J ST VE NI ZAVOD SLOVENIJE

KAKO NAJ OPAZUJEMO
IN BELEŽIMO VREME

DR. M. ČADEŽ

LJUBLJANA 1947

IZDAL KMETIJSKI ZNANSTVENI ZAVOD SLOVENIJE

1. UVOD

Veliki norveški meteorolog V. B j e r k n e s začenja svo¬
jo obširno knjigo „Fizikalično hidrodinamiko" s stavkom:
..Ljudje živimo, dihamo in letamo v plinasto tekočem sred¬
stvu, atmosferi, ki obdaja Zemljo". Mnogo, zelo mnogo je
zapisanega v tem kratkem stavku! Avtor nas opozarja, da
v zraku živimo, da v njem dihamo, skratka da brez ozračja
(atmosfere) za nas ni življenja. Pomen te zunanje obloge
naše Zemlje, ki jo tvori zrak. t. j. mešanica raznih plinov',
skaljena po velikanskih množinah mikroskopsko majhnih
praškov, bakterij in organizmov je vsestranski. Samo malo
se spomnimo, kaj vse ima človek, žival in rastlina od
ozračja: kisik za dihanje, ozračje je sredstvo, ki v naj-
večji meri ipropušča toplotne in svetlobne žarke, v njem
se prenaša zvok in se vrše najraznovrstnejši vremenski
pojavi z vsemi brezštevilnimi blažilnimi a tudi uničujočimi
vplivi na razpoloženje, zdravje in življenje človeka. V
ozračju opazujemo vetrove, različne padavine, nevihte z
besnečimi viharji in uničujočimi nalivi, tam opazujemo
brezštevilne oblike oblakov 'in megla. Razumljivo je zato,
da je zanimanje človeka ža vreme, za vremenske spremem¬
be in zakonitosti veliko, da se človek vedno iznova sprašuje
po vseh mogočih vplivih vremena na človeka, zanima se za
vplive vremena na rast rastlin in živali, zanima se, kako
pospeševati blažilne, kako preprečevati ali vsaj blažiti uni¬
čevalne vplive vremena na naše življenje, zanima se za
vremensko napoved, zanima se za vse, prav vse, kar je z
vremenom v neposredni in posredni zvezi.

S proučevanjem vremenskih pojavov »e bavi veda, ki
se imenuje m e t e o r o 1 o g d j a a 1 i v r e m e n o s 1 o v j e.
Njena naloga je predvsem preiskovati zakonitosti, ki jih
opozujerno v vremenu in tolmačiti vzroke nastanka in raz¬
voja opazovanih vremenskih pojavov. Mnogo lepega in za¬
nimivega je že odkrila ta mlada znanost človeštvu, mnogo.

1

zelo mnogo in neprimerno več pa bo še odkrila in s tem
obogatila kulturo 'in prispevala k boljšemu življenju člo¬
veka.

Meteorologijo čaka med drugim naloga zbirati in pro¬
učevati natančne in vsestranske podatke o vsakokratnem
stanju vremena na mnogoštevilnih in najrazličnejših kra¬
jih posameznih večjih in manjših predelov. Vsako teme¬
ljito proučevanje bo pa nemogoče, če se ne bo mogla
posluževati zanesljivih in čim popolnejših podatkov, če se
ne bo mogla posluževati čim več tega, kar lahko človeško
oko opazi. Poleg zanesljivih podatkov poteka vre m e n -
skih elementov  (temperatura, zračni tlak, vlažnost,
oblačnost, padavine...) so potrebni za temeljito prouče¬
vanje vremena, ki nas bo moglo privesti do presenetljivih
rezultatov, predvsem tudi zanesljivi podatki o vremenu kot
takem: o vrsti, obliki in krajevni razporeditvi oblakov, o
razgledu, o meglah po bližnjih planinah in gorah, o vetro¬
vih v višinah posameznih oblakov, skratka o vseh vremen¬
skih pojavih, ki jih more človek na določenem kraju v do¬
ločenem času opazovati. Ni vseeno torej, kje opazujemo
ta oblak, kje onega, kakšni so vetrovi v višini teh. kakršni
v višini onih oblakov itd.

Šele na osnovi takih podatkov, podatkov ki nam jih
v pogledu vrste in krajevne razporeditve oblakov in oblač¬
nosti cesto lahko da samo fotografski aparat,  se
moremo lotiti znanstvene vsestranske obdelave vremena.
In to nam ho prej ati slej rodilo plodonosne sadove vlože¬
nega truda.

Z zbiranjem lakih podatkov si bomo mogli dalje s ča¬
som ustvariti odlično sliko vremena in s tem tudi kolikor
se da točno prikaizati klimo  (povprečni potek vremenskih
pojavov) večjega ali manjšega področja. Tu se nam bo od¬
prla pot k raziskavam vpliva bližnjih in daljnih hribov,
ravnin in morij na naše vreme, k raziskavam zavisnosti
vremena od pojavov na Soncu (sončne pege), k raziskavam
sekularnih  (dolgodobnih) sprememb klime itd.

S sočasnim opazovan jem rasti našega rastlinskega in
živalskega sveta se bomo hkrati lahko posvetili važnim
h i o k Li m a tol ošk i m problemom (soodnosom med kli¬
mo in življenjem) in s tem v največji možni meri dvignili

2

proizvodnjo našega poljedelstva, gozdarstva in naše živi¬
noreje.

Veliko in težko delo nas še čaka na prikazanih pod¬
ročjih, začinimo zato z vestnim in čim popolnejšim opazo¬
vanjem vremena, storimo našo dolžnost in ne pustimo, da
bo ostalo nezabeleženo to, kar bomo mi in kar bodo naši
potomci tako nujno potrebovali.

Seveda se dobro zavedamo, da ne moremo zahtevati od
vsakega opazovalca, (ki je morda prezaposlen drugod, ki ga
morda opazovanje vremena ne zanima v zadostni meri, da
bi se lotili vsestranskega opazovanja vremena, zahtevati pa
smemo in moramo, da (bodo vsi od opazovalca vneseni po¬
datki na eni istrani točni in res zanesljivi,  na
drugi strani pa v določenih mejah popolni.

Kako torej opazovati in beležiti značaj vremena, to je
vreme kot tako, vreme z vsemi svojimi sočasnimi vplivi na
človeka? Kakšnih navodil se pridržujmo, da bomo dobljene
podatke mogli primerjati med seboj  in si ustva¬
riti na osnovi njih ne samo dobre slike vremena opazo¬
valčevega kraja, temveč se služiti dobljenih podatkov pri
omenjenih 'meteoroloških, klimatoloških in ibiaklknatoloških
raziskavah ?

2. DOLOČEVANJE VREMENA Z VREMENSKIMI TIPI

Že površno opazovanje vremena nas pouči, da določa
značaj vremena, to je vreme s svojimi raznovrstnimi vplivi
na življenje, v največji meri gibanje zraka v spodnjih vi¬
šinah ozračja (nekako do višin 4—5.000 m). Tako nam južni
vetrovi prinašajo v splošnem toploto in vlago, cesto oblač¬
no, soparno in deževno vreme, severni vetrovi n. pr. pogosto
v južnih predelih Ljubljanske kotline jasne nebo in suše
ozračje, vzhodni vetrovi so pogosto združeni z nizkimi
oblaki, Kamniške planine se zavijajo v igoste in pestre
megle. Poleg vodoravnih vetrov so za razvoj vremena
bistvene važnosti vetrovi, ki pihajo tudi v navpičnih sme¬
reh. Zrak se namreč pri dviganju ohlaja,
pri nižanju segreva.  Ko se dviga, zahaja v pod¬
ročja, kjer je zračni ilaik vse in vse manjši (v ozračju


3

zračni tlak vedno z višino pojema). S tem se širi pod pri¬
tiskom obdajajočega zraka, tako da opravlja neko delo.
Zaradi opravljanja dela izgublja na svoji (tako zvani no¬
tranji) energiji in zrak se pri dvigamjn ohlaja. Nasprotno
obdajajoče ozračje vse bolj in bolj stiska nižajoči se zrak
in opravlja pri tem delo. Za opravljanje dela troši (notra¬
njo) energijo, ki jo dovaja nižajočemu se zraku — zrak
se pri nižanju segreva.

Kadar se dviga primemo vlažen zrak, se lahko začne
od določene višine navzgor pretvarjati v njem voda iz pli¬
nastega stanja v tekoče ali trdno stanje, v kaplice ali kri¬
stalčke pojavljenega oblaka. Razumljivo je to, saj se med
dviganjem, kot pravkar omenjeno, zrak ohlaja, zaradi ohla¬
janja pa postanejo vodni hlapi (= voda v plinastem stanjn,
ki je nevidna) v neki višini nasičeni in začno se pretvarjati
v kapljice ali kristalčke. Če se nasprotno nek oblak niža,
se segreva in pri tem suši. Tako velja splošno, da so ve¬
trovi nav zg or tvorci, vetrovi navzdol uni¬
čevalci oblakov.

Od tod moremo že deloma spoznati, da je gibanje spod¬
njih zračnih gmot naše atmosfere v veliki meri merodajno
za značaj, za sliko vremena in da nam resnično ne morejo
označiti dovolj dobro vremena niti zračni tlak, niti tem¬
peratura in vlažnost, da je zato nezadostno podati sliko
vremena samo kot prikaz — pa čeprav najboljši — poteka
posameznih vremenskih elementov. Vse drugače nam omo¬
gočajo prikazati značaj vremena kakega kraja posamezni
vremenski tipi,  ki podajajo v glavnem resnično
vreme, to je vreme z vsemi sočasnimi vplivi na življenje
rastlin, živali in človeka.

Na osnovi oblačnosti, padavin in vetrovnih razmer v
spodnjem delu atmosfere bomo ločili sledečih 7 osnovnih
vremenskih tipov:

1. anticiklona!ni tip (a),

2. a) vzhodni tip (v),

b) severni tip (s),

c) zahodni tip (z),

d) južni tip (j),

3. nevihtni tip (n),

4. ciklonalni ali padavinski tip (c).

4

Poljubnega izmed osnovnih tipov skupine 2) bomo po
potrebi imenovali s skupnim izrazom vetrovni tip (v).

Anticiklonalni tip določajo nižajoče se zračne plasti
širom obširnega področja v središčih 4 . zv. anticiklon
(v področjih, kjer je zračni tlak večji kot drugod v oko-

Skica 1. Prikaz vremena (ne oziraje se na nevihte) v cikloni in  v ob¬
dajajočih anticiklonah in sicer  v takih, kjer je temperatura z ozirom
na središča  v vodoravni smeri simetrično razporejena. Ob enem nam
slika pregledno prikazuje vremenske tipe. Krožnice nam prikazujejo
na eni strani smeri vetrov (puščice) v višini srednje visoko ležečih
oblakov, na drugi strani pa kraje enakega zračnega tlaka. V središčih
ciklon je zračni tlak najmanjši, v središčih anticiklon pa je večji kot
povsod drugod  v bližnji okolici.

lici, prim. skico 1 ). Vodoravnih vetrov v spodnjem delu
atmosfere (do višine 4 do 5.000 m) praktično ni.

Vreme vetrovnih tipov določajo vetrovi, pihajoči v
višini ohlakov srednjih višin ali pri tleh. Pri prvo nave¬
denem tipu pihajo vetrovi iz jugovzhodnih do severovzhod¬
nih smeri, pri vremenu drugo navedenega tipa pihajo
vetrovi iz severov zli odnih do severozahodnih smeri, pri'

5

naslednjem zahodnem tipu iz severozahodnih do jugoza¬
hodnih smeri in pri južnem tipu iz jugozahodnih do jugo¬
vzhodnih smeri (sikica 1).

K nevihtnemu tipu borno prištevali vreme, ko pihajo
v spodn jem delu atmosfere na področju opazovanja tekom
dne vertikalni vetrovi navzgor in navzdol s tolikšno ja¬
kostjo, da povzročajo nevihte. Stalnih vodoravnih vetrov
v spodnjem delu atmosfere ni.

K ciklonalnemu tipu bomo končno prištevali mirno
padavinsko vreme, kot ga pogosto opazujemo v središčih
ciklon,  to je v področjih, kjer je zračni tlak nižji kot
povsod drugod v okolici (prim. skico 1).

Z navedenimi tipi z njih sestavami in s podrobnejšimi
opisi je možno opredeliti sedaj že skoro vsako vreme v
pripadajoči vremenski tip. Tako hi n. pr. prištevali pada¬
vinsko vreme z južnimi vetrovi k južnociklonalnemu tipu,
jasno vreme z vzhodnimi vetrovi k antioiklonalnovzhod-
nemu itd.

Vse možne glavne sestave osnovnih 7 tipov (prim. ski¬
co 1) nam dajo sledeče sestavljene vremenske tipe:

5. anticiiklonalnovetrovni tip (va = av),

6. anticiklonalnonevithni tip (na = an),

7. anticiklonailnociklonalni ali oblačni tip (ac = o),

8. vetrovooanticiklonalnonevihtni tip (avn),

9. vetrovnodblačm tip (vo),

10. nevibtnovetrovni tip (inv),

11. ciklonalin o vetrovni tip (cv),

12 .  vetrovnociklonalni tip (vc),

13. ciklonalnonevihtni tip (cn),

14. neviihtnociklonalni tip (nc),

15. nevihtnociklonalnovetrovni tip (ncv),

16. nevihtnovetrovnocikilonalni tip (nvc).

Opozoriti je treba, da ne moremo prištevati vremena,
pri katerem vejejo vetrovi pri tleh in v najmanjših višinah
iz bistveno drugih smeri kot v večjih višinah (do 4—5.000 m)
k nobenemu izmed navedenih tipov. Tako vreme bomo pri¬
števali k posebnim vremenskim tipom, ki jih bomo imeno¬
vali s skupnim izrazom

6

17. frontni lip (fr).

Zaradi enoličnosti označevanja borno dosledno pisali
frontne tipe tako, da borno višinske vetrove vedno naznače-
vali na prvem mestu. Za Ljubljano značilni severnojužni tip
(sj) pomeni n. pr. nepadavinsko vreme z južnimi vetrovi pri
tleh in is severnimi v višinah srednje visoko ležečih oblakov.

Z gornjimi tipi lahko sedaj označimo vreme poljub¬
nega 'dne.

3. PRAKTIČNE DEFINICIJE VREMENSKIH TIPOV

Posamezni vremenski tipi so si v nekaterih pogledih
močno podobni med seboj. Vzemimo samo primer južnega
in anticiklonalnojužnega vremenskega tipa. Pri obeh tipih
vejejo v višinah sredin je visoko ležečih oblakov in čez dan če-

Slika  1.  Kumulus  (Cu); nevihtni oblak, iz katerega se začno izlo¬
čati padavine, ko postanejo v nebo kipeče glavice motne-razmazane;
tedaj se kumulus spremeni v kumulonimbus. Spodnja meja kumula-
podloga  leži najčešče v višini nekje med 1000 in 2000 m nad tlom,
med tem ko morejo gornje glavice doseči višine 10.000 m in več. 1

1  Kadar fotografiramo oblake, zabeležimo vedno tudi točni čas,
kraj in smer aparata. ZažeJjeno je, da se zabeleži še smer vetrov v
fotografiranih oblakih.

7

sto tudi pri tleh južni vetrovi, navadno se tvorijo in zopet
izginjajo na nebu najvišji kristalni beli oblaki oiri (prim.
sl. 2 in 3), ozračje je toplo. Razlika je opazna predvsem
samo v oblačnosti, ki je pri južnem vremenskem tipu moč¬
nejša kot pri anticiklonalno južnem, k jer lahko oblaki sploh
izostanejo.

Poleg omenjenih sorodnosti nista dva dneva v pogledu
vremena nikoli popolnoma enaka in vreme enega in istega
vremenskega tipa poteka v tem primeru tako, V onem dru¬
gače. O vseh teh različkih je treba pri natančni analizi

Slika 2. C ir us (Ci), kristalni, snežni beli oblaki, ki se razprostirajo
v največjih višinah spodnjega dela atmosfere - troposfere;  naj-
češče leže v višinah med 8 in 10.000 m.

vremena podrobno razpravljati, proučevati je treba vzroke
tem različicam in odtod med drugim sklepati na zakonistosti
v vremenu, na bodoče vreme itd.

Da se borno izognili vsaki dvoumnosti, bomo najprej
točno definirali posamezne vremenske tipe, t. j. poteik vre¬
mena v njih, nato pa dodali enotne smernice za določanje
in beleženje vsakokratnega vremena.

1. Anticiklonalni tip (a).

ja Vreme brez ali vsaj brez pomembne oblačnosti,
mirno ali kvečjemu ,s slabimi krajevnimi vetrovi na mestu
opazovanja in v višinah morebitnih srednjevisoko ležečih
oblakov. Dnevna oblačnost mi nikoli večja od Vio.

8

,_ v a Mimo vreme z j ut ran jo meglo na mestu opazovanja,
ki se tekom dneva posuši. Oblaki nikoli ne prekrivajo več
kot 5 /io neba.

3 a Mirno vreme z meglo na mestu opazovanja, ki je
lahko čez dan od tal dvignjena (visoka megla).

2. Vetrovni tip (v).

Nepadavinsko spremenljivo oblačno vreme (kvečjemu
0,9 mm padavin), ko v višinah srednje visoko ležečih oblakov
pihajo vetrovi iz ustreznih smeri (priim, skico 1). Med tem ko
vejejo na odprtem področju (na gričih, na odprti ravnini, na

Skica 2. Gorski in
nižinski (dolinski)
vetrovi v kotlini
pri poletnem a-tipu.

morju) vetrovi z večjo ali manjšo jakostjo podnevi in
ponoči v splošnem tudi pri tleh in sicer približno iz istih
smeri, je po kotlinah vsaj v delu dneva pri tleh mirno ali
pa pihajo slabši kakršnikoli lokalni vetrovi (n. pr. vetrovi,
ki so povzročeni po nočnem ohlajanju in dnevnem segre¬
vanju tal pobočij obdajajočih hribov; ti vetrovi pihajo po¬
noči ob poboč j ih navzdol — gorski vetrovi,  podnevi
pa ob pobočjih navzgor — nižinski vetrovi  (prim.
skico 2). Šele v ostalem delu dneva, to je v toplih dnevnih
urah, se morejo pojaviti v kotlinah, skladno z dnevnim
tokom vetra, vetrovi, ki pihajo približno iz istih smeri kot
gornji, tudi pri tleh.

Oblakov je v splošnem več in so debelejši nad predeli,
kjer vejejo vetrovi ob hribih poševno navzgor. Nasprotno
je oblakov manj, so islabši ali jih pa sploh ni na področjih,
kjer vejejo vetrovi poševno navzdol. V delu dneva se more
pojaviti tudi obtalna ali visoka megla. Oblačnost je vedno

9

večja od 5 /io; iz morebitnih kopastih oblakov se padavine
ne izločajo nikjer.

5. Nevihtni tip (n).

n 0  Nevihtni dan z mirnim jutrom in večerom, ko ne
opazujemo preko dne do srednjih višin nobenih stalnih
vodoravnih vetrov. Na mestu opazovanja, kjer pade iz ne¬
vihtnih oblakov (padavinski nevihtni oblaki nastanejo ved¬
no iz k u mu 1 o v , sl. 1 in se imenujejo k u m u 1 o n i m b i ,
cb) ali nočne oblačnosti kvečjemu 0,9 mm krajevnih pada¬
vin, se čuje vsaj en grom. Podobno kot pri a ločimo tudi

Slika'3. Nad spodnjimi ant icik tonalnimi  k um  ul  i (kopasti
oblački) se razprostirajo Ci (značilno pomladansko aj ali j vreme).

tu vreme brez jutranje (dopoldanske) megle, (pij in z ju¬
tranjo meglo, ( 2 n 0 ).

n j Podobno kot n 0 , samo padavine v jakos ti 1,0—10,0 mm,
n 2  Podobno kot no, samo padavine v jakosti 10,1 do

20.0 mm itd.

4. Ciklonalni tip (c).

c, Padavinsko vreme s padavinami jakosti 1,0 do

10.0 mm, ki padajo nepretrgoma ves dan. Na mestu opa¬
zovanja brez bistvenih vetrov. V oblakih, če so zaradi
prisotnosti nizkih megel odnosno enolične sivine (padajoče
snežinke) sploh vidni, kvečjemu nepomebni vetrovi. Ce
oblakov iz opisanih razlogov ne moremo opaziti niti enkrat,

10

pa čeprav jih ženejo več ali manj močni vetrovi, prište¬
vamo vseeno taiko vreme k temu tipu.

c 2  Podobno kot c 2  samo padavine jakosti 10,1 do

20.0 mm.

c 3  Podobno kot c 1  samo padavine jakosti 20,1 do

50.0 mm itd.

5. Antičiklouatnovetrovni tip (av).

Podobno vreme kot v, samo da je oblačnost vedno
manjša od 5 /io. To vreme brez jutranje megle na mestu
opazovanja bomo (podobno kot pri a) označevali z t av, z

Slika 4. Beli  cirostrati  (Cs), ki v splošnem leže nekoliko niže kot
Ci in se včasih pretvarjajo v altostrate. Na desni strani slike vidimo
prav tanke altostrate (As), ki se posebno v bljižini naših planin v do¬
ločenih vremenskih prilikah redno pojavljajo.

jutranjo meglo pa z 2 av. Ce veje veter v srednjih višinah,
kjer ga zaradi odsotnosti oblakov ali n. pr. megle pri tleh
ne moremo ugotoviti in če veter tekom dne ne prodre do
mesta opazovanja, prištevamo tako vreme k a tipu.

6. Anticdklonalnoneivihtni tip (an).

Podobno kot n samo da se na mestu opazovanja ne čuje
niti enega groma. V okolici in morda tudi na mestu opazo¬
vanja se pojavljajo večji ali manjši kumulonimbi (Gb), to¬
rej p a d a v i n s k i oblaki nevihtnega značaja. V okoliških
Cb se more tudi bliskati. Glede padavin ločimo podobno

11

kot pri n vireme brez jutranje megle jan,,, 1 am 1 , jan.,,... in
z jutranjo meglo 2 an 0 , 2 anj, 2 an 2 ...

7. Oblačni tip (o).

Nepa da vinsko vreme (kvečjemu 0,9 mm padavin) z obla¬
ki v plasteh [cirus (sl. 2 in 3) Ci, cirostratus, Cs (sl. 4).
aliokumuluis, Ac (sl. 5, 6, 7), stratus, St (sl. 8) itd.] ali tudi
s kopastimi liepadavinskimi oblaki. Pri tleh in v višinah
sredn jevisoko ležečih oblakov pihajo kvečjemu nepomembni
vetrovi. Dnevna oblačnost ni nikoli manjša od 5 /io. V delu
dneva se more pojaviti trudi obtalna ali visoka megla pri

Slika  5.  Altokumulus  (Ac). Pri severnem vremenu opazujemo  v
naših alpskih predelih pogosto značilno večerno naoblačitev neha z
Ac, ki nam jih prikazuje slika. Ac se razprostirajo predvsem  v višinah
med S in 4000 m.

sočasni gornji oblačnosti. Jutranje vreme z visoko meglo
prištevamo k temu tipu. Sem bomo prištevali tudi vreme,
ki je po svojem bistvu a tipa, to je mirno vreme z nizko
megleno oblačnostjo, ki ni nikoli manjša od 5 /'io.

8. Anticiklonalnovetrovnonevihtni tip (avn).

Glede oblačnosti, megle in padavin podobno kot an,
glede vetrov v vodoravni smeri podobno kot v. Talko po¬
meni o a vil t  vetrovnoanticiklonalnonevihtni tip z jutranjo
meglo, ko je padlo iz nevihtnih oblakov 1,0 do 10,0 mm
padavin.

12

9. Vetrovnooblačni tip (vo).

Popolnoma oblačno vetrovno nepadavinsko vreme.

10. Vetrovnonevihtni tip (vn).

Gleide oblačnosti, megle, padavin in grmenja podobno
n (,n 0 , jn,, jn 2 ,..., 2 n 0 , 2 n 1 , 2 n 2 , ...), glede vetrov v vodo¬
ravni smeri podobno v.

11. Ciklanalnovetrovni tip (ev).

Podobno kot v ali av z nezvezno porazdeljenimi pada¬
vinami preiko dne (cv,, cv 2 , ...).

Slika 6. Značilna dnevna oblačnost severnega vremena pri nas. V vi¬
šini nekako 4000 m se tvorijo Ac (na sliki naznačeni z Sa), od višine
nekako 3000 m pa silijo v gornjo več ali manj oblačno plast posamezni
anticiklonalni kamuli ali posamezni  ,, raztrgani" oblački (fraktokumuli).

12. Vetrovnociklonalni tip (vc).

Podolbno kot vo z zvezno porazdeljenimi padavinami
preko dne (vej, vc 2 , vc 3 , ...).

15. Ciiklonalnanevihtni tip (cn).

Spremenljivo oblačno vreme z nevihtami in padavinami,
ki nimajo svojega izvora izključno samo v nevihtnih obla¬
kih kumulonimbih. Sem borno prištevali tudi nočne toplotne
nevihte (cn 0 , cn lf  cn 2 ,...).

14. Nevihtnociklonalni tip (ne).

Vreme ciklonalnega tipa združeno z grmenjem (ne,,
ne 2 , ...).

13

15. NevdhtnocikIonaliiovetrovni tip (ncvj.

Vreme c v tiipa združeno z grmenjem (ncVj, ncv 2 ,.. .).

16. Nevihtnovetro v,nocikloualni tip (nvc).

Vreme ve tipa združeno z grmenj eni (nvc 1;  nvc 2 , ...).

17. Frontni tipi.

Frontni tipi so lahko padavinski ali nepadaviniski. Pov¬
zročeni so ali po splošnem kroženju zraka ali po čisto
krajevnih prilikah. Pri nas je n. pr. predvsem znano pa¬
davinsko vreme z mrzlimi vzhodnimi vetrovi pri tleh in v
višini spodnjih oblakov in z jugozahodnimi vetrovi v višinah
gornjih srednje visoko ležečih oblakov (jvc tip). V Ljub¬
ljanski kotlini opazujemo včasih, predvsem spomladi, tudi
vreme amticiklonalnonevihtnega značaja, ko vejejo pri tleh
več ali manj močni južni vetrovi, v višinah srednje visoko
ležečih oblakov pa močni severni (amsj tip). Tako vreme je
povzročeno po krajevnih prilikah; za Alpami se tvori nam¬
reč na naši strani velik vrtinec zraka z vodoravno osjo.

4. BELEŽENJE VREMENSKIH TIPOV

Za beleženje značaja vremena se bomo posluževali po¬
dane opredelitve vremena v vremenske tipe. Vremenske
tipe bomo označevali z zgoraj na videnimi zuaiki. Tako bo
na primer pomenil znalk ,n 2 , ki bo vnesen v 1  rubriko „vreme“,
da je bilo na mestu opazovanja ustrezni dan vreme neviht¬
nega tipa z jutranjo meglo in s padavinami jakosti 10,1 do
20,0 mm. Upoštevati moramo dal je, da se cesto vreme tudi
tekom einega in istega dne bistveno spreminja, da se ne raz¬
vija ves čas v skladu z vremenom enega samega tipa. Če  je
n. pr. začetno vreme nekega določenega dne v skladu z vre¬
menom a j tipa in se nato izpirevrže v južni tip, ki ga nato do
konca dneva opazujemo, bomo označili vreme takega dne z
znakom a j > j. Tekom dne se lahko zvrsti tudi več tipov drug
za drugim. Tako n. pr. pttaieni aj > j > vc, da se je tekom
dne sprevrglo vreme au t i ci klonal no j u žn eg a tipa v vreme
južnega tipa, to pa v vzhodnociklonalni vremenski tip.

Ce le mogoče podajajmo vremenske tipe tudi s pripa¬
dajočimi številkami: v Ljubljani smo imeli n. pr. 1. YIU.

14

1944 vreme 2 n t  tipa, t. j. nevihtno vreme z jutranjo meglo
in s padavinami med 1,0 in 10,0 mm.

V izogib vseh dvoumnosti se bomo pri navajanju vre¬
mena dosledno pridržavali še sledečih navodil :

1. Če ise ponoči pa čeprav šele malo pred sedmo uro
zjutraj pojavijo padavine in če so znesle do sedme ure
zjutraj vsaj 1,0 mm, bomo prištevali tako padavinsko vreme
k prejšnjemu dnevu. 18. marca 1942 je začelo n. pr. v
Ljulbljani pri južnem vremenu šele ponoči deževati. Zato
je označeno vreme tega dne z j > jc. Če so torej padavine

Slika  7. Alt o k um ul u s (Ac). Slika, predstavlja značilne Ac, ki so
znani pri nas kot „ovčice". Taki jutranji Ac nam v toplih mesecih kaj
radi napovedujejo nevihte.

prenehale padati pred sedmo uro zjutraj in če po tej uri
kot nadaljevanje nočnih padavin niso znesle več kot 0,9 mm,
potem padavinskega vremena pred sedmo uro ne prištevamo
temu, temveč ga prištevamo k prejšnjemu dnevu.

2. Če so se pojavile padavine pri vremenu, ki pripada
enemu izmed tipov c, vc, ne, nvc ali padavinsko frontnemu,
šele po sedmi uri zjutraj, označimo za tisti dan tudi prejš¬
nje vreme, če so se pojavile kadarkoli pred sedmo uro
prejšnjega nepadavinskaga vremena (od 0 do 7. ure) ne
navajamo! (Če nam je znan potek vremena tudi pred sedmo
uro, ga v takem primeru posebej navedemo v pripombah).

15

5. Glede označevanja vremena bomo splošno upoštevali
v dobi med sedmo im enaindvajseto uro vse .spremembe
vremena, med enaindvajseto in .sedmo pa samo padavine
in nevihte (prim. točki 1, 2). Zjutraj oblačno nebo 'se je
n. pr. tekom dopoldneva zjasnilo, zvečer pa zopet naobla-
čilo. V oblakih srednjih višin so pihali ves čas južni ve¬
trovi. Tako vreme bi označili z i > a j > j. Drugi primer: po
meglenem jutru je sledilo lepo mirno nevihtno vreme brez
padavin na mestu opazovanja. Zvečer so vpadli vzhodni
vetrovi, ki so prinesli do sedme ure naslednjega dne 12,4 mm

Slika 8. Str at us (St)-oblaki v plasteh. Slika nam predstavlja oblač¬
nost pomladnega južnega vremena s strati (temni oblaki) v višini ne¬
kako 1000 m nad tlom. Nad temi oblaki se razprostirajo altostrati (As).

padavin. Tako vreme bi označili z 2 n 0  > v > vc 2 . Na nekem
drugem bližnjem mestu bi ta dan padlo tudi iz nevihtnih
oblakov nekaj padavin in bi se skupaj z nočnim dežjem
nabralo do sedme .ure zjutraj naslednjega dne v dežemeru
21,3 mm padavin. Če nam ne bi bilo znano, koliko .dežja je
padlo pri n, koliko pa pri vc, bi označili tako vreme z
( 2 n > v > vc) 3 .

4. Kadar opazujemo lokalno grmenje še po mraku, pri¬
števamo tako vreme k cn ali ncv.

5. Če se pri vetrovnem spremenljivo oblačnem vremenu
pojavljajo nevihte samo čez dan (pod vplivom toplih sonč-

16

nih žarkov; imenujejo se toploine nevihte),  prište¬
vamo tako vreme k vn. Če se pojavljajo pri takem vremenu
nevihte tudi že zjutraj ali še po mraku, prištevamo tako
vreme k ncv.

6. Če se razvijajo eh šele v poznih popoldanskih urah
ali celo pozneje, to posebej upoštevamo. Tako imamo pri¬
mere av> anv, a > an, a > n, a > en itd.

7. Če se pojavi pri anticiklomalnem vremenu veter na
mestu opazovanja šele v poznih popoldankih urah ali po¬
zneje, označimo tako vreme z a > av.

Slika  9.  Stratokumulus (Sc); močni debeli strati, ki se, kot
strati, razprostirajo najčešče  v višinah 1000 do 2000 m nad morjem.

8. Če pade ponoči (zjutraj) nekaj lokalnega dežja (tudi
več kot 1 mm in sledi nato an, van, n ali vn tip ne prište¬
vamo teh padavin k posebnemu padavinskemu tipu, temveč
kar .sledečemu vremenu (k tipu an, van, n odn. vn).

9. Opozarjamo na razliko med van in cv. Pri van se po¬
javljajo padavine le kot posledica lokalnih vertikalnih ve¬
trov iz večjih ali manjših nevihtnih oblakov. Preden začno
taki oblaki izločati padavine, so najllepših kopastih ohliik
(kumulus slika 1). Če ne mislimo na morebitno nočno ob¬
lačnost, je razen v področjih, kjer se trenutno zadržujejo
kumuli in kumulonimbi, nebo večinoma jasno. Vreme je v
splošnem, kot pravimo, lepo. Pri cv tipu je vreme v splošnem

17

močno spremenljivo in padavine imajo svoj izvor v oblakih,
ki niso nositelji nevihtnih padavin, ki so torej obsežnejši
v vodoravnih kot v navpičnih smereh [stratus, St (sl. 8),
stratokumnl us, Sc (sl. 9)].

10. Če prekriva po sedmi uri zjutraj vsaj nekaj časa
megla pri a, av, n, an ali van tipu več kot pet desetin neba,
upoštevamo to z indeksom 2 sicer pa ne. Talko pomeni 2 a
vreme a tipa, ko je jutranja megla po sedmi uri vsaj nekaj
časa prekrivala več kot pet desetin neba; ,a pomeni vreme
a tipa brez jutranje megle, a pa vreme a tipa, za katero
ni znano, če se je pojavila zjutraj megla ali ne.

Z ,a bomo označevali tisto a vreme, ko je pokrivala
megla kadarkoli med sedmo in enaindvajseto nro več kot
5 /io neba.

S pravilnim podajanjem vremena — z vremenskimi tipi
dobimo v resnici njegovo pravo sliko. Če imamo dovolj
takih zanesljivih podatkov na razpolago, se lahko lotimo,
služeč se pri tem podatkov poteka posameznih vremenskih
elementov, najdalekosežnejših proučavanj kakor vplivov
vremena na življenje tako vremenskih zakonitosti s po¬
sebnim ozirom na vremensko napoved.

18

VSEBINA

. Stran

1. Uvod.  1

2. Določevanje vremena z vremenskimi tipi.3

5. Praktične definicije vremenskih tipov.7

4. Beleženje vremenskih tipov.14

NATISNILI J. BLASNIKA NASL.,
UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D.
V LJUBLJANI