile v njihovih očeh ogromne. Zopet gre tu največja zasluga novemu argentinskemu zunanjemu ministru, Lamasovem nasledniku, Joseu Mariji Cantilu. Tako sta Bolivija in Para-guay letos 21. julija sklenila mirovno pogodbo in sta se 10. oktobra tudi zadovoljila z mejami, ki jih je določilo razsodišče sosednjih držav. Izjavili sta, da se strinjate z doseženim sporazumom, kar pomeni dokončni mir.
Oran Chaco vsebuje še neizrabljene m ntpreiskane naravne zaklade. Doslej je ločil obe .sprti državi, zdaj upajo, da ju bo združeval v prijateljskih odnošajih.
Sprehod skosi Rače
Prijazna vas Rače se na obeh stra neti dobro urejene ceste lepo razvija. Ve dno več je hiš; letos so zgradili spet nekaj novih. Posebnost Rač je ulična raz svetljava. Prižiganje in ugašanje uličnih elektriških svetilk je poverjena nekemu posestniku. Zgodi se, da ta zaradi pre zaposlenosti pozabi prižgati svetilke in tako so Rače kar po večkrat na mesec v terni. V tem pogledu naj občina naprav red, kajti občani plačajo zato elektriko, da imajo ponoči luč. Sicer pa so Rače revne na raznih dohodkih. Vse življenje poteka v delu na polju in v domovih in le re*dkokdaj se ljudje sestanejo na raz govor. Skoraj bi pozabil. Prebivalstvo se upravičeno pritožuje nad brezobzirnostjo nekega šoferja, ki s svojini tovornim av tomobilom neprevidno drvi po cestah in stalno ogroža življenje občanov. Potre bno je, da se oblast pozanima za to zadevo, kajti tudi v Račah veljajo cestno-poiicijski predpisi.
o. Nov primarij v Ljubljani. Ža primarija v ljubljanski splošni bolnišnici je bil imenovan dr. Henrik He-jerle, asistent'7. skupine.
o. Nov lektor italijanščine v Ljubljani. Na ljubljansko univerzo pride za lektorja italijanščine E. Gasparini, doslej lektor ruščine na Ca Foscari v Benetkah.
o. Namesto lisice ustrelil fantka. Na Poljanah pri Bledu je bil lov na zajce m lisice. Lovce je opazoval tudi 12-letni Franc Kogoj, ki se je skril v neki grm. Nedaleč od njega je stal neki ovec. ki je videl da se v grmu nekaj premika. Misleč, da je Jisica je lovec ustrelil in smrtno zadel Kogoja, ki jc kmalu izdihnil.
c Po zborovanju učiteljev iz celjskega okraja v soboto ob 20.30 v mestni ljudski šoli bo predaval g. dr. F. Žgeč o nalogah sodobne vzgoje.
c Apolonija Sovine aretirana. Zabuko-škovo prijateljico, ki je pobegnila, so včeraj orožniki aretirali in jo ob 13. oddali sodišču, c. Prav po gangstersko. Poročali smo o podvigih Ivana Zupanca, ki je zažgal celjskemu samostanu kozolec, dabi dokazal, česa vsega je zmožen in da bi mu iz strahu poslali 3000 dinarjev. Izvedelo se je, da je razposlal več prelilnih pisem, med drugim tudi nudučitelju H. v Smarjeti pri Vojniku.
p Za snubljenje je dobil 4 zabodljaje.
Simonič Janez, čevljar iz Pobrežja pri Ptuju je hote! zasnubiti sestro svojega tovariša. Temu to ni bilo po godu iti ga je zato obdelal z nožem po glavi in roki.
p S koloni po glavi zaradi kokoši. Ren Al. in Markovič Franc iz Sakošaka, Sv-Lovrenc v Slov. gor., sta vedno v prepirih zaradi kokoši, ki nočejo znati msi dveh sosedov. Ko sta si včeraj bila spet v besedi, je Markovič lopnil Repa po glavi s kolom tako, da so ga morali prepeljati v bolnico.
p Včeraj se je vršila v hajdinski mrtvašnici obudkcija umorjenega Kalserber-gerja Matevža iz Gerečje vasi na Drav. polju. Raztelesenje je izvršil dr. VI. Vrečko, ki je ugotovil, da ga je krogla zadela naravnost v srce. Pod sumom ie orožništvo priprlo nekaj oseb in upa, d.i bo moglo razjasnii zagoneten umor.
n. NJ. Vel. kraljica Marija je bila včeraj operirana v Curihu. Odvzeli so ji velik žolčni kamen, nato pa so ji operirali šc slepiča. Obe operaciji sla uspeli. Zdravstveno stanje kraljice je popolnoma zadovoljivo.
Otrok zažgal domačije
V lvanjkovcih je izbruhnit ogenj v vi-ničariji, ki je nadarbinska lastnina In jo upravlja kanonik Andrej Lovrenc. Po slopje je do tal pogorelo in je 10.000 din škode. Preiskava je ugotovila, da je vi-ničarijo zažgal štiriletni deček, ko se je na podu igral z vžigalicami.
o. Iz državne službe. Poštni mini stei' je podelil pogodbeno pošto '
Salovcih v Prekmurju Mariji Bizjako vi. Z zlato medaljo za državljanske za sluge je bil odlikovan Ivan Tonik zvaničnik pri okrajnem sodišču v Dol nji Lendavi. Napredovala sta v i skup. i. stop. sodnik okrajnega so dišča v Gornji Radgoni Stanko Svaj ger in Anton Kancler, sodnik v Ptuju o. Cestna delu nn državni eesll Je' perca—Kranj jc prevzelo podjetje inž.	...	.
Dedek, ki je s prvimi deli žc pričelo, dolge lase v juhi!«
Kakor izgloda, bo ceste pospešena.
modernizacija tc
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Prvi dan žrebanja
Din 100.000 itev. 4658 (srečka Je bila kupljena pri nasl)
Uin 300.000: 26547 Uln 100.000 : 4638 Uin 80.000: 83533 Uin 50.000: 51322 Uifl 30.000 : 52893 Uin 25.000: 53522
Uta 10.000: 14714 666(6 83323 87506 98479 Uin 6000:
5899 19397 23625 26800 37724 37247 67141 84424 84723 97092
Uin 3000:
3151 4369	12191	15686	27770	28750	28065
30010 31529	56977	58039	62327	69176	78067
78B43 83116	84344	91023	94005	99026
Uin 1000:
406 3519	5726	9851	10838	14063	16405
19684 20923	36012	36524	38643	43163	48925
50471 51302	56440	56564	57223	59367	66833
74982 80260	87032	87533	91204	91953	97173
97261
Nove srečka (za 3. razred) so It dospele! PooblaSCena slavna kolektura rarr*4ii* loterija bančna poslovalnica BEZJAK* Maribor. Gospodka ulica 38.
»Slišite vi! Do zdaj sem našel že tri
»Ja kaj res še ne veste, da so to letu moderni dolgi lasje?«
Maribor
Slika z mestnega vogala
Okoliški kmet ponuja krompir. Približa se gospod in vpraša tam stoječo slovensko gospo po ceni krompirja. Ona u-Ijudno: »Ne znam nemški.« On: »Ne znam slovenski.« Do tukaj vse v redu. On dalje: »Sicer pa ni slovenščina noben
jezik in se z njil ne pride nikamor.« Gospa: »Zelo modra in inteligentna osebnost! Rada bi vedela vaše ime.« Gospod »inteligent« se ironično smeje.
Ni to edina slika z naših vogalov. Vsem znanim in neznanim junakom takih vlog bi Kristus rekel: Izpljunite odpadnike!
Narodni čistokrvnež bi s studom pristavil: Bog me ne okuži s tako mešanico! Mi pa rečemo: Naš krompir, naša moka, mast in gnjat, naše vino in druge dobrote s slovenske zemlje, ki jih je pripravil slovenski človek s svojo slovensko roko, slovenskim razumom in jezikom, vse to je dobro, kaj? Tudi naša gostoljubnost je dobra in naša strpnost. Vse je dobro, le naša narodna zavest in ponos, ki ju
ceni in mora tudi spoštovati vsak enako zavedni narod, le to ni tuji mešanici po godu.
Skrbi brezdomcev in siromakov
NA SOCIALNEM ODDELKU MESTNE OBČINE VSAK DAN ŽIVAHNEJE. --
VPRAŠANJE OGREVALNICE.
do vsaj za nekaj uric na toplem in starčki si bodo ogreli premražene ude. Če pa bodo dobili še skodelico čaja, bodo mislili, da so v devetih nebesih in hvaležni bodo občinski upravi za njeno dobrodelno gesto. Kakor smo zvedeli, bo v slučaju ostre zime tudi letos odprta mestna ogrevalnica. Tudi letos bo socialni oddelek mestne občine delil naj-bednejšim drva in premog ter najpotrebnejša oblačila. Ogrevalnica bo namenjena samo za mestne brezdomce. Da ne bo izrabljanja na škodo najrevnejših, bodo uvedli posebno kontrolo nad obiskovalci zimske ogrevalnice.
Zima je pred vratini. Mestni brezdomci in siromaki že tožijo, kaj bo z njimi pozimi.- Pravijo, da bo letos huda zima in zgodnji mraz. Na socialno političnem Oddelku mestne občine je vsak dan ži-vahneje. Mnogi, ki so doslej oklevali z beračenjem, so sedaj prišli pred vrata socialnega oddelka, da si tam izprosijo obleko ali kurivo. Vse se boji zime. Reveži se zaskrbljeno sprašujejo, kam bodo šli pozimi. Doma nimajo, na cesti bodo prezebali. Zato ti bedni brezdomci.že sedaj sprašujejo, če bo. mestna občina letos uredila mestno ogrevalnico. Vsekakor bo zelo potrebna. Reveži bo-
Ureditev Pobreike ceste
Že tolikokrat smo pisali o nesrečni pobreški cesti. Pobreška cesta je tako zanemarjena, da je pravo nasprotje razkošja sredi mesta. Merodajni naj posvetijo malo več pozornosti tudi drugim mestnim delom, da bo ustvarjena neka harmonična celota, ker do skrajnosti zanemarjene ceste in ulice gotovo zmanjšujejo prizadevanje in uspehe na drugih koncih. Zopet smo pred dobo jesenskega deževja. Kotanje na tej cesti bodo vedno polne vode in blata, kar ovira pro met in ogroža zdravje ljudi, ker morajo hoditi kakor po jezeru. Bodi Pobreška cesta katerega koli, urejena mora biti! Mestni davkoplačevalci s polno pravico zahtevajo ureditev te ceste, ker je cesta v sedanjem stanju prava sramota Maribora.
Kaznjenec iz Maribora
Včeraj smo poročali o podvigih kaznjenca, ki je pred leti pobegnil Iz mariborske kaznilnice. Pri aretaciji ob priliki poskušonega vloma v Pezdir je vo delikateso v Ljubljani se jc vlomilec izdajal za Josipa Schneide-ra. Po daljšem oklevanju pa jc priznal, da je Jože Turner iz Dobrovnika pri Dolnji Lendavi. Mariborska policija ima o njem že debele spise, zato je Turner pobegnil iz njenega območja.
Vlamljal je po vojvodinskih meslih, končno pa se je v Ljubljani vjel.
m Nov predsednik Banovinske hranilnice v Mariboru. Po odhodu notarja dr. Bartola je postal predsednik upravnega odbora Banovinske hranilnice v Mariboru odvetnik dr. Josip Leskovar.
m Ljudska univerza. Danes predava o postanku in razvoju slovenskega jezika g. prof. Stanko Bunc. m. Poroke v Mariboru. Pretekli te-
Mirko, tovarniški kovinotiskar in Gret-1 da mu je včeraj nekdo ukradel zlat prstan, vreden 500 din.
m čigava je ročna torbica, ki jo je našel mesar Anton Nendl s Pobrežja v Cvetlični ulici. V torbici je robec, ogle dalo in ključ. Lastnica se naj zglasi na policiji.
m Otrok padel z okna. V Ribnici na Pohorju je padel poldrugo leto stari P°" sestnikov sin Dušan Verdinek z visokega okna na cesto. Otrok je dobil zelo hude poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
m. Poslovne knjige je nekdo ukradel trgovskemu potniku Edvardu Rokovniku iz Cvetlične ulice 35. Ukradene knjige so bile v veliki aktovki. Tatvino je oškodovanec prijavil policiji-m. Nezgoda na Glavnem trgu. Sinoči je na Glavnem trgu stopila 54-letna vdova po davčnem kontrolorju Pavla Laibalier iz Ptuja na limonovo lupino in tako nesrečno padla ,da si je poškodovala obraz. Poškodovanki so nudili mariborski reševalci prvo pomoč.
* Vabilo na Martinovanje Sokola Maribor III. v soboto, 12. t. m., v gostilni »Triglav« (Ramšak) v Košakih, v bližin' tovarne »Mirim«.
* Italijanske harmonike. Naše cenj. odjemalce vljudno obveščamo, da smo pr?" vzeli generalno zastopstvo za Jugoslavijo največjih italijanskih tvornic harmonik, obenem pa opustili dosedanje zastopstvo nemških Hohnerjevih. Oglejte si današnji in naslednje inserate. Generalno za stopstvo za Jugoslavijo V. Weixl in sinova, Maribor.
* Družabni večer članov Jugoslovan-sko-češkoslovaške lige. V soboto, dne 12. t. m., bo ob osmih zvečer v Lovski sobi hotela Orel družabni večer članov JČ Lige in drugih prijateljev češkega ha' roda. Vsakdo je iskreno vabljen! -
* Koncert klavirske virtuozinje Nade Brankovič iz Beograda, ki bi moral bi > 12., je preložen na torek 22. nov,
* Zadnji izlet »Putnika-a« v Pariz*
22. nov. do 3. dcc. za din 1.550.—. Takojšnje prijave in informacije pri »Putnik-m-Maribor.
Nočna lekarniška služba: Magdalensk3 lekarna. Kralja Petra trg, t. 22-70; Dvor' na lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg' tel. 20-05.
nik Helena, tovarniška delavka; Ranftl Franc, železniški kovinostrugar in Kukovič Pavla, šivilja; Loštrak Stanislav, železniški strojni ključavničar in Jemec Štefanija, šivilja ter Knuplež Friderik, mizarski pomočnik in Lizi Katarina.
m. Gradnja cerkev v Mariboru. Letos je leto cerkvenih gradenj in popravil. Nedavno so zgradili novo delavsko cerkvico v magdalenskem predmestju, na Trgu svobode grade pravoslavno cerkev, kmalu bodo pričeli graditi novo cerkev sv. Magdalene, v »Abesiniji« pa pripravljajo gradnjo tezensko-dobravske cerkve. Več mesecev bodo popravljali mariborsko stolnico, nekaj popravil pa je bilo tudi na frančiškanski cerkvi.
m. Repriza »Uboštva« na Teznem. V nedeljo zvečer bo na tezenskem sokolskem odru ponovitev lepo uspele drame »Uboštvo«, s katero lodo tezenski igralci gostovali tudi v mariborskem gledališču.
m. Protituberkulozni dinar, ki se pobira pri stanovanjskih najemnikih in hišnih posestnikih je dosegel v mesecu maju kosmato vsoto 438.379 din. Izven stanovanjske akcije je darovala gradbenemu skladu za jetične bolnike opekarna Dervušek 350 din, g. Adolf Spaček mesto venca na grob g. Guština 200 din, v aprilu pa g. August žlahtič v spomin na pok. g. dr. Ferda Lašiča 100 din. Vsem iskrena hvala!
m Hrvatski planinci na Pohorje. Na tradicionalno martinovanje, ki ga priredi jutri Slovensko planinsko društvo v Mariboru, bo prišlo tudi večje število zagrebških planincev. Martinovanje bo v Mariborski koči.
m. Gostilno „SIavijo“ nasproti glavnega kolodvora je z današnjim dnem prevzel bivši plačilni natakar pri „Orlu‘' g. Franček Riter.
m Ravnatelj sladkogorske papirnice izgnan. V znani tovarni papirja in lepenke na Sladki gori so bile čudne razmere. Povsod sami nemški napisi, razgovor v nemščini in šikaniranje Slovencev. Ravnatelj je madžarski žid, ki so ga te dni z nekim mojstrom vred izgnali iz države.
m Na povelje svojega gospodarja kradel. Mislinjski orožniki so prijeli Franca Ž., Karla M. in posestnika Valentina A. zaradi Številnih tatvin in vlomov. Vodja je bik hlapec Franc Ž., ki je pri zaslišanju priznal, da ga je k tatvinam nagovarjal in silil njegov gospodar in mu zapovedal, da mu mora nositi razno gospodarsko orodje, m Napad zaradi žene. V Jarenini je zi-
den so sc v Mariboru poročili naslednji pari:	Trojan Josip, okrajni
pristav v Banjaluki in Pihler Gertru-da, zasebna uradnica; Ketiš Štefan, trgovec in Mihelič Amanda, konto-ristinja; Lužar Franc, vrtnar in Krištof Ana, kuharica; Dokl Ivan, delavec in Ribič Štefanija, delavka; Grbac Anton, delavec in 2mak Ana, hči posestnika; Brlič Stanislav, posestniški sin in Petrovič Marija, zasebnica; Žižek Jožef, delavec in Babič Jožefa, delavka; Jakci Rudolf, trgovski potnik in Ladra Marija, zasebna uradnica; vela ločena krojačeva žena iz Maribora. Kikcl Viktor, pekovski mojster in Kur-j V njo se je zagledal domačin Alojz B., nik Štefanija, posestniška hči; Kron-; ki mu ni šlo v račun, da sc je ločenka vogel Feliks, posestniški sin in Kle- poravnala s svojim možem. Zato je Alojz menčič Frančiška, posestniška hči; napadel njenega moža in ga s samokre-Mešl Maks, delavec in šoba Marija,; som večkrat udaril po glavi ter ga ne-delavka; Dobaj Karl, trg. pom. in Vake, varno poškodoval.
Ema, prcdica; čagran Otmar, tkalec m Tatvina zlatega prstana. Mizar Fr. in Kobola Marija, navijalka; MavričI Emeršič s Pobrežja je prijavil policiji,
Kino
* Grajski kino. V petek poslednji Velike norosti. Pavla Wessely. V sobo Capriccio. Paul Kemp, Lilian Harvey-
* Zvočni kino Pobrežje. 12. in 13- ^0 • velefilm »MARYSA« z Jirino Stepni ^ vo (Češkoslovaška Paula Wesely)* ^ Krasen fihn. .	^
Mariborsko gledališče
Petek, Zaprto.	d.
Sobota, ob 20. »Prevara«, krstna Pr stava.	20:
Nedelja ob 15.: »Boccaccio«. G>o »Hudičev učenec«.
Kultura
Dalmatinski roman nemškega pisatelja slovenskega rodu
Koroški Slovenci so dali Nemcem celo vrsto pomembnih umetnikov, znanstvenikov in politikov. Vsi ti sinovi slovenskega naroda so bogatili nemške kulturne zaklade, ne da bi se — večinoma spominjali svojega slovenskega poko-lcnja, mnogi med njimi so pa bili celo med najhujšimi nasprotniki naroda, iz katerega so po svojih prednikih izšli. — Med nemškimi 'komponisti je dosegel znaten slovesposebno Korošec Thomas Koschat (Tomaž Košat), med pisatelji pa sta sedaj najbolj znana Dolores Viezer in J o s e f Friedrich P e r k o n i g (Jožef Friderik Perkovnik). Perkonig je vzbudil v svojimi deli pozornost ne samo v svoji ožji domovini iu Ostmarki, ampak tudi v ostali Nemčiji in spada med znane nemške pisatelje. Po pokolenju je čisto slovenske krvi, zna slovenski in svojega izvora tudi ne skriva, v čemer je obenem z Dolores Viezer častna izjema. Njegovo najnovejše delo, o katerem pišejo te dni nemški kritiki s priznanjem, je roman »L o p u d, 1 n s e 1 d e r H e 1-den« (Lopud, otok junakov). Izšel je v založbi Langbti-Muller v Monakovcm in
stanc 5.50 nemških mark. ■
Josef Friedrich Perkonig je preživel pred dvema letoma več tednov v Dubrovniku, kjer jc zbiral gradivo za roman, ki bi mu dala romantična Dalmacija glavno zgodbo, osebe in pokrajinsko ozadje. Kot prizorišče si je izbral krasni Lopud, na katerem se odigrava močno slikovito, privlačno in svojevrstno življenje tega obsežnega literarnega dela. V ozadju dogajanja izzvenevajo še zadnji odmevi guslarskih pesmi izza starih, ju naškili dob preteklosti, v sedanjosti pa se bojujejo za svoj obstoj le še revni ribiči, h katerim prihajajo polegati bogati letoviščarji z vseh delov Evrope in ostalega sveta.
2e ta pisani svet ljudi, okolja, preteklosti in sedanjosti daje romanu živahno razgibanost in ga spreminja v nekakšno moderno romantično balado. V ospredju je mlad nemški grof, po katerega žilah se po čudnih naključjih pretaka tudi del dalmatinske krvi. Grof pride v Dubrovnik, da bi se zaročil z izbrano nevesto, namesto tega pa osvoji njegovo srce pre-, prosto lopusko dekle. To je suho ogrodje
romana, okoli katerega je pa nanizal Perkonig vse polno dogodivščin, žgočih strasti, močnih značajev in opisov Dubrovnika, Lopuda, Jadranskega morja in sončnih južnih obzorij. Delo dokazuje, da ga je napisal človek, ki mu ni manjkalo sposobnosti, vnikniti globlje v dalmatinski svet, kar se mu pa prav gotovo nikoli ne bi posrečilo, ako ne bi bilo v njem slovenske prabitnosti, ki ga je po slovanskem sorodstvu zbližala brez težav s tem svetom. Perkonigov »Lopud« je zato dvakrat zanimiv, prvič po svojem okolju, drugič po bitnosti njegovega avtorja, nemškega pisatelja slovenskega rodu.
Za Perkonigov roman se zanimajo tudi Hrvati, ki ga bodo menda že v kratkem dobili v svojem prevodu. Nekateri odstavki so bili objavljeni celo že pred nemškim originalom. Nikjer pa doslej še nismo zasledili, da bi Hrvati vedeli, da je avtor tega romana dejansko — »naše gore list«.	-r.
Ingolič, Miško Kranjec, Albin^ P^ja 0. šek, Ivan Potrč in Franjo Roš. Te P^ membne prireditve naj se udeleže v večjem številu vsi prijatelji s'ovens.'fi.c£ra sede. Prvi literarni večer Umetni® kluba v Mariboru v Rogaški Slat,n!
rli monifncloriio 7 9	RlOVCnS^I	J
di manifestacija za naš slovenski našo svobodo in našo domovino,
k. Dva dobra filma v Mariboru.
Z do-
LITERARNI VEČER V ROGAŠKI SLATINI.
Umetniški klub v Mariboru priredi jutri v soboto, 12. t. m. ob 20. uri v Aleksandrovem domu v Rogaški Slatini literarni večer sodobne slovenske proze, (z svojih del bodo brali pisatelji Anton
zvajajf;
brimi filmi nas v Mariboru ne	ki
vendar smo videli nedavno kar gfjo-
sta pomenila prijetno spremembo	c
ličnosti kiča. Prvi jc bil francos ruski, kot so oznanjali lepaki) n ^ čevo«, po vsebini sieer^nič ‘zr.enrrrafiji po dobri inscenaciji, režiji in 1° pa je daleč presegal večino n n. Igralci so v filmu dobri, kot je p ^ cozih navada, višek pa je ®ave.c‘... gd-ni Harry Baur. Drugi, še boljši, Je d dia Cautorja film »Ali baba gre	Qi
Ameriški humor, toda ne neumeii, ga pri nas često gledamo m posl ampak poln duhovite satire na da ^ nje politične in socialne r»zmenr* dravi!i* tu. Več takih filmov bi samo po ^
k Dvestoletnica banatskih ^0Qgfga-
Za letošnjo 200-letnico priselitve rov v Banat jc izšel poseben ves ki obravnava zgodovino priseh tv s0ka-nadaljnji razvoj. Banatski Boh? toličani in pišejo v latinici.
^dustrija
obrt
tr8ovina 8°stinstvo Skupaj
Som
dočim je porast pri ostalih trgovin-
skih strokah dokaj enakomeren. Prijave in odjave so si v razmerju 5:2.
še manjši porast pa beležijo gostinski obrati. Poleg drugih razlogov, ki pridejo v poštev, je verjetno, da je Slovenija z gostinskimi obrati menda že precej pre nasičena. Prijav je bilo 86, odjav 49. Prirastek odpade na manjše obrate, saj je število hotelov celo padlo. Do konca septembra znaša porast gostinskih obrti 79.
Prav bi bilo, ko bi koncem leta pokazala statistika še razveseljivejšc uspehe, saj je razmah podjetnosti v korist vsej Sloveniji, kjer najmanjši obrat predstavlja možnost eksistence ne le lastniku samemu, marveč v večini tudi mnogim pridnim in delavnim rokam.
Razveseljiva statistika
OPTIMISTIČEN PORAST OBRTNIH IN TRGOVINSKIH OBRATOV. — CE SE BO NAŠA ZUNANJA TRGOVINA ŠE IZBOLJŠALA, JE PRIČAKOVATI, DA BODO OBRATI ŠE NADALJE PORASTLI.
.Po nekaj letih postaja statistika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo o gibanju posameznih podjetij v Sloveniji ^koliko razveseljivejša. Za vse naše mate ljudi, ki se težko bijejo za svojo eksistenco in ki so v težkih letih gospodarje preizkušnje z veliko vero in žrtvami Poskušali na vseh poljih uveljaviti svojo Podjetnost, je ta razveseljiva statistika brez dvoma veliko zadoščenje. Obenem Pa je napredek v gibanju podjetij dokaz,
^a še tako nepovoljne prilike ne morejo streti duha podjetnosti in iznajdljivosti.
Prav bi bilo, da je ta napredek odraz polnejših razmer, ki jih tako potrebuje celokupno naše gospodarstvo, zakaj v nasprotnem slučaju je ta razveseljiva sta-'
1'stika samo plod velikih žrtev, ki so jih “Oprinesli mnogi Slovenci v nadi, da se bodo njihove žrtve vsaj eksistenčno minimalno obrestovale.
Pri celotnem porastu podjetij je nad-Vse zanimivo, da rastejo zlasti manjši °brati in podjetja, ki terjajo manjše ka-PUale, dočim je porast večjih podjetij,
*'asti industrij, malenkosten. Tu najde-'n° dokaz, da sc angažirajo predvsem |sko zvani eksistenčni kapitali, ki nimajo drugega namena ko da preživijo svojega Ustnika, oziroma da si nov podjetnik °beta, da mu bo obrat vrgel vsaj toliko,
,a bo mogel kriti obresti izposojenega obratnega kapitala, morda celo odplače-Va*i ta kapital, ter ob svojem obratu Vsaj skromno živeti. Odtod je razumljiv Porast zlasti manjših obratov, tako v tr-Sovini kot v obrti.
Za prva tri četrtletja navaja statistika ^slednji porast obratov:
1.	II. lil. skupaj četrtletje — — 2 + 2 —
+ 98 +134 +195 +428 + 37 + 90 +148 + 275 — 8 + 50 + 37 + 79 . .	+127	+ 272 + 383 +782
k statistike je razvidno, da je najbolj P°rastla delavnost v obratnih podjetjih.
. 3. četrtletju je bilo prijavljenih 340 no-y1*1 obratov, odjavljenih pa 144. Razmer-J»ed prijavami in odjavami znaša pri-7:3, kar je dokaj zadovoljiv kolnik. v vseh treh četrtletjih se je šte-. 0 obrtnih obratov v Sloveniji povečalo ,a 428 obratov. Prirastek je bil soraz-erno razdeljen na vse obrtne panoge,
,.Jo da ni bilo v tej ali oni panogi ka-' večjrh izprememb. k ^koliko manjši porast zaznamujejo fiovinski obrati. V tretjem četrtletju je j^10 249 prijav in 101 odjava, torej 148 .°v'b obratov. V vseh treh četrtletjih pa 0 Porastlo število obratov za 275. Na rVeni mestu so trgovine z mešanim bla-
fzvoz s?dja
Letošnji izvoz jabolk je bil precej velik in so samo s Pesnice, ki je največja izvozna postaja za sadje, odpremili več sto vagonov jabolk s Kozjaka in Slovenskih goric. Seveda je b!l izvoz mnogo večji, ker so odpremili mnogo našega sadja tudi iz Ptuja, Ormoža in Gornje Radgone. Ker so letos v Nemčiji jabolka precej slabo obrodila, je tudi cena našega sadja ugodnejša. Naša jabolka se v Nemčiji prodajajo po 2.50 do 3.40 din za kilogram. Nemčija poleg mošančko.v zelo ceni bobovec, ker je pač najtrpežnejše jabolko.
Soort
Reforma plavalnega prvenstva
V Zagrebu se bo vršil 19. in 20. nov. tedni letni občni zbor Jugoslovanske plavalne zveze. Na podlagi izkušenj, ki jih je vodstvo zveze dobilo v teku sezone 1938, je jasno, da je treba plavalno prvenstvo temeljito reformirati, ker so naši plavalci in plavalni klubi že davno prekosili formule, ki so še vedno v veljavi za prvenstvena tekmovanja. Na letoš-
njem občnem zboru bosta glavni točki dnevnega reda reforma prvenstva in reforma sodniškega zbora, oboje pa naj bi služilo razširjenju plavalnega športa, povečanju števila plavalnih klubov in povečanju možnosti, da se izvrstni prvaki jugoslovanskih plavalcev tudi mednarodno uveljavijo.
Konec nog. sezone v Mariboru ?
Nedeljski tekmi Železničar-Slavija in Rapid-Mura se zopet ne bosta odigrali, ker oblasti niso odobrile teh prireditev. Ker nastopa zimsko vreme, je med mar. klubi nastalo razpoloženje, da naj bi se jesenska- sezona vobče zaključila. Za to govorijo predvsem materialni razlogi, sai bi ostale brez znatnega inkasa one tekme, ki so sicer pomenile pri lepšem vremenu enega izmed glavnih virov domačih klubov. Kako bo mogoče pri vsem tem zaključiti prvenstvo in kakšno stališče bo zavzel LNP, je seveda za enkrat še odprto vprašanje.
Brezoose’nost v Angliji
Po podatkih strokovne statistike, ki jo izdaja ministrstvo dela, je znašalo celotno število brezposelnih prejšnji teden 1.781.227 oseb, od teh 1,318.423 moških delavcev. V primeri s številom brezposelnih v septembru se je njih število zmanjšalo za 17.391 ljudi; v primeri z oktobrom lanskega leta pa. je brezposelnost narasla za 400.000 ljudi.
g Kredit za prehrano prebivalstva zet-ske banovine v višini pet milijonov din je bil te dni odobren. ,
Bonna poročila
DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2390.66 2405.26, Berlin 1760.02—1773.90. Bruselj 743.20—748.26, Curih 996.45-1003.52, London 208.63-211.68, Nev/ York 4364.75 —4401.07, Pariz 116.54—117.98, Praga 150.93—152.04, Trst 230.04—233.53.
EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 474—475, 4% agrarji 59—61, 6% begi. obv. 90—91, 6% dalm. agrarji 89.50 —90.50, 7% štab. pos. 97—98.50, 7% inv. oos. 98—99.50,	7%	Blair 91.12—91.50,
8% Blair 98—98.50. Delnice:	Narodna
banka 7350, PAB 222—226, Trbovlje 180 d.
Biljardno prvenstvo Maribora
V kavami »Jadran« se je končal turnir za prvenstvo Maribora, pri katerem pa ni šlo za število dobljenih ali izgubljenih iger, temveč za najboljši povprečni rezul tat. Turnirja so se udeležili najboljši mariborski biljardisti. pri mnogih so doseženi rezultati slabši, kakor bi jih bilo pričakovati po njihovem znanju. Daleko najboljši izmed vseh je bil g. Hobacher s povprečnim rezultatom 18.78 in najvišjo serijo 171 točk. Slede mu gg. Ben-der 12.44 (najvišja serija 110), Lepej
11.15 (72), Poš 7.08 (68), Koser 6.297(60) inž. Najžar 6.291 (46) in Potočan 5.66 (64). Mariborski biljardisti imajo na sporedu več turnirjev in reprezentativnih srečanj.
DVE MEDNARODNI TEKMI.
Kakor je bilo pričakovati, tudi Norvežani niso uspeli proti Angležem, temveč so tekmo v Newcastlu izgubili z 0:4. Gole so dosegli Smith 2 ter Broome inLay-ton po enega. — Istega dne je reprezen-fauca Walesa tesno izgubila proti reprezentanci Škotske z 2:3.
NORVEŽANI SE PRIPRAVLJAJO
V zadnjih dveh leiili se Norvežani mnogo trudijo, da bi se izurili tudi v alpskih disciplinah'ter so radi tega izdelali progo za smuk v Norefjeldu, ki ima višinsko razliko 850 m ter v vsem odgovarja alpskim smuškim progam. V nižjih legah so pripravili progo za slalom, tako da je pričakovati, da nas bodo Norvežani kmalu tudi v teh disciplinah presenetili z odličnimi rezultati.
nje prij. nog. tekme Mura—Drava, 13. t. m. ob 14. na igrišču Mure, je delegiran ss. g. Turk.
s Concordia-Gradjanski 3:1 (0:1). Trening tekma v prid opozicijskemu fondu v ZNP-u se je končala z zasluženo zmago »zelenih«.
s Zagrebška lahkoatletska podzveza ie sklicala svoj letošnji občni zbor za 18. december.
s. Culic, popularni vratar splitskega Hajduka, ki je pred kratkim praznoval 151etnico športnega delovanja, je izjavil, da se bo umaknil iz športa kot aktivni igralec.
s Haškov Akademski zbor bo priredil
v soboto nogometni turnir za prehodni pokal vseučiliščnega profesorja dr. Kar-loviča, tekmovali bodo zastopniki vseh zagrebških fakultet in eksportnih akademikov, ki imajo v svojih vrstah tudi več internacionalcev.
s. Moderno igrališče za hokej na ledu bodo zgradili v Karlovcu na stadionu. Tamošnja Zajednica športnih društev namerava na stadionu zgraditi sčasoma igrišča za vse športne discipline.
s. WilWam Pickford, predsednik Angleške nog. zveze, je v Bornemouthu umrl v starosti 77 let. Preko 50 let je sodeloval v upravi zveze, od leta 1907. je bil podpredsednik, šele pred nekoliko meseci pa je postal predsednik.
s. Pariški Racing bo imel v gostih 27. nov. Arsenal iz Londona, čisti dobiček tekme je namenjen invalidom.
s. Dva nova rekorda v Brooklandti.
Angleški vozač Earl je postavil na dirkališču v Brooklandu na motorju Norton 350 kub. cm dva nova svetovna rekorda: na 500 km je dosegel povprečno brzino 149.66 km na uro, v treh urah pa 150.»n kilometrov na uro.
s. Poverjeništvo sodniškega odbora LNP-a v Mariboru (službeno). Za soje-
Safi
š Božični turnir v Hastingsu. Kakor
vsako leto, bo tudi letos ugledni Šahovski klub v Hastingsu na Angleškem priredil velik šahovski kongres, v okviru katerega bo več turnirjev. Najvažnejši med njimi bo oni z mednarodnimi udeleženci. Letošnja lista navaja naslednje: dr. Euwe in S. Landau (Holandija), E. Klein (Nemčija), L. Szabo (Madžarska), dočim bodo igrali še naslednji domači mojstri: sir Thomas, Tylor, H. Golom-bek, E. G. Sergeant in Milner-BaTry.
Daljic
A MARIJA ROMUNSKA:
72
bil
navidezne
čas najine zrele sreče in obdana
mi . dolgega odrekanja, to je adosti. Pod baldahinom ^ .Problematične dobrohotnosti, tako sva hodila svojo ^lievo jn križevo pot nesvobodnih let. Vsaka ura ie t/h^3 ^rtve* vsa^ dan °<iT>ovedi- Vsakokrat je bilo ^ zatreti kako željo, razdreti vzpon ali pokopati tr • Zatrta je bila lastna volja in ravnati se je bilo kri" 110 življenju drugih v večnem strahu pred pre-Zanjem vsakega računa. Da, bila je to trda šola, a Hck-1' Žal’ scm napravila. Saj ima vse v življenju ^ 1 smisel, tudi pomanjkanje in odrekanje. Nobena SaZa se zaman ne potoči. Tako postane človek značaj.
ni°' da tega ne moremo vedno razumeti. jjlatQ°spa Grecianujeva, moja dvorna dama, je bila |j 1 ^eh hčera. Doumela je, da me bo tak način živ-Ja uničil, zato se je opogumila in je šla h kralju, sta* ^ princesa postaja melanholična,« je dejala M, * dama. »Za ni®11 sedanji položaj je to škodljivo. *>i D 1 ^l*die potrebujejo družbo. Tako stroga osamitev VHna* Ni dobro, da je vedno sama sebi prepu-a in da vedno misli samo na svoje stanje.«
Političnim oklepom strogega vladarja je bilo srce. To srce je bilo v skrbni ljubezni zame. v Puščavo« gospe Grecianujevc ni ostalo brez
stvari premiš-predvsem se-
ti
Za
°D10
»v
Pitje
Ijati budilo je v njem potrebo o
v^a J^lical je vse svoje svetovalce,  -----------------
ona Calindaruja. Tudi ministrskega predsednika
so vprašali za svet To je bila državna zadeva, saj je vendar nosilo njeno kraljevsko visočanstvo prestolonaslednika pod svojim srcem!
»Princesa se dolgočasi,« to je bilo nekaj, kar je vse zmedlo. Treba je bilo zato poskrbeti za neko. nenevarno razvedrilo. Toda kakšno razvedrilo bi se moglo najti za tako neizkušeno mlado bitje, v katerem morda klije celo kal želje po samostojnosti? Kakšen problem! Samo, da se ne napravi napačen korak, da se ne odpro kakšna nevarna vrata ali da se ji ne da v roko kak nevaren ključ!
Po dolgem razmišljanju je obšla stroge gospode, »ki so nosili države za svojimi čeli«, modro razsvetljenje, da bi bile še najboljše čajanke za »razvedritev ubogega otroka«.
Toda s tem sklepom še ni bilo nič storjeno.
Po načelih starega kralja se ni smelo v Romuniji storiti nič, dokler ni bilo vse »dobro premišljeno«.
Tako so se posvetovanja pričela na novo. Vsi »da« in »ne« glede oseb, ki naj bi se povabile na te čajanke, so se do podrobnosti pretehtali. Nihče ne sme biti prezrt ali užaljen. Treba je bilo računati z občutljivostjo vsakega posameznika, in ker bi bil vsak rad prišel v stik z najnovejšim udom vladarske hiše, ie bilo treba mnogo računati.
Torej: recimo najprej dame gospodov ministrov, potem gospodov univerzitetnih profesorjev, dalje ... itd., itd. K vsem tem starim matronam se bo pridružilo morda tudi še kakšno mlajše bitje, toda to je treba prej temeljito premisliti...
Končno smo bili tako daleč, da so gostinje prišle. Sprejem je bil prirejen v nekem dolgočasnem salonu.
Stoli so bili pretirano pozlačeni in stene prevlečene z rdečimi pompejskhni tapetami. Po njih je visela cela vrsta slik, ki so predstavljale kralja na bojnem pohodu leta 1877.: stric med dežjem krogel, stric na trdnjavskem obzidju, stric na pontonskem mostu na Donavi, stric na vzpenjajočem se konju, stric v snežnem mete-žu, stric ob prevzemanju meča Osmana paše...
In tam sem stala jaz, mala in tesnobna ter pozdravljala prihajajoče. Dame, dame, same dame. Mršave in debele, ponosne in pohlevne, elegantne, izmozgane, našminkane, nagubane, zgovorne, molčeče; mnoge prav tako besedno skope kakor sem bila jaz, mala obupana tujka. Toda takih je bilo malo; Romunke navadno nimajo zatvornic pred usti.
Za te sprejeme sem oblačila svoja najlepša oblačila. Usta sem razpotegnila v prijazen nasmešek in se trudila z najboljšo francoščino, ki sem jo zmogla. Toda vse to ni nič pomagalo. Bila sem podobna tistemu naj-trdovratnejšemu gentlemanu, ki je hotel ohraniti na neki vožnji na lov vso svojo neodložljivo oliko, se čez vse mere trudil ter prenapenjal z zabavanjem in postajal nazadnje vsak trenutek bolj zelen, onemogel in nazadnje izčrpan, da je spravil iz sebe samo še eno edino vljudnostno besedo in se — opotekel k ograji. Prav tako kakor temu z morsko boleznijo, se je godilo tudi meni vsakokrat pri teh sprejemih, pri katerih sem bila izpostavljena dobrohotni, toda neznosni radovednosti.
»Najdražjemu prestolonasledniku, ki se bo kmalu rodil!« je dejal eno generacijo pozneje neki navdušeni Dalmatinec moji mali jugoslovanski kraljici, ko ji ie izročal meč za malega, ki ga sploh še ni bilo.
$ sodišča
Izropal cerkveni denar in ga zapil
Herička so po tatvinah, ki jih je zagrešil, oblasti znova izročile tja, od koder je prišel — v zapore okrožnega sodišča v Mariboru; kajti 281etni čevljarski pomočnik nima trenutno nobenega drugega stal nega bivališča. Zadnjega septembra je Heričko odšel na svobodo iz zaporov, kjer je odsedel svojo drugo kazen zaradi tatvine, zaradi paragrafa 314. Imel je prav za prav srečo, ali po njegovem celo nesrečo, da ga je še isti dan vzel v službo mariborski čevljarski mojster Gajger. Eden ali dva dni je še Heričko zabijal klince in zrl skozi okno čevljarske delavnice, potlej pa mu je bilo čevljarjenja zadosti. Svet tam zunaj ima tisoče možnosti življenja, zakaj bi človek zabil svoje ■Jni pri podplatih. 2. oktobra je kratko-malo izostal od dela, mojster pa je opazil, da je odšel z njim tudi železni od-vijač.
Tri dni za tem je nekdo ponoči odprl i vetrihom velika vrata župne cerkve sv. Martina v Kamnici, vlomil v oba cerkvena nabiralnika in odnesel iz njiju 106 din drobiža. V zakristiji je pojedel 20 neposvečenih hostij, z meniško srajco pa je skrbno brisal sproti vse predmete, ki jih je prijemal. Neznanega vlomilca bi gotovo bolj težko odkrili, če bi še vnaprej tako skrbno zabrisaval sledove. Vlomilec pa je zavil, komaj je čutil denar v žepu, v bližnjo Mrdavsovo gostilno in začel piti. Tam je krokal vso noč do naslednjega dne, ko so prišli orožniki in ga aretirali. Neznani vlomilec ni bil nihče drugi kakor znani Heričko. Heričko ni tajil, ali pri sebi je imel samo še 37 din.
Heričko je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora, za 3 leta pa so mu vzeli častne državljanske pravice. Po obsodbi so ga znova odvedli v zapore okrožnega sodišča, od koder so ga prignali. Heričko ni nič rekel k razsodbi. Bo že odsedel, kar so mu odmerili, samo svobode ne bo.
Ali je poštarica Kociperjeva odpirala pisma? Lani se je dva dni pred božičem zagovarjala pred sodnikom okrožnega sodišča Josipom Lenartom 28-letna pogodbena poštarica SlaVa Kociperjeva iz Ivanj-
kovc pri Ormožu. Obtožnica jo je dolžila,! čez dve leti sta šla zopet po tem mo-! je to vaša zadnja beseda?« »Zadnja.« da je brez dovoljenja pristojnega oblastva | stu. On ji pravi: »Ali se spominjaš, kako j rej dobro. Tu imate devetdeset ina
sva hodila tod pred dvema letoma?« ; in zbogom. To je suknja, ki je z u g-
odprla v dobi od novembra 1935. do julija 1937 šest pisem. Eno teh pisem je bilo naslovljeno na dekana Bratuška na Speti-njah ob priliki banovega prihoda v omenjeni kraj. Dekan je dobil zadnje pismo šele dan pred banovim prihodom, čeprav je bilo pismo odposlano že precej dni po-preje. Dalje bi naj poštarica Kociperjeva odprla tudi dvoje pisem sreskega načelstva v Ptuju, ki sta bili naslovljeni na komandirja orožniške Staniče v Ivanjkovcih, in še nekaj drugih pisem. Sum je padel takrat tudi na Ivanikovskega veleposestnika Lovra Petovarja, ki se ie češče zadrževal na pošti. Vendar je sodišče ta sum opustilo, ker je Petovar povedal, da je bila Doštarica tudi njegova tajnica ter se je potemtakem večkrat zadrževal zaradi tega v poštnem poslopju. Kociperjeva je trdila, da je pisma dostavljala v redu, vendar se pa okrožno sodišče takrat o tem ni moglo prepričati ter je obsodilo pošta-rico Kociperjevo lani decembra na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo 3 let. Poštarica je napravila priziv; apelacijsko sodišče v Ljubljani je prizivu ugodilo in sodbo razveljavilo. Tako je prišlo do ponovne sodne razprave.
Zaradi pomanjkanja dokazov je bila poštarica Slava Kociperjeva pri prizivni razpravi oproščena krivde.
Trgovec izropal 12.000 din. Več strani dolga obtožnica dolži trgovca Hermana šarnerja, v Jareninskem dolu, da bi enkrat od marca do aprila letos vzel v Jareninskem dolu Kacu Štefanu irt ženi Mariji 12.000 din v bankovcih po 1000 din. Na poletje 1937 je osumljenec vzel v Ka-covi hiši v najein lokal za trgovino in spalnico. Ko se je letos spomladi hotela Kacova žena nekam odpeljati, je opazila, da ne more vzeti zarjavelega ključa iz vrat. šarner ji je priskočil na pomoč z žabico, s katero je potem zaprla Kacova stanovanje, šarner pa ji takrat ni dal pra vega ključa za žabico, ampak je pravega pripeljal šele za njo, kjer je ona čakala na avtobus. Dejal je, da se je zmotil. Denar je zginil prav okoli tega dne. šarner tatvino zanika.
Ker obdolženca ni bik) k razpravi, so bite zaslišane samo priče. Razprava se bo zategadelj nadaljevala za 14 dni.
Zanimivosti
KOBRE SO NEVARNE LE, KADAR SO
Med eksotične tipe Orienta spadajo tudi plesalke s kačami. Popotniki, ki so potovali v Indijo, pogosto opisujejo v svojih spominih može in žene, ki s svojimi produkcijami zmedejo ne samo tujce, temveč tudi domačine.
V Orientu kača ni tako mistična kakor pri nas. Ima jo skoro vsaka hiša kakor pri nas v Evropi psa. Moderne dame si ne moremo zamisliti brez majhnega foksa, žene Indije pa imajo svojo ljubimko kačo.
Ljubezen do kač je v Indiji starega porekla. Kakor je znano, je imela Kleopatra celo farmo kač in samomor je izvršila na ta način, da je dopustila kačam, da so jo vso opikale.
Evropa se je že davno začela zanimati za Vzhod. Pa tudi v današnjih modernih salonih se mnogo govori o čudih Orienta. V velikih varietejih evropskih metropol sc mnogokrat pojavijo ča-rovnjaki in plesalke s kačami.
Danes pa je tudi na evropskem zapa-du mnogo takih amaterjev. V New Yor-ku so nedavno osnovali »Klub krotite-Ijev kač«. Predsednica tega kluba je Be-ty Johnson, ki je bila preje Šampion v drsanju na ledu. Ta ženska že tri leta dresira kače in danes ima nekoliko do* vršeno zdresiranib kač. V Ameriki je danes mnogo žena amaterjev, ki se Ukvarjajo z dresiranjem kač.
Mnogi si stavljajo vprašanje, ali je to nevarno za življenje. Člani tega kluba pravijo, da ni, in to potrjujejo tudi strokovnjaki.
Na samem začetku dresure izderejo kačam strupene zobe, s čimer postanejo kače povsem neškodljive. V Indiji pa
Zene in kače
LAČNE. KROTILKE KAC NA VZHODU.
kačam te zobe puščajo, toda kljub temu je dreser le redkokdaj žrtev kače. Ti ljudje delajo s kobrami, kobra pa napada človeka samo, kadar je lačna. V kolikor je ta nevarna kača bolj sita, tem manjša je nevarnost, da napade človeka. Vendar pa velja to le za njenega gospodarja, kajti za svojo okolico je kobra vedno nevarna.
»Kako bi se ne! Ali tudi danes bi ti ne oblekami vred visela zunaj pred vaso tr namignila, da skočiš v reko. Bojim se!« j govino. Hotel sem vedeti, koliko je resni
»česa?« »Da bi
reko ne skočil.«
Vojaška parada na čast oslu
V Washingtonu so priredili te dni parado v čast starega osla, ki je zvesto služil svoji domovini dolgo vrsto let in odhaja zdaj v zasluženi pokoj.
Osel Jack je 27 let služil v mitraljeski četi nekega polka v Washingtonu. Te dni so ga zaradi starosti »upokojili«. Ker je imel za domovino velike zasluge, je komandant polka polkovnik Bennet odredil, da se mora vršiti vojaška parada na čast starega vojaka in borca. Ves polk je bil slavnostno razporejen, na častnem mestu pa je stal Jack. Polkovnik Bennet je imel govor, v katerem je slavil in poveličeval zasluge te živali, ki je 27 let najvestneje izvrševala svoje dolžnosti in jo je treba zato smatrati za'primer in vzor vojaških vrlin. Na koncu govora je komandant poudaril, da odhaja Jack zdaj v penzijo in da ga bodo do konca njegovega življenja negovali, to se pravi, da mu na stara leta ne bo treba nič delati.
Stari Jack jž menda razumel besede starega komandanta, kajti po paradi je z melanholično povešeno glavo odkorakal v svojo stajo ...
no vredna.«
UMETNOST DOBREGA KUPOVANJA.
Neki mož, držeč v roki obnošeno suknjo, odpre vrata starinarnice in pokazujoč starinarju nanjo, ga vpraša: »Koliko bi dali zanjo?« Trgovec raziskujoče pogleda suknjo in odvrne: »Devetdeset dinarjev«. »Koliko?« krikne mož, »devetdeset dinarjev? Saj je ta suknja vredna najmanj dvesto dinarjev!« »No, to bi mi morali prinesti pa že najmanj tri take suknje, da bi vam dal dve sto dinarjev«, pravi starinar, »za tole samo pa ne dam več kakor devetdeset dinarjev in niti pare več!« »Ali
X Ivan Možuhin, eden naipopularne.' ših umetnikov nemega filma, leži tez. o bolan v nekem skromnem sanatoriju na francoskem podeželju. Po 301etnem bui nem življenju je »Don Juan nemega i_ ma« legel v posteljo in zdravniki dvorni jo, da bo preživel te težke dni. Možu m je zdaj star 50 let, videti je pa mnog0 starejši. Leta 1912. je bil kot doktor pra va in mlad advokat ena najpriljubljenei-ših osebnosti v Moskvi. Advokature m ljubil, zato jo je kmalu opustil in se P° svetil filmu. Po nekaterih poizkusih v Rusiji je Možuhin odšel v Francijo, kjer j1-igral v svojih najboljših filmih »Pokojni Matija Pascal«, »Kitajska«, »Mihael Stro-gov« in »Casanova«. Ta čas so časopis' pogosto pisali o njem. Prinašali so ves i o njegovem sklepanju zakona z igralk Natalijo Lisenko in o razkošnih večerjah ter svečanostih, ki jih je Možuhin prirejal. Pri takšnih večerjah so gostje jedli iz srebrnih in zlatih krožnikov. M° žuhinova slava je rasla iz dneva v dan in z njo bogastvo. Petnajst let se je son čil v tej slavi in kopal v bogastvu, P°_' tem je prišel polom tako rekoč čez noc. Kakor hitro je film izpregovoril, je M°, žuhin, ki je znal dobro samo ruski, Pa(^‘ v pozabljenje.
X V Bukarešti so zaprli 18-1®*»?*?!* berača, ki je bil znan pri svojih tovarišu pod imenom »nogometaš«. Preživljaj se je na ta način, da je čez teden berači. -obvezano roko, ki je bila v resnici z®rA' va, v nedeljo pa je pri svojem nogome -nem klubu igral kot vratar, zdrav kak° riba v vodi.
Dve važni stvari sta v življenji^ vič, doseči to, kar hočemo, drugič P * doseženo uživati. Le najmodrejši sosp sobni drugega. (Berhard Shaw.)
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda SO par: najmanjša orlstoiblB* *J0|5i oglase ie din 6.—. Dražbe, orekllcl. dopisovanja in žcnltovaniskl oglasi din 1,— po besedi. J* k zs
znesek za te oglase le din 10__ Debelo tiskano besede se računalo dvolno. Oglasni o* e, je
enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plaiule tako) pri naročilu, o*"®"*, vso vposlatl r pismu skupal z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. ll.«u' ____ pismeno	odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.	~~*
Razno
ROBAUSOV SUHOR
kvaliteti nedosegljiv. 1250
DVE KITAJSKI PRIPOVEDKI.
Stekleno oko.
Nekoč je prišel k bogatašu Tse mož, ki je izgubil vse imetje in prosil za pomoč. Tse ni hotel ničesar dati in da bi se moža znebil, je dejal:
»Pomagam ti, če mi pravilno odgovoriš na moje vprašanje.«
Siromak je prikimal. Tse mu je stavil vprašanje, na katero po njegovem mnenju ni bilo mogoče odgovoriti pravilno: »Katero od mojih oči jc stekleno?«
Revež je nekaj časa razmišljal, potem je pa dejal:
»Desno.«
Tse se je prestrašil, toda besedo je moral držati. Mrzko je izpraševal ubožca, kako je to uganil. Ta pravi:
»Spoznal sem to na prvi pogled. Stekleno oko je zrlo tako sočutno name!«
Zaljubljenca.
Dva zaljubljenca sta šla po mostu, pod katerim se valijo težke vode Banga.
On pravi: »Ljubim te. Ljubim te, in če hočeš dokazov za to, samo namigni in skočil bom zate v reko!«
Ona: »Ah, ne! Nakdar! Bojim se te reči!«
»Zakaj?«
»Bojim se, da bi v reko res skočili«
TOMAŽEVO ŽLINDRO
18 odst. po din 110.— za 100 kg iz skladišča Maribor, vagonske količine no 92 din za 100 kg franko Ljubljana, oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta, telefon 20-83. ____________2299___________
KLOBUKE
vseh vrst, doma izdelane, proti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dobite le Pri Ba-bošek Vladko, k lobu carstvo, Maribor, Vetrinjska 5. Vsa popravila se sprejemajo pod garancijo za 10—25 din. 2688
ŽELODČNO BOLNI
uživajo z uspehom zdravniško preizkušen prepečenec samo te pekarne Čebokli. 2687
KONJSKO MESO
za kg 4 do 6 din se izreže — klobase od 6 do 8 din. Vo-jaš niška 11.	2685
VABILO.
V soboto zvečer pojedina prvovrstnih mesenih in kašnatih klobas, zraven tudi dobra kapljica. Vljudno vabi Ljudmila Kelc, gostilna »Pri lipi«, Gregorčičeva ulica. 2683
Vsak četrtek in petek dobite SVEŽE MORSKE RIBE
in najboljše dalmatinsko vino v gostilni Split, Koroška 39. 2681
PREMOG _ DRVA
Filipančič, Kopališka 10. 2667
KARTOLEJ
din 17.— linole) din 29.—, samo pri »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva 6.	2639
PRVOVRSTEN PREMOG, Trbovlje in Peklenica, drva, kolobarji, koks, oglie. Najnižje cene. Branko Mejovšek, Tattenbachova ul. 13. Podružnica Aleksandrova c. 23. 2313
 Posest________________
Okoli 2000 m3 veliko LEŽIŠČE S SKLADIŠČI in pisarno v neposredni bližini glavnega in tovornega kolodvora, na prometni cesti, ugodno za špediterje itd. naprodaj. — Ponudbe pod »Ugodno« na upravo lista. 2671
Prodam
RAZNOVRSTNE PEČI. kombinirani štedilniki z drvmi in plinom. Večje količine prodaja Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.	2684
AVTO OPEL. .ooo tipa 1932, naprodaj za din. Naslov v upravi.
Stanovanje
STANOVANJA. .aj0. 1 in dvosobna, se tilna. Smetanova ulica 54. S 2614
Službo dobi
HIŠNIK	eI1e
se sprejme. 2 osebi.	na
ponudbe pod »Hišni	2f)g(,
upravo lista.  '
UČENKO(-CA)	llc0l
sprejme Herman M,rjbor-Cankarjeva ulica.
2653	_____
Čitajte,,Večerji
Poslužite se
vložkov za čevjjg
Temeljito in poce»' negujete svoje noge s higienskimi
SETA”
w
Mal’noloii dardomunag
nedelje In praznikov vsak dan ob op[.aV„
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje m pru*«^ Velja na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo tn uprava: Maribor, Kopališka u .
St 25-67. Poštni čekovni račun it. 11.40?