Jtev. 291.
331 M
m
sa
m
sa
Velja po poŠti: celo leto naprej K 26-— pol leta „ „ 13'— Cetri leta „ „ 6 50 en mesec •> » 2-20
V upravništvu:
celo leto naprej K 22.40 pol leta „ „ 11.20 Četrt leta „ „ 5.60 cn mesec „ „ 1.90
V Ljubljani, v petek, dne 18. decembra 1906.
E* pošli], na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h,
(Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah St„ 2 (vhod ?ez
■ - dvorlSČe nad tiskarno). — Rokopisi se
sva vračajo; nefranklrana pisma sc n« sprejemajo. (JrcdnISkcga telefona 74,
'olitičen list za slovenski narod
Leto XXXV!.
Inserat!:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stan .< enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserateln
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Volivcem „5. L. 5.!"
Volivci S. L. S. se odločno poživljajo, da ostanejo v soboto, 19. t. m., pri ožji volitvi vsi doma. Nihče ne sme na volišče! Čast in korist naše stranke zahteva, da se prav nič ne vmešavamo v boj nasprotnih strank, temveč da se volitve brezpogojno čisto vzdržimo. Pokažite strogo disciplino. Ostanite vsi doma, kajti, kdor gre v soboto volit, ta je izdajavec S. L. S. in njenih interesov ter se bo to primerno vzelo na znanje.
Še enkrat torej odločno opominjamo vse volivce S. L. S. v Ljubljani: V soboto, dne 19. t. m., naj se nihče ne udeleži volitve.
Najstrožja popolna abstinenca velja za vsacega somišljenika S. L. S.
VODSTVO S. L. S.
Protestni shod v prid nemških odvetnikov v Celovcu.
Pred nekoliko meseci smo že poročali o nekem protestnem shodu, na katerem se je zborovalce — bili so večinoma nižji uradniki od sodišč, finance in tisto krdelo trgovskih pomočnikov, ki vedno delajo nemir direktno hujskalo proti slovenskim odvetnikom v Celovcu. Takrat je bil referent dr. Knappitscli, ki je v neki pravdi svoi čas že dokazoval, da ne zna dosti slovenščine, ki pa je sedaj prav vesel, če prihajajo k njemu slovenski klijenti iz podjunske doline.
Stara reč je seveda, da se sme v Celovcu javno poživljati na bojkot Slovencev. »Freie Stimmen« so opetovano po imenu imenovale nemške stranke, ki hodijo k slovenskim advokatom, jih grdite na različne načine in opetovano poživljale Nemce, naj ne gredo k slovenskim odvetnikom.
Tudi sedaj poživljajo v mnogih člankih ua bojkot slovenskih trgovcev, obrtnikov iu odvetnikov. Toda državno pravdništvo ne najde nobenega povoda, da bi v tem oziru postopalo. Skrajni čas je, da bi kak poslanec posvetil v to gnezdo državnopravdniške samovoljnosti!
Takratno hujskanje nemškim odvetnikom še ni zadostovala. Z zavistjo in jezo opazujejo, da imata slovenska odvetnika še vedno svoio klijentelo, iu še bolj se bojijo, da bi se sedaj ne spametovali tudi koroški Slovenci iu pustili zastopnike, ki jih ne razumejo.
V sredo, dne 16. decembra, je sklical nemški »Volksverein« novo zborovanje in sicer, čujte in strmite, proti slaviziranju sodišč.
Dasiravno ti gospodje dobro vedo, da so v prejšnjih letih, posebno pod dr. Krau-toni, v vseh nemških krajih na slovenske vloge vedno odgovarjali slovenski, in sicer ravnotako sodišče v Celovcu, kakor sodišče v Beljaku; dasi ti gospodje dobro vedo, da so celo notarji legalizirali slovenski in da so bili vpisi v zemljiške knjige pri slovenskih vlogah popolnoma slovenski, se sedaj hinavsko razburjajo samo zaradi tega, ker je deželno sodišče v Celovcu dopustilo slovensko tožbo proti neki tvrdki v Celovcu. Kar je bilo vedno jasno iu samoobsebi umevno, da smejo vlagati pri sodišču v Celovcu, kakor tudi pri drugih sodiščih z mešanim prebivalstvom, slovenske vloge, to je naenkrat hotelo prepovedati okrajno sodišče v Celovcu. oziroma neki skrajno nemško-nacijonalni sodnik. Opetovano so že razsodila razna najvišja sodišča, da mora sprejemati celo magistrat celovški slovenske vloge, ravno tako kakor jih mora sprejemati deželni odbor, ali kakor jih
mora sprejemati okrajno sodišče v Beljaku itd.
Samo sedaj se je naenkrat našel sodnik, ki trdi, da ima prebivalstvo celovškega mesta pravico upirati se proti dvojezič-nosti, ker je Celovec nemško mesto, in pa tudi radi tega, ker Slovenci tega okraja pismenega slovenskega jezika itak ne razumejo.
Ta za razmere značilna, sicer pa jako smešna odločba sodnika, ki je hotel ustvariti s to sodbo velepolitičen čin, očividno na komando celovških mogotcev, seveda ni bila vzdržljiva.
Predsedstvu deželne sodnije v Celovcu se gotovo ne more predbacivati. da bi bilo v narodnem oziru popolnoma pravično, ker se po sedanji praksi niti ne izvršuje več natančno jezikovnih naredb. ki so izšle do leta 1882. Kar je bilo že v stalni praksi, to se zopet prepoveduje in nobene besede ni mogoče več dobiti pismenim potom od deželnega ali okrajnega sodišča
v Celovcu. Z neko posebno vnemo se sedaj zavrača slovenščina pri teh sodiščih, dasiravno so tudi ta sodišča v prejšnjih časih brez ugovora izdajala rešitve v slovenskem jeziku, in sicer sklepe ravno tako kakor razsodbe, in dasiravno so pri teh sodiščih celo pisali slovenske zapisnike.
V	tem oziru bi bil skrajni čas, da državni poslanci vendar enkrat, posebno sedaj ko so združeni, z vso silo nastopijo, če že ne za to, da nam pridobijo novih pravic, pa vsa* za to. da se varuje to, kar smo že imeli.
Vzlic temu torej, da deželno sodišče in njega predstoiništvo postopa proti nam skrajno sovražno, je moralo zgoraj omenjeni sklep predrugačiti, in sicer iz enostavnega razloga, ker so se v tem oziru že izrekla popolnoma jasno višja sodišča.
Proti temu torej je nastal ves ta novi upor, katerega se je — in to vemo popolnoma natančno — netilo od marsikaterega g. sodnika samo zaradi tega, tla bi se odpravila dvojezičnost.
Boječi se za svojo slovensko klijentelo, si nemški odvetniki sami niso upali nastopiti na teru shodu. Nastopil je kot glavni govornik in referent neki mladi koncipijent dr. Messinerja, ki ima tudi mnogo slovenske klijentele. Na dolgo in široko .ie oglodava! smešno utemeljitev prve instance, katero je seveda imenoval vzorno in vseskozi premišljeno delo. Utemeljitve druge instance ta gospodek seveda ni prebral, ker se je bal, da bi zbo-rovaici zvedeli resnico.
Potem na se je začela hujskanja. Razlagal je posebno, kaka škoda nastane trgovcem, ako bi obveljal ta sklep deželnega sodišča celovškega (ki je bil nota-bene vedno v veljavi), in kako bi trpel na ta način ves promet. Ce ta sklep obvelja, potem se bodo morali učiti sedanji nemški dijaki, če hočejo priti k boljšemu kruhu. slovenščine. (Aha! tu pes taco moli!) Ker pa slovenščine ne zmorejo, bi bili oškodovani.
Prišel jc seveda ta gospodek tudi s staro obrabljeno frazo, da Slovenci na Koroškem sploh ne razumejo takozvane -nove slovenščine«, in da so torej tudi Slovenci sami oškodovani. (Kaka skrb!) Samo slovenski odvetniki baje hočejo vsiliti slovenske vloge, dočim Slovenci sami zahtevajo nemške (bržkone pri dr. Mes-sinerju, ki slovenskega ne zna!).
Strašil je tudi s tem, da se nastanijo v Celovcu slovenski obrtniki in s podobnimi takimi frazami, čez katere se mora smejati vsak, ki zna sploh misliti.
V	njegovi družbi je marširal seveda tudi znani urednik »Freie Stimmen«, Lackner. Ta list. katerega nemški klerikalci izpodrivajo na celi črti in ki dasiravno glasilo nemške ljudske stranke na Koroškem, komaj izhaja dvakrat na teden, se v zadnjem času odlikuje po »finih člankih«. kateri celo lastnim pristašem tako
presedajo, da se marsikateri odlični nemški gospod sramuje javno priznati, da je ta list čital.
Tudi ta Lackner je torej svetil s svojo modrostjo in vedel povedati še to, česar g. koncipijent dr. Messinerjev seveda iz stanovskih ozirov ni mogel povedati. Lackner je namreč popolnoma javno poživljal na bojkot proti slovenskim odvetnikom, katere je imenoval »landesfremde Hetzer«, in strašil z naraščanjem slovenskega vpliva, slovenske industrije, slovenskih denarnih zavodov itd. (Ba bi le bilo res!)
Konečno je celo prišel do prepričanja, da se nevarno množijo tudi slovenski obrtniki v Celovcu in da zna prevladati slovenski element celo v Celovcu (grozno!).
Ko sc je nekaj časa ta možiček strašil samega sebe in zborovalce, se je konečno ojunačil in se spomnil, da je vendar še precej Nemcev in sicer ne samo na Avstrijskem, ampak celo toliko in toliko milijonov v nemški državi, ki kulturno podpirajo Nemce v Avstriji, tako jim še ni treba obupati (Acli. die rollende Mark!). Zadnji stavek o podpiranju je zborovalce posebno navdušil, da so »izvrstnemu govorniku« čestitali vsi navzoči in hajlanja ni bilo ne konca ne kraja.
Predlagana resolucija se obrača proti sloveniziranju koroških sodišč in zahteva se takojšnja odpomoč.
Pripomniti je samo. da so povabili nemškega ministra-rojaka dr. Schreinerja k temu zborovanju in to tudi po vseh oglasih ostentativno naglašali. To je bil menda vzrok, da je bilo precej zborovalcev. Toda nemškega ministra ni bilo in tudi ni poslal oprostilnega pisma. Konečno so seveda po ulicah hoteli demonstrirati in se delati razburjene. Zapeli so parkrat >Die Wacht am Rhein« pred deželnim sodiščem in pred deželno vlado. Gosp. župan Neuner pa je bil že poprej naročen, da pride ljudstvo »pomirjevat«, kar se je seveda tudi zgodilo.
Poživljamo še enkrat našo delegacijo, da sodne razmere na Koroškem in posebno delovanje nekaterih gospodov na pristojnem mestu postavijo v pravo luč, ker sicer zna še priti do tega, da nam nemško-nacijonalni sodniki zavrnejo sploh vsako slovensko vlogo.
Jugoslovansko iiprošenje.
D u naj. 17. grudna.
Vladna izjava.
Dr. Šusteršič in tovariši so zahtevali v svojem nujnem predlogu, naj vlada označi svoje stališče z ozirom >na aneksij-sko predlogo. To je danes storil ministrski predsednik baron Bienerth z naslednjo izjavo:
Dolžnost vlade je. da že sedaj pojasni nagibe, ki so bili merodajni za predloženi načrt zakona. Načrt odgovarja duhu iu besedilu zakona z dne 22. svečana 1880, ki za vsako izpremetnbo zasedenih dežel zahteva odobrenja obeh parlamentov. To odobrenje postalo je potrebno, ker je z najvišjim odlokom z dne 5. vinotoka bila vladarjeva suverenost in pragmatična sankcija razširjena tudi na Bosno in Hercegovino. Tega koraka pa naša država ni storila nepremišljeno in le zato, da sploh kaj stori. Izvajala je le posledice iz situacije, ki ni dopuščala druge poti. Mi nismo sami izbrali trenotka za aneksijo, ampak prisilili so nas vnanji dogodki do akcije v Bosni, ki je danes že zgodovinsko dejstvo. Ta politična potreba je postala nujna v trenotku, ko jc turški sultan proglasil ustavo v svoji državi. V istem hipu je bilo treba tudi Bosni in Hercegovini zagotoviti ustavo. (Klici: To bi se bilo lahko zgodilo tudi brez aneksije.)
Ni mi treba dokazati, da more ustavo dovoliti le suverena oblast. To pa je bilo
nemogoče v Bosni in Hercegovini, Jokler je bil ondi četudi le po imenu suveren še turški sultan. Avstro-ogrski vladi je bilo že dolgo znano, da ste Srbija in Črna gora gojili sanjavo upanje, da je okupacija le začasna. V Srbiji so poskušali uprizoriti nemire v Bosni in Hercegovini. Da se to ni zgodilo in da prebivalstvo ni bilo zapeljano glede na svojo bodočnost, bila je potrebna aneksija. s katero se je zagotovila bodočnost zasedenih dežel in prepre-i čila velesrbska agitacija. (Medklici.) V dogovoru z ministrom za vnanje posle izra-; žarn upanje, da se bodo prepričali merodajni turški državniki, da najbolje varujejo koristi Turčije v sporazumu z avstro-I ogrsko monarhijo. Iu to mogoče sporaz-! umljenje bode za obe strani največje I vrednosti na konferenci, ki bode sklepala i o novejših dogodkih na Balkanu. Naša • monarhija se že iz početka ni protivila konferenci in ji pritrdila, ko je bil razglašen program, kar je doslej storila edinole Turčija. Mi smo celo želeli konferenco in jo hočemo omogočiti. Edini pogoj je, da se preje države popolnoma zedinijo o kon-j ferenčni nalogi. Ta pogo'j pa je potreben, , ker sicer bi dolge razprave na konferenci j le škodile namenu. Ako se posreči edinost, i potem se poleže tudi politična napetost | sploh, osobito pa v Srbiji in Črni gori. Hujskanje raznih vnanjih listov nas ne sme motiti. Naši nameni niso agresivni. Ako pa odločno branimo svoje koristi, hočemo zvesti tradiciji države tudi vse storiti, da ohranimo mir, ki je neprecenljive vrednosti.
Kar se pa tiče ustavnih naprav v Bosni in Hercegovini, delata skupno finančno ministrstvo in deželna vlada v Sarajevu priprave za ustavo, katero je zagotovila cesarjeva proklamacija. (Klici: Le počasi! Tako dela, kdor ničesar noče dati!)
Načrte bodo morah pregledati še razni komipetentni fa-ktorji. Vsa državno-pravna vprašanja bodete morali rešiti Avstrija in Ogrska. (Klic: Mi moramo že danes vedeti, kaj hočeta Vladi storiti!)
Oba aneksijska načrta sta nam porok, da ima tudi Avstrija pravico do Bosne in Hercegovine. Pravno se avstrijska pravica naslanja na berolinsko pogodbo, in ta pravica je vzakonjena tudi v ogrskem zakonu. Avstrijsko pravico priznava tudi ogrski zakon iz leta 1880, po katerem se more državnopravno razmerje zasedenih dežel izpremeniti le s pritrjenjem avstrij. parlamenta. Ker sedanji ogrski aneksijski načrt priznava kot pravni vir zakon iz leta 1880, je s tem izključen vsak dvom o pariteti avstrijske pravice. Danes je potrebna edinost vseh faktorjev javnih oblasti. krone, parlamenta in vlade. Ta edinost je najmočnejša obramba, ki nam daje zavest naše moči. pravične stvari in soglasja med vladarjem in prebivalstvom. V tem smislu prosim zbornico, da nujno odobri državni akt z dne 5. oktobra. (Polivala.)
Ta vladna izjava ne pove prav nič novega, česar bi ne bil že v delegaciji povedal baron Aehrenthal. Novo je k večjemu to, da se baron Aehrenthal ne vpira več tako krčevito avropski konferenci. Avstrijski parlament pa hoče v smislu dr. Šusteršičevega nujnega predloga dvoje vedeti. Prvič, ali je avstrijska vlada ' zastavila ves svoj vpliv, da se Bosni in Hercegovini čim preje v sporazumu z -zaupniki tamošnjega prebivalstva zagotovi popolna in poštena ustava, in drugič, kako si merodajni faktorji mislijo to ustavo. Na te dve vprašanji nam baron Bienerth danes ni odgovoril. Ako bodeta skupno fin. ministrstvo, oziroma baron Burian in bosanska vlada sama brez potrebnih navodil skovala ustavni načrt, potem sc bojimo, da bode ta ustava urezana po madjarskem kopitu.
za pariteto avstrijskih pravic do Bosne in Hercegovine. Naš pesimizem je utemeljen v dejstvu, 'da Madjari vsak zakon tolmačijo po svoje. Še vsaka avstro-ogrska pogodba od 1. 1807. je dvoumna in zato vir vednih prepirov, madjarskih zahtev in avstrijskih koncesij. Ako bodo Madjari sami po svoji volji tolmačili zakon iz i. 1880., je že danes gotovo, da nas prevarajo. Sicer pa je že sedanji ogrski aneksijski načrt zakona jasen in kričeč dokaz, da hočejo Madjari ob prvi priliki iztegniti svoje kremplje po Bosni m Hercegovini. Kaj nam pomaga krik, ko je krava že iz hleva! Citajte vendar besedilo ogrskega načrta," čitajte \VekerIov govor, s katerim je v ogrSki zbornici predložil aneksijSki načrt, ki povsem jasno nasprotuje pariteti avstrijskih pravic. Sedaj je čas, da se prepreči madjarski most preko Hrvatske, Bosne in Hercegovine do Adrije. Avstnija vendar ne bode prodajala dežel madjar-skemu molohu za nekaj tisoč vojaških novincev! Hic Rltodus, hic salta! To bodeta morala odsek in parlament dobro premisliti, preden pritrdita načrtu zakona. Avstrija vendar ne bode vedno za Košuta in njegovo stranko hodila po kostanj v ogenj. Opekla se je vendar že dovolj!
V nadaljni razpravi je bil jako zanimiv govor dr. Red lic h a. Tudi grof T h u n , član češke kat. narodne stranke, je s svojim kratkim, pa jasnim in izbornim govorom napravil osobito na Jugoslovane najboljši vtis. Izjavil je, da z veseljem glasuje za aneksijo dveh slovanskih za-melj kot Slovan in kot avstrijski rodoljub. Izražal je željo, da Bosna in Hercegovina dobita popolno avtonomijo, ter ni prikrival bojazni, da utegnejo Madjari vporabiti vsa sredstva proti avstrijski pariteti. Govorili so še Tresič-Pavičič, Sternberg in Masa-ryk, ki je grajal aneksijo.
Seja se zaključi ob %na 7. uro.
XXX Posvetovanja z Aehrenthalom.
Zvečer se je posvetovalo več strankinih voditeljev z Aehrenthalom. Posvetovanja jutri nadaljujejo.
Slovanski centrum.
Kakor poročajo nemški listi, posvetovanja čeških katoliško-narodnih poslancev z Jugoslovani še niso končana, končajo se čez nekaj dni. Katoliški Italijani ne vstopijo vanj, ker sc ni doseglo sporazumljenje glede na italijansko vseučilišče.
Mladočehi
glasujejo za nujnost aneksije in ostanejo v kontaktu glede na aneksijo z Jugoslovani. Mladočehi upajo, da vstopita v klub realista in 4 moravski disidenti.
Schreinerjevo stališče omajano.
»Narodni Listy« poročajo, da je Schreinerjevo stališče omajano.
Kdo postane Lloytlov predsednik?
Ni še določeno, kdo postane predsednik avstrijskega »Llovda«. Največ upanja ima bivši minister Derschatta, za njim pa grof Stiirgkh.
Otuoriteu turška parlrmentn.
Carigrad, 17. dec.
Danes o poldne se je peljal sultan s sijajnim spremstvom v čveterovprežnem vozu skozi Pero k otvoritvi parlamenta. Na njegovi strani so bili cesarski princi, veliki vezir in vojni minister. Ljudstvo je vladarja povsod živahno aklamiralo. Pred parlamentom je vojaštvo salutiralo in godba je zasvirala himno. Ministri pozdravijo sultana in prince ter jih spremijo v dvorano. Ze zbrani poslanci iu povabljeni dostojanstveniki vstanejo. Sultan nekaj časa opazuje zbornico, ki je tiha in se ne gane. Nato stopi prvi yildiški tajnik na oder ter prečita
prestolni govor,
ki ga sultan in poslanci molče poslušajo. Prestolni govor omenja pred vsem, da je ustava, ki jo je sultan uvedel o nastopu vlade, naletela na velike ovire in da so visoki državniki vsled tega naglašali potrebo, naj bi se zbornica poslancev začasno zaključila in ustava suspendirala. To se jc zgodilo. Sedaj pa, ko je splošna omika in prosveta ljudstva dovolj napredovala, se sultan kljub nasprotnim mnenjem ni obotavljal, zopet proglasiti ustavo, ter je znova sklical zbornico poslancev. Spremenila se je tudi uprava in velikim vezirjem je bil imenovan Kjamil-paša.
Med tem, ko se je ministrski svet bavil s preosnovo ustavnega režima, pa ,;e knez Ferdinand bolgarski in vali Vzhodne Rumelije prelomil zvestobo in proglasil neodvisnost Bolgarske. Na to je avstro-ogrska javila porti in velesilam, da je sklenila anektirati Bosno, či;o začasno okupacijo ji ic poverila berolinska pogodba. Ta dva važna dogodka, ki kršita pravno razmerje. sta sultana globoko užalostila. Mi-
nistrski svet ima nalogo, da varuje pravice države.
Razmerje do vseh držav je izvrstno ter je upati, da bodo vsa sporna vprašanja s pomočjo prijateljskih velesil ugodno rešena.
Sultan želi, da bi se uredile finance, doseglo ravnotežje v proračunu in pomnožile šole, ki bi se naj preosnovale v korist znanosti, umetnosti in poljedelstva.
Vojsko na kopnem in na morju bo treba izpopolniti. Z željo, da bi poslanci proučili zakonske načrte ter jih pripravili za odobrenje v senatu, otvarja sultan zbor-' nico poslancev. Namen sultanov, da bi se drž. vladala ustavno, je trden in nespremenljiv. Govor zaključuje z besedami: Dal Bog, da bi zbornica delovala v blagor države, ki ji želimo vsake sreče. Vsemogočni nas dovedi vse do uspehov!
Navdušeno, dolgotrajno pritrjevanje jc sledilo prestolnemu govoru. Streli iz topov (101) so naznanjali Carigradu, da .ie parlament otvorjen.
Sultan je s tihim glasom rekel, da ga veseli, da se nahaja v krogu poslancev, ki jim želi popoln uspeli. Nato se je podal v salon, kjer je sprejel verske dostojanstvenike. V ložo diplomatov je poslal višjega ceremonierja Paliba, ki je pozdravil zastopnike tujih držav. Doyen, nemški poslanik Marschall, se je zahvalil za pozdrav ter naglašal, da bodo velesile v lastnem interesu pomagale pri preosnovii turške države. Kmalu nato je sultan zapustil parlament.
Brzojavno so pozdravili parlament mohamedanski verski dostojanstveniki, mohamedanski suvereni, italijanski, ruski in avstrijski parlament, bolgarsko sobranje in srbska skupščina. Bolgarska vlada je osebno čestitala turškemu komisarju Refik beju v Sofiji. Iz raznih mest, zlasti iz Soluna, prihajajo poročila o velikih paradah in slavnostih ob otvoritvi parlamenta.
Liberalni poslanci so nezadovoljni, ker sultan ni znova prisegel na ustavo, ter sami niso položili prisege. Zunanji minister baje ni poznal vsebine prestolnega govor«.
Sultan sprejel mladoturške voditelje.
Carigrad, 18. dec. Sultan je te dni jako ljubeznjivo sprejel Ahmed Rizo in majorja Enver-beja.
KRIZA NA OGRSKEM ?
Grof Andrassy se je mudil na Dunaju. Krona namreč zahteva, da Andrassy izvede volivno preosnpvo. Bančno vprašanje še ni na sporedu. Andrassy izkuša izvesti volivno preosnovo in pa novo večino, v kateri bi bili velik del neodvisne stranke, ustavna, ljudska in velik del stranke iz leta 1848. Vojni minister je v neobveznih dogovorih z ogrskimi ministri izjavil, koliko da popusti glede na armado Mažarom. Aktualno postane vojaško vprašanje čez nekaj tednov. Na Dunaj se poda v soboto k vladarju tudi Wekerle, da poroča vladarju o položaju. Kljub tež-kočam pri sestavi večine, upajo, da se pojasni položaj brez krize.
KAKŠEN JE ANGLEŠKI ČASTNIŠKI NARAŠČAJ.
Anglež je praktičen trgovec. Zato se nič ne čudimo, da ne vstopajo radi v armado, ker vojaška služba premalo nese. Septembra se jc predstavilo sprejemni komisiji 326 častniških kandidatov. Veliko jih ni znalo niti pravilno pisati angleško, v aritmetiki so bili vsi slabi, geometrije >n geografije niso znali skoraj nič, še manj pa francoščine. Kljub temu so jih sprejeli 113.
INDIJSKA ZAROTA.
Angleška policija je zasledila na ameriškem zahodnem obrežju veliko indijsko zaroto proti angleški vladi v Indiji. Vstaja najbrže izbruhne aprila, ko je na dopustu veliko angleških častnikov.
Z B iIRnna.
Ruski odgovor
naši vladi pritrja vsem Aehrenthalovim predlogom, ki je predlagal, naj se prepor-na politiška in gospodarska vprašanja s kabineti začasno obravnavajo.
Miroljubna Angleška.
»Daily Tclegraph« obsoja očitanje, da dela Angleška spor med velevlastmi. Angleška pospešuje mir. Pomagala je vedno Avstriji iz težav. Če Avstrija ne prizna Drine za mejo, priporoča list, naj Turčija proda del Novegabazarja Srbiji ali Črni gori.
Huskanje proti Avstro-Ogrski.
Srbski agitator Gjurič potuje po No-vembazarju, kjer litijska Srbe in Turke proti Avstriji. Pomaga niti Omer beg Baj-
rovič.
Turki nekoliko zadovoljni z Avstrijo.
»Šuraj Umet« hvaležno beleži, da je Aehrenthal presedlal; »Jeni Gazetta« pa pravi o pozdravu avstrijske zbornice turški, da je to prvi znak odkritega prijateljstva Avstrije svobodnim Otomanom.
Novakovič
je poročal srbskemu kralju in ministrom o uspehu svojega carigrajskega potovanja. Drugega ni dosegel, kakor da je dovolila Turčija prevoz srbskega vojnega blaga. Zveze s Turčijo ni dosegel.
Protibolgarski bojkot.
Potrjuje so uradno, da Turki bojkotirajo bolgarsko blago. Bolgarsko časopisje zato grozi Turčiji.
Nesporazumljenie med Srbijo in Črno goro.
C e t i n j e, 18. dec. Vest, da je možno, da bi v Srbiji prišel zopet na krmilo Pašič, vzbuja v Črni gori veliko nejevoljo. V Črni gori spravljajo namreč Pašiča v zvezo z natnero odstaviti ali se pa na kakšen drug način iznebiti kneza Nikite ter postaviti na črnogorski prestol Kara-giorgjeviče. Tudi trdijo v Cetinju, da je Pašič povzročitelj bombnega atentata na kneza. Zagrebški »Pokret«, list ki je s Pa-šičem v najintimnejši zvezi, že zopet litijska proti knezu Nikiti in piše, da črnogorski knez le zato litijska kralja Petra v vojsko, ker ve, da bi v vojski z Avstrijo Karagjorgjeviči podlegli in bi postal 011 kralj srbski. Črnogorcem tudi to ni nič kaj pogodi, da so v Belgradu tako sijajno sprejeli ruskega generala. Črnogorca Lipovca, ki ie osebni sovražnik Nikite. Neki dalmatinski list, kojega urednik ie osebni prijatelj kneza Nikite, piše, da se bo Črna gora dobro premislila, ali naj gre za Pa-šičevce v ogeni. Isti list niše tudi, da bi za Jugoslovane bilo najbolje, če se z Avstrijo sporazumejo.
Črnogorska skupščina.
C e t i 11 j e , 18. dec. Skupščina je začela včeraj zborovati.
Dnevne novice.
! Nekaj za državne poslance. V
okrožju ljubljanskega deželnega sodišča živi, kakor znano, jako malo Nemcev. Za to bi se moralo pri sestavi raznih senatov kranjskega deželnega sodišča gledati na to, da kažejo senati po svojih članih lice, ki ga ima nrebivalstvo. Zadnji čas opažamo, da se ne dela tako, kakor bi bilo edino pravilno. Odločno naglašamo, da nikakor ne dvomimo na objektivnosti nemških sodnikov, znano pa je, da na slovenskega obtoženca ne napravi najboljšega vtisa, če ga sodijo nemški sodniki. Za Slovence naravnost žaleče je pa, kakor so sestavili zdaj vzklicni senat kranjskega deželnega sodišča, ki je posloval 16. t. 111. pri vzklicnih razpravah in ki bo sodil, kakor se nam poroča, tudi v veliki razpravi proti 22 slovenskim demonstrantom. Predsedoval mu je gospod dvorni svetnik Jožef Pajk. votanti so bili gospodje c. kr. deželne sodnije svetniki Franc Vedernjak, Albert Ritter von Luschan in dr. Adolf Boschek. Edini gospod svetnik Vedernjak je Slovenec, ostali trije gospodje pa pripadajo nemški stranki. To je taka pljuska nam Slovencem, da se ne more in ne sme kar tako meni nič tebi nič prenesti.
+ Za vodovod v Spodnji in Zgornji Šiški je ministrstvo za notranje zadeve dovolilo prispevek 6000 K. Ker je poleg tega zagotovljen velik prispevek dežele in poljedelskega ministrstva, je zgradba tega prepotrebnega vodovoda vsled uspešnega vsestranskega posredovanja poslanca dr. Šustcršiča popolnoma zasigurana.
+ Samassa je torej delal zgago pri volitvi v bolniško blagajno! Ta človek, ki una toliko zaslužka od cerkva, nam je nasproten v vsakem obziru. Takega podpirajo naše ccrkve! Ali bi ne bilo čas premišljevati že enkrat, kako bi se dale te nenaravne razmere spremeniti? Nekateri že zdaj rajši dado zaslužiti krščanski nemški tvrdki Grassrnayr v Inomostu kakor Samassu. Ali bi pa ne bilo mogoče, da bi se napravilo podobno slovensko krščansko podjetje, da bi ne imele naše cerkve opraviti z Samasso? Mnogo cerkvenega denarja leži po hranilnicah. Ali bi se ne dal še plodonosnejše naložiti v takem podjetju? Tu je zopet ua mestu stara naša pritožba, da Slovenci nimamo podjetnosti. Mi si upamo z denarjem samo v hranilnico; tujci pa ž njim ustanavljajo med nami svoja podjetja in mi smo jim samo za hlapce. Pretnišljajmo o tem, če bi se ne dalo temu odpomoči! Osamosvojimo se!
Od državne železnice. Imenovana sta: Nikolaj Polyak, stavbni komisar in podnačelnik c. kr. železnico-vzdrževalnc sekcije Ljubljana I za načelnika istotam ;n Viljem pl. Paravicini, inšpektor in načelnik c. kr. železnico-vzdrževalnc sek-
cije Gorica I za kontrolorja pri ravnateljstvu v Beljaku.
—	Smrtna kosa. V Podgori je umrl široko znani gospod Andrej Kocjan-č i č , veleposestnik in imejitelj zlatega zaslužnega križca s 'krono, star 77 let. — V Trstu je umrl danes ponoči predsednik višje deželne sodnije g. Karol vit. D e -f a c i s , ki je bil pred kratkim imenovan na to inesto.
—	Zakon o uravnavi reke Mirne v Istri je potrjen in objavljen.
—	Ali smo psi, ali kaj? To bi radi vedeli kmetje iz Suhe Krajine, ki hodijo zidaj po seno na kolodvor v Zatičino! Tamošnji postajenačelnik tako vpije in rohni nad ljudmi, da se vse zgraža. Za danes zamolčimo vse lepe njegove besede, toda v drugo naj pazi. Drugič mu bomo prebrali postave, kedaj se pride po blago, kdo ga in odkod ga izklada. Pa tudi poučiti bo treba take ljudi, kako je treba ravnati s strankami. Naših poštenih občinskih tajnikov tudi ne pustimo zmerjati. Za danes samo ta dobrotni nasvet. Naše gg. poslance pa prosimo, da se tudi v tem oziru potegnejo za svoje volivce.
Poizkušena samoumora v Radovljici. V Radovljici se je včeraj ustrelila 20 let stara kuharica pri kovaču Antonu Novaku, Ivana Železni k. Krogljo si je pognala med srce in pljuča. Zeleznik bo težko okrevala. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — V Radovljici se je ustrelil isti dan tajnik posojilnice P o h I i 11. Ustrelil se je na levo stran v glavo. Pohlin je umrl danes ob 5. uri zjutraj.
—	Ubežen vlomilec. Iz drugega nadstropja sodnega zapora v Vodnjanu v Istri je predprošlo noč pobegnil Ivan Bosketič, ki je na sumu, da je svoj čas vlomil v blagajno tvrdke Sause in Franzin. Z nožem si je izdolbel luknjo pod oknom.
—	Bombe v Kninu. »Naše Jedinstvo« v Spljetu poroča, da so 11. t. 111. našli v Kninu v nekem železniškem vozu zaboj s šestimi bombami. Kdo jih je tam pustil iu kaj je ž njimi nameraval, ni znano.
Cerkveni tat obsojen. Iz Gorice poročajo: Miha Trampuš, rojen I. 1887. v Kostanjevici, je bil obtožen tatvine v cerkvi pri Prapetnem v Italiji blizu meje. Trampuša so prijeli orožniki pri Zagraju. Takrat je vrgel od sebe 14 zlatih prstanov, 16 parov uhanov, 1 križ, 3 srca iz srebra, vsega skupaj v vrednosti 141 K 40 v. Obsojen je na 16 mesecev težke ječe s postom vsak mesec; ko prestane kazen, se ga postavi pod policijsko nadzorstvo.
* Domače delo. Za novo cerkvico v Globeli pri Sodražici je napravil gospod Bečaj, kipar na Gori, krasen oltarček iz lesa v renesančnem slogu. Delo zasluži vse priznanje in dela čast domačemu umetniku.
—	Kranjskogorsko veteransko društvo je postavilo v spomin 60letnetnu vladanju cesarja spominek. Ta spominek sta dobro napravila gg. Ivan Jesenko, kamnosek v Žirovnici, in Ivan Pirili, podobar v Radovljici. Spomenik je krasen.
Pojasnilo. V »Slovencu« z dne 9. decembra t. 1., št. 283, in sicer v članku »Izpred porotnega sodišča« rečeno je, da sta radi ropa obsojena brata Janez in France Odar, rojena v Bohinjski Bistrici. K temu je kot popravek dostaviti sledeče: Imenovana nista v Bohinjski Bistrici rojena. tudi v tej občini ne. Očetova rojstna vas imenuje se Rovt in biva oče z njegovo družino že mnogo let v tuji občini. Županstvo Boh. Bistrica.
Uradni vestnik. V zadružni register okrožnega sodišča v Novem mestu se je upisala »Belokranjska stavbinska in naselbinska zadruga v Črnomlju«, r. z. z o. z. Načelniki: Avg. Kune, Kari Miiller, Igu. Kline, Janko Puhek, Ant. Zurc, dr. Josip Malerič, Ivan Ušlakar. Franc Šetina. Pod skrbstvo je stavljen slaboumni Janez Pavlič, hlapec s Podgorja št. 17; skrbnik Anton Pavlič, posestnik ravnotam. — V Starem trgu (okraj Črnomelj) je do 31. decembra 1908 razpisano definitivno oziroma začasno mesto druge učiteljske mo-' či. Razpisana jc ustanova Mat. Lan-gusa v znesku letnih 420 K, za ustanovite-ljeve sorodnike iu srednješolce iz Kamne gorice. Rok do 15. jan. 1909. Neznano kje bivajoči Franc Anžlovar iz Št. Vida ima 21. decembra t. I. na okrajnem sodišču v Višnji gori razpravo radi 450 K. Toži ga Janez Rovanšek. Dražba premičnin in nepremičnin vl. št. 37. 47, 148, 199 in 222 d. o. Štale se bo vršila 22. dec. t. I. ob 10. uri zjutraj pri okr. sodišču v Novcih mestu, soba št. 6. Cenilna vrednost 1914 K in 220 K. Najmanjša ponudba 1276 K oziroma 146 K 67 v.
Morilec juvelirja Frankfurterja pod ključem. Včerai ie dal berolinski juveli'* Jablonskv aretirati 23 let starega trgovskega pomočnika Riharda Henkelna i/ Gere, ko je hote' pri njem zastaviti več prstanov. Pred kriminalnim komisarjem, ! ki ga je zaslišal, je spočetka tajil, da bi bil i na Dunaju, pozneje pa priznal, da je bil -i.
t m., ko je bil Frankfurter ustreljen, tam. Glede prstanov je začetkoma trdil, da jih je našel v železniškem vozu, pozneje pa, da jih ie kupil od nekega neznanega moža. Zapletel se je v taka protislovja, da je končno moral vse priznati. Na Dunaju je stanoval v Taborstrasse ter bil na policiji prijavljen, pozneje pa se je odjavil. Vpra-šavni večer je bil v gledališču poslušat >.Valjčkov čar«! Roparski umor je izvršil, da bi prišel do denarja, ker se je hotel poročiti s hčerjo nekega gostilničarja v Be-tolinu. V Henkelnovem stanovanju so našli mnogo oropanih dragocenosti, ki imajo deloma urezane črke R. F. (Frankfurter). Našli so tudi 6-38 milimetersko brovvtiing-pištolo, iz katere so bili izstreljeni trije naboji. S temi predmeti se poda berolinski policijski uradnik na Dunaj.
— Nenadoma je umrl v Zagrebu lastnik tiskarne Ignjat Granitz. Prišel je k seji ravnateljskega sveta komercijalne banke, katerega član je bil, ko mu je nenadoma postalo slabo ter se je v par minutah zgrudil mrtev. Zadela ga je, srčna kap.
Llublianske noulce.
i; Seja S. K. S. Z. bo prihodnji ponedeljek ob 8. uri zvečer. Prosimo vse gg. voditelje k u r z o v , da se seje blagovolijo prav gotovo udeležiti. Na dnevnem redu je tudi poročilo o društvenih uži-galicah.
lj Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem priredi »Božičnico« v nedeljo, dne 20. decembra, ob 4. uri popoldne v so-kolski dvorani »Narodnega doma« na korist sirot umrlih tiskarjev. Z ozirom na dobrodelni namen je pričakovati mnogobroj-ne udeležbe. Ustopnina za osebo 60 vin., otroci so prosti. Darila se glede na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo.
Ij C. kr. davčna administracija v Ljubljani in slovensko uradovanje. Načelnik c. kr. davčne administracije v Ljubljani, g. Konschegg, se je zopet osmelil razpošiljati plačilne naloge za osebno dohodarino na popolnoma slovenske stranke in tudi slovenske odvetniške pisarne v izključno nemškem jeziku. Baje so vsi plačilni nalogi, ki se te dni razpošiljajo, nemški. Tudi tozadevne dostavnice so nemško izpolnjene, in gospodje pri c. kr. davčni administraciji imajo še posebno veselje, da imenujejo odvetnika popolnoma nemško: Rechtsanvvalt«, in je torej tudi dosedaj rabljena beseda: »advokat«, popolnoma izginila, da se značaj nemštva še boli dokumentira. Opozarjamo pristojne oblasti, da tako postopanje enkrat za vselej ustavijo. Merodajne činitelje pa na to opozarjamo. Slovenske davkoplačevalce, ki prejmejo tak plačilni nalog, prosimo, da to takoj nam javijo, da se stvar primerno ožigosa.
Ij Odprte prodajalne. V nedeljo, dne 20. t. m. bodo prodajalne ves dan odprte.
lj Ljubljanski občinski svet je imel včeraj sejo, ki jo je vodil podžupan dr. vitez pl. Bleivveis. Ker ne more pri ožji vo-litvi sodelovati v volivni komisiji V. volivnega okraja obč. svetnik Ušeničnik, se izvoli v komisijo obč svetnik Anton Gorše. Notar Plantan poroča nato, da je podelila deželna vlada Jakobiiu Kastner na Mestnem trgu št. 13 koncesijo za vinotoč, dasi je odklonil njeno prošnjo občinski svet, ker je gostilna tudi na Mestnem trgu št. II. Predlaga, naj se sklene zato ugovor na ministrstvo. Plantan pravi, vlada naroča, naj se omeji število gostiln, vlada sama pa da koncesijo, če jo mi ne damo. Navaja slučaja Vračko in Kotnik. Knez 'pritrjuje Plantanu. Bil sem danes na gostilničar-skem shodu, kjer so napadali magistrat. Tudi načelnik Tosti je rekel, da magistrat ni tako nedolžen in da zadruge ne vprašajo. Sklenila se je zato na obč. svet tudi ostra resolucija. Franchetti: Zadruga je napačno informirana. Obrtni odsek se vedno ozira na zadrugo. Bergant: Pri podelitvi koncesij sc baranta. Ptujci, Lahi in drugi pridejo, ipa dobe koncesijo, ne da bi se kaj vprašalo. Predovič: Gospodje, ba-rantija s koncesijami je tako stara, da jo ne boste odpravili. Dr. Bleivveis: Magistrat se v zadnjem času strogo drži načela, da vpraša zadrugo. Plantan: Kadar se gre v.a oddajo koncesije, se vselej vpraša zadruga. Pri manjših stvareh se to včasih ne zgodi. Knez: Naj bi sc zadruga v vseh slučajih vprašala. Plantan: Nimam nič zoper to. Nato občinski svet pritrdi Plantanovemu predlogu, da se proti odloku deželne vlade glede na oddajo koncesije Kastnerjevi vloži ugovor na ministrstvo.
Ij Ljubljanski gostilničarji so imeli včeraj v »Narodnem domu« shod po S 2. Otvoril ga jc g. Tosti. ki naglaša potrebo samopomoči. Predsednikom je bil izvoljen g. Stritar, namestnikom pa Sušnik. Občinski svetnik Bergant govori, kako razbiti kartcle. Predlaga, naj gostilničarji podpirajo slovenske pivovarne. Daks na-
glaša, da se je zadruga sama svojčas pridružila kartelu. Po toči je težko zvoniti. Daksu odgovarja Tosti, ki pravi, da je bil Daks sam zraven, ko je govoril s Kosler-jem. Daks takoj zavrne Tostija. Bergant pravi, da so se kartelu morale pridružiti slovenske pivovarne, če ne bi jih uničile nemške tvrdke. Predlaga: Slovenski gostilničarji naj si naročajo pivo pri domačih pipovarnah. (Medklic: Da ga bo dražje plačeval!) Tosti: Kdor ima vezane roke, naj se obrne k domači pivovarni, da ga reši. Bergantov predlog je bil sprejet. Tosti nato ostro napada magistrat in deželno vlado glede na oddajo kor.cesi;. Pride ptujec, dobi koncesijo, če mu je ne da magistrat, mu jo da deželna vlada. Daks: Glede na oddajo koncesij je stara mešku-lanca. Občni zbor naj se skliče, odbor naj odstopi, pa naj magistrat sam vse dela. Občinski svetnik Knez vzame v zaščito magistrat. Vse, kar je predlagal glede na koncesije Franchetti v tajnih občinskih sejah, se ie sprejelo. Kdor ne dobi koncesije, gre k vladi, ki naredi vse narobe, kakor magistrat. Ce bi odstopil odbor in bi postal Daks načelnik, bi bil Puntigani gospodar. Daks odločno zavrne Kneza, ki pravi na to, da ie povedal le svoje mnenje. Daks: Žalostno, da vse en brivec koman-dira. Zakaj pa ne poroča gostilničar v občinskih sejah o gostilničarskih stvareh. Tosti: Ze velikrat se je zgodilo, da je rekel župan ali pa njegov namestnik: »Kar naprej p e I j i t e koncesijo«, nc da bi vprašali zadrugo. Sam je že mislil, da bi odstopil odbor. Kaj bi pa sledilo? Magistrat bi naročil odboru, da vodi naprej posle. Sprejeti sta bili nato resoluciji na magistrat in na deželno vlado glede na oddajo koncesij. Resoluciji naj izročita Bergant in Knez magistratu in deželni vladi. Pri slučajnostih pravi Daks, da bi rad vedel, kaj je kaj opravil Tosti v Pragi na gostilničar-skem shodu. Tosti poroča, da se je udeleževal razprav. Šlo se je za važne stvari. Njegova navada pa ni. da piše v liste. Daks vzame na znanje Tostijevo poročilo in pristavi, naj gre prihodnjič kdo drug v Prago, ki bo tudi poročal listom o temi, kako ie opravil. Tosti: Naj gre pa kdo drug. Jaz že ne bom pisaril. Daks protestira, zakai ni bil vabljen k sejam bolniške blagajne in zakaj se ni vršila seja vsak" mesec, kakor zahtevajo pravila. Tosti: Daks ni zahteval seje. Sklicevale se niso seje, ker ni bilo potreba. Od marca do julija ni bilo nobene seje, ker ni bila potrebna. Sc:e sklicevati je križ. Po dva ali trije pridejo, potem naj pa bodo seje. Držim se pravil. Ko še govori Sitar o prodaji vina in piva po neopravičencih in mu 'I osti pravi, naj to njemu ovadi, se zaključi zborovanje. GostilničarM so se po zborovanju zgovarjali in rekli: »Prav je. da Daks kritikuje, je vsaj shod zanimiv«.
Ij Občinski svet ljubljanski ima v torek ob 5. uri zvečer sejo.
Ij Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 19. t. m.'se uprizori prvič Goethejeva tragedija v petih dejanjih »Faust« (v prevodu A. Funtka). V soboto dop. ob pol 10. se vrši poslednja glavna izkušnja in sicer v kostumih, z vsemi dekoracijami, rekvi-zitami, razsvetljavami ter z zborom in z glasbeniki. To bo prva izkušnja v obliki predstave. Ravnateljstvo si usoja, gg. gledališke poročevalce ljubljanskih dnevnikov najvljuJneje vabiti k tej izkušnji. Gg. poročevalci naj se blagovolijo ob 9. dopoldne oglasiti v gledališki pisarni. — Operno osobje pripravlja Smetanovo komično opero »Prodana nevesta« z gdč. Šipan-kovo v naslovni ulogi. Za božične praznike (dne 25. in 27. t. m.) se pripravljajo: za popoldne narodna igra »Deseti brat« in komična pravljica »Pepelka«; za zvečer pa operi Carmcn« in »Prodana nevesta«. Pismena iu ustna priglasila za za sedeže sprejema za te predstave dnevna blagajničarka, ga. M. Šcšarkova v Še-lenburgovih ulicah.
Ij Potični vlaki. Danes so začeli voziti iz Dunaja do Trsta in nazaj takozvani potični vlaki. Podnevi bosta vozila dva, ponoči pa dva.
IjRojak ponesrečil v Ameriki. Dne 5. t. m. je v Nc\v Yorku stroj razmesaril roko rojaku g. Mentoniju, bivšemu ljubljanskemu kolarskemu mojstvu. Njegov brat Alojzij, ki dela v isti tovarni, ki jo vodi g. Mentoni, in ki je ob času nesreče bil v bližini, sc je ob pogledu na brata onesvestil ter padel z viška s čelom na tla, kakor od kapi zadet. Le hitri pomoči se je zahvaliti. da ni umrl. G. Mentoniju, ki je svojim rojakom, katere so domače mizerne razmere gnale v Ameriko, vedno šel na roko. želimo skorajšnjega okrevanja.
Ij Pozor pred inačjo steklino. Sedaj, ko v zadnjem času psi tako popadajo i'i so bile vgriznjene osebe poslane že v Pa-steurjev zavod na Dunaj, ni izključeno, da bi tudi kaka mačka ne prišla v dotiko s takim psom. Ker je pa, kakor znano, mačja steklina mnogo nevarnejša od pasje, sc občinstvo resno opozarja, da vsak
sumljiv pojav odnosno eventualni popatl ali sumljivo opraskanje mačke takoj naznani pristojnemu oblastvu, žival samo pa naj se toliko časa zapre, dokler se ne ukrene potrebnega.
li Nov vspored za nedeljski ljudski koncert »Slovenske filharmonije«. Pri velikem ljudskem koncertu, katerega priredi »Slovenska filharmonija« v nedeljo, 20. decembra ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, se proizvaja skoraj popolnoma nov , nalašč za to prireditev izbrani spored, katerega posamezne komade priobčimo jutri. Za danes opozarjamo slavno občinstvo, da se bodo med drugim igrale l udi slovenske narodne pesmi v kvartetu za rogove ter podpuri »Češke cvetke«.
Štajerske noulce.
š Liberalno časopisje na Štajerskem.
»Domovina« z novim letom preneha izhajati. »Narodni List« bode tednik, novi »Narodni Dnevnik« bo pa izhajal vsak dan popoldne.
š Strel ga zadel v jami. V Trbovljah je v premogokopu razstreljeval skale rudar Ernst Čeperlin. Strel je odletel nazaj in Čeperlina tako poškodoval, da bo na obe očesi oslepel.
Telefonska in tirzoinuna poročili?.
SLOVANSKO PARLAMENTARNO SREDIŠČE.
Dunaj, 18. decembra. Po živahni seji, v kateri so prišle na razgovor vse dezo-latne politične razmere, je »Narodna zveza« soglasno sklenila politično zvezo z češko-narodni m i katoliškimi poslanci (17 mož) i n p e t i m i S t a -r o r u s i n i (5 m o ž) z namenom skuip-nega postopanja. Sestavo kompaktne zveze ne nameravajo, pač pa bo o vseh taktičnih, političnih, gospodarskih, kulturel-nih in narodnih vprašanjih se posvetovala parlamentarična skupna komisija. Nadalj-na izpopolnitev zveze je stvar bodočnosti, vsekakor so pa v sedanjih razmerah Jugoslovani našli pravi trenotek, da so ustanovili slovanski blok, ki bo tudi po svojem številu (60 poslancev) močno uphval na vlado in na parlament.
NEMŠKE DEMONSTRACIJE V CELOVCU.
Celovec, 18. dec. Včeraj zvečer po shodu so Nemci protestirali proti »poslo-venjevanju« koroških sodišč. Šlo je več stotin ljudi, popevaje »die Wacht am Rhein« pred deželno sodišče, kjer so demonstrirali proti predsedniku deželnega sodišča. Nameravano demonstracijo pred vladno palačo so opustili.
ITALIJANSKI POSLANIK PRI NAŠEM CESARJU.
Dunaj, 18. decembra. Danes je cesar sprejel v avdijenci italijanskega poslanika, ki je izročil cesarju odgovor na noto o aneksiji Bosne in Hercegovine.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 18. decembra. Danes je drž. zbor nadaljeval debato o aneksijskih nujnih predlogih. Govoril je Morsey, za njim Starorusin Hlibovickj proti aneksiji.
Dunaj, 18. decembra. V ospredju parlamentarnega zanimanja je usoda poobla-stilnih predlog. Vlada še nima za nujnost potrebne dvetretjinske večine, upa pa, da jo s svojimi pogajanji z agrarci doseže.
KADETI IZSTOPILI IZ KATOLIŠKE CERKVE.
Dunaj, 18. decembra. V »Neue Freie Presse« priobčuje pet gojencev vojaške kadetne šole v Dunajskem Novem Mestu izjavo, da so meseca novembra izstopili iz katoliške cerkve v protestantizem m to
javili vojaškemu poveljstvu. Kmalu nato je bilo zborovanje častnikov, na katerih se jih je obdolžilo protidinastiških tendenc. Zborovanje častnikov je predlagalo vojnemu ministrstvu, naj se te gojence re-legira.
SLEPARSTVA PRI VOLITVI V DELAVSKO ZAVAROVALNICO PROTI NEZGODAM V TRSTU. Trst, 18. decembra. Slovenski volivni odbor je bil pri volitvi osleparjen za nad 5000 glasov. Uprav čuditi se je ob takem postopanju, da je odbor vendar-Ie priboril skupni stvari napredek in da so bili v takih razmerah izvoljeni štirje Slovenci.
SRBI PROTI HRVAŠKIM IN SLOVENSKIM TEŽNJAM. Dubrovnik, 18. decembra. Srbsko glasilo »Dubrovnik« napada hrvaške in slovenske dijake, češ, da dovolj ne podpirajo Italijanov, da bi dobili vseučilišče v Trstu. Norčuje se iz prizadevanj hrvaških dijakov, da bi se zagrebške študije priznale, češ, da Hrvati ne znajo tako idealno (!) kakor Italijani, ki so za svoje ideale prelili mučeniško (!) kri, boriti se za svoje vzore.
VELIK POŽAR NA LLOYDOVEM PARNIKU »VORVVARTS«. Reka, 18. decembra. Na parniku »Vorvviirts« avstrijskega LIoyda je včeraj popoldne v skladišču II., v katerem je naloženo oglje, moka iu premog, začelo goreti. Ogenj je nastal bržkone radi tega, ker se skladišče II. nahaja tik prostora za stroje in je od tega ločeno le po tenki steni. Ogenj se je z naglico razširil tudi na skladišče III. in segel do kabin. Ves gorljiv materijal so s parnika spravili na kopno. Gasit so prišli gasilci državne železnice in pristaniškega kapitanata ter moštvo parnikov »Clotilde«, »Eclaere« in Cunardo-! vega parnika »Charonia«, ki so usidrani v I bližini.
Reka, 18. decembra. Požar na parniku »Vorwats« še ni doslej pogašen, ven-; dar se je posrečilo ogenj omejiti. Pristanišče je zaprto.
Deklice in dečki!
se razvijajo krepki in močni in zgube vse slabosti, če jim poskrbite potrebno posebno hrano v obliki	2250
Scottove emulzije
najboljše okrevajalno sredstvo, ki se je v 32 letih od zdravnikov kakor tudi od babic najtopleje priporočalo.
Scottova emulzija
je sladka kakor Creme in lažje prebavljiva kakor mleko.
Cena originalne steklenice :: 2 K 50 vin. ::
Dobi se v vseh lekarnah.
Pristna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scot-tovega ravnanja.
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj
(luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je ■ 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju« rišič, lekarnar. Pakrac št 65 Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3146 10—2
3357 1-1
Radolji&ka posojilnica naznanja tužno vest, da je danes po kratki mučni bolezni, pieviden s svetotajstvi za umirajoče umrl nje marljivi tajnik, gospod
Dragotin Pohlin
Pogreb se bode vršil dne 10. decembra 1908 popoldne ob pol 2 uri.
V Radovljici, dne 18. decembra 1008.
□ a
Po čudovito znižani ceni.
Ogromno božično prodajo!
Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
a a

PRESELITEV TRGOVINE.
Usojam se slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem preselila sedaj na Ribjem trgu se nahajajočo
mesarijo
u suolo Mio na Francouem nabrežju Jtev. 1 (tIK mlekarne).
Potrudila se bodem tudi odslej cenjene odjemalce vedno z najboljšim mesom pitanih volov postreči in se priporočam za nadaljno naklonjenost.
Černe
3300 3 t
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnlcah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevino.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ttr se izvrstno in z na|boljšim uspehom vpnrablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju. tuberkulozi itd	3144 10 2
/S ^
Delovanje Izborno, uspeh siguren. Cena ;e franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 4q v> 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali ge se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenjcj se ne pošila. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠICA, lekarnarja v Paknaou št. 65 (Slavonija).
Prva slovensko modna : trgovina za gospode:
Engelbert Jkuseft
Ljubljana, Mestni trs št. 19
se nojtopieje priporoča
2710
v nedcl/jo, d nc- SO. b ecentota
j c tz^cvina od^tta.
cJa-tt &a-u podarim	ar C^iti fa
111 šTi chx4a /o od ptodane riote.
o)Č>e z iialouac 2-1
; 3352 O .
&fjana, Ljfatnii ttcj iter. c"1.
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obSeke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
JPretl škofijo štev. 19.
2811 42
Pristno ce na pod platu
ustanovno
1860\ 1860. P.A.P.M.
»TO
v
et* •
4P
p-
ce^
t*

«4 *"
2994 12-1
Vsak dan jih izdela tovarna
60.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje,
gumi in modno blago.	„
Tajnih, event. tajnica
dobi službo takoj pri zadružni bolniški blagajni na J^ledu. Plača po dogovoru. J^vežbani v tej stroki imajo prednost. Nemščina ni neobhodno potrebna.
3293 4-1
Od 25. novembra do 25. decembra
prodajam v Šolskem drevoredu na "JiS.eSLeglmostT0od
brez kože, od prašičev iz
mu pitate.
prima slanino


I. vrste kg. 150 II. vrste kg. 1-30
Meso istih prašičev
I. vrste kg. 1-40 II. vrste kg. 1-20. 3o98{22)
Elija Predovič.
Jščemo nevest
ki si žele nabaviti dobro in ceneno opremo /j najboljšega platnenega in bombaževega blaga samo v tkalnici bratov )jrejcar, Dob ruška štev. 9tt?, Češko. Prepričajte se in naročite si lepo božično darilo'. 6 kosov rjuh Ia, v velikosti 150\200 cm $a Jf 1430, t kos irlandsk^ga platna 20 m ja tfU'50 in vzorce barhanta, platna, oksforda, šifona, nankinga, namiznih prtov, brisač in vseh vrst platnenega in bombaževega blaga proti vrnitvi zastonj in poštnine prosto, ka^ri vas bodo paradi ni^ke cene in odlične kak°vosti popolnoma zadovoljile.	2245 5
m
i	i 9'avnica K 354.645-15 j **	j
• čez 15 milijonov kron. \
»:»: m • • » • » »
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje.
Sedaj: Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti .Uclono* za frončišk. cerkvijo
2379 1	prej na Kongresnem trgu štev. 2, I.
Ljudska posojilnica
Iruga z nc
411 01 ^ 2 0
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak de- m jI Q| brez kakega odbitka, tako, da lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure	sprejme vložnik od vsacih vlože-
popoldan ter jih obrestuje po	* |U nih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hran. položnice na razpolago. — Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tukoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi, z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) iu zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo.
V Ljubljani, dne 31. oktobra iy08.
Dr. Ivan SuiterSlc,	Josip Šiška, stolni kanonik
predsednik in imejitel| kointumega križca	podpredsednik.
Franc Jožefovega reda z zvezdo.
Odborniki 1
Anton Belec, posestnik, podjetnik, imejltelj zlatega zasluženega križca in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. — Fran PovSe, vod|a, graščak, državni in deželni poslanic, »Itez reda železne krone III. vrste, lastnik zlalrga zaslužnega križca . kro 10 in papeževega častnega križca ,,1'ro Ecclesia et Pomiftce". Anion Kobl, posestnik in trgovec Hreg p. B. — Karol KaiiNchcgg, veleposestnik v Ljubljani. — Matl|a Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trgovske in onrtne zbornice v Ljubl;ani Frančl&ck I.eskovlc, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice — Ivan Pollak ml., tovarnar — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Šllbar, župnik na Rudniku.

Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2 E	Podružnice
Spljet, Celovec in Trst	priporoča promese na kreditne srečke.......K 20 žrebanje 2. januarja, glavni dobitek K 300.000 i , , srečke za regulacijo Donave . » 10 , 2. „ , „ , 140.000 , , „ ljubljanske srečke .....,7 , 2. „ , , „ <10.000 „ , . 3»/o zem. kred. srečke , . . . „ 5'/, , 5. . „ „ „ 100.000 :: Vse 4 promese samo K 40. a: j Vloge na knjižice in na tekočI račun obrestuje po čistih <4'j2°[o	Spljet, Celovec in Trst
- Delniška glavnica -K 3,000.000.		Kezervnl fond K 300.000.