Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 8. oktobra 1937
Štev. 229. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urcdnifltvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
.JUTRA
Jesensko zasedanje skupščine in senata
BEOGRAD. S.oktobra. Dne 20. t. m. se sestaneta skupščina in senat k izrednemu jesenskemu zasedanju.
S 79!
LONDON, S. oktobra. »Evening News«, ^i simpatizira z generalom Francom, do-znava iz Rima, da je računati v bližnjem času z novim intenzivnim bombardiranjem Valencije in Barcelone, in sicer po •lovih italijanskih bombnikih, ki jih je general Franco pravkar prejel. Italija je odstopila generalu Francu nekaj tucatov no v’ih, silno hitrih bombnikov znamke »S 79« pod poveljstvom polkovnika Bisea in Dodpoveljstvom Mussolinijevega sina Bruna.
Vse za — razen Poljske in Siama
ŽENEVA, 8. oktobra. Po skoro enomesečnem zasedanju je bilo zaključeno posvetovanje Društva narodov. Zelo komentirajo v tukajšnjih krogih, da so glede kitajske resolucije glasovali zastopniki vseh držav soglasno razen Poljske in Siama, ki sta se pri glasovanju vzdržala.
V zvestem prijateljstvu s Francijo!
PARIZ, 8. oktobra. V kratkem bosta tukaj podpisani dve pogodbi. V prvi pogodbi bosta francoska in jugoslovenska vlada podaljšali prijateljsko pogodbo, in sicer do 2. decembra 1942. K podpisal prispe predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki 'bo podpisal tudi drugo pogodbo s Francijo in sicer novo trgovinsko pogodbo. V skupni izjavi bosta obe vladi potrdili, da bosta obe državi sodelovali v duhu, v katerem je bila pred sedmimi leti sklen-‘ jena prijateljska zavezniška pogodba.
Renata Miillerjeva umrla radi stradalne kure
BERLIN, 8. oktobra. Tukaj je umrla znana nemška filmska igralka Renata Miiller, hčerka berlinskega novinarja. — Pred tremi leti je pričela s stradalno kuro’, da bi shujšala. Toda pri tem se je je lotila pljučna bolezen in je sedaj umrla v 31. letu starosti.
V rajhu se hranijo z ..gorin-govko"
BERLIN, 8. oktobra. V promet je prišla nova vrsta klobas morskih rib. To klobaso jedo namazano na kruhu. Zatrjujejo, da je ta klobasa zelo tečna in hra-uiltia. Klobase sc izdelujejo po Goringo-V;ih navodilih in jih narod naziva »Go-r'ngovke«.
V Abesinljl ni miru!
LONDON, 8. oktobra. Po italijanskih Podatkih se nahaja tačasno v Abesiniji 15.000 italijanskih vojakov. Z ozirom na nemire, ki so izbruhnili v posameznih 'telili Abesinije, so odpotovali včeraj deli ^'vizije »Indomito« v Abesinijo.
Tudi Chamberlain bo posvaril kalilce miru
LONDON, 8. oktobra. »Daily Express« poroča, da bo spregovoril predsednik vla ^.e Chamberlain na konferenci konserva-,vne stranke v Scarboroughu in da bo v Sv°jem govoru posvaril napadalce, opo-2arjajoč, da deli britanska vlada isto ^®nie z Rooseveltovim, da se zopet Dostavi polna veljavnost mednarodnega
Slava kraliu Uiediniteliu!
m
Dne 9. oktobra 1934 je padel v Marseju od zločinske roke naš veliki kralj Uiodinitelj, tvorec Jugoslavije, Viteški kralj Aleksander I. Jutri bo vsa Jugoslavija v neu tolaženj boli in presunljivi tugi ob tretji obletnici mučeniške smrti našega velikega Gospodarja v duhu zrla na Oplenac, njegovo poslednje domovališče. Kaj je bil kralj Ujedinitelj nam vsem, so pokazali šele dogodki po njegovi pretresljivi smrti. Žrtvoval je svoje življenja za narod in državo, ki jo je očetovsko ljubil in vzorno vodil, položil je na oltar domovine največji mueeniški in žrtveni delež, ki ga je mogel dati: svoje predragoceno življenje. Toda Jugoslavije niso mogli streti oni, ki so menili, da bo s smrtjo tvorca, in ujeefinitelja Jugoslavije zadeta do temeljev tudi njegova veličastna tvorba, katere ime je še v šepetajočem navalu poslednjih besed in misli prihajalo preko njegovih mučeniških ustnic. Ju-goslovenski narod se v neusahljivi hvaležnosti klanja njegovemu velikemu duhu prisegajoč neporušno zvestobo njegove-mu prvorojencu, mlademu kralju Petru II., ponosnemu nasledniku velikega očeta.
Tudi naš obmejni Maribor bo jutri ob tretji obletnici pretresljive smrti blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja počastil njegov nepozabni spomb. — Drevi bo v frančiškanski cerkvi »Jadraraov« žalni spominski koncert. Jutri v so boto je v stolnici ob 10. uri žalno spominsko sveto opravilo, ob 11. uri pa je v vo jašnici vojvode Putnika spominski parastos za pravoslavne vernike.
Tudi obmejni Maribor se v nemi boiečinfi pridružuje vsej ostali Jugoslaviji in vzklika iz globočine ranjene duše: Slava kralju Ujedinitelju, slava kraliu Mučeniku!
(foMds oUomie Votikm soMououfa & Htoslm
BERLIN, 8. oktobra. Precej senzacije je zbudil članek, ki ga je objavil Gobbel-sov »Angriff«, ki napada Vatikan radi tega, ker ni glavno vatikansko glasilo »Os-servatore Romano« ves čas Mussolinijevega bivanja v Nemčiji objavil ničesar
drugega razen dveh čisto kratkih beležk na zadnji strani. »Angriff« ugotavlja, kako je Vatikan spričo tega obiska silno 'neprijetno presenečen, ker je vedno deloval na liniji London - Pariz - Rim - Dunaj -Praga - Moskva.
ftimhka ftodmemita
LONDON, 8. oktobra. Reuter poroča, da je valencijska vlada objavila komunike. v smislu katerega so na mestu, kjer je bil izvršen zadnji napad na angleški rušilec »Basilisc« našli torpedo, ki ga je naplavila vode' ob obali pri Calke v bližini Alicance. V komunikeju se zatrjuje, da je torpedo italijanskega izvora. »Daily
Telegraph» po poroča iz Malte, da je posadka navedenega rušilca trdno prepričana. da je bila podmornica uničena s podvodnimi bombami, ker so po protinapadu našli ob morskih pečinah razne predmete med njimi tudi neko knjigo, ki predstavlja privatno lastništvo nekega člana podmornične posadke.
Značilen glas ob 20 letnici smrti dr. 3. E. Kreka
'Drevi poteče 20 let, odkar je preminil veliki borec za svoboščine Slovencev in jugoslovenskega naroda dr. Janez Evangelist Krek. Bil je velik človek. Toda njegova tragika je, da so njegovi epi-goni majhni. Slava geniju dr. Janeza Evangelista Kreka. Značilen pa je glas, ki ga 'beremo v krščansko socialni, poli-tično-katoliško »nepravoverni« Delavski pravici, ki ugotavlja v jubilejnem uvodniku: »Svobodo je oznanjal, svobodo je gradil in za svobodo je živel. To jjov-darjamo danes s povzdignjenim glasom zato, da izrazimo s tem razliko do druge svobod«, ki nam jo oznanjajo majhni sodobniki prav v imenu krščanstva.«
Zagrebški sporazum podpisan
Po dolgotrajnih pogajanjih med beograjskim in zagrebškim delom udružene opozicije je bil včeraj v Zagrebu podpisan sporazum, ki je s tem postal obvezen za vse skupine udružene opozicije. Besedilo sporazuma bo objavljeno v najkrajšem času v obliki svečane deklaracije, s katero bo vsebina sporazuma spo ročena javnosti. Po podpisu sporazuma so beograjski delegati odpotovali nazaj v Beograd. Sporazum je podpisal Aca Stanojevič pred tremi dnevi v Knjaže-vac, Davidovič, .Jovanovič in Adam Pre-bičevič predvčerajšnjim v Beogradu, dr. 'Maček pa včeraj v Zagrebu.
K delni vrnitvi reduciranih prejemkov
Finančni minister Diušan Letica je dal | zastopnikom listov v zvezi z zadnjimi I sklepi beograjske vlade izčrpno izjavo, iz i katere povzemamo med drugim sledeče: j Toda stanje državne blagajne tudi še 1 danes ni tako močno, da bi moglo pre-| nesti breme polnega in istočasnega re-j gresa onega, kar je bilo državnim uslužbencem in upokojencem pred dvema letoma odvzeto. Stanje dohodkov samo po sebi in v primerjavi z letom 1935 bi moglo nuditi tudi to možnost če ti večji dohodki ne bi bili angažirani za druge potrebe državne skupnosti, katerim se mora vedno dajati prvo mesto. Zaradi tega sedaj obstoji možnost zboljšanja prejemkov samo za aktivne državne uradnike. Pa tudi zanje se ni moglo ustvariti zboljšanja vseh onih vrst prejemkov, kar jih je vzela redukcija septembra 1935. Predvsem se je kr. vlada odločila, da poveča osebne doklade na višino, na kateri so bile pred redukcijo doklad septembra 1935, toda povečani osebni dodatki se nanašajo samo na one državne uradnike, ki v lestvici uslužbenskih prejemkov zavzemajo srednje, nižje in najnižje stopnje. Na uradnike IV/1 in one v višjih skupinah se zvišanje ne nanaša. Kar se pa tiče družinskih doklad, je kr. vlada sklenila, da se vsem uradnikom in upok. ^rez razlike položaja nudi za vzdrževanje njihovih otrok ona podpora, ki so jo I imeli pred znižanjem septembra 1935. — [Družinski dodatek za ženo topot ni mo-| gel biti obnovljen. Zvišani prejemki bodo izplačani pričenši z mesecem novembrom. Ministrski svet je z istim odlokom pooblastil tudi samoupravna telesa, da lahko tudi ona po svojih finančnih možnostih izvedejo odgovarjajoča zvišanja | prejemkov pri svojih aktivnih ..službun-cih. Gotovo je, da bodo ti, pa četudi delni ukrepi zboljšanja prejemkov državnim uslužbencem okrepili kupno moč in bodo ’ povod za močnejše kroženje v našem gospodarskem življenju. Državni uslužbenci so v zadnjih dveh letih, ko so mo j rali živeti z znižanimi prejemki, bili pri-
Mariborski »Večernik« Jutra
QB22S2337V'!T-
Mteš&sM&d
»Trboveljski slavček" med nami
Kadar koli s.o prišli med nas, je pomenilo to glasben dogodek, ki smo se ga vsi razveselili. Saj nan. je ta zbor od svoje ustanovitve leta 1930 pa do zdaj prinesel toliko tople in prisrčne lepote, da je ob vsakem svojem nastopu žel vsestransko" in iskreno priznanje.
Tokrat je v torek 5. oktobra v polni Unionski dvorani »Trboveljski slavček« zopel med drugim tudi nekaj skladb, ki jih pred njim še nihče ni izvajal. V rokopisu je na pr. za ta zbor komponiral A. Lajovic svoje »Vesele kolednike«, S. Osterc pa svojo »Novico«. Naša nova mladinska vokalna glasba je v tem sporedu sploh močno zastopana.
Za uvodno Adamičevo »Pesmijo rudarskih otrok« sta zadoneli še dve Adamičevi: ponarodela »Tam gori za našo vasjo« in prilično težko, na narodno besedilo in v narodnem duhu zloženo »Vabilo na kres« (iz »Ivanjskih pesmi«). Belokranjska narodna »Jezusu pušeljček« je nenavadno mehka in topla, pesmica »Tri tičice« pa nazorne pripovedujejo o lepoti naših polj, goric in naše vasi. Obe je I. Grbec izborno in učinkovito priredil. A. Lajovčevi »Veseli koledniki« so uspela in po svoje razigrana skladba. Sledita dva primera narodnih žalostink, tako imenovanih »haricaljk«. Prva je iz hrvatskega Zagorja in ima pristne prvine kajkavskega narodnega glasbenega za klada, Josip V r h o v s k i jo je posrečeno in dostojno harmoniziral. T. Mateti č-Ronjgov pa je s priredbo istrske na-ricaljke »Čače moj!« (narekovane za ocem, t. j. jok ali žalovanje za očetom) pokazal lepote in posebnosti, ki so značilne za Istro (uporna mala terca); skladbo lahko zmore samo res prvovrsten zbor, kakršen je »Trboveljski slavček«.
Sopranistka Rezika Korito i kova je zapela Adamičevo izredno prisrčno pesem »Pri zibeli«, zanimivo istrsko narodno »Rodila loza grozda dva«, ki jo je I. M a t e tič-R on j go v Reziki poklonil, dodala pa je romantično I. Zajčevo skladbo »Ostavljena«, senti-
Kot gora, Korotan, si mi težak...
siljeni, da so svoje potrebe krili s krediti, katerih odplačevanje jih teži žedelj časa. To zvišanje prejemkov jim bo sedaj nudilo možnost, da bodo moglr z nekoliko povečanimi prejemki odplačevati prevzete obveznosti in jih preje likvidirati. — Meseca septembra 1935 izvršene redukcije uradniških plač so državni blagajni prinesle prihranke pri izdatkih za 380 milijonov Din. Skupen efekt zvišanja, ki znaša okrog 240 milijonov Din je znesek, ki bo po naših uslužbencih prišel v naše gospodarstvo in ki bo nedvomno nanj blagodejno vplival.«
Vso noč oči upiram v prazni mrak, vso noč po prsih tipljem bolečine... kot gora, Korotan, si mi težak... Gorica, žgeš me... kdaj mi jutro sine?
Oton Župančič.
Slovenska žena je z mislijo, delom in ljubeznijo vedno sodelovala za osvoboje-nqe svoje domovine. Z nepopisnim hrepenenjem je pričakovala dne, ko je zasijala svoboda jugoslovenske zemlje. Hrepenela je po tem dnevu v zavesti, da se bo prosta tisočletnih spon, smela posvetiti delu za kulturni, gospodarski in socialni pro-cvit, v samostojni državi.
A ni se še utegnila dobro zavesti in s polno dušo zaživeti zaželjene svobode, že je vdrla v komaj osvobojeno zemljo Italija, in si z nasiljem osvojila našo grudo, ki nosi pečat našega znoja in naše krvi, in vsužnjila tretjino slovenskega rodu. Mrtve kraške skale, ki nas vodijo do morja, v svet, zaman kličeio po osvobojeni u.
Korotan, ti zibelka Slovenije, stoletja si bil grob našjli slovenskih duš, naposled si postal celo grob naših živih teles. Mrtvi kamen z Gosposvetskega polja, lepe narodne pesmi, imena ponemčenih rodbin in naselbin, vse to nam priča, da je bila ta zemlja nekdaj naša last.
Slovenske žene predobro vemo, kaj po-
menja nacionalno suženjstvo, zato pa me, ki smo tako srečne, da uživamo nacionalno svobodo, ne smemo pozabiti v svoji sreči nesrečnih sester onstran meja. Ker same ne morejo zakričati v svet, da so prevarane, moramo mi razgaliti pred svetom grozno krivico, ki se jim godi.
Da. neizmerna je bol naše primorske in koroške žene. Razumeš, trpiš jo tudi ti, slovenska, jugoslovenska žena!
Trgali so sosedje sto in stoletja dele našega naroda, skozi sredino našega živega organizma so kopali strugo svojemu duševnemu in gmotnemu kapitalu, toda duša našega naroda je ostala nerazdru-žena vkljub vsem strugam, in je v trpljenju pod tujim jarmom naš narod nerazdeljen mogel pričakovati zmage, pravice, sonca, svobode.
To naj tolaži naše zasužnjene sestre, z njimi je pravica, z njimi bo zmaga.
Slovenske-jugoslovenske žene ne mirujmo prej, dokler ne bo zadnji jugosloven-ski sin prost vseh sramotnih suženjskih verig in kot svoboden sin svobodne domovine deloval z vsemi močmi za nove zarje lepše bodočnosti.
V	ta cilj upa in veruje, za tem ciljem stremi vsaka slovenska žena do zmage.
Zatorej delajmo, budimo, potem bomo zmagali.
josipina Cerinškova.
mentalno Z. Prelovčevo »Jaz imam pa orglice« in mehko, ljubko Adami-če v o »Uspavanko« (Spanček, zaspan-ček...). Rezika v šoli prof. Zupevca zadovoljivo napreduje. S svojimi sedemnajstimi leti kaže. da hoče z vztrajno vežbo dosegati vedno lepše uspehe. Ima nenavadno prožen glas, ki v svoji vedri mladostnosti posebno v srednjih legah doni srebrno zvonko, v višini se bo pa v doglednem času še izoblikoval in zaokrožil. Za svoje prisrčno sveže petje je mlada solistka dobila lep šopek.
Sledile so skladbe za zbor s klavirjem. Lajovčeva »Dete jezdi na kolenu« je občuteno dojeto delo; izredno nazoren je mirni del (Mesec kislo se drži...). S. Osterčeva »Novica« je moderna, pa vendar prepričevalna šaljivka, L. Adamičeva »Sestrica«'se odlikuje s svojo fino barvitostjo, dr. D. Švara pa je narodno »Moj očka ima konjča dva« opremi! z živahno klavirsko spremljavo, ki pesem še bolj poživi.
Dirigent A. Šuligoj in njegovih 74 »slavčkov« (58 deklic'in.deklet, 16 dečkov) tvori neločljivo celoto, ki je našo pesem proslavila v naši domovini in v inozemstvu. Tako lepo zveneče pevsko telo nam dela v polni meri čast in za-
služi priznanja od vseh strani. Zlitost, sigurnost in prepričevalno podajanje pričata o marljivosti mladih Trboveljčanov in o neutrudljivi vztrajnosti njihovega inteligentnega, izredno muzikalnega pevovodje, ki ne išče cenene učinkovitosti, ampak prodira skladbam v globino, do jedra in jih temu primerno tolmači ter izvaja. Zborovodji in njegovi pevski četi, ki mu brez not verno in zbrano sledi, želimo, da bi še dolgo dolgo nastopala in prepevala sebi in narodu v čast in ponos.
Pri klavirju je nadvse dovršeno, obzirno, skladno in inteligentno spremljal operni dirigent dr. D. Švara.
Omeniti moramo še požrtvovalnost, s katero so člani Društva jugoslovanskih akademikov vršili propagandno delo za ta koncert, s čimer so dokazali lep smisel za važnost glasbeno-kulturnega udejstvovanja.
Izborno je uspel tudi nastop, ki ga je »Trboveljski slavček« priredil v sredo 6. oktobra predpoldne za šolsko mladino. Pesrni rajnega našega skladatelja A d a m i č a, ki mu je bil ta koncert posvečen, so mlado poslušalstvo navdušile.
Oba nastopa sta torej vsestransko uspela.	—n—s—
Poleg ajbeža, kamilic in tavžentrež
»Kmetski list« piše v štev. 39: »Glasilo Kat. tiskovnega društva v svoji vsestranski iznajdljivosti ne izbira z nobenimi zdra vili. Poleg tavžentrož, ajbeža in kamilic priporoča nekemu svojemu živčnemu naročniku kot uspešno zdravilo sv. pismo. Recept priporočam zlasti vsem zdravnikom, da si ga zapomnijo in se glasi takole: »R. — P. živčnost v obliki raztresenosti, nemirnosti in slabe volje vas začenja skrbeti, zlasti z ozirom na življenje v bodočem zakonu? Ker ste iz trdne družine in živite zdaj redno — glede mladostne zablode, če je res opuščena, bodite brez skrbi — potem ne bo resnih težav, da spravite živce v ravnotežje. Poleg poklicnega dela Vam treba razvedrila, poprimite se pametnega društvenega in, če se da, zlasti športnega udejstvovanja; tudi v vašem bivališču je dovolj priložnosti za dalj še sprehode in izlete po pokrajini, ki j® vendar zelo zanimiva. Treba vam tudi notranje ureditve. Kot samotarju v tujim vam priporočam predvsem sv. pismo nove zaveze, ki je po splošnem mnenju knjig3 vseh knjig, bolj vredna prebiranja, ko vse druge na svetu. Brskajte po nji, v njcl najdete več kakor vam treba za popolno uravnoteženje. Morda ne mine niti eno leto, ko se usposobite za zdravo in sreč* no življenje v dveh ali večih.« To je samo en primer živčnosti, ki bo nastopila brez dvoma tudi še pri drugih čitateljih in n3' ročnikih Katoliške akcije. — Tk.«
Klofuta
V	št. 36 ,,Slov. besede" beremo sledeče: Koga si bodo zapomnili'? Krščanski socijalisti pišejo v svojem listu, da se je njihov delavski pokret na podlagi dr. ‘Krekove demokratične tradicij® prebil mimo vseli nevarnih čeri srečno, in brez velike škode. Med „najnevar-nejše čeri“ štejejo krščanski socijalis« svoje brate iz tabora JRZ oziroma i* „Slovenčevega“ in ., Domoljubovega^ gnezda, o katerem pravijo, da so sin3' trati krščanske delavce vedno za trh v peti. Nadalje zmerjajo Slovenčevce in Jerezovce za „samozvance, napol nasilnike in prave diktatorje". Dobesedno pišejo o njih takole: „Vsi vemo« kdo so bili ti ljudje. Dobro si jih za* pomnimo — za tiste čase, ko bodo spet imeli, a nekateri že imajo, polna usta demokracije". — Pa je res krepka ta-lcala klofuta, in kako bolj boli, co pride od — bratove levice...
Kako je v moravski banovini
Banska uprava moravske banovine v Nišu je dostavila vsem šolam posebno okrožnico, v kateri se poziva učiteljstvo, da sodeluje v svojem izvenšolskem delu podpira nacionalne in patriotične organi* zacije, v prvj vrsti Sokola in Jadransko stražo.
t JOSIP SINKO :
Moji spomini
(SUčke Iz slovenskih narodnih borb pred in med vojno).
V	letu 1897., ko sem zopet načeloval kraj. šol. svetu, se je izkazala nujna potreba, razširiti obstoječo petrazrednico v šestrazrednico. Deželni šol. svet pa se je iz neznanih razlogov branil in je predlagal samo sporednico za, peti razred. Temu predlogu pa kraj. šol. svet ni pritrdil, ampak je ponovno sklenil: ali šesli razred ali pa nič. Dne 30. aprila nas je prišel sam dež. Šol. nadzornik Linhart nago\Airjat za sporednico, pa brez uspeha. Dne 2. maja pa sem dobil od njega sledeče pismo (seveda nemško):
Vaše blagorodje 1 Vaš ponovni predlog od 30. pr. m. je sicer, zelo pretkano zamišljen, ne more pa biti sprejet, ker takšna šola ne gre v okvir naše organizacije šolstva.
Ker pa je šola v Središču v zelo zadovoljivem stanju, ker je zlasti šolski obisk zelo dober, ker ljudje šolo cenijo in spoštujejo, in ker končno občina razpolaga s potrebnimi sredstvi, sem predlagal, da se razširi šola v šestrazrednico, in je bil ta predlog v današnji seji dež. šol. sveta sprejet.
želim samo, da bi šestrazredna šola v Središču širila srečo in blagoslov, in sem prepričan, da boste šoli, katere pomen kot bivši šolnik nedvomno znate ceniti, tudi v bodoče posvečali vso svojo skrb.
Vaš udani
M. Linhart m. p. c. kr. dež. šol. nadz.
V razumevanje tega pisma bodi še povedano: Ko je Linhart odločno zastopal stališče sporednice z delitvo dveh	višjih	razredov	po	spolu,	sem mu ugovarjal, da kot	šolnik	ni o teni	prepričan,	kar zagovarja.
V	šestrazrednici se učenci več nauče ko v petrazrednici. če pa zavzema stališče delitve po spolu, mu pritrdim, toda samo, če dež. šol. svet šolo razširi v šestrazrednico, za 5. in	6. razred pa dovoli	sporeduici za deklice,
ker je število	otrok	zadostno.	To	je oni	moj »pretkano
zamišljeni« predlog, ki ga omenja Linhart v uvodu pisma.
- L. 1900. sem se zopet ubranil ponovne izvolitve v kraj. šol. svet radi	preobilice	poslov. Od okr.	šol.
sveta v Ptuju sem dobil sledeči	dopis	(takrat že	slo-
venski):
Blag. g. Jos. Šinko, obč. predst.
v Središču.
Okr. šol. svet je v svoji seji dne 13. jul. 1900. enoglasno sklenil,	izreči Vašemu	blagorodju	kot
bivšemu načelniku	kraj. šol.	sveta	središkega	po-
vodom ločitve od častnega tega posla priznanje in zahvalo za Vaše dolgoletno uspešno delovanje v kraj. šol. svetu in Vašo pri tem izkazano gorečnost.
Predsednik okr. šol. sveta: Rudolf baron Apfaltrern ni. p.
*
Konjereja se je v Središču že od nekdaj in zlasti tudi v letih 1880. do 1890. močno gojila. Dobivali pa smo na postajo samo toplokrvne (lahke) žrebce. Prosili smo več let za mrzlokrvne (težke) žrebce, ker so se njih žrebeta na sosednih medjimurskih sejmih imenitno prodajala. Pa vse prošnje so bile brezuspešne. Zato sem skušal — mislim, da je bilo 1. 1887. — to doseči na drug način. Pisel sem »Konjerejskemit društvu za
Štajersko« v Gradcu, da hočemo v Središču ustanoviti podružnico. Dobi! sem odgovor, da dovolijo podružnico, če pristopi vsaj 25 udov. Nabral sem 32 udov in p°' družnico smo ustanovili. Tedaj je podružnica zaprosil«1 za mrzlokrvne žrebce in že prihodnje leto smo jih dobili; Tudi je podružnica naprosila vodstvo društva, naj bi izdajalo glasilo »Konjerejec« tudi v slovenskem jeziku-Dobila je odgovor, da še nobena spodnještajerska p®' družnica n! za to prosila, samo za eno pa ni mogoce lista v slovenščini izdajati.
*
L. 1883. smo osnovali Bralno društvp »Edinost«-
*
Tega leta sem bil prvič izvoljen kot član občinskega odbora, katero mesto sem — z izjemo treh let! kot svetovalec zavzemal do 1. 1898. V L 1883. je bi spisan prvi slovenski zapisnik občinske seje.
Tačas je bila tudi hiša trgovca Grila na prodaj* Misli! jo je kupiti žid. Zato je obč. odbor v svoji zaupn* seji sklenil, židu na noben način ne dopustiti nakup3 hiše. Ker je Slovenec R. bil največji ponudnik, je z3" stopnik občine nadaljno dražbo ukinil. A dasi smo se žida branili, smo ga vendar v Središče? dobili. Mesa Tomaž Jaki, ki mu je v Središču prav dobro šlo, je Pf deželnozborski volitvi v Ptuju edini z Nemci volil, vS drugi Središčani so volili prof. Kunsteka. Ptujski Neni so Jakla po volitvi z godbo na kolodvor spremljan i tam Središčane sramotili, ker so narodno volili, kakor bi prst božji hotel narodno izdajstvo kaznova » je Jaklovo domovje po neprevidnosti služinčadi P0®., relo. On pa je Središčanom navkljub pogorišče na homa židu prodal in se preselil v Ormož, kjer se mu na stara leta slabo godilo.	^	j
Secmm vj*eošaH$a
——'■■■mn ■a————
y/
Železničarski narašče^
Ljubljanski oblastni odbor Udruženja nar. železničarjev in brodarjev, ki s hvalevredno vnemo opozarja na nedostatke naše železniške službe, je izdal novo spomenico o nezadostnem številu železničarskega naraščaja. Iz njsgove obširne Spoi?ien'ce naj' navedemo nekaj najvažnejših ugotovitev.
Na območju ljubljanske železniške direkcije je 11.500 želez, uslužbencev vseh strok i*n je v to število tudi vštetih 2000 uslužbencev glavne delavnice v Mariboru, ki pa so pod upravo gen. ravnateljstva v Beogradu. Poleg njih tudi 200 dru gih uslužbencev, da je pod neposrednim vodstvom ljubljanskega ravnateljstva le 9300 uslužbencev.
Dokazano pa je, da je že danes na območju ljubljanske železniške direkcije 2000 uslužbencev premalo, zaradi rastočega prometa pa bi se moralo poleg tega povišati število nameščencev vsako leto vsaj za 1%, to je za okoli 150 nameščencev.
Ce pa se upošteva še vsakoletni odhod Upokojencev (301etno službovanje), potem bi bilo treba za vzdrževanje sedanjega prometa 13.500:30 = 450 novih nameščencev, torej skupno s prirastkom zaradi večjega prometa vsako leto 600 novih nameščencev.
Ta naraščaj pa bi se moral razdeliti /tako-le:
Ker je ljub!;ansko želez, ravnateljstvo v tesni zvezi z mednarodnim prometom ter v neposredni bližini velikih jadranskih pristanišč, mora biti njegovo vodstvo močno tako po številu ko po kvaliteti uradnikov. Zato je treba računati, da mora priti vsaj na vsakih 60 železničarjev po en uslužbenec z visokošolsko »aobrazbo. °r’ 13.500 uslužbencih torej 225. Od teh bi moralo biti: inženirjev strojne stroke 80, gradbene 80, juristov 40, absolventov drugih fakultet 25. Zdrav tiiki (okoli 50) tu ni. všeti, ker imajo zasebno prakso. Da se to število ohrani, bi morali vsako leto nastaviti; 2 do 3 gradbene inž-en: je, 2 do strojne inženirje,
1	do 2 pravnika in 1 absolventa drugih fakultet. 6 do 8 diplomiranih visokošol-cev bi torej moralo vsako leto .lobltl namestitev ; železnici.
Za dobro organizacijo železniške službe ie treba okoli 750 uslužbencev s srednješolsko naobrazbo, Tako so potrebni tehniiki z dovršeno srednjo teh. šolo kot poslovodje, nadzorniki tehnične službe, absolventi trgovskih r.liadem^ za blagajniško, računsko in materialno službo in absolventi drugih šol za eksekutivno in pisarniško 'užbo.
Letno bi se moralo nastaviti 25 d° 30 novincev s srednješolsko naobrazbo, da bi ostal kader železniških uradnikov vedno intakten
Uslužbencev z dovršeno nižjo srednjo Šolo, meščansko ali enakimi srednjimi strokovnimi šolami bi moralo biti okoli 4000, vsako leto pa bi se moralo sprejeti 130 do 160 novincev, da bi ostalo to število vedno popolno.
Uslužbencev z osnovno šolsko naobraz bo brez drugih šol pa je treba okoli 8500, novincev pa vsako leto od 250 do 310.
Da 90 te številke pravilne, dokazujejo tudi druga dejstva.
Gostota uslužbencev v ljubljanski železniški direkciji znaša danes dejansko 9.42 uslužbenca na 1 km, dočim je po državnem povprečju ta številka nižja in znaša le 7.6.
Iz tega pa nikakor ne sledi, da je v Mbljanski direkciji preveč uslužbencev, ker je treba upoštevati tudi naslednja dejstva:
L Lokalni osebni in tovorni promet je v Sloveniji mnogo večji ko drugod.
2. Izvoz in uvoz iz balkanskih dežel v prednjo in zapadno Evropo je usmerjen Cez železnice, ljubljanske direkcije.
3. A tudi večina vsega tranzitnega Prometa iz Donavskega bazena k Jadra-nu ie usmerjena čez slovenske železnice.
. Pri nastavljanju novega osebja pa bi 51'o treba upoštevati naslednja načela:
Naraščaj naj se rekrutira iz krajev, v
aterili železnica obratuje. Ljudje iz gospodarsko slabo razvitih krajev niso kos ^alo^am, ki jih ima železničar v visoko Razvitih gospodarskih krajih. Ravnateljeva železnic naj bi sama izbirala želez-
Mariborsk! »Večernik« jutra
ssr	^aaa
Mmišm&e navite
Meščani!
V	počastitev spomina na našega bla-gopoRojnega Viteškega kralja Aleksandra I- Ujedinitelja bo mestna občina jutri v soboto na dan obletnice njegove smrti razobesila na svojih poslopjih v znak žalovanja žalne zastave. Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih poslopjih. Župan dr. Juvan, s. r.
AvSo zgrmel! 14 m globoko v potok
Na banovinski cesti med Ribnico in Vuhredom se je pripetila usodna avtomobilska nesreča, ki bi skoro zahtevala dvoje človeških življenj. Na omenjeni cesti je namreč posestnik in gostilničar Anton Bom iz Orlice zavozil preveč na levo stran ceste, tako da je avto zdrknil po nasipu, se nekajkrat prekucnil ter zgrmel 14 m globoko v vuhredski potok. K sreči je avto obležal na kolesih, tako da sta se lahko Bom in njegov 60 letni oče Anton Kratek osvobodila iz neprijetnega položaja. Pri padcu je zadobil Kratek težje poškodbe na glavi, dočim je zadobil Bom le lažje poškodbe. Avto se je skoro popolnoma razbil in trpi radi tega Bom veliko škodo.
KINO.
Kino »Union«. Danes zadnjič »-Osamljena žena«, v soboto, velefilm »GradVo-gelod«. Carola Hohn, Hans Stiiwe.
Samo še nekaj dni Zaharoif s svojimi ;~evci v Veljki kavarni.
Staro-katoliška cerkev. Jutri, v soboto 9. t. m. ob priliki 3. osmrtnice mučeniške [smrti Viteškega kralja Aleksandra Ujedinitelja bo ob 9. uri žalna služba božja: sv. maša zadušnica.
Danes ne pozabimo na koncert v frančiškanski cerkvi. Začetek ob 20. uri.
Vinsko trgatev priredijo v soboto 9. tm. delavci Splošne na Teznem v gostilni ! Achtig.
Vsa pesniška koruza opustošena! Nič
| pretiranega, ampak gola resnica. Za nedeljsko gasilsko tombolo, združeno z izvirnimi zabavnimi točkami, je namreč Pesnica žrtvovala vso koruzo, kar jo je imela, da so se z njo sijajno opitali postavni ter krasno raščeni piščanci, ki bodo imenitno teknili, josečnjeni z izborno, rujno kapljico. Razen tega pa si bodo ljubitelji raznih dobrot in sladkob opo mogli tudi z edinstveno okusnimi sočnimi čevapčiči in ražnjiči v mojstrsko strokov niaški priredbi posebnega specialista iz Skoplja. V nedeljo vsi na Pesnico!
Iz davčne službe. Premeščena sta davkar Josip Furman z davkarije za mariborsko okolico k mariborski mestni davkariji in pomožni davkar Marijan Bav-dež z Brežic k davkariji za Maribor -okolica.
Po novem razpis« ministrstva za notranje zadeve morajo biti obrtne obratovalnice zaprte dne 9. tm. samo med žalno službo božjo.
Iz policijske službe. Policijska uradnika Franc Klemenčič in Feliks Rigler sta premeščena od uprave policije v Ljubljani k obmejnemu policijskemu komisa-rijatu v Maribor.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Klojčnik Franc, zaseb. urad nik, Kettejeva 3. in Kuhn Elizabeta, zasebna uradnica. Ob železnici 10, poročena v Kamnici; Bicmau Albin, tkalski pod-moister. Vodnikov trg 3 b, in Ned&n Ana. gospodinja, Jelačičeva 3; Langer-šek Ciril, slikr.rski pomočnik, Studenci, in Bezjak Štefka, šivilja, Studenci: Rep Rudolf, kniisjoveški pomočnik, Pobrežje, in Rojko Frančiška, tkalka. Pobrežje; Farazin Fr., pletilni mojster, Razvanje 40, in Lungert Marija, napeljevalka, Sp. Rad vanje. Peckuš Alojzij, tesar, in Ant. Sa-fran, služkinja: Anton Žagar, kleparski pomočnik, in Marija Marinč, Šivilja; Fr. Wusser, sprevodnik v pokoju, in Terezija Lužnic, zasebnica; Košir Matevž, tovarniški delavec, in Julijana Pinter, šivilja; Škrabut Vinko in Elizabeta Bračič. Cvi-lak Ivan, trgovski nastavljenec, in Vrečko Kristina, blagajničarka, Koroščeva 8; Vrabl Avguštin, želar, in Purgaj Marija, kmečka hči, od Sv. Marjete ob Pesnici. Bilo srečno!
Iz banovinske službe. Za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bil postavljen Vinko Kustelj.
Razpis. štab vrbaske divizijske oblasti v ".vnjaluki je raz^sal nat ~ : za sprejem enega risarja zvaničnika. Pogoji za sprejem so razvidni pri mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11
Soboto in nedeljo koncert, ocvrte pi-ške s solato Din 15. »Mariborski dvor«.
Primarij dr. Lutman
zopet ordinira
niški naraščaj, in sicer naj bi nastavljal kandidate s fakultetno in srednješolsko naobrazbo direktno po zaslišanju strokovnih načelnikov, kandidate z meščansko in podobnimi šolami pa šefi službenih edinic. Kjer se zahteva samo osnovna šola, naj se daje prednost onim, ki so
2	do 3 leta služili na železnici kot sezij-ski delavci.
V	zadnjih letih so plemenski, verski in strankarski vplivi zelo škodo/ali železniški služb' ker se je pri sprejemanju novincev nniogo preveč gledalo m politične ozire. Nastalo je nezaupanje, kar je zelo škodovlo vzajemnosti železničarjev v službi. Personalna politika pri železnicah bi morala biti prosta vseh teh vplivov. Podprimo težnje naših vrlih požrtvovalnih železničarjev.
Opozorilo. Po naredbi kr. banske upra ve v Ljubljani morajo biti v soboto dne 0. t. m. radi obletnice mučeniške smrti Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. Ujedinitelia med žalnim sv. opravilom t. j. 10. do 11. dGpoldne trgovine v mestu Mariboru za-pjia. Združ. trgovcev mesto Maribor.
Društvo »Nanos« poziva vse svoje člane, članice in rojake, da se udeležijo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10.30 v Na-j rodnem domu manifestacijskega zborovanja, ob priliki 17. obletnice koroškega j plebiscita. Priporoča se tudi udeležba koncerta Glasbene Matice z Guštanja.
V	nedeljo, 10. tm. v Guštanj! Pripravlja se velika plebiscitna manifestacija. — Kot glavni govornik nastopi g. prof. Še-divv. Sodelujejo pevski zbor Glasbene Matice, ki bo izvajal najlepše koroške pesmi. Pokažimo, da nismo pozabili bratov tam onkraj meje, da nam je njih usoda pri srcu, da je njih bol tudi naša bol in da zahtevamo zanje enake kulturne svoboščine, kakršne uživajo narodne manjšine pri nas. Prireditev bo ob četrti uri v Sokolskem domu.
Ipavčeva župa poziva vse pevce in pevke, da se udeležijo žalnega koncerta v pro slavo spomina pok. Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja dne 8. oktobra t. 1. v frančiškanski cerkvi. Koncert priredijo »Jadran«, violinska virtuozinja Fani Bran-dlova in orglar Blaž Arnič iz Ljubljane. Ipavčeva pevska župa vabi svoje pevce, da se zberejo radi sodelovanja pri mani-festacijskem zborovanju ob 17. obletnici koroškega plebiscita dne 10. oktobra t. 1. v Narodnem domu v pevski sobi »Jadrana«, točno ob 10. uri in 15. minut dopoldne.
Putnikov Izlet v Mariazell je radi sla-’ bili vremenskih razmer preložen na prihodnji teden, to je od 16. do 17. oktobra. j-Vožnja in vizum le Din 200.—. Informacije in prijave pri Putniku Maribor-Celje-■ Ptuj.
j Zadružita predavanja. Nabavljalna zadruga ima v svojem letošnjem delovnem programu predavanja ideološkega, teoretičnega in praktičnega značaja. Prvo tako — ideološko — predavanje je bilo v četrtek zvečer v mali dvorani Narodne-Iga doma. Predaval je učitelj g. Janko | Furlan o temi »Zadruga in zadrugarstvo j kot zgodovinska nujnost«, kjer je podrobno analiziral bistvo zadruge z mate-1 rijalnega in moralnega gledišča. Končno je predočil zadrugarjem zadružni pokret kot odziv na dejanske gospodarske prilike in kot nujnost v zgodovinskem raz-jvoju. Navzoči so sledili izvajanjem z na-| petim zanimanjem. Taka predavanja so Izelo potrebna, ker so čistilnica in utrje-J valnica pojmov v območju gospodarske-jga in socialnega življenja.
Ljudska univerza v Mariboru prireja drevi ob 20. uri zanimivo predavanje o : španskem slikarju Goyu. Predavanje spremljajo skioptične slike.
Nočno lekarniško službo imata danes MinafJkova bi Remsova lekarna.
Sokolska zgodovinska razstava v Mariboru. V zvezi s proslavo 301etnice svojega obstoja priredi sokolsko društvo Ma-ribor-matica obsežno sokolsko razstavo, ki bi naj mlajšim generacijam prikazala razvoj društva in njegovega delovanja od časa ustanovitve pa do najnovejših dni. Da bi ta razstava res pokazala verno sliko zgodovinskega razvoja našega delova nja, prosimo vse brate in sestre, da stavijo pripravljalnemu odboru obvezno na razpolago ves zadevni material, ki bi prišel v omenjeno svrho v poštev, predvsem slike in posnetke, znake, časopise, revije, tiskovine in sličen material iz predvojnega, vojnega in povojnega časa. — Glede materiala, ki bi prišel v poštev, naj članstvo s kratko dopisnico obvesti Sokolsko društvo Maribor-matica ali pa naj zadevne predmete oziroma materijal izroči v trgovini Bureš, Vetrinjski ulica.
Setefsko društvo Maribor-matica poziva vse svoje pripadnike, da se udeležijo žalne komemoracije za pokojnim Viteškim kralje, i Aleksandrom I. Ujedinite Ijem, ki jo priredi mariborsko Sokolstvo
v	soboto 9. t. m., ob 20. uri v Narodnem domu. Udeležba obvezna z znald.
Mariborsko sokolstvo! Ponovno opozarjamo vse članstvo 'na današnji Jadra-nov koncert, na jutrišnjo komemoracija za pok. viteškim kraljem Aleksandrom I. Ujediniteljem in na nedeljsko prirpditev glede koroške;;: plebiscita. Udeležba obvezna v civilu z znakom. Zdravo Meddruštveni odbor.
Sokolsko društvo Maribor I. ooziva svoje članstvo, da se udeleži drevi ob 20. uri koncerta »Jadrana« v spomin blagopok. kralja Aleksandra Ujedinitelja, obvezno po jutri 9. tm. komemoracije sokolskih društev ob 20. uri v Narodnem domu. Uprava.
Mariborsko sokolstvo — spominu blagopok. Kralju Mučeniku. Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev pri redi v soboto 9. tm. ob 20. uri v velife dvorani Narodnega doma komemoracijo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I Ujediniteljem, da se na ta 'način oddolži spominu velikega pokojnika, ki je žrtvoval svoje najdražje na oltar domovine. Naj ne bo nikogar, ki bi tej komemoraciji: ne prisostvoval. Zlasti bratje Sokoli • in sestre Sok »lice naj ob takih prilikah pokažejo svojo disciplino.
Mariborski Sokoii-tekmovalci na poti v Sofijo. Z današnjim jutranjim brzovla-kom je odpotovala iz Maribora sokolska tekmovalna vrsta k tekmam za vseslovansko sokolsko prvenstvo v Sofijo. Po zadnji zmagi, ki sta jo naši tekmovalni vrsti članov in članic odnesli v Zagrebe, bodo zastopali y vseslovanski sokolski tekmi v odbojki maše jugoslovensko sokolstvo v borbi s poljskimi, češkimi, ruskimi in bolgarskimi sokolskimi edinicami.
V	vrsti Članov so: Danilo Požar, Branko Slavinec, Miran Cizelj, Beba Fanjnget, Žara Grgič in Julij Urbanek, v vrsti članic pa Danila Bertoncelj, Mira Florjančič, Breda Kedrman, Nada Mačus, Milica Sever in Mira Zivic. Našim tekmovalcem želimo, da bi se vrnili tudi iz Sofije kot zmagovalci v tej telesnovzgojni pano*i sokolskega udejstvovanja.
Mrtvaški z >n. V Št. liju v Slovenskih goricah je preminil v častitljivi starosti 76 let znani in ugledni tamošnji veleposestnik g. Ivan Bauman. Bil je blag mož, ki je svoje otroke vzgojil v nacionalnem duhu. Vrlega moža ohranimo v častnem, trajnem spominu. Žalujočim svojcem naše toplo sočutje!
Lipnik je podlegel poškodbam! V tok. bolnišnici je umrl danes ponoči posestniški sin Henrik Lipnik na posledicah smrtonosnih poškodb, ki mu jih je bila dne 12. julija t. 1. prizadjala njegova 37 Jetna sestra posestnica Elizabeta Dre-venškova. Ta žalosten dogodkeik se je odigral v Račah pri Mariboru in je posledica družinskih razmer, ki so vladale pri Drevenškovih, o če.. . smo svoj as i?e izčrpno poročali. Pokojni Henrik Lipnik, ki je bil slaboumen, je svojo sestro stalno prete.	c' ;:eg!e te neznosne iz
mere svoj višek na predvečer tragičnega dogodka, ko je pokojni Drevenškovi raz bil s sekiro vse pohištvo .njo pa nagnal z doma. Drevenškova, ki je vso noč prebila na posterju se ja, v dopoldanskih urah dne 12. julija vrnila zopet domo«,
t-
iaduje telefmuue vesli
Amerika izvaja ftodedke: 100 ttti&faed dm ata eiateievait^ - Haimcmefia sUa na svetu!
WASHINGTON, 8. oktobra. Vlada USA je izdelala oboroževalni program, v smislu katerega naj bi šle dve milijardi dolarjev, to je skoro sto milijard dinarjev za oboroževanje. S tem bi postala Amerika najmočnejša sila na svetu in bo lahko učinkovito uveljavljala svoje težnje po ohranitvi miru. Angleški in francoski
tisk z veseljem pozdravljata to ameriško oborožitev. Državni tajnik H u 1 1 je izjavil, da so USA primorane nastopiti za svetovni mir, saj so podpisali Briand-Kel-logov pakt in washingtonski dogovor devetih velesil, ki naj se sedaj sestanejo k posebni konferenci.
Homc angieske «* pmtoske (tuomestji-itesti
PARIZ, S. oktobra. Po Rooseveltovem govoru in njegovem nastopu proti Japoncem ne bosta Francija in Anglija obravnavali italijanskih protipredlogov v dosedanji prizanesljivosti in blagohotni obliki. Radi tega se opaža zaostritev napetosti med Italijo na eni strani ter Francijo in Anglijo na drugi strani, še bolj
je skalilo to razmerje pisanje »Popola d’ Italia«, ki napada demokracijo in ki napoveduje fašistično bodočnost Evrope. Ka kor se doznava, nista sedaj Pariz, niti London pripravljena na kakšne koncesije, ampak bosta postapala v s|>orazumu z Združenimi državami ameriškimi, ki se borijo za mir.
še Koseskega ul. 8; Zadrugi Ljudrka Samopomoč, ret. pom. blag. v Mariboru za novozgrajeno 4nadsfro’’" 'anovnnjsko
noslopie Alf1----------
Knezu Feliksu in Mariji, urarju in pos. v Mariborr za novozgrrjeno enor"dst. stanov, poslopje v Principovi ulici št. 2; Kramerju Draganu, nest. po?:. >ir?dniku in pos. v " .iriboru z novozgrajeno enonadstropno stanov. . isl.fije v Principo-
vi	ul. 5: CJau! ? Mrrici, pos. v Mariboru za novozgrajeno enonadstropno stanov, poslopje v Dr. Turn. Ovi ; lici št. 26; Povhu Rudolfu in Tilki, trgovcu v Mariboru za novozg. dvonadstropno stanov. r~ ':-;e v V; •	•	’	■	■	-igku
Fr. in Josipini, posestnikoma v Malni, pošta Sv. Jurij v Sl. g. za novozgrajeno enonadstropno stanovanjsko poslopje v Gubčevi ul. št. 5.
Sokolsko društvo Maribor H. poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži nocojšnjega koncerta v frančiškanski cerkvi, obvezno pa komemoracije v soboto zvečer v Narodnem domu in nedeljske proslave koroškega plebiscita.
MMte
Sokolsko društvo v Ptuju priredi v soboto ob 20. v Mladiki komemoracijo za Viteškim kraljem. Udeležba v civflu z znakom. Pridite vsi!
Otvoritev redne gledališke sezone v ptujskem gledališču. V torek 12. t. m. ie krstna predstava Krajnčeve štiridejanske komedije »Skedenj«. Režijo vodi režiser ptujskega gledališča g. Jože Borko. Letošnje ot var jan j e gledališke sezone pomeni novo ero v razvoju ptujskega gledališča. Nedvomno bo široka zamisel v poglabljanju nacionalno kulturnih nalog, ki pripadajo ptujskemu gledališču, imela svoje blagodejne posledice.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Torek 12. oktobra: Skedenj. Otvoritvena predstava.
h Mtdem
——BBa n MBMOTI-I 'lil lili 'MMEM
Komemoracija za pok. Kraljem Aleksandrom I. bo v Sokolskem domu v soboto dne 9. oktobra ob 20. uri. Za elane Sokola je udeležba obvezna. _ _______
Darujte za azilni sklad PTL?
zagrabila sekiro, s katero je bil Lipnik razbil polrštvo. te- ~ y_ ar a ta udarila s sekiro s tako sito' po glavi, da mu je prizadjala smrtnonosne poškodbe, katerim je Lipnik sedaj podlegel. Lipnikovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju, kjer bo danes popoldne po nalogu državnega tožilstva sodna obdukcija.
V	frančiškanski cerkvi bo v nedeljo ob po! 12. uri darovana sv. maša za padle junake v koroških bojih. Na koru bo med mašo pel moški zbor »Drava«.
.1 ugc s f o ven s: ,o-Č echoslo v. Liga in Češki klub pozivata svoje članstvo naj se polnoštevilno udeleži obletnice koroškega plebiscita. Vrši se v nedeljo ob pol 11 v Narodnem domu.
Vremenske zadeve. V smislu dunajske vremenske napovedi bo večinoma oblačno, temperatura malo spremenljiva, nove padavine na jtigu in vzhodu.
tjAfiGidsta
tmiini
Petek, 8. oktobra: Zaprto.
Sobota, 9. oktobra, ob 20. uri:	»Marija
Stuart«, Red C.
Nedelja, 10. oktobra ob 20. uri:	»Revi-
zor«.
Poaedeljiek, 11. oktobra: Zaprto.
Torek, 12. oktobra, ob 20. uri: »Najboljša ideja tete Olge«. Red A.
Abonenti reda C dobe svojo prvo letošnjo predstavo jutri, v soboto zvečer. Vprizori se pri premieri zelo dobro sprejeta Schillerjeva tragedija »Marija Stuart«. — V nedeljo zvečer se ponovi zabavna klasična ruska komedija »Revizor«.
Mariborski gledališki abonenti so na-
prošeni, da čini prej dvignejo pri dnevni blagajni svoje izkaznice.
Mariborsko gledališče je že zakurjeno!
Radi nenavadno hladnega vremena je bilo gledališče že pri včerajšnji premieri temperirano in bo to tudi v bodoče, kadar bo potrebno.
Gradbena akcija v polnem jeku in teku
Gradbeno dovoljenje se je podelilo: Čelanu Martinu, služitelju in posestniku v Mariboru, za gradbo enonadstropne stanovanjske hiše v. Beograjski ulici štev 30; Tvrdki Novak in Co. v Mariboru z.a gradbo objekta za ročno tkalnico ob Meljski cesti št. 86; Megliču Otmarju, posestniku v Mariboru, za gradbo avto-garaže, Krekova u. št. 16; Lavantinskemu stolnemu kapitelju v Maribor« za preureditev dela gosp. poslopja pri hiši Ob Bregu št. 18; Pečarja Ivanu in Štefaniji, trgovcu in pos. v Mariboru za gra dtoo enonadstropne stan. hiše, Koroška vrata v Čopovi ul. 1; Keršnik Frančiški, pos. na Pobrežju za gradbo dvonad. stan. hiše, Klavniški ulici št. 9; Kolmanu Fr. in Julijani, strojevodji drž. žel. v Mariboru za gradbo visokopritlične stanov, hiše v Beograjski ul. št. 36; Mogelu Ant. in Heleni, izvoščku in posestnikoma v Mariboru za gradbo stanov, prizidka ob Železnici št. 2; Zupančič Renati, poses. v Mariboru za gradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Tomšičevi ulici št. 20; Je etnicu Ivanu, Ivani in Ani, mest. pod-uradniku m r>osestnikom v Maribor, za gradbo enonadstropne stanov, hiše v Dr. Turnerjevi ulici št. 24; Remsu Lovru in Štefaniji, pos. v Mariboru za gradbo vi-pos. v Maribo , za preureditev dvorišč-ke ulici š . 4C; Weiterju Francu, trgovcu in posestniku v Mariboru za preureditev dela dvoriščnega trakta v Gosposki ul. št. 29 v avtogaražo; Tscheligiju Jos., pivovarnarju / Mariboru “za ^-adbo prizidka za gostilniško kuhinjo in straniščno napravo pri h :, Koroška c. št. 2; Run-galdier Hildi in Dr. Bocherju Hermanu, po. v Mariboru, za n. - ureditev dvoriščnega poslopja pri hiši, Jurčičeva ul. 6;. Uporabne dovoljenja Germu Rudolfu in Mariji za novozg: ujeno enonadstropno stan. hišo v Delavski ul. 18; Fajtu Miju, davčnemu uradniku . M c.?'--'.......  pre-
ureditev visokopritlične stanovanjske hi-
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče tast, svak, stari oče in stric, gospod
veleposestnik, cerkveni ključar, odlikovan z papežkim redom pro ecclesia et pontifice
v petek, dne 8. oktobra 1937 po dolgem mučnem trpljenju, spreviden s tolažili sv. vere v 76. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 10 oktobra 1937 ob 14. uri iz hiše žalosti Sv. lij št. 55 na domače pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v nede'jo, dne 10. oktobra ob 10. uri v župni cerkvi Sv. Ilj.
Sv. lij v Slov. gor, Fernitz, Trieste, dne 8. oktobra 1937.
Josipina Bauman, soproga Josip Bauman	Mimi	Purkarthofer
Inž. Edmund Bauman	Elsa	Wengersin
sinova	hčerki
Tiziano Wengersin, zet.
Jelica Bauman, sinaha.
>4aks, Dora in Luziana, vnuki - ter ostalo sorodstvo.
Razne
STRIŽENJE 3 —
britje Din 2.— v Mlinski 8. 5466
Lepe, moderne
MODERCE
za zdrave in bolne -dame izgo tovlja hitro in no meri damski modni salon Klemsche. Maribor, Trg svobode 6-111, desno.	_	5612
V soboto in nedelio VELIKA POJEDINA
kašnatih, krvavih klobas in pečcnic. Prvovrstna vina. Se priporoča gostilničarka Š. Matel	5655
Posest
STAVBNA PARCELA
s krasno lego na piramidnem bregu na prodai. Cena’ sedai Din 32.000. Naslov v upravi. 5651
Kupim
Kupim globok, modem OTROŠKI VOZIČEK
Niefergal Glavni trg 5650
Prodam
Na prodaj
PISALNA MIZA
in več tesarskih predmetov. Sokolska 8. Maribor. 5632
Sobo odda
SOBO
opremljeno, mirno, svetlo uporabo kopalnice oddam. Naslov in pogoji v upravi. 5608
VELIKO OPREMLJENO
SOBO
oddam in prodam enonadstropno hišo. Magdalenska ul. 72.	5647
Stanovanle išč®
IŠČEM stanovanje
(dve veliki in eno malo s°f bo, kopalnico ter pritikli»e j bodisi za 1. december, bodisi za katerikoli-naslednji mesK-Ponudbe pod »Tri °dra*)» osebe«_na upravo lista, joj!:
Zimske
dešvG
novo dospele v naj večji izb r*
Maribor, Gosposka ul.
Vsakovrstna svila
za NEVESTE in PLESALKE se dobi prav poceni pri I. Trpin-u, Maribor, Vetrinjska ulica ^
Oglašujte v ,.Veterniku**
Skrivnosti
4°
»Moj Bog, saj teče iz zaboja kri! ...«je vzkliknil.
»Kes, tudi meni se tako zdi. Vendar pa se nikar preveč ne ustrašite, prijatelj, in če hočete poslušati moj nasvet...«
'■ »Kaj i»aj storim?«
»Ali so orožniki kje v bližini?«
»Orožniška postaja je le par korakov od tu.«
»Takoj naznanite slučaj vodji postaje, ki naj obvesti državnega pravdnika; mi pa bomo v tem zaboj odprli...«
»Ali bi si vi upali?«
»Pojdite, pojdite hitro in ne izgubite niti sekunde. Če se je zgodil zločin, bodite prepričani, da vam bodo hvaležni za vnemo, ki ste jo pokazali v tem slučaju.«
Čuvaj je takoj storil, kar mu je svetoval gospod Balkam in v eni uri so prišli zastopniki oblasti z zdravnikom.
Zaboi so odprli in našli v njem truplo mlade žene.
Vsi so bili presenečeni. Samo Balkam je vse opazoval in poslušal brez razburjenja.
»Kako strašen zločin!« je dejal zdravnik; »ženska je bila očividno zaprta v koveeg še preden je bila mrtva; zadušili so jo; to je grozno!«
»Ah, saj se nam bo gotovo posrečilo, da najdemo zločince,« je pristavil drugi.
»Gospa je bila še mlada; fina polt, bele roke, lepo in drago perilo — vse to priča, da je bila iz bogatega stanu; v kratkem bomo zvedeli, kdo je.«
Po teh besedah je gospod Balkam, ki se ves čas ni ganil, stopil naprej in rekel:
»Oprostite gospodje, da se vmešavam v vaše delo, toda če mi dovolite, bi vam lahko že sedaj pojasnil nekatere stvari.«
»Ali morda poznate gospo?«
»€>a. gospod, poznam jo.«
»Kdo je?«
»To je gospa 'Kurati, soproga državnega pravdnika v Londonu.«
Nekaj trenutkov je vladal molk začudenja med navzočimi; vse oči so bile vprte v gospoda Balkama.
»Ali morda ^oznate tudi zločinca?« vprašal uradnik.
»Ne, gospod, morilcev ne poznam.« .
»To je slednjič vseeno, bomo že safl11 poskrbeli, da jih najdemo. Vendar pa natn morate izkazati, je marsikatero uslugo-zato vas prosim, da greste nemudoma menoj v urad.« Balkam se je priklonil-
»V vsem vam rad ustreženi,« je odgO' voril. »Samo zdaj mi žal ni mogoče l7'' polniti vaše želie.«
»'Zakaj ne?«
»Čez eno uro bom odpotoval.«
»Kam ste namenjeni?«
»V Tulon.«
»To ne gre, to nikakor ne gre ste v našem slučaju zelo važna in. . .«
Izda» konzorcij *Jwtra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
»reostavnik ravnatelj 'STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,