italijaosko bojišče. V 11. soški bitki je nastopil dne 8. septembra — o d m o r. Ali pomeni ta odmor konec sedanje 11. olenzive, še danes ne moremo reči. Gotovo pa ie, da se vrši sedaj krvava bitka edino le še za goro tS' v. G a b r i j o 1 a, dočim orožje na drugih. odsekih primorske fronte večinoma poCiva. Laška ofenziva se je pričela dne 19. avgusta in je torej trajala na 70 km dolgi črti od Av8 do morja neprestano celih 21 dni. In kaj je Lah dosegel? Na jugu je zavzel edino vas Selo, na severu pa je na Bajnški planoti na 15 kra dolgern odseku prodrl samo za 2 do 7 km naprej. V srediSču je p a dl 1 a S v. G o r a, a Sv. Gabrijel i so v našili rokah. Sovražnik ima ogromne žrtve. Od njegovih 50 divizij (približno 1 milijon mož) je po ncpristranskih računih i z g u b i 1 n a d 2 3 0.0 0 0 mož mrtvih in ranjenih. Vjeli smo jih pa nad 22.000 mož. Italijani so torei v 11. ofenzivi izgubili vefi mož kot jih stt>'e slavna Boroevičeva obrambna armada, Lali je sicer porušil nekaj hiš in zidov v Trstu, a zavzeti ga kljub veliki sili le ni mogel. Nesmrtna slava ure slavnemu-brvatskemu junaku Boroe v i 8 u in našim slnvenskim branitelj « m. ki so odbili ogromne laške navale! B>rbi za g »ro S . Gabrijela Borba za goro Sv. Gabrijela, ki že traja celih 17 dni, se še vedno nadaljuje. Ne vrši se tukaj boj za posamezno bribovje, katerega izguba bi bila za nas brezpomembna in katerega pridbbitev bi nudila sovražniku le neznatnih pridobitev, marvec boj gre za čast orožja. V tej borbi držijo avstrijski vojaki , predvsem naši slovenski junaki, te postojanke proti silni premoči. Na zahodu, na severu in severovzhodu sega hrib v sovražno črto, v polkrogu ga drži Italijan, na nekaterih mestib je. bil splezal že čez pobo8ja, ali vrh ]e ostal trdno v oblasti avstrijskili 8et, kljub temu, da je sovražnik napravil v 17 dnen 50 navalov na goro Sv. Gabrijela. Italijan je posud v boj same izbrane in izborno izvežbane Cete, toda 7,aman. Cast orožja je ostala na strani hrabnh branilcev, dasi se sovražni navali ponavljajo dan za dnevom z vedno večjo ljutostjo.. Borb'a za goro Sv. Gabrijela je dosedaj stala Italijane do 50.000 mož. Italijani v 11. ofenzlvi prldoblll 5 km. Nizozemski list ,,Dag" piše: Italijani ne morejo odločilno zmagati. Ob Sofii so tudi v 11. ofenzivi naleteli na tako odložen odpor, da so kljub ogromnim žrtvam njihove pridobitve naravnost malenkostne — kajti pridobili so na ozemlju celi.li 5 km. Vas Selo — edina italijanska pridobitcv. v 11. ofenzivi se je Italijanom posre&ilo zavzeti na kraški gorski planoti vas Selo, ki se je nahajala na najpredne.išem delu naše bojne črte. Zavzetje te vasi je edlina važnejša italijanska pridobitev v tej ofenzivi na kraški gorski planoti, kajti ozemlje, katero smo izgubili na južnem krilu te fronte, smo v protisunkih sovražniku zopet iztrgali. ItaUiani izgabili 6-tr: miljona mož Iz vojno-tiskovnega urada se poro8a: Italijani so nastavili v 11. ofenzivi 48 di(vizij na 50 km široki fronti. V svetovni zgodovini ni primere, da hi se bile kedaj na tako kraiki fronti borile tako ogromne množine 8et. Italijanske izgube v tej ofenzivi znaSajo: 22.000 vjetih, padlih in ranjenih pa 230.000 mož, torej celokupiia izguba. \ miliiona mož. «¦ Slovenskl fantje prostovoljneiKa Hti^lskegn polka St«v. IV. (Izvirno porocilo s primorske fronte.) Bitka za bitko se vrsti, ena ljutejša od drage. V osmi. deveti in deseti soški bitki se je ocili6no izkpznl tudi IV. strelski bataljon iz Ivlariboia, ki se jo boril vsakokrat na skrajnon1 levem krilu ob Adrijji. !'o.je, ki smo jih imeli, Vam popišem mogoče pozneje onkrat; za danes Vam pOv^iP. samo, da smo kon?:no po vseh ljutih sovražnih nnpaih, ki smo jib z božjo pomo8jo srečno odbili, po vseb trudih in naporih le vendar enkrat prišli v za.ronlo. kjer smo vsaj za siJi. varni. Naš neumorno deiaviii, fiez vse skrbni ?• ,u. vojni kurat BogoviS je ta'.oj za8el s predpripravjami za vojaški dom. Po nje^ovfim prizadevanju se *jo i.sfi otvoril že dne 17. avgusta na Nj. Vel. cesarjev ro:3tni dan. Edino vojak na fronti zamore prav oeniti vrednost vojaškega aoma, saj isti mu je zavetiš5e, kraj oddiha za dušo in telo, kratko: vojaSki dom jo vojaku v tujini kos domafcije. Vsaki dan nam preide naglo kot trenutek, toda tudi od tega samo nekaj. Pride nedelja, že solnce sijo iiekaro praznifino. To8no ob 8. uri ziutraj se zberejo pododdelkl k vojni službi božji. Zato nam prav dobro siuzi zapuSJe- na a snažna cerkviea. Kršfianski vojak-mladenifi, ki .te že od doma vajen službi božji, pa8 ne more biti Bogu zadosti hvalcžen za milost, ki je mnog zafrotiIovec ne zna ceniti. Tmamo pa tudi j opoldansko službo božjo, večernice. Ob, lep nedeljski i^opoldan, si lep, kadar bojišSe m'ruje, še iepši ob spominu na nekdanje solnčne dni! — Na vrtu vojaškega doma že svira bataljonska go.!))a. Sl.cdijo predavanja. Sledi|o kar po vrsti: gledališke predstave ali igre, petje, telovadba. kogljanje, t"rabola. prosta zabava in mno- go ve8. Tudi knjižnic-a natn je vedno na razpolago. — Nastopi krasna no