JLA G 7R I C. I PRIMORSKI DNEVNIK ,__________ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI . Stev. 267 (1955) * TRST, nedeljo 11. novembra 1951______________ Ceno 25 lil {Qe je bil torejParri? Soglasna podpora jugoslovanski zalite vi za razpravljanje o napadalnosti sovjetskega bloka Glavni odbor skupščine OZS priporoča, naj o zadevi nujno razpravlja posebni politični odbor - Veliko zanimanje za jugoslovansko spomenico - Sprejete na dnevni red tudi točke o kitajskem predstavništvu ter o tristranskem in sovjetskem razorožitvenem načrta bf°n siovenzki primorski ali rur■ člcwek sliši za ime Fer-„ Ci° Parriy se prav gotovo »Pommi na tisto znano fotogra-sb.U naisla^ejših dni italijan-9a odporniškega gibanja, na (rheri. Je videti voditelje 'tega £33a. « Severni Italiji, kako po milanskih ulicah d gostim špalirjem navduše-citiuastVa' ki jih obsipa s etjem. Na čeiu teh voditeljev J n?mreč v prvi vrsti Ferruc-osf/ii '1 Slovenci pa, ki so Pod Italijo, se premnogo-r®t spomnijo tiste izjave, ki jo trlT^t60 P° Parri jev em ^ajdinem, vhodu v Milan etela na svoji seji pod njego. ri£* Predsedstvom prva povojna Itot i- dne n' iuniia • ki svečano zatrjuje: «‘«Uanska vlada ponovno po-^a. da mora demokratična ""ureditev nujno prinesti vrsto ebnih jamstev za državljane I "'lanskega jezika. Dopuščena žajamčena poraba jezika ne sa-Sih V pr'va*nih, trgovskih odno-> na javnih izborovanjih, "rski službi in U(ii v odnosih s političnimi, u-ptavnšmj m sodnimi oblastmi. V aJih, kjer prebivajo v neznatni razmerju državljani neiitali-nskega jezika, bosta zagotovlje-* v javnih šolah pouk in raba , a"r'nskega Jezika. Posebne po-ebe v conah, kjer biva prebival. vo drugega jezika in drugih tra-‘c‘l. se bodo zaščitile s svobodni izvajanjem primernega reži-a krajevnih avtonomiji. ^ z Parrijeve preteklosti vemo, ja^ dolgoletni borec proti $lciZmu *e Vred vojno, mnogi enski antifašisti Trsta in ^/aorske So tesno sodelovali r,i'rat 2 antifašističnim giba-Km (tGlUSTIZIA E LIBER-c. ®> v katerem je bil Ferruc-[.? Parri med glavnimi vodite-c ' J3® begu iz italijanskih k on. itai racijskih taborišč in iz vrst ^ ljanske vojske po zlomu fa-lrZTr[a< Pa so bili primorski in Keit^ Slovenci najpožrtvoval-J»i borci v vrstah odporniške. j® Gibanja, kateremu na čelu j ‘ta/ tudi Parri. In nemajhno \*}evik> teh Slovencev, ki so h pri tisku, temveč l Ja v Abruzzih. v hribih oko. j' Genove, v vsej Severni lta-t>0reč se v vrstah italijan-'Ja oaporaisKega gibanja, kl^uccio Parri je pred krat-t'an\ 0(1šel v Zagreb na zboro-!o, 1° Za mir in mednarodno r. Rovarje, kljub napadom in knvCitam šovinističnih itali-»obte*- 0Tdanizacij in kljub re-[. ‘H federacije lastne stran-(Je v 'rrstu- Simpatično je tudi n%d-0' niana italiana* v Trna \ katerem uvodoma razla-tireh,ZrC>ke syoieOa odhoda v Za-ki fJ”. našteva razne iinitelje, kknil 1C pn tem upošteval ter nle nadaljuje: hj^* sem upošteval ta razmlšlja-* grem v državo ubijalcev ’h naših tovarišev, ki jih ni* ločltv'0?ab" v trenutk>, svoje od-Sem e’ bilo to zaradi tega, ker tasu„Se Po treiem razmišljanju tržas.n-'oi Pazljivo ves razvoj Sen, *Sa vPraSanJa, prepričal, da Wis, m° na ta natl“ d10*«1 biti SrM;:?n stvari Trsta, stvari naših ‘olikii ®dišč stVa, v coni B, središč italijan-so ostala v Jugoslaviji in St 1 — J* bilo potrebno odločiti In »ati Jasno oznako neke nove •mer,,: sk?'‘tifa^i in voditelj uartitan-rej Gibanja v Italiji je bil to-,“dr^avi ubijalcev svojih ne . !se^ » in ko se je iz sredi-lijo 1 “ul>ijalcev» trrnii v 'td-Uyi’lrfle ,‘rnatral za potrebno to te;j “ri{l v pismu svojim puja. ie0a ' katerim, na koncu sro-Pisrna pove, da ga «zelo ^siansk tiin bes, 'ster j Pri Eden-Schuman » — Angleški zunanji tcien je bil na kosilu da- ?'stru 1 'ranc°M in na urr:ela o vseh vpra-r»ht ’ m 0518 Ponovno se-hh Val M.Jazvo^ nogodkov to v»ta 'ut1 vprašanji, 0 kate-aZB°varJa>a. so tudi »ki t in ieviTPSkl skuPnostl *a ' Q ftvron!kim . e,vropski v0>-‘uP5Kem svetu itd. boli nevšečnost, Id jim jo je prizadejala s svojim obiskom dežele «uibijalcev» (kar ne more izključili pomena, da je končno o vsej zadevi le. njiha-hovega mnenja.). linj triioj povemo — Erej kat izrazimo svojo najglobljo odvratnost in odpor zaradi tako grobe žalitve — da je Parri v svojem Pismu prijateljem omenil tudi «nape-ke in grehe fašistične Italije, mučne in težke, Id jih vi pozna* te in pri katerih se ne zadržuje zaradi usmiljenja do domovine* m ki «so dejstva, katera so bila na žalost pred napakami in gre* hi, katere očitamo drugim.* Zdi se nam, da bi bilo $ Parri jev e strani prav zaradi usmiljenja do njegove domovine, predvsem pa zato, da bi Italija omogočila »vsaj miren in reden modu? vivend(», kar je, se zdi, predstavljalo bistvo Parrijeve. ga odhoda v Zagreb (nekaj po* dobnega je omenil nedavno maršal Tito), če bi bivši predsednik rimske vlade Parri v začetku svojega pisma povedal, da je fašistična Italija s svojimi snapakami in grehi» zahrbt. no napadla svojo sosedo in njene prebivalce (ki jih imenuje sedaj Parri ubijalce), da je po njih deželi požigala, ropala in pomorila 400.000 mož, žena, starcev in otrok, jih metala v gorečf, hiše itd. In če to prebivalstvo ki je požigalce, roparje in morilce smatrala za požigalce, roparje in morilce ter z njimi tudi postopalo kot s takšnimi, Parri sedaj imenuje »ubijalce svojih tovarišev*, naj bi — ponavljamo: «per earita di patria* našel najmrej odgovarjajoč izraz za te. ubijalce, požigalce, roparje in morilce. Prepričani smo namreč, da v Italiji niti od daleč ne poznajo zločinov in gorja, ki so ga storili italijanski vojaki nad ljudstvom, ki jim n-;- skrivilo lasu na glavi in ki je hotelo vedno in hoče tudi danes s sosednim italijanskim ljudstvom živeti v miru ter storiti ose, da nikdar več ne. pretrpi tolikih žrtev v lastni hiši ie manj pa da bi bilo primorano kdaj koli vrniti milo za drago in zob za zob v tuji hiši- To ljudstvo pa si kljub tej svoji želji in prav zaradi nje ne dovoli in si nikdar ne bo dovolilo. da bi ga kdor koli žalil na tako grob in nezaslišan način, kot je to storil Parri, iz katerega ust nas žalitve toliko bolj prizadenejo prav zaradi vsega, kar smo o njem povedali in pa zato, ker vidimo, da bi morda le hotel — kar je v Italiji danes med politiki skoro edinstven primer — s sosedno državo doseči vsaj emodus vivendis. Prepričani smo, da bi bilo italijansko ljudstvo tudi za dosego «modus vivendis globoko hvaležni), STAN. RENKO PARIZ, 10. — Glavn. odlbor skupščine OZN je danes razpravljal o sprejemu štirih dodatnih točk na dnevni red, med katerimi je tudi jugoslovanska zahteva, naj se pred skupščino razpravlja o sovražnem postopanju Vlad Sovjetske zveze in satelitov proti, Jugoslaviji. Jugoslovanski predlog je bil sprejet z dvanajstimi glasovi proti dvema. Odfoor je predlagal skupščini, naj se o tej točki zaradi njene nujnosti razprav. Ija pred posebnim političnim odborom, in sicer med1 prvimi vprašanji. Izvzemši sovjetskega delegata so vsi člani glavnega odbora pod/pri j jugcslo. vamsko zahtevo. Sovjetski delegat Malik in poljski delegat Laiks sta skušala preprečiti sprejem jugoslovao. ske zahteve. V svojih izjavah nista mogla podati nobenega dejstva, ki bj lahko podprlo njuno teizo, in sta zato ponovila vrsto že običajnih klevet in žalitev n« račun Jugoslavije. Jugoslovanski delegat Aleš Bebler je odgovoril obema kc-minfomii stičnima delegatoma in navedel celo vrsto jnciden-tcv, ki so jih povzročile k°min-formistične države ob jugoslovanski meji. Jugoslovansko spomenico, ki se nanaša na sovražno postopanje Sovjetske zveze in njenih satelitov proti Jugoslaviji, so v Združenih narodih sprejeli z velikim zanimanjem. V krogih delegatov in novinarjev se temu vprašanju pripisuje velik pomen. Takoj po uradnem sporočilu jugoslovanske dele. gacije o tej spomenici so kiogi Združenih narodov izrazili sim. pati j e za Jugoslavijo in poudarili, da ta lahko računa na polno pomoč Združenih narodov. Kubanski minister za zunanje zadeve Sanchez Arango je izjavil v imenu svoje vlade na tiskovni konferenci, da Kuba podpira zahtevo Jugoslavije. Poudaril je, da upa, da bo glav. na skupščina brezdvorr.no sprejela jugoslovansko zahtevo in sprejela potrebne ukrepe. Radio Združenih narodov je v svojih oddajah v 20 razučnin jezikih oddajal obširne izvlečke jugoslovanske spomenice. Delegati, novinarji in razni opazovalci pričakujejo z velikim zanimanjem govor vodite. Ija jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja, ki .b° verjet, no govoril v torek zjutraj. Glavni odbor je razpravljal tudi o sprejemu drugih treh točk na dnevni red1. Prva je so. vjetska zahteva, ki se nanaša na kitajsko predstavništvo v Združenih narodih. Siamski delegat je predlagal,, naj se razprava o tem vprašanju odloži. Podprla sta ga tudi ameriški in britanski delegat. Predlog ciamakega delegata je bil spre. jot z 11 glasovi proti 2 (SZ in Poljaka) in enim vzdržanim (Jugoslavija). Druga točka se nanaša na razorožitveni načrt treh zahodi nih držav, tretja pa na sovjet, ski predlog, ki se nanaša na štiri točke; obsodba atlantskega pakte, proučitev korejskega vprašan ja, razpravljanje o obo. rožltvi in proučitev predlogov za sklenitev pakta petih. Oba predloga sta bila sprejeta brez glasovanja. Nato je glavnj odbor porazdelil med posamezne odbore 67 vprašanj, ki so vpisana na dnevni red, in je nato sestavil drugi politična odbor (posebni politični odbor), ki bo med drugim moral razpravljati o jugo. slovanskem protestu proti Sovjetski zvezi in njenim satelitom. Odbor se bo ponovno sestal prihodnji teden, dia prouči dokončno poročilo, ki naj se predi loži glavni skupščini. Jugoslovanski protest (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. — Medtčm, ko je glavni odbor skupščine OZN soglasno (izvzemši komin-formistov) sprejel na dnevni red skupščine jugoslovansko pritožbo proti kominformistič-nim vladam, je jugoslovanska vlada znova prisiljena protestirati proti dvema kommformi-stičnima vladama zaradi njune napadalne politike proti Jugoslaviji, Tako je danes jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve izročilo bolgarskemu in romunskemu veleposlaništvu v Beogradu protestno noto. V noti romunskih vladi se poudarja, da sq romunski obmejni organi v 25 dneh (od 10. septembra do 6, oktobra t. 1.) izvršili na jugoslovansko romunski meji štiri izzivalna dejanja. V noti se navajajo vsi primeri, ko so romunski obmejni organi stre-ljali na jugoslovanske obmejne stražnike in vojake, in primeri pošiljanja protijugoslovanskega propagandnega materiala v Jugoslavijo. Nota zahteva, naj romunske vlada podvzame ukrepe. da se preneha ta izzivalna dejavnost V noti bolgarski vladi pa se poudarja. da interesi narodov obeh držav in interesi miru med njima zahtevajo, da bolgarska vlada na delu pokaže pripravljenost, da onemogoči sovražno postopanje svojih organov proti Jugoslaviji. Dalje navaja nota, da so bolgarski organi v času od 1. januarja do 15. oktobra t 1. izvršili 140 izzivalnih dejanj na jugoslovan-sko-bolgarski meji. Kot nov pri- mer napadalnih namenov bolgarske vlade proti Jugoslaviji pa je razstava v Sofiji, ki vsebuje izključno protijugoslovanski obrekovalm propagandistič. ni material. To razstavo je 28. oktobra odprl član bolgarske vlade Tončev v navzočnosti drugih članov bolgarske vlade. Bolgarski tisk pa je začel sovražno kampanjo proti Jugoslaviji in njeni vladi z namenom, da se še bolj zaostrijo odnosi med obema deželama in da se poveča napadalni pritisk proti Jugoslaviji. Maršal Tito je danes zjutraj srejel novega izrednega opol-močenega veleposlanika Velike Britanije Iva Malleta. Opoldne pa je maršal Tito sprejel ameriškega pisatelja slovenskega porekla in veterana razrednega sindikalnega gibanja Slovenije Etbina Kristana. ki je že več časa na obisku v Jugoslaviji. List «Eolitika» javlja, da bo delegacija socialistične stranke Francije v kratkem obiskala Jugoslavijo. List dodaja, da bo ta delegacija prišla na vabilo komisije za mednarodna vprašanja centralnega komiteja KPJ. Mednarodni fond za pomoč otrokom «UNICEF» je dodelil Jugoslaviji novo pomoč 80.000 dolarjev. Ta pomoč je bila odo. brena na seji upravnega odbo- ra organizacije, ki ie bila 8. novembra v Parizu. Iz Kopenhagena javljajo, da so tam podpisali protokol, s katerim se urejuje trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Dansko v letu 1952. Na podlagi odobrenih blagovnih seznamov bo Jugoslavija izvažala v Dansko med drugim les, tobak, suhe slive in kmetijske proizvode. uvažala pa bo stroje, kemijske surovine in drugo. Danes so v Beogradu podpisali dogovor o tehnični pomoči UNESCO Jugoslaviji, na podlagi katerega bo Jugoslavija dobila 60.000 dolarjev za organiziranje središča za znanstveno dokumentacijo in za nakup potrebnih aparatov, časopisov in podobno. Na podlagi sporazuma bodo v Jugoslavijo poslani trije strokovnjaki, ki bodo pomagali pri organizaciji omenjenega središča. Za UNESCO je sporazum podpisal Jean Wyart, profesor na Sorbonni in voditelj centra za znanstveno dokumentacijo v Parizu. Wyart bo v Beogradu proučil tudi jugoslovanske predloge o nadaljnji pomoči UNESCO v strokovnjakih, štipendijah in znanstvenih aparatih. Razen tega prosi Jugoslavija pomoč UNESCO za ustanovitev pedagoškega središča za defektne otroke. R. R. Objavljena šfiristranska izjava o obrambi Srednjega vzhoda Izjava tajnika Arabske ligt?-Zopet odložen sestanek zun. ministrov arabskih držav • Napovedujejo po redovanje Iraka v angleško egiptovskem sporu KAIRO, 10. — Francoski, a- ■ primeru p© ostane pri polni ve. meriški, britanski in turški Po-1 Ijavj :->ava maja 1950. s ka- dteaik ... .- i-J o ;:o JZ? Ujitanije, Fipn ski vlada napovedano skupno iz. ‘ javo o obrambi Srednjega vzho. da. Izjava, katere besedilo so sporočili tudi vsern vladam področja. na katero se nanaša, po. ba Srednj. udarja, da je obramba Srednjega vzhoda »življenjske važnosti za svobodni svet*, in se lahko zagotovi samo s sodelovanjem vseh prizadetih držav, ter zatr. i«je, da se zagotovitev miru in varnosti kot posledica ustanovitve poveljstva za Srednji vzhod (S.A.C.M.E.) prinesla temu področju znaten socialen in gospodarski napredek. Dalje pravi izjava, da se poveljstvo ne bo vmešavalo v vprašanja in spore, ki bi lahko nastali na tem področju. V vsakem Fašistična mentaliteta sodnikov v Lucci nem. In prav zaradi tega ga je sodišče povabilo k pričanju. V oni dobi je bil namreč v Cerknem tudi rtotofemi Mario Vanzi-nj (Sasso- kateremu so hoteli zastopniki civilne stranka doka. za-ti, da ie s ploskanjem pozdra. vil vest P usmrtitvi ozopovcev pri Porčtoju. Toda Beltrame te. ga ni mogel potrditi. Poročilo o uboju ozopovcev je prinesel v Cerkno kurir v trenutku, ko sc, bili partizani odnosno gari-baldincj in civilisti zbrani na mladinskem zborovanju v neki veliki dvorani. Priča pripoveduje, da so prisotni in tudj on sam z odobravanjem sprejeli vest o likvidaciji reakcionarjev. da pa nt more vedeti, kako je spričo tega poročila reagiral Sasso, kj se je morda takrat že odpravil iz dvorane. Pričela so zopet deževati vprašanja, o čem se je govorilo na zborovanju, koliko ljudi Je bilo prisotnih, ali so govorili po slovensko ali po itali. jansko in celo kako je bila dvo. rana velika. Ko je Beltrame, nanašajoč »e na spomin, vse to nekako pojasnil, je predsednik sicer dopustil, da so na sestanku nastopili slovenski in italijanski govorniki, le težko ai je dal dopovedati, da so nekateri komandanti svoje slovensko poro. čilo ponovili tudi ščitti. «Ena in ista oseba?*, je vprašal zavzeto predsednik. Ko jie priča odgovoril potrdil-no, je predsednik vdano prikimal: «E, va bene...» Takšno mnenje imajo gospod, je porotnega sodišča v Lucci o partizanih in partizanstvu, v katerem menda še vedno gle-jo analfabetske roparske bande, kakor so jih slikali nacisti in fašisti in njihove takratne revije »Signal* in «Tempo». Naivno s« ie nadaljp zdelo predsednikovo začudenje, da hodijo spredaj komandanti in komisarji, ko bi si moral vendar mi. sliti da so se zglasili na sodi- šču v Lucci le oni, ki so bili pač tja povabljeni, da Da bi postalo bržkone precej nerodno, ako bi .v tam pojavil vsaj de’ partizanska vojake. Razprava se bo nadaljevala v torek popoldne. Sodniki imajo Se vedno partizane za bandite, kot so Jih imeli faSistl in nacisti (Od našega posebnega dopisnika) čilo ponovili tudi v itatijam- LUCCA, 10. — Kot prva je bala danes ponovno zaslišana Marija Digaspero, ki jo je predsednik sinoči izročil karabinjer, jem in je morala prebiti noč v zaporu. Toda rigorozni ukrep resnicoljubni ženi ni šel do živega in njena današnja izpoved se v ničemer ne razlikuje od včerajšnje. Kljub temu je bil predsednik z njenim današnjim zaslišanjem zadovoljen, o čemer bi se dalo soditi, da se mora tudi pravica mnogokrat prilagoditi ugodnemu ali neugodnemu razpoloženju svojega predstavnika, Emilio Beltrame je že nekaj let zaposlen v Belgiji in ie le po naključju lahko sovpadel kot izredna priča, ker je trenutno doma v Tarčentu. Zadnje dni februarja 1945. je bil v eni od garibaldinskih formacij v Cerk. TOKIO, 10. — Ker pogajanja med sindikati in predstavniki delodajalcev niso uspela, Je danes začelo stavko Se drugih 300.000 japonskih rudarjev. Število stavkajočih rudarjev znaša sedaj 280.000. MULHOUfr: 10. — Včeraj so v bližini Staftelfeldena v Zgornjem Porenju odkrili novo ležišče petroleja v globočini 1918 me-trov. Sedaj privre na površje prt-bližno dva tisoč litrov petroleja na uro. ciia in ZDa poudarile svoj interes na stabilnosti Srednjega vzhoda. Glavna naloga poveljstva Srednjega vzhoda bo določiti načrte za akcije in za pomoč državam ba tem podrečju, ki bodo za to vprašale, z nasveti ali pa z udeležbo pri vežbanju njihovih oboroženih sil. Prav tako bodo zahteve v Italiji ni£ manj kot okrog ]80 raznih dnevnih, ted,nekih in mesečnih političnih časophov. Ce torej italijanski šovinisti Skozi sito in rešeto ustvarjajo iz tega senzacijo, potem dokazujejo s tem le, da jim je v napoto prav to uveljavljenje edinega slovenskega dnevnika na STO in sicer ravno v. času, ko se o tržaškem vprašanju piše in razpravlja bolj kot kdaj koli. Radovedni smo pri vsem tem še, kaj si bodo s tem v zvezi izmislili tržaški komin-formistični modrijani... Sv. Urh in božji mlini Zadnja «Demokracija* ob- javlja uvodnik ob vesti, da ie Tezik\k™™ sHenil izv*- ft preiskavo o katinskem po. kolu in ga zaključuje s prozor. nim namigovanjem na «strai- f,®. ine» na ((slovenskih .ti- j moremo se znebiti vtisa, da je ve$ uvodnik napisan samo zaradi zadnjega od- w kJŽerlaa * tudi Pisec čutni potrebo, da ga V prejšnjih stavkih opraviči kot da tudi sam ni popolnoma pre. Pričam o trdnosti odra, raz ka. terega razglaša slovenski pregovor, da božji mlini meljejo počasi, a zanesljivo. Res, na slovenskih tleh so bili izvršeni strašni zločini in marsikje božji mlini še nUso opravili svojega dela. V mislih imamo Pfedvsem zločince iz vrst italijanskega okupatorja — Ja uživajo v današnji «de-mokratični» Italiji očitno potuho ~~ in na lista iz vrst slo. venskih lzdajolcev. ki so pobegnili pred ljudsko pravico in zdaj iz daljnega, bližnjega in tudi zelo bližnjega inozemstva pljujejo bes in strup na svojo doniovino, pri čemer verjetno nima najmanjše vloge prav kompleks, ki izhaja iz spoznanja resničnosti reka o božjih mlinih. Res, prav ta stran slovenske zgodovine — početje nekaterih slovenskih izrodkov med zadnjo vojno — še vedno ni do konca raziskana. Predvsem pa je ni dovolj znana v Trstu. Grozote Sv. Urha, smrti kakršne sta umrla umetnosti zgodovinar dr. France Mesesnel in Vito Kraigher, črna roka — vse to in še marsikaj je del tistega «poglavja političnega dogajanja, 0 katerem bo treba še ugotoviti odkrito in nepri- stransko resnico*. Pravzaprav je bila resnica že ugotovljena, vsaj v glavnih obrisih (marsikaj pa so stene svetoarškega bunkerja zagrnile v večen molk) — naj torej »Demokracija« to resnico odkrito in ne-pristransko napiše. Mnogo bo prispevala k poznavanju najnovejše slovenske zgodovine v Trstu in bo dosledna s tem, kar je napisala nedavno o porčinj. skem procesu. In naj še pove' da veljaj pregovor o božjih mlinih tudi za nekatere ljudi, ki danes — slučajno — živijo v Trstu. Drugih »boljih mli-nov» Slovenci ne poznamo * * * V isti številki uredništvo »DemoJcracije* ni znalo najti boljšega za glavni članek na prvi strani, kot ponavljanje kominformovskega falzifikata, s katerim «Delo* pita svoje či-fotelje, o nekakih pogajanjih pied Titom in Nemci med zadnjo vojno. Isto dušno pašo smo zasledili v zadnjem času tudi v nekaterih nacionalističnih italijanskih listih. Se ne zdi <(Demokraciji», da je zašla v čudno druščino?. Korninformistom so taki faU zifikati potrebni, da opravičijo napadalno sovjetsko politiko proti Jugoslaviji v velikem in svoje narodno izdajstvo v Trstu v malem. Iredenta plane kot sesti adan volk na to kominformovsko kost da z njo podpre svoje pohlep« po Trstu, Istri, po vsej Primorski. In »Demofci ati jan? Menimo, da je za ljudi, ki tohko govorijo o svojih demokratičnih načelih in prav zaradi teh de mokratičnih načel napadajo kominformizem, uporabjanje kominformističnega s dokaznega gradiva» kaj čudna in nerazumljiva stvar. Zakaj uredništvo «Demokracije» ne poseže rajši po gr di-vu iz vira, ki je vsekakor bližji kot kominformizem? Zakaj ne citira n. pr Churchillovih ocen jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja in njegove važnosti za zavezniško stvar v četrti knjigi njegovih spominov, ki jo v izvlečkih prav zdaj objavljata sCorriere della Sera* in »Ne-ue Zuercher Zeitungs? To vprašanje nam gotov 0 ne bi padlo na pamet, ko nam ga ne bi vsil la »Demokracija* sama s ponavljanjem komin-foi mističnih propagandnih laik Glavni odbor zveze partizanov STO je pregledal položaj, v katerem so se v Italiji znašli partizani, borci za svobodo proti nacističnemu okupatorju in njegovim fašističnim hlapcem zloglasne repnblike iz Salč, položaj, v katerem vse one, ki so žrtvovali vse za poraz nacila-šizma, sistematično postavljajo pred sodišče, da bi jih kaznovali, medtem ko uživajo fašisti vso svobodo in smejo pred sodiščem pričati proti onim, ki so pomagali osvoboditi Italijo. Ugotovil je, da poskuša v Italiji nov fašizem — kot na procesu v Lucci proti skupin) partizanov — obdoiževati ljudi in prikazovati kot zločin njihovo partizansko borbo proti okupatorju in njegovim pajdašem, njihovo borbo ob strani zavezniške Jugoslovanske armade. Glavni odbor strogo obsoja take poskuse, ki hočejo spre- vračati resnična dejstva In Id so hkrati v ostrem nasprotju s točnimi določili mirovne pogodbe z Italijo. Glavni odbor poziva italijanske sodnike, naj zavrnejo te provokatorske poskuse, in Italijansko vlado, naj neha in naj stori, da se bo v Italiji nehalo preganjanje onih sinov ljudstva, ki so se z zavezniškimi armadami borili za zmago svobode narodov in za socialno pravičnost. Glavni odbor opozarja demokratično javno mnenje na pisanje neofašističnega, uradnega in poluradnega tiska, bi hoče podpirati in moralno opravičiti te provokacije in preganjanje, pri čemer nepošteno potvarja zgodovinske značilnosti osvobodilne vojne z namenom, da bt republikinske izdajalce prikazal za branitelje svoje dežele in svojega ljudstva. Naš tedenski pregled Zasedanje. Glavne skupščine OZN se je komaj začelo, pa ne. kateri že obupujejo, da iz vsega ne bo nič, da je sporazum med Vzhodom in Zahodom nemogoč, da kar koli kdo z ene ali druge strani zine, sanno povečuje nasprotja. Res sf je težko zamisliti kaj bolj diametralno nasprotnega kot Achesonov in Andreja V1-šinskega govor pied glavno skupščino. Komentarji pravijo, da je Višinski ubil vsako upanje v sporazum. S svojim znanim ostrim jezikom je neusmiljeno napadel zahodne velesile in jih že takoj a prion proglasil za napadalce. Pn sovjetski taktiki postopne, ga proglašanja nasprotne stran, ke za napadalca s.e nam nehote vsiljuje primerjava z italijansko diplomacijo z njenimi kombinacijami s tristransko izjavo. Kot je tristranska izjava iz «iz-javes postala »priporočilo* nato eobljubas, nato že «menica», na. to uslovesna obveznosti), in seri. ja najbrž še ni zaključena, tako je Vi Šinki pred leti začel s pro. glašamjem posameznih akcij Zahoda za napadalne, nadaljeval je z že posplošeno napadalno pciitiko», danes pa že postavlja kot nekaj samo ob sebi umevnega, da so zahodne države na. padalke, ZSSR pa žrtev, tako-rekoč jagnje, ki volku ne more kaliti vode, ker pije niže ob uodi. Po tej pesniški prispodobi je Jugoslavija očtno «niže ob vodlit, se pravi, v tistem delu sveta, ki ga ZSSR kot velesila zahteva zase kot ceno za svetovni mir. To js pravi zmiset recept a, ki ga predlaga Višinski oomema svetu: pakt petih velesil. Kaj bodo odločale male države, ki jih -e po številu sicer precej, po prebivalstvu pa jih mnogo skupaj ne zaleže za eno velesilo! Tako priblUng se je tudi že izrazil sovjetski diplomat. Pa tudi med velesilami so večje in manjše m psi vemo, da pakt petih končno ne bi bil drugega kot dogovor med dvema. Tega se zaveda tudi Moskiia. V govoru, ki ga je irnel Višinski v Parizu, pa tudi v bahatem rožljanju z orožjem v Moskvi ob obletnici oktobrske revolucije, je opaziti tendenco, da se ZDA postavljajo v nekako poseben položaj v odnosu do ostalega zahodnega sveta, rekli bi, v položaj gospodarja, ki lahko trguje tudi v imenu svojih podložnikov, kot pač dela ZSSR s svojimi sateliti. S tako fevdalno teorijo mednarodnih odnosov, se zdi, govori Moskva Washing. tonu: če se sporazumeva dva, bo na vsakčga izmed naju odpadel večji delež. Višinski bi rad dosegel prav to. Seveda imamo mi o miroljubnosti in sporazumevanju drugačne pojme, zato se nam njegov ostri nastop včasih zdi nerazumljiv. Mešetar, ki bi rad drago prodal svojo kramo, jo bo na ves glas hvalil in tlačil v blato blago svojega tekmeca; tudi nepopustljivost bo kazal in čim manj je njčgova krama vredna, tem bolj bo razgrajal. Napačno bi bUb trditi, da Moskva noče sporazuma. Res pa je, da noče takega sporazuma, ki bi ga svet z zadovoljstvom sprejel, ker bj v njbm videl poroštvo za resničen mir. ZSSR bi se rada sporazumela na račun drugih, predvsem pa na račun malih. *** Toda z malimi državami, ki se nočejo ukloniti njeni samovolji, ni ne sporazuma ne prija, teljstva. Tam je samo dvoje; ali podložništvo, ali neusmiljeno sovraštvo, ki se grozi izroditi — ob ugodni priliki — v odkrit rutpad. Takšna je sovjetska politika do Jugoslavije, jpolitika, ki ni le v kričečem nasprotju z lepimi miroljubnimi besedami, temveč že sama po sebi spodnaša Višinskemu tisti visoki oder moralne nedotakljivosti, s katerega z rutino Starega javnega tožilca grmi obtožbe na vse strani. Tudi o tej plati sovjetske po. litike bo glavna skupščina lahko razpravljala in io dodobra osvetlila. Jugoslovanska delegacija je predlagala, naj se na dnevni red vpiše kot posebna točka sovražno postopanje vlade ZSSR in njenih satelitskih vlad proti FLRJ in priložila ob. širno dokumentacijo — stuari, ki so nam znane iz vsakdanjega zasledovanja dogodkov. Nedvomno je jugoslovanska delegacija položila prst na eno izmed najbolj bolečih ran v sedanjem mednarodnem živije. nju. Ne 1« sovražna propaganda (če je umazano zmerjanje sploh še propaganda), gospodarska blokada, odpoved 46 pogodb, sporazumcv in dogovorov, da, celo prekinitev poštnega prometa, temveč tudi direktno napadalno delovanje kot vohunska in diverzantska delavnost, o ozadhi pa en milijon do zob oboroženih satelitskih vojakov — to jg podoba sovjetske emi- roljubnastin v odnosu do Jugoa slavije, to je prava slika ogrožanja miru. * * * Spričo tako očitne napadalne delavnosti na tem občutljivem sektorju Evrope pa tudi spričo celotne napadalne politike ZSSR, dobiva vprašanje razorožitve še prav poseben pomen. Acheson je predložil svoj načrt ((uravnotežen? mzorožitve». Višinski svojega predloga o teni s‘cer ni precizno formuliral, dovolj jasno pa je bilo sovjetsko stališče izraženo to pomlad na pariški konferenci namestnikev. Primerjava med obema koncep. cijarna razorožitve je zelo poučna. Achesonov načrt predvideva najprej nekako mednarodno ((štetje orožja in oboroženih sil», nato pa ((uravnoteženo raz-orožitevu eUravmoteženos o tem smislu, da se oborožene si. le vsake države spravijo v sklad z njenim prebivalstvom: določiti bi bilo treba najvišje dovoljeno število mož pod proži jem, ki bi odgovarjalo določenemu odstotku prebivalstva; pa tudi vojna industrija bi morala ostati v določenem razmerju s celotno industrijo neke države. Končno bi sledilo mednarodno nadzorstvo nad oborožitvijo. Sovjetski načrt zahteva mehanično znižanje oborožitve ve. lesil za 30 odst., kar pomeni, da ostane tisti, ki je bil pred znižanjem močnejši, močnejši tudi po znižanju, da se torej razmerje vojaških sil. ki je trenutno v sovjetsko korist, ne spremen>. Denimo, da bi bila sovjetska vojaška sila šibkejša od zahodne — sedanji enaprednh moskovski predlog bi 3e čez noč spremenil v nekaj najbolj reakcionarnega, kar si -}e mogoče zamisliti! Jasno je, da je tečno in zares pravično shemo za razorožitev težkp sestaviti, saj prihaja tu di izraza cela vrsta faktorjev, kot n. pr. razsežnost o-zemlja, tehnična sredstva, splošna razvitost industrije itd. Najboljša razorožitev je pač tista, pri kateri nihče — pa res nihče — ne misli na vojno Za. htevati nekaj takega danes, bi pomenilo blcditi pp svetu utopa j. C e pa primerjamo konkretne Achesonov« in sovjetske predloge, se res ni težko odločiti, komu bi dalj prav. šf * * Višinski hoče mir. Tudi Gr o* miko je hotel mir in je povzro čil neuspeh pariške konference' Tudi Malik je hotel mir in je predlagal pogajanja na Koreji, ki jih zdaj Višinski meče v koš s svojim pi-edlogom, naj se v desetih dneh sklene premirje ob 38. vzporedniku. Tudi Stalin je za mir, pa rogovili z atomsko bombo. Obenem pa Moskva napada atlantski pakt, oboroževanje zahoda, stališče zahoda do Nem. čije, nastop OZN na Koreji itd, — napada torej posledice svoje lastne najtadalne po'itike. Seveda, v Evropi bi bilo lepše, ko ne bi bilo atlantskega pakta in ko ne bi bilo treba misliti na oboroževanje. Se lepše pa bi v EvrcPi bilo, ko ne bi bilo sovjetske napadalne grožnje, kajti potem bi tudi pse tisto druco odpadlo; odpadli pa bi tudi razni histerični glasovi, ki kličejo na preventivno vojno. Nihče jih namreč ne bi poslušal, ker ne bi imeli prav nobene podlage V dejanskem položaju. Glavno, kar je pokazal Višin, ski s vsojim govorom, jc to, da ZSSR ne namerava opustiti svoje dx>sedanje politike, temvtič še vedno vztraja pri tem, da z ustvarjanjem napetosti končno le izsili delitev sveta na vplivna področja, da izsili priznanje ruske lastninske pravice do tistega dela sveta, na katerega je Kremelj vrgel svoje pohlepne oči. Višinski jg torej samo še poglobil nasprotja, ki razdvajajo svet — še boli r.a je tx>otobil prepad med politiko sovjetske vlade in med dejnokratičnimi načeli, na katerih mora sloneti resničen svetovni mir. *** Na dnevnem redu glavne skupščine OZN pa manjkajo še nekatera važna vprašan ja. Predvsem so to problemi Sred njega vzhoda, k: done* pretresajo svet in ki jih bridko občutijo nekdaj mogočni evropski kolonialni imperiji. To je gotovo pomanjkljivost. Na drugi stran* pa se bodo dotaknili prav Ulko vežnega nemškega vprašanja, in sicer o obliki diskusije o nadzorstvu. OZN nad morebitnimi vsenem. škimj volitvami. Na dnevnem redu je tudi vpis novih članov; tu je Italija prai> posebno zain. teresirana. Vendar je vprašanje, kakg, se bo stvar iztekla: ameri. ski pratzniki so odkrito priznali, da še niso iznašli peniciHna, fci’ bi premagal sovjetski veto r, c TR2ASKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, nedelja 11. novembra Martin. Višnjica, Sonce vzide ob 6.57, zatone ob 16.40. Dolžina dneva 9.43. Luna vzide ob 15.16, zatone ob 4.32. Jutri, ponedeljek 12. novembra Kunibert, Davorin, 7’ron. te, ki je bil včeraj v dvorani mestnega ljudskega odbora, je tovariš Novel v poročilu o rt»-tovanju frontnih odborov po vaseh omenil, da je ponekod premalo zanimanja. Govoreč o mladinskih vpia-šaojth, je tovariš Novel omenil, da mora ZAM posvetiti več pažnje pri politični vzgoji mladiine. S,, vedno se opaža, da posamezni j zmed mladine od ha. jajo na dtelo v Trst. Treba ji bo vcepiti več duha domoljubnosti in vzbuditi v njej zanimanj« za strelski šport. V tekmovanju za proslavo 10. obletnice ustanovitve OF so čla. ni Fronte dosegli velike uspehe pri pogozdovanju in gradnji zadružnih domov. Fronta bo morala v bodoče posvečati več skrbi kulturnemu in športnemu udejstvovanju članov. Govornik .j« pri tem poudaril, da je Fronta, nosilec vsega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja na vasi. Nai Koprskem je danes 25.751 Članov Fronte. Zahvala PD ..Istra'* SNG Prosvetno društvo «Istra» v Izoli se zahvaljuje v svojem in v imenu vseh navzočih na predstavi « Gospode Glembajevi » članom SNG j z Trsta za izvajanje g. željo, da bi jih še večkrat obiskali. Otvoritev mestne knjižnice v Kopru Včeraj dopoldne je bila v Kopru otvoritev mestne knjižnice ob navzočnosti predstavnikov ljudiske oblasti, VUJA, prosvetnih delavcev in številnih ljubiteljev knjig. Med drugimi so prisostvovali otvoritvi tovariš France Perovšek, svetovalec VUJA: Julij Beltram, predsednik IOLO; poverjenik za prosveto pri IOLO tov. Ribarič; tovariš Borisi, podpredsednik Udruženja Italijanov in podpredsednik zgodovinskega društva; profesorji slovenskih in italijanskih srednjih šol, zastopnik Pod/.veze SHPZ, predstavniki mestnega ljudskega od. bora in KP. Tovariš Borisi je v italijanščini orisal zgodovino mestne knjižnice jn se na kraju zahvalil VUJA in ljudski oblasti za veliko razumevanje in pomoč, ki je omogočila, rla se ie knjižnica lepo urejena lahko znova odmrla. z.a njimi je v slovenščini govoril tovariš Vilhar, stvora ogromno zmede, bo glede na mnogo težja vprašanja na polah za ekonomski popis, zmešnjava še večja, Toda tu bo nastopila še druga težava. Pri ljudskem štetju je bilo zaposlenih 328 uradnikov, ki so vsi do. bro izdelali tečaj, ki je bil za to službo predviden. Med ostalimi 75 uradniki, ki delijo pole za ekonomsko štetje jn ki bodo imeli še mnogo težje delo. je pa mnogo takih, ki sp bili na prvih izpitih odklonjeni ter so jih morali čez nekaj časa ponavljati To se pravi, da so ljudsko štetje vodili boljši uradniki, medtem ko so dodeljeni ekonomskem popisu uradniki, ki so vsaj na izpitih dokazali manjše znanje. Bodo potem ti uradniki lahko dajali lastnikom tvrdk in podjetij pravilna navodila in nasvete? Siser ge lahko res lastniki obrnejo do industrijskega združenja ir združenja trgovcev za nasvete, vendar bi bila stvar v mnogočem lažja, če bi znali pri tem v zadostni meri pomagati tudi za to poklicani in odgovorni uradniki. Iz podatkov, ki smo jih prejeli na občinskem števnem in popisnem uradu, je pa razvidna še druga takšna nevšečnost. Na družinskih polah ne smejo biti namreč navedene družine pripadnikov anglo-ameriških vojaških enot. Morajo biti pa pri tem popisane vse gospodinjske pomočnice, ki so pri njih v službi in ki so tukajšnje državljanke. Takšno nepopolno izpolnjevanje družinskih pol je povzročilo prj prizadetih ogromno zmede, ki so jo šele uradniki lahko razčistili, jo, saj jih prj tem podpira najvišja oblast, zato nam je sedaj tudi še bolj jasno, zakaj je obiskala «11 Villaggio del Famciul-lo» sama Donna Pella, žena italijanskega ministra. Za načrtno poitalijančevanj« našega podeželja se poslužujejo šovinisti raznolikih sredstev m metod zidanja hiš v skoraj čisto slovenskih predmestjih, čeprav je v mestu samem še mnogo prostora, naseljevanja esulov v te hiše, zidanje ribiškega naselja pri Stivanu, gradnja barak za esule v Križu, kakor da bi bliže ne bilo, prostora, in končno še akcija za »Dečjo vas« seveda pod krinko človekoljubnosti s pomočjo duhovnika slovenskega izvora, ki se svojega porekla sramuje. Vse to nas sili k še večji budnosti in strnjenosti, da preprečimo vse nakane šovinistov, ki bj radi brisali naš narod s tega ozemlja. Veliko zanimanje v mestu in vaseh za letošnjo novoletno jelko Številni pripravljalni sestanki v openskem in dolinskem okraju Obnavljanje osebnih izkaznic Z 11. novembrom bo pričel urad za osebne izkaznice v Ul. Malcamton št. 3 izdajati nove osebne izkaznice vsem tistim, ki so jim stare že zapadle, to se pravi tistim, ki so imeli osebne izkaznice izdane novembra in decembra 1948. Vsakdo, ki želi imeti obnovljeno osebno izkaznico, bo moral poleg stare osebne izkaznice predložiti tudi tri svoje novejše fotografije. Omenjeni urad prav tako obvešča, da bodo morali avtorizirani fotografi brezplačno napraviti druge slike, če bi prve ne ustrezale predvidenim zahtevam urada za izdajanje osebnih izkaznic. Opozarjamo, da je urad za izdajanje osebnih izkaznic odprt dnevno od 8. do 13.30. Ob nedeljah in praznik urad ne bo deloval. Nova telefonska številka miljskega Rdečega križa Z današnjim dnem b0 milj-ski odsek Rdečega križa dobil novo telefonsko številko, in sicer 22-612 Veliko je zanimanje v mestu in tudi po vaseh za letošnjo novoletno jelko. Razveseljivo je dejstvo, da so se letos že pravočasno ustanovili okrajni in krajevni odbori, ki bodo skrbeli za to. da bo čim več naših malčkov deležnih dobrot dedka Mraza. Prvi pripravljalni se-stanki, ki so jih sklicali člani okrajnih odborov za novoletno jelko, so se v tem tednu že vršili. Takšni sestanki so bili na Opčinah, Preseku. Kontovelu, Velikem Repnu. Padričah, Gro-padi in v Bazovici. Na vseh teh sestankih so navzoči pokazali veliko zanimanje za letošnjo akcijo v korist novoletne jelke, kar daje upati, da bo ta tudi dobro uspela. Da bi bilo zbranega čim več denarja za nakup daril tržaškim otrokom, so člani odborov za novoleto jelko v mestu in na vaseh sklenili, da bodo organizirali razne zabavne večere, katerih čisti dobiček bo namenjen novoletni jelki. V Padričah so n.pr. že sklenili, da bodo organizirali zabavni večer; člani krajevnega odbora iz Bazovice so pa izjavili, da bodo naprosili dramsko skupino, da pripravi igro, s katero bi ta lahko nastopila v sami vasi, ali pa tudi kje drugje; čisti dobiček bi seveda bil prav tako namenjen novoletni jelki. Tudi prebivalci Velikega Repna niso hoteli zaostajati ter so izjavili, da bodo povabili enega izmed pevskih zborov na gostovanje. Enake pobude in načrte so predložili tudi člani krajevnih odborov drugih vasi. Kot pretekla leta, tako bodo tudi letos žene pričele s pripravljanjem igrač, ki jih bodo prejeli otroci ob priliki praznika novoletne -jelke. Zene so sklenile, da bodo z delom pohitele, da bi bilo tako obdarovanih tudi z igračami čim večje število otrpk Tržaškega ozemlja. Veliko zanimanje vsega demokratičnega prebivalstva za to človekoljubno akcijo jamči, da bodo vsi po svojih močeh prispevali, da tudi letos osrečijo čim večje število otrok našega ozemlja. * * * V četrtek 8. t. m. je bila, na pobudo okrajnega odbora QF seja odbora za novoletno jelko v Dolini, ki šteje 15 članov. Na sestanku so razpravljali o pomenu letošnje novoletne jelke ter poudaril važnost in pomen delovanja podpornega društva v Trstu ki je pripomoglo, da je bilo toliko naših otrok deležnih počitnic kot tudi obdaritve ob novoletni jelki. Poudarili so tudi, da mora letošnja akcija za novoletno jelko za j Ufi čim širše ljudske množice k sodelovanju. Razvila Se je živahna diskusija, v katero so posegli vsi navzoči s hvalevrednimi pripombami. kako čim bolje izvesti akcijo za nabiranje denarnih prispevkov. Sklenili so, da bedo v teku 10 dni postavili odbore za novoletno jelko, ki bodo delovali v posameznih vaseh. Drugi sklep je bil ta, da se sestavi načrt, kako organizirati sestanke, potom katerih bi bilo prebivalstvo obveščeno o poteku in pomenu letošnje novoletne jelke. Prav tako so sklenili, da bi se v prid novoletne jelke predvajali razni filmi ter da bi gostovalo obenem tudi lutkovno gledališče. Ker nameravajo pionirji pripraviti za novoletno jelko svoj nastop, so sklenili da bi pri tem sodelovala tudi pevski zbor in dramska družina, ki bosta že pričela z vajami. SL01/KHSK0 NMOUNO GLEDALIŠČ za Tržaško nzemljc Danes 11. novembra 1951 ob 20. uri gostovanje v KOPRU s Krleževo dramo ilemdajevi Zvišanje življenjskih stroškov v septembru Babica v zaporu Ze jn-ed dnevi smo prinesli vest o policijski hkciji, ki je odkrila v stanovanju babico, ki je pripravljala splav neki ženski. Včeraj je policija izdala poročilo iz katerega bomo povzeli najvažnejše. Policijski organi so sumili, da V stanovanju 41-letne babice Ane Zele iz Ul. Udine nekaj ni v redu. 8. t. m. so agenti okoli 16.20 prišli v stanovanje in videli babico, kako je skušala skriti v neko sobo 42-letno Marijo Maslo por. Millo doma iz Milj, katero so takoj ustavili. Med zasliševanjem je izjavila, da ji je babica na njeno prošnjo dala injekcijo, s katero je hotela doseči splav, ker Kot običajno objavljamo tudi ta mesec podatke o gibanju življenjskih stroškov. V statističnem zborniku tržaške Trgovske zbornice vidimo, da se je indeks življenjskih stroškov septembru zopet povečal za 0,19 odstotkov. To je tembolj presenetljivo, ker smo prejšnje tri mesece ugotovili, počasno sicer, vendar precej trajno padanje življenjskih stroškov. Maja je na primer porabila — po statističnih računih seveda — petčlanska družina še 39.459 lir, junija nekaj manj, to je 39.449, julija 38.750, avgusta 38.523 in septembra 38.844. Kljub temu da niso življenjski stroški še dosegli do sedaj najvišje povojne ravni meseca maja, je vendar ta ponovni porast precej značilen za sedanje obdobje. Zelo verjetno je, da je indeks v oktobru še močneje poskočil, saj je takrat skočila cena nekaterim najvažnejšim potrošnim, predmetom. Težko je sicer prerokovati bodoče gi-banje življenjskih stroškov, vendar je prav verjeten nada-ljen skok. V septembru sta se dvignili sledeči pogJavlji indeksa-«prehrana» za 0,44 odstotka in »ogrevanje in luč« za 1,10 odstotka; neizpremenjeni so ostali «stroški za stanovanje«; za oblačila so se stroški znižali za 0,51 odstotka. Prav tako so se znižali stroški potrebni za »razno«, in sicer za 0,58 odstotka. V septembru je v bistvu ostala zaposlenost enaka, kot je bila že v vrsti prejšnih mesecev. Pravzaprav se je znižala za 147 oseb oziroma za 0,16 odstotka. Značilno je. da se sučejo števil- je bila y četrtem mesecu nosečnosti. Cim je Prišel tudi_po-1 ke zaposlen oseb pJrece.j licijski zdravnik, je MiMovo tin >sa okoli flo ooo in ne j£že£ koj odposlal v bolnico ter med ■- J ’ pregledom prostorov odkri] v neki sobi polno zdravil in injekcij. Babico so aretirali in kasneje tudi dognali, da nima več pravice do izvrševanja svojega poklica, ki se mu je že 1949. leta odpovedala. Zeletovo je policija aretirala in izročila sodišču. Tudi Millovo, ki je isto noč splavila, so javili sodišču ter jp zastražili v bolnici, kjer bo morala še nekaj časa ostati. Bala papirja na nogo Okoli 11, ure zjutraj so z rešilnim avtom Rdečeča križa pripeljali v bolnico 44-letaega težaka Romana Bidolija iz Ul. del Rivo 4, ki je imel hudo poškodbo na gležnju desne noge io tudi zlomljeno piščal. Mož. ki bo ostal najmanj 30 dni na ortopedskem oddelku, je izjavil, da mu je v bližini hangarja št. 61 v novem pristanišču padla na nogo velika bala papirja. Padec dveh delavcev Zgodaj zjutraj sta dva delavca, in sicer 36-letni Karlo Vouk iz Ul. Mazzini in 30-Ietni Luig; Dall’0 stopila v notranjosti ladjedelnice na 5 metrov visok zidarski oder ter pričela popravljati zunanje stene stavbe. Nenadoma pa se je oder obrnil in oba delavca sta zletela na tla, kjer so jima očividci pri skočili na pomoč. Oba so takoj odposlal] v bolnico, kjer so ju sprejeli na I. kirurškem oddelku. Prvi se bo moral zaradi zloma reber ter ran na čelu in rokeh zdraviti 15 dn>, meltem ko bo drugi okreval v 10 dneh. zen manjših sezonskih sprememb, nikakih teženj po porastu. Število brezposelnih se je sta. tistično sicer zmanjšalo za 455 oseb. oziroma za 2,39 odstotka, Poskus samomora kor ni hotela v zavod Osemnajstletna Nevina Russo iz Ul. Aleardi si je včeraj hotela vzeti življenje in si je v tg namen prerezala z britvico žile na zapestju. Izjavila je, da je izbrala rajši smrt kot zavod, kamor bi morala po materini volji oditi Dekle so odpeljali v. bolnico, vendar so jo s prognozo 10 dni ponovno poslali domov. Z britvico sl je prerezal žile na rokah, nogah in vratu Ker je 48-letni uradnik Gio-yaiini Bir iz Ul. Rossetti 15 živčno bolan, je sklenil končati svoje življenje. Zgodaj se je odpravil na Opčine in od tam v gozdiček kjer je potegnil britvico in se ranil po rokah, nogah m končno tudi po vratu. Po končanem delu je sedeč čakal smrt, ki pa ni hotela priti. Naveličan čakanja bil je na mestu že ves dan in vso noč, se je, mož verjetno skesal. Vstal je in se odpravil d0 ceste, kjer je iskal pomoči. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so ga morali s prognozo 15 sprejeti na I. kirurškem delku, vendar poudarja publikacija Trgovsko zbornice, da Je to zmanjšanje nastalo zaradi revidiranja list. To je podoben pojav, kot smo ga imeli že prejšni mesec, ki je zaradi nerevidira-nja list (kar opravljajo vsakih 40 dni) zaznamoval močan dvig brezposelnosti. Zanimiv je odstotek brezposelnih. zračunan na osnovi celotnega števila aktivnega pre^ bivalstva. Kot aktivno prebivalstvo se smatra ono, ki je sposobno za delo in je znašalo v septembru 143.827 oseb. Od teh jih je bilo 18.567 brezposelnih, kar znese 12,9 odstotka. celotnega aktivnega prebivalstva. Ravnateljstvo šole za medicinske tehnike-rentgenske pomočnike v Ljubljani, obvešča vse sprejete dijake, da bo pričetek šole dne 15. novembra 1951. Dijaki naj se javijo ob 8. uri na Rentgen, skem zavodu (št. 3). Medicinske visoke šole - Klinične bolnice, Ljubljana. Izpiti t trgovinski mornarici 11. decembra t. 1. se bodo pričeli pri Pomorski direkciji izpiti za dosego imenovanj v trgovinski mornarici. Prošnje, sestavljene na kol-kovanem papirju 24 lir in o-premljene z vsemi predpisani, mi listinami, morajo kandidati predložili do 1. decembra t. 1. Pristaniški direktor: dr. Ktodic, i. r. Prosecan izginil z doma Okoli 17. ure 6. t. m. je 29-letni mizar Guido Regent doma s Proseka 201 izginil in se do se. daj še ni vrni) domov. Sorodniki 40 obvestili policijo in javili, da je imel na sebi temno obleko, belo srajco brez kravate in rjave Čevlje. 2 GORIŠKEGA Gledališče Verdi Dane; ob 17. uri nastopi igralska skupina CailindrpLar Volpi s Sardoujevo «Burzu)i Pontarcy». . V ponedeljek 12. t. ro. b°" sebna igralska skupina na* pila s komedijo «Johnny Be da« Helmerja Harrisa, aes Američan Harris Hanau. drugimi nastopi znana igralka Sorrel Carson. , V ponedeljek se začne P? gledališki blagajni delitev aD0 majev «A» in «dnevnin» operno sezono. Skupščina Zveze prosvetnih delavcev ERS Zveza prosvetnih čelavc^J Enotnih razrednih rindi, bo imela v nedeljo 18.11.1»=! oo 8.30 v Ul. Roma 15 redno ie-j*> skupščino s Bledečim dnevu redom: 1. otvoritev, ..ari* 2. čitanje zapisnika z* skupščine, 3. poročilo predsednika, 4. poročilo odbornikov, 5. diskusija k poročilom, _ 6. poročilo nadzornega ou"-ra z razrešnico odboru, 7. predlogi in sklepi, 8. razno, 9. volitve. .jiožiti Predloge je treba ]4, vodilnemu odboru do sreae t. m. do 18. ure. PROSVETNA DRUŠTVA dri' Tajništvo prosvetneg? štva »Ivan Cankar« vse odbornike, da bo v ktn, deljeto 12. t. m. ob 20.30 7^ odborova seja v običajnin i" štorih. ---------- Martinovanje Odhod na martinovanje <£ ki bo dane.; v Bazovici. I 18.30 z avtobusne postaje- ppl Smučarski tečaj ^ Tudi letos priredi mladinski.^, sek PDT smučarski tečaj rt« v renjskem. Podrobnosti kratkem objavljene. DAROVI IN PRI iSpEVKj Za Dijaško Matico so Pr jjr; vali: Muretič Albert 6ti Skrap Milko 627 lir, zbrani na krstnem gost)6; Mahoevih v Nabrežini, 8 ,va-N. B. daruje 500 lir šega dijaka«; O. in F- Tr-šeg* darujeta 1.500 lir za dijaka«. ----------- ROJSTVA, SMRTI IN P°B° Dne 10. novembra 1»« D r\0 v Trstu rodilo 8 otrok, 4. Posledice šovinistične vzgoje Vodilno vlogo, ki so jo italijanski fašisti in šovinisti v Gorici in Trstu prevzeli med in po zadnji svetovni vojni proti Jugoslaviji, isto vlogo so po šestih letih, odkar je vojna kon. čala. še vedno obdržali in prekosili vsa ostala mesta v Italiji. Ko -je pred časom odšla italijanska delegacija na mirovni kongres v Zagreb je v vrstah šovinističnih strank zašumelo in že naslednji dan so se v tisku pojavile izjave posameznih organizacij in strank, ki so kritizirale odhod delegacije v državo. ki tako ((neusmiljeno zatira uboge Italijane«. Včeraj 5mo lahko v listu «U.ltime Notizie« opazili na las podobno izjavo, s katero odločno odklanjajo, da bi italijanska delegacija odšla na kongres borcev posameznih držav, ki bo prihodnji teden v Beogradu. Pisci teh besed svojega mnenja niso utemeljili, vendar smo prepričani, da jih j« pri pisanju gnalo prav isto sovraštvo, do Jugoslavije kot pisce napadov na italijanske delegate, ki so šli na kongres za mir v Za-reb. Goriški šovinisti so s tem sovraštvom do Jugoslavije in vsega. kar je jugoslovansko prežeti do zadnjega vlakna mesa. In to prav gotovo ne toliko pp lastni krivdi, ampak po zaslugi oblasti, ki jih tako sistematično vzgajajo v sovraštvu do Slovencev in Jugoslavije. Koliko časa bodo s takim šovinističnim vzgajanjem še nadaljevale? Z roko v stroj Rešilni avto Zelenega križa je pripeljal v mestno bolnišnico 19-letnega Delphi Antona iz Ul. Pozzo 7, ki se je ponesrečil. Ko je Delpin luščil koruzo, mu je iz neprevidnosti zlezla roka stroj. Odpeljali so ga bolnico, kjer so zdravniki Po kratkem pregledu ugotovili, da si je gant zlomil kazalec desne roke. Dnevni red prihodnje seje pokrajinskega sveta Na prihodnji seji pokrajinskega sveta 17. t- m. v dvorani Trgovinske zbornice v Ul. Cri-15 dni i spi bodo pokrajinski svetoval-od ci proučili proračun pokrajin-I ske uprave za leto 1952, izvolili preglednike računov bivše pokrajinske deputacije; imenovali dva upravna svetovalca pri mestni hranilnici ter župana; imenovali preglednika računov pri turistični ustanovi, predstavnika pokrajine pri šolskem svetu, pokrajinskega predstavnika pri pokrajinskih volilnih komisijah, predstavnika pokrajine pri šolskem zdravniškem fimbula toriju Rdečega križa; rešili prošnjo Rdečega in Zelenega križa za prispevek za leto 1952, prošnjo za prispevek gori-škemu zboru «Seghizzi», prošnjo za shod v počastitev spomina Verdija, za državni spomenik padlim, prošnjo ločniške baletn« skupine za folklorno revijo «11 Tesaur«; nadalje prošnji za prispevek »Villaggio Alpini tre Venezie« za revnega dijakin konzorciju za zračne zveze treh Benečij za leto 1951. Samo še poldrugi mesec dela v ..Tržaških predilnicah” v Ronkih In Podgori Po zadnji vesteh, ki jih je dalo vodstvo podgorske predilnice, ima tovarna v zalogi surovega bombaža še samo za poldrugi mesec dela, Ce v tem času n« bodo dospele nove pošiljke bombaža iz Amerike, bosta predilnici v Podgori in Ronkah prenehali obratovati. Tako bo v naši pokrajini število brezposelnih narastlo za 3.050 delavcev in delavk. je 10 oseb, poroke pa so ^pik Cerkvene poroke: “r q;c- Mario Krvatti in šiv Aiusep” seppina Comar. brivec ^|jCe pe Padoan in gospodinja Nicolini, uradnik Cario j^n-in uradnica Ana ™.alnichari toni. korporal am. voh ^gs F. Jr. Hale in gospodinj3 Segulin, ,. M8' Umrli «0: 47-letni Caz pe-meti, 84-letna GiusepP1 jzaifl’ los. 65-letna Francesca . j4tni 64-letni Paolo Černe. ^en» Enrico Rigo, 74-letnaJ ap- Uršič vd. Argentin, 78-1® fonija Škerl vd. Peteim. lei0i ni Andrea Rarbianu ' ya-Giuseppe Rizzara, ’*a Ieisi star 5 dni. Izžrebane to;:ino FIRENZE PALERMO VENEZIA MILANO NAPOLI GENOVA BARI ROMA CAGLIARI loterijske Stef^J 11 42 69 bi 16 26 44 14 14 49 72 83 45 72 12 50 .40 12 39 9 i« 51 si ii 1 m sC 54 80 kave in sladkorja proste cone V soboto 10. t. m. so zašeli v Gorici in Sovodnjah z razdeljevanjem po 1 1/2 kg sladkorja na osebo na odrezek št. 7. Pp 194 lir na kg. Istočasn0 deli Jo tud j po 400 g surove ali ”29 g pražene kave na odrezek *J> 8. Razlika v ceni kave proste cone znaša 300 lir pri surovi in 400 lir kg pri praženi kavi. Prijave nemških mark Goriško županstvo sporoča vsem onim. ki imajo kredite ali pa nemške marke, ki jih nišo še vnovčili, da zapade 30. novembra zadnji rok za prijavo kreditov alj nemenjanega denarja glavnemu ravnateljstvu državnega zaklada V prijavi v treh izvodih je navesti datum nastanka kreditov. MALI GAt! ZAKONSKI PAR ^ niof.iosLi prazno in v slov na upravi lista. OPREMLJENO SOBO ctrifU' IIADNIK, po možnosu Naslov na upravi _______ PRODAM PI:INn Snovanj' merno za urad ah stan _______ Milano 11, Gržina. _—TTJltf PRODAM BFL 1,8 znamke «Fargas». upravi lista. ----TVČ* “— -""Tli * a ISCE SE PETNAJSTIMA ^ jnU-JENEC za pekarno rr.e 2 — Magdalena- ADEX -JzL£T-t dvodnevnM^ v Poreč Ted en e ICAH Hajka v italijanskih Ta smeh konjikov ni izr; pač pa le otroške nevednosti. JJjJ?*®, som, ki ga je Vašemu jubileju ?stičiw Se delovanja dra-** društva v našem le- SvanJ°‘inem domu z Vašim i° in žeH*’ Vam danes častita-l sod„i„ 0 še mnogo uspehov hltlj« dvanja v tem še tako kun,, asu Za naš napredek sDoir izobrazbo. ?^al dom*,1110 se tudi izreka: J) Va,v,‘ ^dar, domu na oltar« r . lamo vsi podpisa-Kum navedene zneske za Aloj rni dom-k* fehl Trampuš iooo, Ostrou-i 600 Ostrouška Mari- J n 100 ~jal Pavla 150, J. Fur-Son KrrUT' Miljevi« 100, Kra-’ Ostronlv 20°’ Zorzeto Roza t^lnovu a Jožc 1000 » Anei Mirko Skapiri 5000, Joif , r. °bec 500, Jagodic Ru- looo Udovič Anica 500 k v,'-er j -vav/viv. Avmea ouu 627 Ufevit 627. Pahor k?0, Gomh lr’ Robert Hlavaty bvii VlTii Anlca 1000, Jan-»? 200o u3 50°' ,{ijavec Jan- 6rf*ar Mihi«5 Jože 500, No- |J °S 627, N. N 627, fc «inorPvfT’,ZUpan Srečko h!!'c rij.1 v‘asta 700, Brus » °0, o- j, Mislej Francka Ffc j„ ' °blak Stanislav 2.000, £ SoTdat ‘Oobravec. Koza Sk if 627 J.a 10°' znidarčle l£?bar Ah- 9lbei J0S'P 627, V ^brianfč n°°' Pav]ica JosiP $ LDor“ 100°' Kerše- Iri tšueilr r? ’ Suman Srečko 5oo*ka 627 a*° 627. Cebohin MaU^ftlier’ ,Lavreneič Franc 46'1 100 n ?ak0 10°' Uerdol 50n r Ser’ ,Rebu!a Marijan 100,, 7 Rerrk'b00- zele Josip Jth anko ,n?ar'nko 1°°. Legi-t-fintlt * ' v'lbar Nada 627, ik*nc loo ,rko 627, Mikelič k,vtr Vi' Oevšček Leopold 200, Ari.Ia 200 j 340> Sudlik Va-So Ivan' k1lkeiič Jožef 100, Sd "Grui. ' Žiberna Marijan l(> 627 i'1"« Ana 627, Vrabec V,«»'lS?i* Bor‘s 80°- Do' 54 n Stanki' ,Kralj Anlca 50°-. 1227. Mljan Maks 25o ,a 500 r,'jan 10°' Vuga tta'L*Vr,nAx Lavrenčič Josip Pr?"5 627 ,4tt A- 250, Valenčič t> k Lupin,. Stanko 1000, 54 > 1254 Ja 50°’ dr. Škerlj '1lii-erja1 *’ p°dgornik Anton ^Zlr> 627 kV >00. terjal Be-Pnanc 600, l»k (,260, p°a 500, Lavrenčič 827 finn 68°- Mer- Jlli okrlj c,88- Runtič Janko i9' h ■ Rant« L ’ Ražem Da-*«0 b,rHlo mn r*ian 100, Pi- jAj j, j' J* priredi! i I*««, 6kraja . Ueater me-K?al. * e 21. oktobra SltUr11':' da, Bodal navedeni - 4"“». ct,rs: HOTI fija 200, Beccari Zora 200, Bec-cari Alojz 100, Benci Omero 150, Bole Friderik 100, Jurca Josipina 200, Cergolj Alojz 100, Černe Olga 100, Dekleva Karla 50, Dekleva Darinka 100, De-nittis Karmelina 100, Emilli Josip 100, Ferjančič Ferdinand 100, Ferluga Silvij 200, Gombač Ana 100, Ceh Marija 100. Kante Emilia 100, Guštin Viktor 100, Hlača Frančiška 100, Orne-ri Ema 100, Giraldi Danica 100, Štolfa Daniela 200, Leghissa Josip 100, Mahnič Pina 100, Ščuka Antonija 100, Stok Marija 200, Batič Zora 100, Leghissa Marija 100, Ukmar Leopold 300, Orsi Pavla 100, Ferjančič Marija 250. Piščanc Romana 200, Mariano Ana 50, Radich Arde-mia 150, Ravnik Avgust 100, Mlatsch Ana 100, Smuc Lucija 300, Tavčar Franc 500, Furlan Marija 100, Turk Karlo 50, Go-rini Karla 100, Zadel Anton 100, Žiberna Pieri 100, neimenovani 235. 2erjal Marija 100. Iz Ricmanj: Komar Mirko št 4, 300; Cej Rihard št. 111, 250; Pregare Božena 200; Kuret U. 1000; Čibej Josip št. 151, 500; Kuret Antonija št. 151, 200; Berdon Marija št. 120, 400; Žerjal Stanko št. 26, 100; Zuljan Cveta ši. 6, 50; Drganc Josipa št. 29, 50; Petaros Marija št. 59, 100; Berdon Marija št. 120, 100; Grdina Zofija št. 139, 100; Kuret Josipa št. 101, 50; Kjuder Karel št. 108, 50; Berdon Marija št. 102 , 50; Vatovec Marčela št. 99, 100; Kuret Urša št. 98, 100; Petaros Cilka št. 74, 50; Zuljan Vida št. 78, 100; Semenič Štefanija št. 67, 50; Tomažič Zofija št. 78, 50; Pregare Zofija št. 61, 50: Kuret Fabjan šfc 151, 100; Berdon Angela št. 42, 100; Klab-jan Stana št. 115, 100; Hrvatič Marija št. 7, 50; Zuljan Marija št. 123 , 50; Komar Marija St, 128, 150; Zuljan Stana št. 131, 50; Hrvatič Nina št. 58, 100; ostanek avtobusne vožnje na gledališko predstavo «Celjskl grofje« 1145. Iz Loga: Pregare Marija št. I, 50; Kuret Vida št. 11, 50; Kuret Antonija št. 19, 50; Fabrls Marija št. 13. 50; Zuljan Marija št. 48, 50; Žafran Andrej št. 27, 100; Pregare Andrej št. 25, 500; Hrvatič Josip št. 3, 200; Hrvatič Veronika 300. Skupno L 77.178 Prejšnji znesek » 5,312.023 Skupni znesek » 5,389.201 SE 1 MILIJON DINARJEV IZ SLOVENIJE Izvršilni odbor Mestnega odbora Osvobodilne fronte v Ljubljani je na svoji zadnji seji sklenil, da se od denarja, ki je bil zbran s prostovoljnim delom frontovcev v preteklih letih, prispeva, 1 milijon dinarjev v kbrist gradnje slovenskega Kulturnega doma v Trstu, i ^NERAl^ SOC1ALN* 'V. »i A MU Or«»» V s*nci palače Chaillpt prebira pariški delavec vesti o zasedanju OZN. Pogodbena povezava. Posredni odnos. Konča z delom 31.XII.1951. Konvencija je bila sprejeta toda še ne ratificirana. «Brigade v albanskih koncentracijskih tuberkuloznih» ...v katerih umirajo otroci, žene in možje zato, ker nasprotujejo laži in prevari kominformističnih tiranov Ko so na nUrnberškem procesu predvajali obtožencem do. kumentarni film o njihovih zlo. činih, so se glavni Hitlerjevi po. pomočniki zgražali nad zločini, za katere so sami izdajali pove. Ija V Albaniji se danes dogajajo p dobne stvari, toda nobenih znakov ni, da bi se glavni krivci zanje nad njimi zgražali ali vznemirjali. Težko je pravzaprav zvedeti vse, kar se dogaja v kominformističnih državah, kjer so uvedli kol vsakodnevno prakso NKVD-jevske metode strahovanja in mučenja vseh onih, ki na kakršen koli način izražajo svoje nezadovoljstvr ali pa svoj odpor do početij poblaznelih kominformističnih oblastnikov. Toda mnogo stvari Si lp utre poj izza strogo zastraženih meja v svobodni svet največ po beguncih, ki vedno pogosteje in še vedno v večjem številu zapuščajo te dežele hitlerjanskih metod. Po njihovem pripovedo. vanju izstopa Po svojem zločin, skem delovanju albanska ko-minformistična klika, katere strahote vsaj delno odkrivajo podatki iz nekaterih albanskih kazenskih taborišč. Dejstvo je, da v Albaniji množično ubijajo otroke. Ob tem dejstvu si človek skoraj nehote zastavlja vprašanje —: kontu naj le bodo otroci sovražni, ki in idejni nasprotniki? Kako je mogoče mimo gledati ubijanje otrok? In vendar je v Albaniji 18 zaporov in 12 znanih taborišč, kjer dan za dnem od naporov in lakote umirajo ti najbolj nedolžni člani človeške družbe. Ta taborišča so: Tepe-len, Beden! Malič. Berat. Vrma. Suti, Tropoja, Išul, — Porto Pa. lermo, Hruja Vili jas Skadar. Himara in Korča. V taborišču Tepelen; je trenutno 3600 internirancev, v ta- borišču Beden 2000 in tako naprej. Med vsemi izstopa tabori, šče Tepelen, ki je najstarejše in naj večje. Namanj 70 odstotkov internirancev v njem so že. ne in otroci. Komandant taborišča je polkovnik Džafar Pe-gači Razen tega da je polkovnik je tudi zlikovec in nasilnik Do sedaj si lahko zasledil ime tega južno-albanskega mesta (Tepelen) v zvezi z dejstvom, da se je v njem rodil Ali-paša Jaminski, Sedaj pa so se v Tirani potrudili, da bodo v bodoče enciklopedije označevale to mesto tudi ket kraj največjega in najstrašnejšega albanskega taborišča, v katerem je komandant Pegači mirno ubijal otroke in zlorabljal internirane žene. V tem taborišču spijo ljudje v dvonadstropnih lesenih ležiščih združeni po družinah, brez ločitve spolov. Barake so brez tal. Interniranci dobe 0d tabori, šča razen lesene postelje še me. sečno košček mila, dnevno za zajtrk čaj, za kosilo in večerjo pa toplo slano vodo in 650 gr kruha. To je vse. Niti govora ni o kakšni posteljnini, o pokrivalih, o obutvi, niti o slami še manj pa o dodatni hrani za' do jenčke in majhne, otroke. V taboriščih je praktično nemogoče vzdrževati snago, saj interni, rancj ne dobivajo zato niti me. tel. Razumljivo je, da je nesna, ga pogoj za razširitev najrazličnejših golazni, ki predstavlja jo za internirance poleg slabe ujna2fhUe in fizičnega dela četrto glavno nadlogo Naj. bolj razširjena bolezen v' tem taborišču je tuberkuloza, za ka tero mnogi umirajo, sorazmerno pa največ seveda otroci in odrash raozje; prvi zaradi neodpornosti, drugi Pa zaradi izčrpanosti od prisilnega dela. Taborišče nima nitj zdravnika. Ta prihaja le od časa do časa, največ enkrat na mesec in pregleda le one. ki so že takore-koč mrtvaki. Sam0 one, za katere je jasno, da ne bodo več premagali svoje bolezni, pošljejo v bolnico v Džinokastro. Skratka, v tem albanskem taborišču velja kot nekako pravilo: Ne hiti z boleznijo, saj se tudi zdravniku ne mudi. Samo v prvi polovici letošnjega leta ie v tem taborišču umrlo več kot 505 otrok. V tem taborišču delajo vsi, moški in žene. Delajo v vsakem letnem času, vsak dan in ob vsakem vremenu. Delajo seveda brezplačno, Saj vendar na smrt obsojenim niso potrebni niti denar, niti iluzije Interniranci iz tega taborišča delajo predvsem na progi pri Elbasanu in na progi v Valeni. Razen tega jih uporabljajo za sekanje drv na planini iznad taborišča samega, kak°r tudi za razna dela v taborišču Obstajajo tudi norme pri delu. Pri gozdnih delih n. pr. znaša norma 1 kub. m. izsekanih in zloženih drvi. Delo se prekinja ]e takrat, ko je norma izpolnjena. V Albaniji obstaja v pravem pomenu besede turšk; režim. Pri izvajanju nasilja so se oblastniki oprostili vsakih administrativnih ‘‘komplikacij« in tako n, pr. zapirajo ljudi kar brez sodnijskih odločb in tlačijo ljudi v taborišča brez vsakršne obsodbe. Kakor so bile stare turške trdnjave z debelimi zidovi in majhnim; okni vsa iz kamenja, prav taka je slika v drugem albanskem taborišču Išul na polotoku Porto Palermo. V polmraku njenih debelih in vlažnih zidov umirajo interniranci največ od bolezni. Saipo do decembra lanskega leta je našlo v objemih vlažnih zidov ' smrt nad 200 Albancev in nekaj tujcev, med katerimi s0 bi. li 4 Jugoslovani, 2 Italijana in 1 Grk. Pozneje so internirance iz tega taborišča preselili v Tepelen. Kaj je danes v tej stan turški trdnjavi ni znano, toda kljub temu je dejstvo, da v Al. baniji turški režim obstaja ne samo figurativno, temveč v najpopolnejšem smislu te besede. Ljudje, ki se na to spoznajo, pravijo, da lahko zgodovinske analogije zavedejo na zmotne zaključke. In vendar je treba vzporejati. Hitler je ustvaril množico koncentracijskih taborišč za komuniste, za napredno elemente in za ljudi sploh. Ta taborišča so bila namerno postavljena v klimatsko najbolj neugodne predele Nemčije. Saj je n. pr. znan roman o taboriščih v Pomeranskih močvirjih. V Albaniji sicer ni niti Sibirije, niti Pomeranije pač pa-obstaja močvirje Bedeni pri Ka-vaji. Človeku se takoj utrne misel o sličnosti: Bedeni - Po-meranija. Razlogov za to je mnogo. Glavni med njimi pa je dejstvo, da v Albaniji ne žele samo ubijati, temveč tudi do kraja uničiti človeka. V tabori, šču Bedeni n. pr. razsaja tuberkuloza. Taboriščno povelj, stvo je celo ustanovilo posebne ((brigade tuberkuloznih«, ki jih sestavlja Po 80 ljudi. In tudi te brigade — s takim imenom — prav tako prisilno dela. jo. One, ki se od izčrpanosti zgrudijo pri delu. pokopljejo kar na licu mesta. Prav v tem taborišču je to še posebno eno. stavno, saj prav tam v močvirjih te brigade kopljejo kanale. Da spada vse to v sestav premišljenega načrta, dokazuje izjava komandanta taborišča, ki je internirancem jasno povedal - da bi ne bili v dvomih - da so vsi v taboriščih zato, ker so so- vražniki režima in da morajo v taboriščih pustiti tud; svoje kosti. Temu primerno so urejeni tudi življenjski pogoji n. pr. v Porto Palermo, kjer delajo interniranci pod udarci korobačev 12 do 16 ur na cžan, brez vode, ki jo lahko kvečjemu pijejo iz kanalov samih v katere med drugim opravljajo tudi svoje potrebe. Toliko samo o treh taboriščih. Slika prav gotovo ni popolna, vendar zadostuje, da prikaže stvarnost današnje Alba. nije. In vendar šg to: pred dvemi leti nekako je birič Jak Marko u““ Po nalogu policije predsednika mladinske organizacije za občino Barbaluši, Zef Kolj Prenčija. Naslednjega dne je oficir policije iz Skadra Metus Bego pohvalil ubijalca na javni konferenci. Razlog za uboj le bil simpatija napram Jugoslaviji, Ubit je bil tako, po njihovem mnenju, sovražnik. Toda razen tega je bil uničen še en človek, ki odslej kot človek in moralni lik ne obstaja več. On je odslej samo še ubijalec, ki za svoj posei prejema pohvale. In za zaključek še en primer. Oblasti so ubile Sokola Bajrama. člana KPA zato, ker je na javnem zborovanju dejal, da je vsa gonja proti Jugoslaviji zla. gana. Tudi njegovega sina so ubili, )e da njegov; morilci niso bili ti. sedanji, pač pa okupatorji. Sin Sokola Bajrama je padel kot narodni heroj v osvobodilni borbi, toda ne za to, kar danes počenjajo v Albaniji. Ubijalci iz Tirane na to seveda niso mislili in ne mislijo. To. da albanski narod s; bo zapomnil te zločine. Ko bo delal zanje obtožnico, se bodo našle priče in maščevalci. Zgodovina ne oprošča... TA PA ZNA.;: Poljsko vprašanje je delalo ZDA in Angliji med vojno velike preglavice. Sovjetska zveza je zahtevala poljsko vzhodno ozemlje. Za koga naj Angleži držijo, ko sta SZ in Poljska zavez-nici. Po konferenci v Teheranu je Churchill iz Afrike pozval zunanjega ministra Edena, naj uredi s poljsko vlado v Londonu vprašanje poljskih meja. Edenu je naročil: «Povejte Poljakom, da bodo napravili Evropi veliko uslugo, če bodo prevzeli nemško ozemlje do Odre in ga trdno držali. S tem bodo položili temelje prijateljski politiki do Sovjetske zveze in tesnejši sku-pnosti do Češkoslovaške. Tako bo vstal poljski narod v še večjem sijaju, kot je bil kdaj koli« Tako je govoril Churchill l. 1943; Vel. Britanija in ZDA neradi priznavajo poljske meje na Odri. Radovedni smo za Churchillovo stališče v bodočnosti. DVOJE MNENJ... Ob opisu Beneša, nekdanjega predsednika češkoslovaške republike, pravi Churchill med arugim tole: «Beneš je bil mojster pri upravljanju države in kot diplomat. Toda napaka, ki jo je napravil in ki je toliko stala njega in njegovo domovino, je bila ta. da se v pomembnem trenutku ni znal preriniti do velikih odločitev, Bil je preveč izkušen diplomat, preveč zvit politik oportunizma, da bi spoznal pravi trenutek in slavil vse na eno kocko, na zmago ali smrt. Ce bi bil v dneh Monakovega pustil govoriti svoje topove, tedaj bi se bila začela vojna pod mnogo bolj neugodnimi pogoji za Hitlerja, ki je potreboval tedaj še mnogo mesecev, da skuje svoje orožje in svojo vojsko.» Kdc, se ne spominja, da je bil ravno Chamberlain, ki je v imenu Vel. Britanije in Daiadier, le i je v imenu Francije pritisnil na Češkoslovaško in. s tem na Beneša, naj vendar ugodi vsem zahtevam Hitlerja in reši Evropo ter svet grozotne vojne... NEMŠKI UCENEC... V neki berlinski šoli je učitelj pripovedoval učencem razne zgodbe od cesarja Nerona. Učitelj je pozval otroke, da morajo Paz-no slediti njegovim besedam, nakar je govoril otrokom še z večjo vnemo. Začel je takole: «Danes vam bom govoril o nekem zelo okrutnem človeku. Morda že veste, koga mislim... Poslušajte, opisal vam ga bom točneje: vladal je narodu, ki ga je spravil v veliko nesrečo, v svojih grozovitostih ni pdznal nobenih meja, zlasti pa je preganjal kristjane...» V tem se je že dvignil učenček v prvi klopi in ves togoten zavpil: «Gospod učitelj, če boste povedali sedaj tudi ime tega moža. bom skrbel, da boste prišli v koncentracijsko taboriščeh ga generalnega štaba. Kakor 1. 1918 ob Piavi, ko se je že nekaj tednov pred 4. novembrom razšla tedanja avstrijska vojska in so nenemšiki narodi Avstrije že do 28. cktobra 1918 razglasil; neodvisne države, je Italija tud; sedaj, ko ni imela pred se. boj nobene jugoslovanske vojske, ustvarila mit*ali bajk0 o njen; veliki zmagi na Balkanu! Na že navedenem mestu clnev. nika z dne 16. marca je Caval. lero zapisal, da je dejal svojim generalom; ((Italijo smo re. sili razpada in sedaj jo iešu-jemo sramote. Te dni smo napadli kraj Tepelen i im držali sme dobro, toda s 5000 žrtvami; vendar nismo predrli fronte.« Ni čudno, če ob teh žrtvah me. laphclično pripominja: »Vojaki se dvigajo proti sovražnikovim postojankam, tak0 podobnim *«-stim, ki smo jih zavzeli na Krasu v vojn; 1915—1918.» In že 5. maja 1941, je Cavallero sprejel v Rimu tuje novinarje, ki jim jt. med' drugim dejal; «Saj ste videli na terenu slc.uove borbe. Videli ste torej sledove blata in gotovo sq vam povedali, da naši najhujši sovražni, ki niso b>H Grki, ampak blato... Kdor je bil v vojni na Krasu’ in jaz Sem bil tam, je poved da so težkoče v Albaniji daleč prekašale one iz velike vojne. Sicer pa dokazujejo to naše izgube.« Se isti dan je Amel šef italijanskega generalnega štaba pr. ve skrbi z zasedenimi deželami’ Glede na sorodstvene zveze ita. lijansk,, kraljice z nekdanjo črnogorsko dinastijo so Italijani 'rni gori mislili, da bodo kot doma. Albanija, Črna goja, Hrvafska in po poroki i tali jan ske princeze s kraljem Borisom tudi Bolgarija so bile za Italijo swno oporišča za prodiranje na Balkan. Tako je 24. a.prila ca-vailero zapisal; «Govoril sem z zunanjim ministrom Cianom glede ureditve Cime gore ki lo hočemo spremeniti v Visoki komisariat. Cia no bo še danes govoril z Dučejem.« Kmalu --a tem je Cavallero nekdanjemu italijanskemu konzulu v Val oni namignil, d'a bo imela Italija po novi drzavne-pravni ureditvi Cine gore Hrvatske polet' aL banskih tudi črnogorske in hr vatske senatorje. Ni še minil maj, ko Cavallero na strani 105 peve, da predvideva Mussolini vojno med Sovjetsko zvezo in Nemčijo in da je treba za predele med Ljubljano in Zagrebom pripraviti eno oklopno m eno motorizirano divizijo, vrh tega pa še en0 divizijo grenadirjev. Italijanske zasedbene oblasti >;o očitno občutile prve akcij* Osvobodilne fronte in partizanov. loda tudi v Cini gori se niso nadejali, ca bo že 14 jUIiia 1941 busml prvi ogenj. Cavallero je ves preplašen telefonično vprašal gen. Birolija v Tirani o nj'egovih vtisih glede incidentov v Crni gori: «Kake vrste ljudje so vendar ti uporniki? Ali jih je dosti? Mislim na to, da bi poslal tja iz Hrvatske eno hitro divizijo (divisione cele-re).» Drugi dan je zopet telefoniral Biroliju: «Pošlji t; v Crno goro eno divizijo, toda ne divizije ((Julija«. Pošlji vso ((Taro«. Treba je ukreniti vse, da takoj likvidiramo položaj Ce je potrebno, vzemi č», se je pbsmehn.il. «stirno to, da. s0 jo os'.rigli.» «Nu, da», sem odgovoril, ((drugega res ne vem. Mislil sem, da je to zadosti.» Modest je spet segel po skodelici in srknil kave. Jaz sem bil v zadregi, kaj naj mu še rečem. Ze od. nekdaj se ko hudič križa bojim mučnih razgovorov Nato sem opazil, kako (Nadaljevanje na 7. strani) Šestinštirideset-ga leta sem trikrat zaporedcma srečal Mo-desta vinjenega. Prvič je kolovratil po cesti sam, drugič sta ga držala dva pr jatelji, tretjič ga je dobita vojaška patro-la. Modest. nekdanji sošolec, aktivist, borec, ojiar, odlikovan s petimi medaljami in zvezdami! Fanta nekaj tare, sem si mislil, ali pa se je popolnoma za-puf til. Kdo ve? Zasmilil se mi je in hotel sem ga poiskati. Trudit sem se nekaj dni s telefonom, a spričo vojaške konspiracije nisem uspel. Skoraj sem že pozabil nanj, ko sem ga spet srečal. To je bilo že sedeminštiridesetega leta, šlo je proti pomladi. Hudo sem se začudil, ker je šel z Marjanco. Res je, Marjanca je lepa ženska, lepa ko zrela breskev, toda,. Modest me je prav gotovo spoznat, ker je še tisti trenutek krenil z deklico čez cesto. Stiskala se je k njemu, zato je morala čutiti ta nenadni obrat. Obrnila je glavico in me pogledala. Na srečo me ne pozna, kakor jo poznam jaz, četudi le na videz, že dolgo vrsto let. Lepa ženska je, pri moji ve-ri. prelepa. Temne in bleščeče kostanjeve lase ima spuščene vse do ramen, cimetno polt. žareče omamne oči, da Se kmalu ne spomniš, kakšne barve so, vitko, polno telo. Skratka, samo eno podobno žensko poznam in nič več. Toda,, Ni mi šlo v glavo Nekaj dni pozneje sva po naključju trčila z Modestom v gledališču. Bil je sam in sva se spomnila na to in ono iz mladih let. Ko sva se razgovorila, sem mu za-Upljivo rekel: (iCuj, zadnjič sem te videl z lepo deklico...» Rahlo je zardel in zapičil oči vame. ((Modest. morebiti ne veš za njeno preteklost? Ce se ne motim. ji pravijo .ostrižena’ Marjanca?» Obraz mu je zalila kri in stisnil je prste v pest. Mislil sem, da me bf> vpričo ljudi udaril. Nič čudnega bi ne bilo. Ze od nekdaj je vroče krvi. Pa me ni. Samo zasikal je: ((Vem!« Obrnil se je na petah in odšel. Kaj neki ga je pičilo, sem premišljeval. Najgrša ženska ti znori najbolj pametnega človeka, da izgubi tudi zadnjo trohico zdrave pameti. Kaj šele. če je lepa! Izrabil sem to priložnost, da sem psoval ženske vsevprek. Dostikrat delam tako. Takega narede človeka bridke izkušnje. Vso svojo mržnjo ponavadi izlijem v takšna modrovanja, ki me popadajb kdaj pa kdaj kakor revmatizem. Kdor pa ženski zaupa', zaupa sleparju in tatu! sem si še mesec dni potem ponavljal besede modrega Hezloda in ga vedno znova občudoval. Zal v tem primeru tudi tisočletne izkušnje odpovedo. * # * Spet sem -koraj popolnoma pozabil na Modesta in na njegovo ljubico. Neki večer, mislim, da so bili zadnji majski dnevi oseminštiridesetega leta, se mi kakor strela z jasnega postavi Mcdest v sobo. Se razume, da sem ga bil vesel. starega prijatelja. S takšnim človekom še lahko kaj pokramljaš o preteklih in prihodnjih dneh. Današnji ljudje so tako neznansko zaposleni, da ne utegnejo. Posadil sem ga v naslanjač, naročil svoji teti, da nama je skuhala kave. zapalila sva si cigarete in se smehljaje gledala. «Se čudiš. kaj?» me je vprašal. Se vedno je bil tak kot včasih. Lep, mbžat fant. saj je imel takrat komaj kakih petindvajset let, močan in visok, z gosto grivo in z velikimi temnimi očmi. «Cudim se». sem mu priznal im se spomnil vseh najinih srečanj po vojni, tčudim se, kateri hudič te je prinesel?» IZ PISMA F. M. DOSTOJEVSKEGA BRATU: ■ Z razstave fotografske umetnosti parnega p'mm Limdmtti Med splošnimi estetskimi problemi naletimo pogosto na razpravljanje o tem, ali lahko prištevamo fotografijo med panoge prave umetnosti. Ko obiščemo kako razstavo, se nam nehote vzbudi misel, da je marsikateri sliki, čeprav je le mehanični produkt tehnike, pripomoglo do estetskih vrednot avtorjevo sodelovanje, ki sloni na umetniškem občutju. Tako nas je tudi prijetno presenetila prva povojna mednarodna fotografska umetniška razstava v modernih lepo in okusno opremljenih prostorih novega dela zagrebškega velesejma. Ni slučaj, da je ta razstava prav v Jugoslaviji, saj so Jugoslovani bili vedno mojstri fotografske umetnosti in tudi to pat so dosegli velik uspeh. Vabilu Fotokluba iz Zagreba se je odzvalo 28 držav s 178 avtorji, ki so po težkem delu žirije razstavili 347 izbranih del. Na razstavi prevladuje pokrajina, manj je portretov in tihožitij. Prvo nagrado si je zaslužil F. S. Dam (Hong-Kong), ki razstavlja samo pokrajine; to dokazuje, da si ljudje danes žele konkretnih, realnih in ne abstraktnih stvari. Skupno je bilo dodeljenih 21 nagrad, od teh so jih šest dobili Jugoslovani. V ocenjevanju kolekcij je dosegel prvo mesto Hong-Kong, drugo ABAF Brazilija, tretje mesto pa F otoamaterski klub Ljubljana, kateremu sledita Indija in SHL Muenchen. M. M. H. K HAN (INDIJA) - Sare l1 at ter n J OB 70-LE1NICI NJEGO ICASSO ..............;:<2V w>.' GIEKM€A Kubizem ima svoj izvor v Parizu, v 1: 1908, ko je slikar Matisse v »društvu neodvisnih« kot kubizem, negativno označil neko sliko Georga Rraqua, nakar je ta kritika postala program. Ta slikarska smer je ostala omejena na Francijo in slikarstvo: kmalu' Za tem se je razvil futurizem, ka ga je navdihnil kubizem'' in mu pomagal, da jie zajel vse vrste umetnosti in. se razširil po vsej Evropi. Ne moremo pa reči, da bi se bil kubizem docela izčrpal, kajti mnoge slikarske smeri med leti 1920 in 1940 kažejo večjo zrvezo s kubizmom kot s futurizmom. Osnovni značaj kubizma je poseben »geometričen izraz«, ki navaja slikarja, da upodablja v geometričnih likih, bodlisi krivih ali ravnih. V primetu z impresionizmom poudarja kubizem predvsem prostor in ne barvo. Glavni predstavniki kubizma so bidf Pablo Picasso, Andre Deram, njega teoretik pa je 'bil Guililaume Apolli-naire (1880—1918), ki je označil kubizem kot »umetnost Zamisli«, hoteč s tem poudariti, da gre pr j tem gibanju za to, da ustvarja u-metni-k z intelektualno analizo raznih motivov. Ta analiza je postala tako važna, da so razni geometrični liki neke kompozicije Apollinairu pomenili toliko kot glasbene note skladatelju, da z njimi oblikuje idejo docela abstraktnega slikarstva, čisto harmonijo prostorov. To je pomenilo novo zvrst posebne umetnosti, različne od dotedanjega običajnega slikarstva. Picasso Je že preidi So leti najbolj a ® ® V • tipični predstavnik moderne slikarske umetnosti Če ne bom m bom umrl Veliki ruski pisatelj, mojster psihološkega romana, se je rodil 11. novembra 1821 v Moskvi, umrl prav tam 9. februarja 1881. Kot sin zdravnika v moskovski bolnišnici za uboge je že zelo zgodaj spoznal nižine življenja ter bedo in trpljenje «ponižanih in razžaljenih«. Po vojaški inženirski šoli je bil nekaj časa uradnik v vojnem ministrstvu, a se je službi odpovedal in se posvetil literaturi. V teh letih se je seznanil z idejami socia lizma se udeleževal sestankov v tajnem krožku Petra-ševskega, zaradi česar so ga leta 1848. z mnogimi tovariši aretirali, obsodili na smrt, a zadnji hip pomilostili in odgnali na prisilno delo v Sibirijo, od koder se je vrni‘1 v domovino šele čez deset let. Prva njegova leposlovna dela, med njimi roman »Dedni ljudje«, so nastala že pred aretacijo, evropsko pozornost pa je vzbudil šele z »Zapiski iz mrtvega doma«, pretresljivim opisom trpljenja kaznjencev v sibirski kater-gi. izmed ostalih umotvorov so najbolj znani romani: »Ponižani in razžaljeni«, «Zločin in kazen«, «Idiot» in «Bratje Karamazovi«. Svojevrstna u-metnina je «Legenda o Velikem inkvizitorju« v peti knjigi »Bratov Karamazov«; to je ostra, mogočna obsodba za-padnoevropskega katolicizma in verske izprijenosti, napisa- na z mojstrsko dovršenostjo. Dostojevski je polnokrven realist, opisovalec ljudi iz velemestnega dha, slikar tragičnih usodi, razbolelih od neutešljive sle po razrešitvi velikih etičnih vprašanj življenja, zlasti pa globok *n prodoren raizčlenjevalec človeške duše, kakršnih ne pozna svetovna literatura. Res so mnoge njegove osebe duševno obremenjene, bolne, toda vse razodevajo naravnost vročično težnjo po spoznanju temeljnih gibal sveta in družbe. * * * Iz pisma, ki ga je F. Dostojevski pisal svojemu bratu pred izgnanstvom v Sibirijo. Peterburg, v ječi trdnjave sv. Petra in Pavla 22. 12. 1849 ... Pravkar so mi povedali, dragi brat, da odidemo še da nes ali jutri na pot. Želel sem te videti, toda mojo prošnjo so odklonili; samo pišem ti lahko to pismo, na katero mi hitro odgovori. Bojim se, da si zvedel na kak način o naši obsodbi (na smrt). K0 so nas peljali na trg Sem.jenov, sem videl skozi okno veliko množico; morda je vest prišla prav do tebe in ti si trpel zame Sedaj se boš oddahnil. Brat! Jaz nisem izgubil poguma in nisem postal malo dušen. Povsod je življenje, življenje je v nas samih in ne iz- ven nas. Okrog mene bodo človeška bitja, toda bitj človek med ljudmi in vedno ostati človek In ne izgubiti poguma ob nobeni nesreči — v tem je življenje, to je človekova naloga. Tega sem se zavedel. Ta misel ml je prešla v meso in kri. Da! Rps! Ta glava, ki je ustvarjala, ki je živela vzvišeno življenje umetnika, ki je imela zavest in ki se je privadila najvišjim zahtevam duha, to glavo so že odsekali z mojih ramen. Ostal je spomin in podobe, ki sem jih ustvaril, a še ne uresničil in te me skelijo zares kakor rana! Toda, v meni je ostalo srce in tisto meso in krt, ki tudi lahkc ljubi im trpi in objokuje in se spominja, saj to je vendar tudi vedno življenje. Ze vidim sonce! In tako zbogom brat! Ne žaluj zaradi mehe! ... Mar res ne bom več vzel peresa v roke? Upam, da po štirih letih. In poslal ti bom vse, kar bom napisal, če boni kaj napisal. Moj Bog!, Koliko podob, ki jih bom doživel in obudil, se bo izgubilo, bo ugasnilo v meji glavi ali se razpršilo kakor strup v krvi! Da, če ne bom mogel pisati, bom umrl. Rajši IS let zapora, toda s peresom v roki! ... ... Ce me te kdo ohranil v • • • slabem spominu, če som se kdaj s kom sprl, če sem V kom vzbudil neprijeten vtis, recj jim, naj pozabijo, če jih slučajno srečaš. V moji duši ni ne jeze, ne zlobe, tako rad bi ljubil m objel katerega izmed tistih v tem trenutku. To me tolaži, to sem občutil danes, ko sem se poslavljal od svojih dragih pired smrtjo. V tisti minuti se mi je zdelo, da te vest 0 usmrtitvi lahko ubije. Toda sedaj bodi miren, v bodoče bom živel z mislijo, da te bom nekega dne objel, Samo na to mislim. * * * ... Ko se oziram nazaj in mislim, koliko časa sem- P° nepotrebnem zapravil, koliko ga izgubil v Zablodah, zmotah nepomembnostih in v nezmožnosti živeti, kolikokrat sem grešil proti svojemu srcu in duhu, — mi krvavi srce. Življenje je dar, življenje je sreča. Vsaka minuta bi bila lahko stolet je sreče, c e bi mladina to vedela! Sedaj, ko spreminjam življenje, se znova rodim. Brat! Prisegam ti, da ne bom izgubil poguma in ohranil čisto srce in duha. Zaživel bom bolje. To je vse moje upanje, vsa moja tolažba ... Tvoj F. Dostojevski presenetil svet s svojimi slikami, ob katerih so se ljudje začeli spraševati, ah ima te vrste slikarstvo kaj skupnega. z umetnostjo. Polagoma je raslo število ljudi, ki so Picassa odklanjali, toda še bolj. je naraščalo število njegovih občudovalcev. Na mnoge učinkuje Picasso, ne da bi vedeli, zakaj; nekateri vidijo v njegovih delih skrivnostnost, dfugj zagonetnost, nekateri pa menijo, da tiči vzroj- njegovega uspeha v neizčrpnosti, ki je značilna za vso pristno umetnost. Seveda bo v vseh nasprotujočih si vprašanjih glede Picassa odločila bodočnost. Vendlar Pa j« že to važno, da je od prvega Picassovega nastopa. preteklo več desetletij, da so medtem nastajala, se razvijala in se spreminjala različna umetniška naziranja in db je db vsem tem Picasso močno vplival na sodobnike. Njegove pobude občutimo v slikarstvu, kiparstvu, dekorativni umetnosti, umetni obrti in celo v filmu. Vse Picassovo delo je tako polno nasprotij, presenečenj, dg, marsikomu omaja zaupanje vanj. Njegova umetnost nastopa s tako silovitostjo, da te pritegne, še preden utegneš spoznati posamezne elemente njegovega upodabljanja, V. tem silnem navalu ’n' uporu vidijo nekateri nespametno načelo našega stoletja, ki je zavrglo klasično umerjenost in še povečalo moralna nasprotja in strasti človeka.. Picasso zavrača zakone in sisteme, uveljavlja svojo svobodo, si lasti pravico, dia bo jutrišnjega dne drugačen kot je bil včeraj, tako drugačen, da se zdi, da je na nasprotnem polu; pri tem P® Prehiteva vrste svojih posnemal, cev. Prožnost njegovega duha, njegova čudovita ^osobnost, diq zgraibi tajne odnose med stvarmi, ter vse pojave umetnosti vseh časov, spravljajo v zadrego komentatorje, vajene logičnih razvojev in tipičnih skladhosti. Picasso se ne kloni nobeni teoriji, ni mu mar za nasprotja in priznava zgolj vitalno vrednost fantazije. V njegovi Umetnosti tudi ne manjka ironije in parodije. Mnogi se vprašujejo, če Picasso predstavlja umirajočo civilizacijo ali začetek nove dobe v umetnosti. Danes imajo slike kubistične dolbe že videz klasične stabilnosti. Ce analiziramo nekaj Picassovih dlel, vidimo, d® je geometrični videz precej logičen v sliki ((Zena z mandolino« iz 1. 1910. Nadalje se uveljavlja kubizem bolje v kompozicijah tihožitij iz leta 1911 in 1912. Razvoj kubističnih obdobij je prišel do določene oblike po mnogih prehodih v znanih delih kakor ((Pes in petelin« (1921) ter ((Trije muzikanti« (1921). Iz teh d«! vzklijejo že nekaj let kasneje poskusi surreali-stov in predstavnikov abstraktne umetnosti ter magičnega ekspresionizma. Nemogoče je Picassovo delo razlagati po ločenih obdobjih, ker je Picasso istočasno ustvarjal slike, v katerih se prepletajo najrazličnejše smeri Tako je iz lesorezov in bakrorezov Ovidijevih «Metamorfoz» takoj prešel k načr-za spomenike. Prav tako no kaže nobene zveze s prejšnjimi ustvarjanji njegova ((Guemica«, ki predstavlja važen mejnik v zgodovini moderne umetnosti. «Guernica» predstavlja eho listih del, v katero položi neki umetnik največ, kar zmore. Na fotografskih posnetkih te slike je bilo napisano, da je Picasso hotel prikazati razpad sveta kot posledico vojnih grozot «Guernica» je protest in Uporen krik, hkrati pa izraz človeške solidarnosti s trpečim človeštvom. Čeprav je Picasso verjetno želel, da bi ljudlje posebno to delo razumeli, ni odstopil odi svojih značilnih oblik vsebini na ljubo. «Guernici» sledi ((Nočni rib- KNJIGA ANU1 ,B1 SK0ŠA ZMAJIH SLOVENSTVO SKRAJNEGA VZHODNEGA ROBA 11 ALIJE IN KI RAZGLAŠA' PREDELE SLOVENSKE ZEMLJE ZA ITALIJANSKEs Pred kratkim je izšla monografija o Furlaniji (II Friuli, luoghi e cose notevoli). Trgovska, industrijska in poljedelska zbornica v Vidmu, ki je knjigo založila, je imela prvotno namen, objaviti samo razprave o videmski pokrajini, kasneje pa je dodala še podatke o Gorici. V splošnem delu navaja avtor Gianfranco d’Aronco meje Furlanije in ko jih določa na vzhod, ni strani, nam očita, da smo si na pariški mirovni konferenci 1. 1946 skušali prilastiti »nekatere doline« ter da so v okviru vzhodnih meja v «velikem furlanskem morju nekateri otoki, manjšine ali bolje etnične individualnosti«. Pri tem navaja Beneško Slovenijo, o kateri pravi, da bi bilo nesmiselno usmeriti to pokrajino proti vzhodu v Jugoslavijo, kot da ti kraji niso bili že od nekdaj gospodarsko povezani tudi s Soško dolino. Avtor nadaljuje, da je navadna legenda, da bi bili Rezijani ruskega porekla, ampak da so pravi Slovenci, medtem ko se je glede prebivalcev v Kanalski dolini povzpel do nenavadne trditve, da so »nemške kulture na slovenski narodnostni osnovi«. V zvezi s tem priznava, da sega italijanska meja pri Ovčji vasi čez razvodno črto. V resnici je dosegla Italija po prvi svetovni vojni v tem kotu mejo, ki zajeda slovensko telo in sega tja do Belopeških jezer. Kot »pravo manjšino« označuje končno goriške Slovence, o katerih pripominja, da imajo v sebi vitalnost, da pa zaradi politične razdvojenosti, ne tvorijo posebnega bremena. V zgodovinskem delu člankar priznava, da so prišli v Furlanijo kmalu za Langobardi tudi Obri in Slovenci in omenja oglejski patriarhat (1076 do 1420) kot silo, ki je združila vso Furlanijo, seveda pod oblastjo nemškega cesarstva, v pravo državo, dokler ni padla vsa pokrajina 1. 1797 pod Beneško republiko. Benetke so dale Furlanom bolj formalne kot bistvene svoboščine, v Vidmu je imela «Patria del Friuli« sicer svoj lastni parlament, vendar sp po navedbah člankarja obremenjevale kmete in hribovske bajtarje z nezmogljivimi dajatvami. Glede furlanščine navaja D’A-ronco definicijo neznanega avtorja iz 14. stoletja: «Forum Ju-lii est Provincia per se dinstig-ta ab alfis provinciis prenomi-natiš, qaia hec latinam linguam habet nec sclavicam nee theo-tonicam, sed ydioma proprium babet, nuili italico ydiomati consimile: plus tamen participat de lingua latina, quam de qua-cumque alia sibi pripinqua». Jezikoslovec Ascoli iz Gorice je 1. 1873 v svoji knjigi «Saggi la-dini« dokazoval, da spada furlanski jezik v skupino ladinskih narečij, ki so ga govorili nekoč kot samostojen jezik, kot je bila samostojna italijanščina, fran. coščina in ostali romanski jeziki. V furlanščini so govorili tudi ljudski zastopniki v videmskem parlamentu. Zlasti imajo Furlani mnogo narodnega literarnega blaga, bogata in samonikla je tudi furlanska folklora. Po tej uvodni besedi prehaja- jo v prvem delu knjige razni člankarji na opis znamenitejših furlanskih krajev, na kar sledijo razprave o zgodovini in umetnosti v Ogleju, Čedadu, Vidmu, Gorici, Pordenonu, Huminu (Ge. mona) in Venzonu, dalje o muzejih in galerijah,’ o važnejših bibliotekah, cerkvah, palačah, gradovih, turizmu, folklori in odstavek o svetiščih, zgrajenih v počastitev padlih vojakov iz prve svetovne vojne; naše etnografe opozarjam na poseben članek o karnskem muzeju ljudske umetnosti (Museo carnico di ar-te paesana). V treh sestavkih obravnava Giovanni Brusih najvažnejše zgodovinske elemente tega mesta in poleg opisa izkopanih spomenikov je tudi zanimiv članek o trgovini in industriji nekdanjega Ogleja. Vprav za Slovence je važno, da poznamo usodo Ogleja, ki je kasneje s svojim patriarhatom vladal čez velike predele naše domovine. Kot Tržačani se moramo zavedati, da so njegovo trgovsko funkcijo Ogleja podedovale sprva Benetke in za temi Trst. Pri vsej slavi Ogleja kot »latinske kolonije« držijo vseeno besede Ernesta Sestana iz knjige «Venezia Giulia, lineamenti di storia etnica e culturale«, kjer pravi; »Resnično v znamenju Ogleja, tega drugega Rima, je odmevala zgodovina po naših krajih skozi 16 stoletij, toda vsakogar preseneti, da ta Oglej, ki Slovenski knjižni zavod je pravkar dal na knjižni trg novo izdajo JURČIČEVEGA DESETEGA BRATA Z GASPARIJEVIMI ILUSTRACIJAMI Enako knjigo je založba izdala že pred dobrimi štirimi leti, vendar je bita tedaj knjiga prav kmalu razprodana.Da ustreže velikemu povpraševanju, je -založba sedaj oskrbela ponatis knjige, s čimer bo gotovo ustreženo vsem ljubiteljem take knjige. Ta ilustrirana izdaja je namenjena vsem tistim, ki si intelektualno predstavo radi dopolnijo tudi s slikami, pa tudi onim, ki ilustrirano in razen tega še posebno lepo opremljeno izdajo radi postavijo na polico lepih knjig. O Jurčičevem romanu Deseti brat, bi bilo odveč govoriti, saj ga vsi dobro poznamo in saj ta prvi slovenski roman še danes predstavlja priljubljeno branje širokim ljudskim množicam. Posebno vrednost dajejo knjigi ilustracije M. Gasparija, ki lepo ponazarjajo poglavitne osebe in dogajanja. ITI (.1/7 tom TRIJE MUZIKANTJE ji lou», nov dogodek! v umetnikovem ustvarjanju. Ta slika je Jrot pisan mozaik, v katerem 90 realistični elementi svet prividov in pošasti. Picasso predstavlja svojstveno zvezo vizionarja -n konstruktorja, spontanosti in preračunljivosti, naivnosti in rafiniranosti, sentimentalizma mi cinizma. Umetniško u-sl var jan je je zanj igra v takem obsegu, v kakršnem, ni še nihče pred njim niti ob njem igral. Ce gledamo njegove slike se nam zdi, kot bi neprestano prisostvovali spreminjanju kaosa v kozmos in lfozmosa v kaos. Picasso je umetnik, ki dela svojemu gledalcu velike težave. Zdi sc, kpt bi pri vsej svoji neizmer- ni ustvarjalni sili, ne imel nobenega določenega cilja. Vendar pa smo šele s Picassom spoznali, kako krepke življenjske moči lahko vsebuje ornament. Za motto vsega n jegovega dela bj lahko napisali: Življenje je sen in sen je življenje To geslo bi veljalo tudi za velik del umetnin slikarja Goye. In vefjetno ni slučajno, dla je zopet Spanec Picasso tisti, ki se je kakor Goya otresel vsega formalizma. V duhovnem ir> umetniškem razvoju obeh se zrcali prelom časovne dobe in umetniškega sloga. Nasplošno je Picasso zajel v svoja dela velikanska nasprotja in pestrost notranjega in zunanjega živ- ljenja človek«* našega časa ter uveljavil popolno neodvisnost umetnosti. Pablg Picasso se je rodil v Malagi 25. oktobra 1881. Ze oče je bil slikar in je sina že v zgodnji mladosti uvajal v slikarstiK), Po študiju na slikarski akademiji v Barceloni in Madridu je Pablo Picasso razstavljal l. 1900 v Parizu, kjer je doživel izreden uspeh. Letos je presenetil z razstavo keramike v Milanu. Ko pišemo o njem, je naš namen, da ga našim čitate-Ijem prikažemo kot najbolj tipičnega predstavniku moderna slikarske umetnosti, ne da bi se spuščali v obravnavo njegovega izvenumetnl-škega delovanja. je na severu nekdanjega skega imperija predstavlja* » kakšno Aleksandrijo, m dala* likor vemo do sedaj nič P™", nega, kar je zraslo v Al<*s driji, niti ene šole, jn bj zapustila pečat in SP° svoje dobe...« . Čedad kot glavno mesto Fur■ nije, Videm, mesto brez P®"* ne preteklosti, kjer je tu*i u . nost nastopila precej kasno, kratko obravnavala GlH?fp£ Marioni in Giovanni Comein, . da bil v tej ali oni zveziLrika. nila Slovencev. Gorico J« P , zal Carlo Bozzi in konialvJc. no zgodovino z Vittorio tom (1918), ki naj bi e rico in zemljo ob S°či < l Isontine) združil «za v ,,0;ne Italijo. Zadnje svetovne -ne omenja, ko da bi se kala Goriške. . . Clankar toži, da nudi v stavbarstvu pravo z®*0"^ j. gov; mnogo negenialnin a, manj beneških hiš in palj* * j0 lo ostankov srednjeveške predrenesančne umetnost^ mor so jezuiti prinesli Avtor omenja v ž°tsk£!®ha na zgrajeno cerkev sv. Dun gradu, baročno cerkev sv. pa, cija na Travniku, delo »r ■ .m. cassija, k» je zgradil tudi sovo palačo na Kornu. V zvezi z Gorico omenja .^ zi slikarja Franceta (1762 - 1828 ter Josipa Toro (1790 - 1867). O Kavčiču n . ja, da je postal na DunaJ dovin-novitelj avstrijskega zs . jfl skega slikarstva 19- stoleJ et-1. 1820 ravnatelj šole za *“nila nost in da sta ga visoko ^ Goethe ter VVienkelmann, mincu pa, da ima samo » ški muzej 25 njegovih de > se. večini portrete. Zamolčal J j veda, da je bil Kavčič ‘ lC. Slovenec, ki je na žalos* P^na-til svoje najboliše moči j ^ nje tujini. Tudi v Rimu i netkah je bil čislan kot vinski slikar, na Dunaju P ’ je skrbel za našega slove slikarja Mat. Langusa, J« čeval še tiste umetnike, ^ slikali za porcelansko m<* t, turo »Alt - Wien». Avtorn. ,a nit tudi tega, da je .V-^rr porekla kasnejši tržaški tist Tominc in edino ra"'LalvelJ pojav tedanjega umetn življenja v Trstu. Za zgodovinskim °P^’0JEnPrie Pordenone, Humina m ’ izsledijo pregledne in PO^jah v prave o muzejih in Balerporje Ogleju, Čedadu, Vidmu, nonu in Gorici. Do po1 je opisan goriški grad, z* . Rilski pokrajinski muzej, y-al zej v Attemsovi palači, °vaijda rib zatrjuje, da so »uh* ^ t documentazione deli ** i«*1" friulanita della Pro'™°®Z je ** tina...« Pisec opozarja, zanimivih zbirk razvidno, p. fevdalno — sodni in cer* tj jz piski že od 15. stoletja pi-slovenskih predelov fo i4 sani v italijanskem jeZ1. ,.edflin> vsekakor priznanje ProavStrit^e natolcevanjem, da so 0 od oblasti in naše duhovni ^je», nekdaj potvarjali imeP, jtaliJ*11' priimkov rer izpodrival* est* ski jezik. Od bibliotek hočemo »i- imo neka i nodatkov ->et' samo nekaj podatkov w r. — blioteke: Ta je imela do »črt- ka prve svetovne vojne bil« 03“ knjig, od katerih je ““šiovei*-23.000 nemških, ostale P« V ske, italijanske in prvi vojni je bila g0 ,i3stl .{* teka zelo poškodovana, ,aVjstiv trpela «najbolj cenjena zgUbile na sekcija«, ker so razne zbirke tiskov. to Knjiga ima, kakor v pomanjkljivost, da 5'Kr>vzhodne' ti slovenstvo skrajnega pre ga roba Italije in ,r3 u0t ital*' dele slovenske zemlje: » po janske. Drugače je * lerja da obnovijo v O\\0 -rojstno hišo. Seveda » ^ delo lahko, P°sebn • rUje mo, da so iz V** sestavili uničene de ^ ko, da je ^f kot * Frankfurtu prav 1 ’ nekoč. in prePr.f4j Tu vidiš temno aVgU5ta sobo, kjer J*, življenje & je gospa Aja daI Goetheju- . jevo nu vVoifgangu G0'KrlOl oče* videti zamreženo prldom j( biblioteko, ki Jo \ . tam ; rabljal mladi e? _ n* „| majhna pisalna verz* ‘ rfs je pisal svoje P 0 „jeg ^ je tudi vldf aWertnerja. T3 mIJ- nepozabnega ^j.ietneg fl|! je tudi sprejela denlča, ko se j domov bolan. da „nte' Mnogo Je vre~račne*a ? k* napravlja vt*s*jetnega d° 5tan®j ja, marveč PrlJ Upust*!1 ’ tuf vami 1“*°'',’,“» p"1 «*•“ dobil morda že g dr. i za pravljične ^RIMORSKi dnevnik Od 4*64* d& 4*641' L ^Konje o »KIH lEŽnif m ŠE KAJ... Škofij je več. Malo SQ od- iik f1? <*ru*» druge in Ui ločimo ka,- 2 2aparedni. am* aW označbo »srednje*. «gor-vHc’ ^&r 56 vrstij° vedno j.:, ®° grebenu gričevja, ita, Is^ro od tržaške oko-e. se _ pravi od Osapske kAine “ doseže naj višjo na Tinjanu. razmejitvi med cono ta?..««0 B je Morganova fw ddrezala spodnje Skoda;,,0^ ostalih dveh, ki spači t V cono ®- Demarka-jj a ort a teče tik za vasjo fe> Z7iie P2"0** Plavjam ta-Paii-'3 imam° svoje pokosi B ons^ran črte v co- je^fI?larkacijska črta nam ja v. . '-a »n uam lici- ‘nesla blok v vasi, po- m vse, kar je s tem zvezi- sk'a7.v« spada pod milj- *>hrn °’ Vsein pa j'- že starih .Znano. da se že iiz Bi essov miljska občina PocVjIV”313 za vasi svojega činoi, Tudi sedanja ob- C® Pprava> ki je v ro- st0 ®lIjskih kaminformi-Za ’ s*6di tej politiki in se te j slovenskih vasi 5)n ^ni. Miljskim italijan-vim ®ovinistoni in njilio- Hikt prjja*eljem kominfor- 0,12 je že v krvi sovra- ativ - Prosijo, da bi jim t>r0;-Vili pralnico. A vse tia 77 30 doslej naletele a ušesa. Poleg pral-di ^ °l morali napraviti tu- 7« bi li k- — — VjSj 7alr>ico. ker je v naši s« ' bnogo delavcev, ki bi delu radi doma umi- *i in 7,d' ostali domačini « sweI^°’ Za Perice, ki tern'30 k C^.Tržač »ICi **• kruh s pranjem PotrehnaanOV’ Pa jC nUj' a Dna prunema pral- )o, kle'3e 36 zelo pritožuje-*tw, r v vsej vasi ni niti bo. 7 bapajahšfa za živi-veiik- napaianjem živine je !?lUem 7Ulca zlasti v poit m roso. ko pritisne su-viti0 7 nikier vode za žita ' ,Ufli za ljuči je teža- elika r,no bi nuj-c ?ova|i industrijsko ^ j . lnauMrijSKO v £ ai, so sicer ustanovi ki ri 3V3ab kmetijsko šo-1 Zlati,0 kakor pač dela, >1 * rnlaHirte. ..oi» 1 bot,' ,m*adina naše vasi industrijsko trja,, i našla zaposlitve ^'sk> industriji, i -tavn!lavni cesti, kjer se ^ko^.ovtobusi za Trst, h 30 io7lte novo cerkvico, 3sttiimi omačini sezidali z ®red ^ ,Prispevki nekaj let t b* b;,nJo vojno. Denarja zSa tii« ° dovolj in zaradi th0,''ka 0k.n'ogli dokončati K i® Via , 3e kot odrezan v"*1™w “ • ker nima ko- V ^0 77rPn° Pričaku- li lončar , °nstran bl<> Ovc^^ružHj1 kras«n in ve- «,7‘nn 7md0m' zlast> P« ^ sedaj Kdor je T v kino, je % pa S‘ a,i v Milje, ‘ia k°rai „ m° irneli ki* * tudi rad govoril slovenski! S tem bomo uveljavili slovenstvo in mu pridobili ugled! V zvezi s tem pričakujemo tudi od staršev »n pedagogov, da vnesejo v vzgojo slovenske mladine kot osnovni element narodno zavednost. Pedagog; naj n® mislijo, da je ta del vzgoje naloga staršev in starši naj se ne zanašajo na to, da so samo učitelji in profesorji dolžni vzgajati šolske mladino v duhu narodne zavednosti. Obe stran; in m]adjna kot tretji partner morajo pri tem za obstoj našega naroda v Trstu ta. ko pomembnem vprašanju sode. lovati! . V mladinskem krožku so se v prosti uri zbrali mladi ljubitelji slovenske knjige in se poglobili v branje. Tako bi moralo biti tudi pri nas v Trstu, saj je našemu slovenskemu mladincu branje v materinskem jeziku nadvse potrebno Šolska mladina mora zanest; ta duh predvsem v svoje vrste. Naj se ne zgod; nikdar več, da se dijak, ki prihaja s svojimi tovariši v šolo otf boljunške strani, ko pride do Sv. Magdalene, prestraši in obrne dosedanji pogovor v slovenščini naen. I krat tako, dia začne govoriti ita. RANJENO SRCE tUAMCb U hF K (Nadaljev. iz prejšnje štev.) Ob mizi je stala moja mati. _Z veselim, nekako praznič-nič obrazom, z iskrenimi se očmi je poslušala branje pisma. Ko pa je bilo pismo do konca prebrano, ji je ugasnil blesk v očeh, obraz se ji je trpko zresnil, okrenila se je in tiho sedla v zapeček. Preveč smo bili zaposleni z darovi, da bi kdo to opazil. Se-ie ko sem imel orglice v rokah, sem jo poiskal z očmi. «Glejte, mati!» sem rekel. Ni ga bilo veselega ali žalostnega dogodka v moji mladosti, da bi se ne bil najprvo spomnil matere. A ona je takrat molčala, še nasmehnila se ni. ZA BISTRE GLAVE llmillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll rlllllillllllliilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllilllHIUlllllll, Jfaizrinltn Vodoravno: I. Novo mesto v Jugoslaviji; 11. govedo; 14. evrop. ska država; 15. bivša italijanska kolonija ob obali Rdečega morja; 17. roman ruskega pisatelja Mi-haila Solohova; 19. del pohištva (množina); 20, orožje Martina Krpana; 21, pripadnik azijskega plemena; 24. slov. smučarski reprezentant; 27. franc, dramatik (fonet.); 28. števnik; 29. oseba iz Goethejevega idiličnega epa; 32. mesto v Mali Aziji; 34. sredstva za zdravljenje izpuščajev; 36. podnebje; 37. jugoslovanski nogometaš, igralec Crvene zvezde: 40. prva polovica cirkusa; 41 ozi alni zaimek; 43. smrtni boj; 44. operna pesem, spev; 45 snov za barve; 47. športna kratica; 48 dva enaka sogl snika; 49. zgoden; 50. dežela, pokrajina; 51. izbrana družba; 54. pokrajina v Grčiji; 55. zaviti; 57. izumrlo pleme; 58 poglavarji kozakov; 59. ime pri-mo skega pesnika. Navpično: 1. evropska država; 2. zofa, biazifijak; 3. obTka glagola varati; 4. skupno ime za stara plemena na južnem Kavkazu: 5 nauk o žen:k‘h boleznih in njih zdravljenju: 6. vzklik začudenja; 7. izo ana zemlja; 8. gumi (množ.); 9. lat nsko ime za pripadnika indoevropskih jezikov (okrajšano); 10. Odisejeva domovina; 11. siihotvoriti. slabo pesniti; 12. vzklik; 13. svetni človek; 16 veznik; 18. začetnici podpred- Začuden, preplašen sem zastrmel t^anjo. Kaj ji je? Cernu podpira glavo in gieda tako žalostno na nas? Bilo mi je grenko, a takrat nisem utegnil dalje misliti na to. Posest orglic me je bila vsega zamamila. Saj bi tudi ne bil razumel... Le če danes pomislim na to, se vprašujem, kaj se je takrat godilo v njeni duši V pismu ni bila niti omenjena. Iz pozabljivosti? Ne vem. Za očeta in nas otroke je bila žena in mati, za ostale ie bila tujka v hiši. Otroci takrat tega nismo čutili, šele danes to spoznavam. Najmlajši je dobil svoj dar, a ona je bila porinjena v stran, prezrta in ponižana. Sama s svojo tiho bolestjo je sedela v zapečku. Slednjič se je oče ozrl po nji. Najbrž je tedaj opazil, da je ni več pri mizi. V trenutku je spoznal, katera bridkost ji leži na obrazu in v solznih očeh. Se danes ga vidim, kako je postal mračen in malce zmeden. Med rečmi, ki jih je teta poslala, so bile tudi take. ki niso imele lastnika. Ostale so dedu in babici. Med njimi je oče zagledal podobico sv. Katarine Si jenske. «Poglej», je rekel. »To je zate. Tvoja patroma Katarina Sijenska. Ali ni lepa?« Od nežnosti in ljubezni mu je drhtel glas. Mati je poizkušala spremeniti obraz, a se ni mogla nasmehniti. «Lepa je», je rekla s težavo in jo je zrla skozi zame-gleme oči. «Hvala!» Bilo je prepozno. Saj ni bila otrok. Razumela je, da podobica ni bila nji namenjena. Prepričan sem, da je bila očetu stokrat hvaležna, a srce ji je bilo že ranjeno. Take rane ne ozdravijo ‘ako hitro. Neredko nikoli več. Oče se je potrt vrnil k mizi. Tedaj s» se materi solze udrle po licih. Obraz ji ni drhtel v joku, le solze so ji vrele iz oči, ni jih mogla zadržati. Zaslutil sem, da se je nekaj zgodilo. Podmolkla bolečina mi je legla na srce. Saj materi nisem vedel pomagali. Ne sebi, ne nji. Zlezel sem na peč. sedel sem daleč od nje, nisem se ji upaj približati. Kaj naj bi ji tudi rekel? Njena velika, zame nerazumljiva bridkost užaljenega in ponižanega človeka, je na skrivnosten način vedno boli drhtela tudi v meni. Ne jokati, ko imam orglice! Kaj bi rekli! Naredil sem velike oči in usta raztegnil. Tako sem že večkrat ukrotil jok. pa mi je kljub temu pritekla solza iz oči. Nastavil sem orglice na usta. Pa one so bile ko čarobna piščalka: niso pele, ampak jokale. (KONEC) Kaj vse je na podstrešju DORA GRUDEN Tonček nekaj je iztaknil, »e za hipček v to zamaknil; vzel nato je ropotijo, urno sklical tomršijo. Na dvorišču — krika, smeha, kakor da je zdajci veha v zrak iz seda odletela, ker se venca je navzela. Z glave na glavo potuje, «se s cilindrom. Se norčuje; Tončku se do nosa t»leže, Stanetu čez trrado seže. Dobri dedek, dedek dragi — mir njegovi duši blagi — nosil je ta čudni lonec, tistih časov zdaj Je konec. Iznenada Pride mama, bliskoma se znajde sama; njene jeze so se zbali, tički v dan se razbežali, Cez cilinder veter veje, zdaj še mama se mu stročje — potlej resno nese preč... Dedek bil je — m ga več ... prislov; 35. predlog; 36. govoriti | odhok - Moric; 3. 1 g . lirik 4. neumnosti; 38. dva enaka soglasnika; 39. pogan; 42. preoblikovano žensko ime (brez končnice); 43, turški bog (množ); 46. pokrajina v Aziji; 48. afriška žival; 51. repno in korenjevo perje; 52. žensko ime; 53. kazalni zaimek; sednika vlade FLRJ; 22." tovorna , 54. medtem; 55 enota za mer)e-žival; 23. malokrvnost; 25. rodo- ; nje električ ega upora (fonet.); vitna pokrajina v Španiji; 26. gr- ■ vas Pr' Ljubljani, šak čika; 27. egipčanski sončni bog; 30. je daleč od domovine; 31. tuje žensko ime; 33. časovni REŠITEV: Vodoravoo: l. Verdi Otelo; 2, je; 4. pas - lok . Jan; 5. Irena - ataka; 6. ne - ak; 7. omaka -ikona; 8. mat - let - bat; 9. en - lepak - bi; 10. gobar - Karol; 11. Anika . amara. Navpično: a) Volpi - Omega; b) Edgar - Manon; c) RK (Rdeči križ) - senat - bi; č) Dol - nek . lak; d) idila - Alena; e) ro -ep; f) omika - Itaka; g) tok tak - kam; h) er (erbij) - Jakob . Ra; i) Lijak . nabor; j) ocena - Atila. Tibetski reki Kdor še nikdar ni videl lastne sence, se smeje senci drugih ljudi. V mestu deli lovec divjačino in kože, preden gre na lov Priden mož no-i morsko vodo na vrh gore, če nima čTugega dela. Mar se ne sramuješ, da tat, ki te obišče, ne najde ničesar, kar bi ukradel! Tibetske uganke Komaj stopi ven skozi vrata, je že zgoraj na nebu, pa ni ne letel ne tekel. Kaj je to? (Pogled) Od jutra in ves dan gleda skozi okno, zvečer pa se skozi okno spet umakne? (Gumb) 2e ob rojstvu ima belo glavo? (Jajce) ^ Ce ga zvežeš, teče, če je prost, obstane. (Škorenj) _______________jj Pavliha vabi na lutkovno predstavo Zopet vesela novica za naše malčke; v torek 17. t. m. bo na sedežu Slovensko-hr-vatske prosvetne zveze v Ul. Roma št. 15 lutkovna predstava z novim ter izredno zanimivim programom. Tov. Maršič, ki vodi tržaško lutkovno gledališče, je pripravil posebne točke, ki bodo našim malčkom zelo ugajale. Tako se bodo spomnili otroci na lutkovni predstavi tudi kulturnega doma, katerega pomen bo prikazan v posebnem prizoru, v katerem bodo nastopili predvsem zelo priljubljeni Pavliha, Cinca -Marinca črnosrajčnik in še mnogi drugi junaki. Otroci, ne zamudite te prilike ter obiščite polnoštevilno Pavliho, ki vam kliče: Pridite, ne bo vam žal, kajti zabavali se boste in nasmejali do solz. UGANKE J. STRITAR Mrzlo je pa vendar greje, kar jeseni kmet poseje, (gaug) Dvanajst vej ima drevo, vsaka veja gnezda štiri, sedem' mladih se šopiri v vsakem gnezdu. Kaj j® to? (OJ3G) Bratov nas je brez števila mati dobra porodila; mladi smo zeleni, stari smo rumeni; ko povešamo glave; smrt se bliža nam, gorje! (^sbIH) Dobra sem, da v voz me vprežejo, in dirva na meni režejo. (®tiqpx) Kaj boš me lovil? Kaj boš me lovila? Ko imaš me, nisem več, kar sem bila. (uJitreSn) MARK TVVAIN PuMoloitSčim Ilustriral Bogdan Grom XXVI. Tom je izvedel, da Je Huck bolan in ga je šel obiskat; prepovedali pa so mu govoriti o njegovi prigodi in mu pripovedovati kar koli razburljivega. — Douglasova vdova Je stala zr aven, da bi videla. če Tom uboga. Doma so Tomu povedali o dogodku na Car-diffskem gr ču in tudi, da so našli truplo razcapanca ob bregu tam blizu kjer pristaja brod; menda }e utonil, ko je hotel pobegniti. Cez 14 dni je Toni na poti k Hucku zavil v hišo sodnika Thatcherja, da bi videl Becky, Sodnik se je za. plel z njim v pogovor in mu rekel: «Zč*aj se nihče ne bo več izgubil v jami.» «Kako to?» je dejal Tom. »Ker sem dal z železjem zapreti velika vrata in jih trikrat zakleniti. Ključe pa sem vzel s seboj.» Tom je prebledel kot prt in morali s0 mu prinesti vode. da se je osvestil. «Kaj ti je?» so ga spraševali. «Gospod sodnik, v jami j* ostal Indijanec Joe.» Blizu vrat je že dolga stol. Ija ra-ei iz tal stalagmit; uje.nik ga ye nekoliko odlomil in položil nanj kamen, v katerem je napravil vdolbino, da bi va- 1 ne kaplj ce; enakomer. no kakor ura so padale vsakih dvajset minut. Nal”v 1 jih je v 24 urah za kavno žličko. Ta kapi’iea je že padala tiste ča“e. ko so gradili p ram de in bo kapljala, ko bo naša sedanjost zatonila. 4 Joeja so p' kopali v bližnji votlni. Mnogo ljudi je prišlo na pogreb in vsi razgovori tistega dne so se sukali okoli Joeja. Ljudi je najbolj zanimalo, kako je preživljal svoje zadnje ure v votlini: ugibali so, da je verjetno živel od o-stankov, ki so Jih pustili turisti in da se je hranil z neloplrji, 0 čemer so pričali preostali kremplji. Po deželi je šel Rias, da je umoril 5 državljanov in vsi 50 ugotavljali, kako čudni se maščuje usoda nad človekom, ki je zagrešil toliko zla. 5 Po pogrebu je Tom odvedel Hucka na samoten kraj, da bi >e z njim razgovoril. — «Tom», je dejal Huck, »takoj, ko sem zvedel o zadevi z žganjem, sem vedel, da si bil ti in vedel sem tudi, da nisi dobil denarja, če ne bi mi ga bil poslal. Kar nekaj mi je pravilo, da zaklac>a ne bova dobila.« »Toda saj veš. da se v soboto z gostilno ni nič zgodilo in da si šel tisto noč na stiažo?« »Da, bilo je ie pred letom dni. ko sem sledil Joeju.« «Sled«l si mu?« »Da, samo molči, da se Joejev! ne maščujejo,« O PEPA jiUe- Jl€l Draga Juca! Veselico si predstavljaj: Petje, godba, vrtna senca, nun prigrizek, sladka kaplja, kar zabava pač Slovenca. Cili mladci in mladenke Plešejo in rajajo; stan zbujajo spomine in pa mal’ pograjajo. Zadovoljnost in veselje iz oči žarečih sije. — Pa se zgrnejo oblaki in namah se ploha vlije. — Polna, sreče in načrtov sinčka v šolo sem peljala; moško meril je korake in oba sva se smejala. «V novo greš življenje, sinko; bodi priden, vesten, reden, knjigam, zvezkom se posveti, da boš mož učen, ugleden!» Tak sem ga pripravljala in učila in bodrila; sinček pa je resno kimal... Radost je srce polnila. — Toda že naslednji dan trda je začela borba; «Prvo, kar mi je potrebno, mama, to je nova torba«. «Pridi, s nko! — V trgovino sva usmerila korak. — Kbnec bil je: Sinku torbo, a trgovcu tisočak. In tako gre dan na dan: Evo, najprej pisanka, svinčnik in, seve, brisalka, koj nato še risanka. Čitanka je tud' potrebna, nji računico dodaj, slovnice pa ne pozabi! Stroškom ni nikoli kraj. — In šestilo je sledilo in peresnik in črtalo... Več denarja sem izdala kot nekdaj za svojo balo! Včeraj sinko se oglasi: «Vsak pero ima -nalivno; če bi tudi jaz imel ga, mama, to bilb bi divno!» Nisem mogla mu odreči: Kupim mu penkal0 praix>. S tem denarjem v prejšnjih časih bi imela lepo kravo! Težka mi je glava, Juca, ko račune pregledujem; dvomi me obhajajo, vedno z nova se vprašujem: Koliko denarja, dela in skrbi! je-li to vredno, da nekoč v državni službi sinček životari bedno? In da v starosti izmozgan jadno proti koncu hira in ob smešni pokojnini prav polagoma umira?! Ce ne menjajo se čast, in ne zgane se oblast, bolje bo, pri moji veri, da gre sinko — krave past! To mu je glavno (Na zborovanju OZN v Parizu je sovjetski delegat gladko odklonil mirovne predloge Zapadnih velesil). TAJNIK: Ne razumem tega postopanja, tavarišč, da si kar tako na suho zavrnil mirovne predloge. Ali ne bi kazalo, da se o njih razpravlja? Mogcče bi se dal doseči mir. VIŠINSKI: Dragi moj, če dosežemo mir, potem izgubimo našo dragoceno mirovno propagando! Znati je Irena V nekem mestecu Sardinije so iznajdljive glavice krajevnih oblastev pogruntale imeniten recept za navdušenje Oktobrska neurja so Sardinijo hudo epustošila, tako da je predsednik republike sklenil obiskati otok. Tik pred prihodom predsednika so v krajevnem premegoko-pu sprejeli na delo vse brezposelne delavce dotičnega kraja. Seveda je bilo navdušenje ob prihodu predsednika veliko in ganljivo. Predsednik je odšel in navdušenje ni bilo več potrebno. Teden dni po predsednikovem obisku so vse sprejete delavce zopet odpustili z dela... ne le si lini (Nova angleška vlade ‘ Churchillom na. čelu je rtpr večala nadaljne utesnit# prebivalstvo). . ŠALJIVEC: Torej še se bo treba stisniti, predsednik. Kako pa vi. boste storili? M CHURCHILL: Jaz bon stisnil zobe! mirovna insusiriia Delavec Ivan Petrovič Se® jonov je bil zaposlen v ki moskovski tovarni *?, delavo avtomobilskih d V nekoliko drugih tovarn ’ ki so tudi izdelovale del avtomobile, seveda druge, imel prijatelje. Sklenil, j. te prijateljske zveze ter si preskrbi lasten _ _ mobil. prijatelji so mu P°m gali ter mu dali, vsak v, je tovarne, po. en det ^ čilo se mu je: v neka) nih je imel vse potre™1 • je svoj avtomcbil sestav'> držal v rokah — mitrah^ čudni učibhi ljudskega šieiia KONTROLNI UEAD^' Vidim, da imate pet 0 a v popisni poli so » ženi samo trije. Cemu ste zamolčali? TRŽAČAN: Oprostite! f** več mi je v kosteh vanje davčnih napoved'-to sem se nehote zmotil- KONTROLNI URA^1*' Prosim popisno polo! TRŽAČAN, (ki je n*1' govec jestvin in naudjea . ^ koračiti zahtevane k°liC, tu da tako več proda): Ev0^ je pola. Toda zaP‘sa* enega otroka več, pustim? milil Vsak dan prihajajo na svetlo nove znamke. Po stoenajstih letih od izida dveh angležklh znamk, je to postal že običaj in nihče se več temu ne čudi. Koliko znamk pa je pravzaprav do sedaj izšlo? Od leta 1840 do danes je na vsem svetu izšlo približno sto tisoč različnih znamk. Ce pogledamo številke zadnjih let, bomo videli naslednje: leta 1948 je izšlo tri tisoč sto različnih znamk po vsem svetu: leta 1949 jih je bilo dva tisoč osem sto, lani pa zopet manj, in sicer dva tisoč pet sto. V Evropi je bilo izdanih devet sto osemindevetdeset različnih znamk. Na prvem mestu je Sovjetska zveza s stoštirimi znamkami, to je skoro z devetimi znamkami na mesec. Na drugem mestu je Švica s sedeminosemdesetimi znamkami, sledijo Trst (cona A in cona B) ter Madžarska, vsak z oseminsedemdesetimi. Izmed drugih držav naj omenimo Poljsko s 64, Romunijo z 49, Italijo z 38, Jugoslavija Je v preteklem letu izdala kar triinpetdeset znamk, a upoštevati moramo, da spadajo semkaj tudi pretiski fran-kovne serije «Partizani« in nova frankovna serija z delovnimi motivi. Od vseh evropskih držav se Je lani edino Švedska vzdržala izdajanja. Vzhodne države so izdale skupno štiri sto osemindvajset O IZDA JAH , NOVIH m fflK 111 serija sestoji iz dveh sta le dopolnilo frank0^ itV iz leta 1946. Prva znam«* DinK« tima) prikazuje rožo Pjijepi* druga pa (10 pesetas) * seriJ» no karto republike. u pa tvori samo ena Kjerv" zračno pošto (1 peseta*)-dimo mesto Andorra. t st- Avstrija je letos rij z osmimi znamkam1’ eno znamko ob smrti P et]o 1 Rpnnpri, tri -tu obPOV ’ -- S znamk, to je triinštirideset odstotkov. Številke znamk, ki so bile izdane v prvih osmih mesecih tega leta, dado slutiti, da se bo število novih znamk v splošnem še zmanjšalo ali pa ostalo na isti višini, dočim pa bodo nekatere države povečale svoje nove znamke. Poglejmo sedaj, koliko znamk so izdale letos evropske države. Albanija je izdala sedem serij z devetindvajsetimi znamkami. Zadnja serija je bila posvečena mednarodnemu dnevu za pomoč mladini; sestavljajo jo štiri znamke (2 — 2,50 — 3 — 5 lekov), ki nam prikazujejo deklico, ki objema zemeljski globus, in bolničarko, ki tehta otroka. Mala republika Andorra je letos izdala samo dve seriji s tremi znamkami; to je malo čudno, saj vsi vedo, da je eno glavnih virov male republike Andorre prav v izkupičku znamk. Prva andarska Cez nekaj minut se je novica ie razširila in nekaj čolnov se je takoj odpravilo z ljudmi k Douglasovi jami. Tom Sawyer se je vozil v čolnu, kjer je bil sodnik Tatcher. Ko so odklenili vrata, se jim je nudil grozen prizor. Ubijalec Joe le ležal iztegnjen na tleh. poleg njega pa je ležal ukrivljeni nož in njegova ostrina ie bila prelomljena na dvoje. Veliki prag pri vratih je bil narezan ln izsekan. dokaz, kako se Je mučil, d Bolgarija pa stremi d vfJJJ čim večje uveljavljanj® jzdaJ,ne. vi evropskih držav " .j It -znamk, izdala je na!? v sKi°j, deminštirideset znamk ya tr trinajstih serij. Zadnj« se ay|*£ znamk je bila 'zda"“ iaiist|{jLti ob 60-letnici I. N» Vi» kongresa v Bouzlound L[eVoy)^ treh znamkah (1 - . '„iev, ^t. prikazan Dlmitri str»^ ta kongresistom Prog n3jsts*" Belgija je letos >zdf rij s triintridesetimi ja > Ena izmed zadnjih Kor'5*,«) izdana s prebitkom p0lit'^,7J rodnega spomenika preganjanca. Znamke ,t. * + 25 cent — 4 fr. + sp0®'j. fr. + 4 fr.) PrikaZnutJancu |n p"1 političnemu Pre* kjer s°(f:ii>1' njavo Breendonk, ...jjoi j -c) med vojno zaprt' ^ ki. Posebna znamka' v je izšla ob 25-letnic' Narodne ustanove ^ leznic. Na znamki > , rija in krilato koK- p F, Tretje mesto v džarsko in Sovjetsko , do sedaj Ceškoslo ^ v inštiridesetiml znam Pu sedemnajstih ser j' a zadnjih serij jeP“. Alals?|fJ^J nlci rojstva ška, znamke P'1Ka ,1W It nrLij» (l.to - 5,00 kčs)- s«« Igjj «Mesto Tabor« (4.00 r serija pa je Pf^pve^V (druga v tem letu'. ujer» p» (1,50 1 n 5,00 kčs) Pj£ tr^> darja pri vhodu V ^ f (3,00 kčs) prikuhi, r0vS. p na delu v notranj, lo5 izdali« Tudi Italija je letoS te ^ V e»i seri i a skoro vSez3to 11 $e iz ene sLme viseli«' vilo teh zadnj'h * Wk pa » ]l{) rij je petnajst, z jp t j0. dvajset Zadnji '* t« sta izšli Pret<* in trg^ ijto* štetju industrije '" prebN$ej» IX. ljudskega ste J pri|>kdatr Pred koncem l«ta tiSt sk še nove znamke na , UP Ija Verdija, k' j“lrJed * va obljubila *e ,a še Danska je 1'eznamkami-rij z devetimi aPa^e) pr^ f vejša znamka ,utiandja#’a bolniško IadJ° poslsla nifl, " rejo na razpoia* rodom. DNEVNIK il9fWjASEDANJ4 OKRAINESA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU — -_---vnnHJr.LJH tJUUJftLUtt ulfPUftft T ftUfftU flslrshem ohrožiu jgraa v rokah ljudstva JOZtojevani, »Vgustu, veUko ’ '■je in konec) ob sprostitvi, je ^ pSSfe1- Iianja živiI 1 h ’ kar Pa ?e je ^ • ni skoraj ncrmalizi y septembru je bil - llbenim!i P°" ,o 1 i dosežen v količinah ft, r ,n® zagotovljeno pre-tafcole: v ma-S 92’.®ladkor 43 o*^ , odst. in meso 90 odst' Ls£®lerj:'am° izboljšanje W a" ravn.‘ za štiričlansko 'K*. * Prejšnjim sistemom, zviisal za 14,7 odst ^!°*ovmi, je tU(ii ‘itn. zadruge lahko in odkupujejo, i,. ,m državnemu sek- v ■ ^aj odprta pot, da ®°’ k svo-io vlo uspešno kornkuri-feb sektorju s kva- v CS/1 s ceno- •jstvu so bili doseženi $ ^ __ _____________________________ ^an investicij je Nsa ,, ^ 82 odFt- in tor v Jm. 12ix>1i‘šave v dolini iranskih solin in za 8kfyj «»eh! 2j iV^ževanje. in nabavo , strojev in drugega JfooSji ^vrT^1** ij^ski odbor ^ fcvm,0^ 3 *niIij«ne v ve-^tv0 fr dinarjev. Pcver- 1 k) ra • k^ttjstvo okrožne. J^ca finaTisiralo naibavo V rigolneaa ?8nyv °: za Pšenico, koru. 18 PiT 111 ^Paradižnik je trt Pa H4.500. * štpT^?e *rte i*"1 sad”0 !,v*StW 110 n^ zadostuje. Primer trte ?a- fefc cijo ali za vzdr- anJega števila trt %iCm' ki znaša okrog ’iw' ^dilr, tedaj bj mo. V «icni j :^u napadi ti riaj-(J bo novih trt. ^Srari ?ati ve= paižnje S^ftva ^ si prt**. Za h- nabavila J nasji ftl‘rejše io moder-fe $i*iJi?aT1je vinogradov. » llU^. • nOViJl OAS,rwY?ar . ^ejviK n<)vih gospodar. Kk^ia - fanetfjska V l:ftviSe Vef^° možnost, ,,3 (fe ■ in poveča. %i llPrs,^.^c^asno zahteva- '1 Ml"9Vn m 1 ‘ ^ Vd* za,! odborov zadrug ^ . ružnikov več iz- lt>' Požrtvovalnost), iSSSl 11 ':iž^nita!u.e k-m*?Skih d«- V1* ]3 Jih je na Ko. je razvoj na naših osemletkah. Vendar tud; tu ni vse zadovoljivo.. Uspeh; ob koncu šolskega leta 1950—51 so bili; na slovenskih osnovnih šo9ah povprečno 62,44 odstotikov, na ita. lijanskiii osnovnih šolah povprečno 74,84 odst., na slovenskih srednjih šolah 64,4 odst. na italijanskih srednjih šolah Pa 54,51 odst. Vzrok temo je prepogosto neopravičeno izostajanje učencev. Zato je Svet za kulturo resno opozoril starše, ki zadržujejo svoje otroke doma zaradi dela, ker s tem povzročajo svojim otrokorn velilko škodo. Sociailno pomoč prejema v okraju 470 družin, katerim je bilo da konca oktobra izplačanih 4,013.000 dfo. Za bolnice, zdravila siromašnimi iti otrokom brez staršev, je bilo izplačanih 7^125.000 dinarjev. m NEDELJSKA ČRTICA (Nadaljevanje s 4. strani) Iz bližnjega grmičevja že odnašajo prvo odpadlo listje. TELEGRAF nekdaj IN DANES M ”TAM TAHA“ ■d* BREZŽIČNEGA PRENOSA SLIK tem, da bi lahko prenašal svoje Nekdanji obveščevalni sistemi - Obveščanja po odkritju misli in poročila na daljavo. Pra- . fihkf z'!b.S»T*H.,d,tata elektrike - Teleprinterji in druge novejše iznajdbe da svoje roke nastavi kot’ zvoč- V?- Nei,!.1636 «lani, je po-2®* fUi ere izmed teh so st^tuSfPehe V PrCiZ* pri S notranji pomočjo ^^Udela r&kih 80 2sraCna zemljišča. v»raLk”itUri "e rešu’ z ^Ja tako, kot je V* '>bla30vnim namenoin i^oia ■ v korIst sploš-iHVsebinjn n®Predka. Ob. •'s ^ljauf tla®ih Š°1 se ši-t^^^ga ^ stro- 'lO. u&iteijskeg-a ‘ se učni na- ^lkl- Najbolj viden ni lijak, sporazume z znancem čez nižavo, ne pa čez hrib. Nadalje se je posluževal kurirjev. Toda posamezen tekač lahko 'preteče le omejeno pot in ga mora na večjo daljavo nadomestiti šta;eta. Se danes se uporabljajo kurirji, toda večji del kot jezdeci ali vozači. Pomanjkljiva stran tega obveščanja je, da lahko ujeti kurir več škoduje kakor ubiti. Poskusi, da bi za prenašanje poročil uporabil; živali, segajo da-leč v predkrščansko dobo. Ze v petem stoletju pred našim štetjem so pri olimpijskih Igrah v stari Grčiji razglašali imena zmagovalcev z golobjo pošto ln je že po nekaj urah vedela vsa de-žela, koga naj slavi in katerim bogovom se je treba pokloniti, Golobja pošta je preprosto in dokaj urno obveščevalno sredstvo, ima pa to slabo stran, da lahko golob leti le v svojo ptičnico, ne Pa na povelje kam drugam. Pač pa pes s svojim vohom lahko gr* na pot v obeh smereh. Iznajdljivi človeški duh je na-daljft-.izumil; optična in akustično obveiMv.anje. Prični je sestavljati priprave, s katerimi prenaša zvoke ali pa vidne znake na daljavo. Med najstarejšimi je (itam-tamu; pri zamorskih rodovih v Afriki je tak telegraf na boben še danes v rabi in deluje neoporečno. Votli glasovi bobna, ki prodirajo iz skrbno izbranega kraja skoz mogočne razdalje pra. gozda, spadajo k skrivnostnim šumom, ki prihajajo raziskovalcu ali lovcu na uho. Znake bobna razumejo v Afriki vsi rodovi črn. cev, najsi so njihove govorice še tako različne. Tudi optični sistem obveščanja ima svoje početke v sivi davnini, ko se je lovec, ki e v dolini odkril sled za divjadjo povzpel na bližnji grič in z mahanjem obveščevai svojce o ple. nu. Tam-tam ni odvisen od vremena, izvzemši divje neurje, optični prenos pa je izpostavljen mnogim motnjam. Njegova prednost pa je v šifriranih znamenjih. Napoleon je razširil po vsej Franciji organizirano obveščevai. no mrežo, ki je s signalnimi napravami (semafore) odlično delovala. Ponoči so bili kraki naprave osvetljeni s svetilkami in je tako vnovič prišlo do veljave že zdavnaj uporabljeno obveščeva-nje s plamenicami. Podoben ob-veščevalni sistem predstavljajo stražarski ognji. Rimskim legionarjem ni bilo treba dajati zamotanih poročil o bližajočem se napadu germanskih tolp. Močneje razvnet ogenj v taborišču je alarmiral sosedno garnizijo, ki je N Venčna centrala, ki omogoča istočasen prenos več eiefonskih in brzojavnih sporočil H takoj nato odrinila s hitrimi bojnimi vozovi na pohod. Pri belem dnevu pa so v nevarnosti raz. vneli s kopičenjem trave in cunj dimni steber, ki se je dalje javljal od taborišča do taborišča. Prevratno odkritje elektrike je kmalu napeljalo iznajdljive glave k novemu sistemu obveščanja. Gaussu in Webru se je 1833 po. srečilo sestaviti električni aparat za javljanje na daljavo. Njun sistem je bil tak, da je električni tok, ki teče po žici, odklonil magnetno iglo, različno glede na svojo smer. Napeljava od zvez-darne do laboratorija je tako dobro delovala, da se je zanjo že leta 1836 pozanimala uprava železnice Leipzig-Dresden. Leta 1837 pa je že Morse uveljavil svoj sistem, ki Se je tako razširil, da mnoge železniške uprave še danes poslujejo po njem. Seveda so se še mnogi drugi znanstveniki ukvarjali s skrivnostno močjo elektrike. 1861 se je posrečilo Filipu Eeisu zgraditi napravo, ki je omogočala, da so se zvoki z enega kraja lahko slišali na drugem kraju. Oba kraja pa sta bila z žicami povezana. Tako je bil izumljen telefon, ki je prinesel v svetovno poslovanje novo dobo. Graham Bell je to napravo brž izboljšal in dal 1876 patentirati svoj sistem. Takrat se šp. ni dalo telefonirati na velike razdalje, ker je bila gola elek-tromaginetska energija preslaba. Sele izboljšanje z Edisonovim ogljenim mikrofonom je omogočilo telefoniranje na daljavo. Telefon Pa vendarle še dolgo ni prekosil telegrafa. Edison, ki se je z njim posebno ukvarjal, je še marsikaj izboljšal in celo sestavil poseben telegraf za oddajanje volivnih rezultatov. V prid gospodarstvu in trgovini je opravil Edison velikansko delo. Prvi je zgradil stroj za tiskanje črk na daljavo. Ce se vprašamo, za-kaj so danes še vedno v rabi stari Morseovi telegrafi, je treba naglasiti, da je telefon le za prenašanje izgovorjene besede, telegraf pa daje pismeno sporočilo, ki ni okrnjeno. Ta prednost je dajala inženirjem vedno novih pobu,d, da so telegraf dalje izpopolnjevali. V Evropi se je z njim ukvarjal zlasti VVerner Siemens. Vse izpopolnjevalce pa je vodil končni smoter: telegraf mora poročilo oddati dalje v razločni pisavi in s tiskanimi črkami. Baudot in Hughes sta sestavila hitri telegraf, na katerem so predajali telegrafisti poročila na desetih tipkah, podobnih klaviaturi, v določenem ritmu in kodu, ki se je potem na sprejemni strani pojavila v tiskanih črkah. Nemca Borkrum in Kleinschmitt sta sestavila v Ameriki prvi teleprinter (daljnopisnlk) v današnjem smislu. Skoraj isti čas se je pojavil v Siemensovih tovarnah v Berlinu podoben aparat. Teleprinter je doživel poleg telefona velikanski razmah. Vsako večje podjetje je z njim priključeno na mednarodno telegrafsko mrežo, ki (podobno kakor telefonsko omrežje) prepreza ves svet, V Švici pa tudi v drugih državah lahko po PTT telegrafski mreži s pomočjo (zbiralnika pokličeš katerega koli naročnika in mu predaš brzojavko nepo- sredno na njegov stroj. PTT uprava posreduje abonentom brzojavko razločno in direktno po žicah. Mednarodne letalske družbe razpolagajo z lastnimi teleprinterskimi zvezami, ki povezujejo polovico zemlje. V zadnji vojni je bilo za vojaška poveljstva po sebi umevno, da so bila na velike razdalje v neposredni teleprinterski zvezi. Prav znatno pa Se je razvil tudi brezžični prenos. Omembe vreden je 14. maj 1897, ko se je Marconiju posrečilo izvesti brezžični prenos čez Rokavski preliv. Iz nekdanjih preprostih iskrnih induktorjev so se razvile velikanske radijske postaje in fini žepni sprejemniki. Ves svet je pre-prežen z nevidnim omrežjem brezžičnih zvez. Sleherna ladja, sleherno letalo je danes med vožnjo neprenehno v brezžični zvezi s katero koli postajo. Po zaslugi inž. Hella je bil v Siemensovih tovarnah sestavljen aparat, imenovan po njem «Hel-lov pisač», ki oddaja poročila v črkah. Njegova prednost je, da pri motnjah.. ki pogosto, nastopajo v brezžičnem prometu, ni nikoli cela črka popačena, pač pa je lahko nekaj točk premočno pritisnjena ali pa se nekoliko točk izgubi. / Zadnja leta je razvoj na področju zračnih valov tako napredoval, da je danes omogočen brezžični promet s teleprinterji čeprav so sicer za motnje zelo občutljivi. Posebej pa velja omeniti nizozemsko aparaturo, ki deluje brez motenj. To je prava mojstrovina današnje tehnike. Večina prekomorskih in daljnih telegramov, ki jih danes sprejema ali prevzema Švica, da jih odda dalje, se prenaša na enega izmed opisanih načinov, da se Hellov pisač danes skoraj nič več ne uporablja v trgovinskem prometu. Zadnja leta se je razvila v Švici aparatura kot vmesna stopnja med Hellovim pisačem in aparatom za tiskanje (teleprinterjem). Imenuje se ETK-tele-printer in jo izdeluje tvrdka Gre. tener v Curihu. Aparat dela hitreje kakor Hellov pisač in je lahko prenosen, medtem ko se lahko velike aparature s pomožnimi aparati namestijo v vozu. Crke so zelo dobro čitljive in aparat ni dovzeten za motnje, pač pa prikladen za brezžični pogon. Pri prenosu poročil si danes čedalje bolj krči pot slikovni telegraf, ki ga ne smemo zamenjati z aparatom za gledanje na daljavo. Slikovni telegraf je razmeroma stara naprava (1843 ga je iznašel Bain in 1847 izpopolnil Bn-kevvell). S pomočjo slikovnega telegrafa se lahko prenesejo slike v velikosti do največ 13 x 28 cm v približno 12 minutah, na vsako poljubno mesto na svetu. Človeško oko zazna sliko, sestavljeno iz točk s spreminjajočo se svetlobo. Prenaša se lahko tudi kateri koli spis, in to po žici ali radijski mreži. Policijske postaje prenašajo tako n. pr. podpise,' tiralice. prstne odtise, sploh vse, kar se lahko na ravni ploskvi napravi vidljivo v črnem ln belem. Poseben postopek v slikovni fotografiji se je razvil za poroče- natančne poltonske vrednosti je znan pod imenom aprenos faksimila«. V Ameriki se lahko abo-niraš na mrežo Telfax ali zračno pošto (Aipress). Cez dan posluša naročnik na radiu glasbo, valsko službo, kjer so prešli na metu, Nekateri zamorski rodovi še sedaj uporabljajo značilni utam — tanui čez noč ga priklopi na slikovno pisanje in dobi zjutraj natiskana najnovejša poročila. Razvoj je nenehen. Brezžični prenos slik, svoječasno epohalna iznajdba, je danes še komaj omembe vreden, čeprav opravlja pri prenosu vesti dokajšnjo vlogo. Danes govore povsod le še o gledanju na daljavo. Ta tehnika nam omogoča s pomočjo električne naprave prikazati na zaslonu dogajanja, ki se vrše na oddaljenem kraju. Ali se pri tem uporabijo za zvezo žica ali brezžični kanali, je več ali manj vprašanje stroškov in kvalitete. Prizori, ki jih poznamo iz kina, sestoje iz 25—30 posameznih slik v sekundi, ki si naglo sledč. Pri gledanju na daljavo je treba na sekundo prenašati vsaj 25 slik. Dobra slika sestoji iz približno 300.000 slikovnih točk. V vsaki sekundi mora biti torej preneseno 25-krat 300.000 slikovnih točk. Razvoj je pokazal, da je to izpeljivo. Danes se prenašajo barvne slike, ki zahtevajo trojno število točk. V velikih preiskovalnih podjetjih Amerike, v laboratorijih RCA, so prišli na misel, da bi kombinirali moderno gledanje na daljavo s starim načinom brezžičnega prenosa slik. Televizijske slike se danes prikazujejo na zaslonu ter se lahko fotografirajo. Ce postaviš v vsaki petindvajse-tinki sekunde sliko ali spis pred televizijsko kamero in če v vsaki petindvajsetinki sekunde fotografira prenesena slika, dobimo sistem brezžičnih slik. ki zasenči vse dosedanje sisteme. Od zamisli do tehnične izvedbe pa je dolga pot. V sodelovanju s Kodakovim fotopodjetjem se je posrečilo razviti poskusni ultrafaksimil-ni sistem «Ultrafax». Z njim je bil izvršen prenos 1047 strani debele knjige v rekordnem času dveh minut. Predmet, ki ga je treba pri tem postopku oddati, se fotografira ha normalnem filmu. Ta pride P° razvitju pred kamero za prenos slik na daljavo, Na sprejemnem mestu posname neosvetljeni film slike s sprejemnega zaslona. Film se v manj ko 40 sekundah avtomatično razvije, fiksira In osuši, projicira na povečevalni papir, ki Se prav tako obdela, in že letijo vzad po ročila na dan. Ko bo ultrafax uveden na široki osnovi, kolikšni prihranki bodo v pisemskem pro- M. M. £4 in ^ Partizanska No. & &t‘kz^je v deže-In m Sostoljub-i Obodni. Prav VV| tudi, N°- (kjfcjv v , , -slovenskega « *h g°Zdrav kmalu i talija: ini so si dobro zapomnili italijanskega okupatorja ‘-»“J«'- v4*‘i to Jkr.,I rfcd a t^n, S' v 2,1 111 se tu. K 'n naimeniteni’ n3> 59 ;^Uo v. v Vi & llaNunsko SV, l^klra tonente-hili’ 2 £ **weno ob VM še dane« . k* s,, v 40 minutah osvojili dobro utrjeno postojanko. Koliko vedto povedati o tej veliki borbi sami Ložani. Par ti zanj so napadli Italijane prot; večeru, ko so se zbirali v zbor. Prvo so zaje. li italijanskega komandanta in tako so italijanski vojakj brez vsakega poveljstva, brez uma skakali okrog. Kar na veliko jih je pri tem kosil partizanski mitraljez. Preplašeni Italijanč. kj so se poskrili pod postelje in podstrešja, toda partizani so jih pregnali od povsod. To je bil velik obračun z okupatorjem, kj je že avgusta leta 1941 v enem samem dnevu požgal v Ložu 32 hiš. Po zmagi partizanov v Ložu, pa je okupator še bolj pobesnel. V Ložu in sosednih vaseh so zagorele nove hiše zavednih Slovencev. Italijanski vojaki , — fašisti Prav tisti, za katere trdijo da-nes v Italiji, da so jin. lahko v teh krajih hvaležni za kultu. 10, kj so juim jo prinesli, so se nato za svoj poti junaško slovensko ljudstvo. Na vrhu Ulaka, kjer počivajo ustreljene žrtve, gradi Zveza borcev iz Loške doline veličasten spomenik padlim borcem in ustreljenim talcem vse Laške doline. Spomenik bo visok sko. raj 15 metrov in bo lepo viden po vsej Loški dol in i^ Marljivi ljudje Loške doline So v> glavnem že zacelili rane, ki jim je prizadela zadnja voj. na. V Ložu, ki so ga podivjani fašisti skoraj do tad požgali, ob. navijajo sedaj že zadnje hiše. Tudi v Starem trgu, Nadlesku, Podicerkvi in drugih vaseh No. tranjske rastejo zadnji zidovi požganih hiš. Loška dolina, prenovljena živi svoje novo svobodno življenje. Nikdar pa ljud. stvo te dolinice ne bo pozabilo tiste, ki so jim. prizadeli toliko, gorje, zločini jtaJijanskega oku. patorja so bilj pregrozni. K. so se mu oči uprle v moje prste, ki so še vedno mečkali tisti nesrečni prt. «Ne nameravam ti delati s it-nosti», je rekel, z žarečimi očmi. Zdelo se mi je, do je jezen in da se premaguje. «Prišel sem. da ti povem, kako in kaj», je nadaljeval, «ker me poznaš. Ne morem pripovedovati komur koU.n «Le povej», sem mu rekel in si oddahnil. Spil je kavo. si spet prižgal cigareto in začel pol tiho govoriti. Zunaj se je bila naredila že trda noč. Na mizici sem prižgal zastrto svetilko. Taiko sva sedela v polmraku. Mrak je kakor rtaiašč za 'takšne zgodbe, kakršno mi je pripovedoval MiOdest. «• ■» * «Nihče mi ne more očitati, da. sem bil kdaj baraba, bab-jek, brezvestnež. Saj me poznaš. A Marjanco sem vzljubil, ko sem jo komaj spoznal in mi je bilo šele petnajst let. Takrat smo se preselili v Ljubljano. Igrala sva se na dvorišču in že takrat je nosila lase do ramen, Takp rada sva se imela, da sva ves presti čas prebila skupaj. Vse malice sva si deli/a natanko na pol. Skratka. najlepša otroška ljubezen. Ona je bila nekaj mlajša in ni imela, staršev. Živela je pri stari neznosni teti, ki je bila poštna uradnica. Jaz sem hodil takrat v gimnazijo. Marjanca Pa v meščansko šolo. Bila je tako nežna in tako dobrega srca, da sem še danes ganjen, če se le spomnim tistih časov. Ko mi je malo pred vojno umrla mama, je dva dni prejokala samo zato, ker sem jokal jaz. Ko ni bilo več mame. smo se preselili v predmestje. Ne vem, kaj ga je pičilo, a oče je po vsej sili hotel ven. Se-v^eda ,postaral se je bil in je hotel im?ti košček vrta, vsaj due gredici in kakšno drevo. To so bile njegove življenjske sanje. Tako so naju ločili. Nič ne vem, kako. a sestajalat sva se še vedno, čeravno jo je teta malodane zapirala. N'koli se nisva zmenila, vselej sva vedela. kje se nama je dobiti. Kaj vem. e spreletelo ob tem. To je bil spomin na Marjanco. «Punca kar mirna bodi! Same ostrižemo te Ce se nameravaš braniti, ti damo vse drugačno lekcijo za tistega, conte-jdh Tako jo je pozdravil tisti, ki je imel škarje, Vrata smo bili zaprli in zapahnili. Za vsak primer smo imeli iz hiše še izhod na vzporedno cesto. Tako smo se počutili čisto varne. , V temi sem zaslišal šklepet Škarij in strižec je šepnil: kLu/č. popolnoma n č »e vidim!» Jaz sem stal za njo in jo držal za roko. Dobro sem čutil, kako Ji je močno utripala žila. D:.ha'a je sope skozi nos. Oni z lučjo je najprej posvetil po veži, nato šele je uprl luč vanjo. Dekle je žalostno zaječalo, a v luči so se ji zalesketali lasje. Tedaj šele sem spoznal tiste čudomte, zlato nadahnjene kostanjeve lase! Kolikokrat sem jih poljubo-val. kolikokrat božal! (Nadaljevanje sledi) .llllllllllilllllllllllllll vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, industrijski in družinski, specialni za iivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk. vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 Ur dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Sfaroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jamstvo TST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089 TRGOVINA Trat, Ul. G. V mm ar! IO OGLEJTE HI \AŠE IZJLOŽBE* POZOR! Mika raznroflaia po izredno nizkih cenah moški plašči od 4.800 lir navzgor deške obleke „ 900 „ moški jopiči }/ 3.800 „ moške obleke „ 5.600 „ velika izbira moških kompletnih oblek, dežnih plaščev, moških hlač in volnenega blaga. Trpina m ORiii mmm Trsi Largo Barriera Vecchia 15. lastnik L. Bront IZKORISTITE PRILIKO! HiiM Prane Hill 111 <# 111 T K S T Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214 -i J— A. PERTOT TRST - Ul. GINHASTICA 22 - TEI. 95-SS3 I i! ilIlliiMJinmimi Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah IZŠLA JE ČETRTA ŠTEVILKA REVIJE »JUGOSLAVIJA” Posvečena je predvsem srednjeveški umetnosti na našem Jadranu • Posamezne revije so na razpolago _______________ v SRBOHRVAŠČINI ANGLEŠČINI FRANCOŠČINI in N E M Š Č I N I V TRSTU jo dobite v vseh večjih razprodajalnicah časopisov in v obeh slovenskih knjigarnah - Stane 750 • lir \/nriir vremenske motnje, ki prihaja- V l\ S" AA r 12 zah«dnega Sredozemlja že " I \ LI YI L vedno vplivajo na vreme pri _ nas- Pričakovati je spremenljivo oblačno vreme z možnostjo padavin. Tempera- tura brez večje spremembe. Včeraj je bila v Trstu najvisja temperatura 18.6 stopinj; najnižja pa 14 stopinj. STRAN 8 ŠPORTNA POROČILA 11. NOVEMBRA 1951 BKSKiifSSBmH! BKISS DANES ITALIJA-ŠVEDSKA Boniperti bo vendarle nastopil in igral na desnem krilu - Skrajno slabo stanje igrišča ne obeta lepe igre ITALIJA Cervato (Fiorentina) Venturi (Romaj, Caearl Tognon (Napoli) (Milan) Annovazzi (Milan) kap. Giovannimi (Inter) Sodnik: LING (Anglija) ŠVEDSKA Cervetlati (Bologna) Lorenzi (fciter) Amadei , (Napoli) ' Gimona (Palermo) Boniperti (Juventus) Jonsson (Malmd) Lofgren (Motala) Halmberg (Djurgarden) Karl&son (Norrkoping) Jakob: son (Gais), Malmstrora (Halsingborg Ahiund (Degerfors) Gustafsson (Norrkoping) Lindh (Orebrd) Nilssom (Malmo)kap. Svensson (Halsingborg FLORENCA, 10. — Vsa italijanska športna javnost z velikim zanimanjem pričakuje mednarodno nogometno tekmo med reprezentancama Švedske in Italije, ki bo danes pop. ob 15 na florentinskem občinskem stadionu. Italijanska enajstori-ca, katere sestav objavljamo na drugem mestu, je bila delno iz-premenjena, kajti na mestu Lu-centinija bo igral igralec Juven-tuša Boniperti. O njem si namreč tehniki niso bili popolnoma na jasnem, kaj naj napravijo Vendar se zdi, da so se v zadnjem trenutku le odločili zanj in ga uvrstili v moštvo, kljub dejstvu, da se je zdravstveno stan-je njegovega desnega kolena nekoliko poslabšalo. Medtem se Švedi že nahajajo V Florenci in so imeli danes do- poldne zadnji trening z žogo, kj je trajal okoli ene ure. V poznih popoldanskih urah pa sta bili obe reprezentanci na uradnem sprejemu v tukajšnjem županstvu. Šestnajst švedskih nogometašev je spremljal njihov tehnični vodja Kock. Zbranim je županov predstavnik voščil prijetno bivanje v lepi Florenci. Fred sprejemom na županstvu pa so si italijanski igralci ogledali institut za sirote, ki se nahaja okoli tri kilometre oddaljen od Montecatinija, kjer so igralci v miru preživeli zadnje trenutke pred tako velikim dogodkom, kot je srečanje z nogometno reprezentanco, ki je na zadnji plimpiadi priborila naslov olimpijskega prvaka. V pričakovanju tega velikega dogodka pa na javnost kot velika mora pritiska nerešen rebus, ali bodo bogovi naklonjeni navijačem, še bolj pa igralcem, in prenehali z neutrudljivim ponujanjem dežja, ki že približno teden dni namaka občinski stadion in s tem ogroža, da bodo desettisoči, ki so si morda tudi za debele denarje kupili vstopnico (mimogrede naj bo povedano, da že nekaj dni y mestu ni dobiti vstojmi-Ce za nobeno ceno), prikrajšani pri velikem športnem užit, ku, kakršnega lahko nudi samo dvoboj dveh velikih nasprotnikov. Opozarjamo čitatelje, da bomo v torkovi številki našega lista objavili obsežno poročilo našega posebnega dopisnika, ZADNJA POROČILA Mednarodni monetarni fond odobril Iranu posojilo Posojilo v višini 7.800 000 dolarjev je protivrednost iranskega prispevka v domači valuti v Mednarodni fond • Posojilo Export Import banke če vedno nerešeno WASHINGTON. 10 — Med-1 la konferenca odgodena in da narodni monetarni fond Je dodelil Perziji posojilo v višini 7.800.000 dolarjev. Pravijo, da Je bil sklep sprejet soglasno, torej s pristankom angleškega delegata. Poudarjajo, da je dodelitev posojila Perziji v skladu s statutom monetarnega fonda, ki predvideva, da lahko država članica dvigne v devizah, če jih je potrebna, protivrednost deleža, ki ga je v svoji valuti dala mednarodnemu fondu. Za Iran znaša ta protivrednost točno 7.800.000 dolarjev. Edini pogoj je, da država prosilka dokaže, da je v finančnih in gospodarskih težavah, kar iranski vladi verjetno ni bilo težko. Tega posojila ne smemo zamenjati s prošnjo iranske vlade pri washingtonski Export-Import banki za bančno posoji. lo 25 milijonov dolarjev. Pogajanja za to posojilo se vlečejo že od lanskega leta in so bila skoraj zaključena, ko je prišlo do petrolejske krize. Export-Import banka je namreč vladni organizem, ki daje posojila na hipoteko. V iranskem primeru bi bila hipoteka vložena na dohodke iranske vlade po pogodbi z Anglo-Iranlan. Menijo, da je to posojilo začasna rešitev, ki ne bo mogla rešiti vseh iranskih težav. Atlantska konferenca bo vendarle v Rimu PARIZ, 10. — Zdi se, da je danes končno zaključena diskusija o tem, ali lx> prihodnja konferenca atlantskega pakta 24. novembra v Rimu ali ne. Po včerajšnjih vesteh, da je bi- se bodo v istem času na nekaj sejah sestali zunanji ministri atlantskih držav in to v Parizu. kjer so zbrani na zasedanju glavne skupščine OZN, so danes ponovno potrdili, da bo atlantska konferenca vendarle v Rimu 24. novembra. Zunanji ministri atlantskih dežel bodo torej v dneh, ko bo trajala rimska konferenca, zapustili zasedanje OZN. Proces v Sofiji •SOFIJA, 10. — Danes je začel proces proti 35 bolgarskim državljanom, ki so obtoženi ((izpodkopavanja temeljev ljudske oblasti, pripravljanja državnega udara in tuje intervencije« in špijonaže. Podrta jezuitska hiša dva delavca mrtva FLORENCA, 10. — Iz Še neznanih vzrokov se je danes opoldne porušila še nedograjena hiša, ki so jo zidali jezuiti poleg svojega florentinskega sedeža Dva delavca sta našla smrt pod ruševinami. O BUENOS AIRES, 10. — Nadaljujejo se predvolivni incidenti v Argentini. V mestu Resistencia je med volilnim shodom radikalne stranke nastal pretep, na katerem je bilo 9 oseb ranjenih, od teh tri nevarno. LIMOGES, (Francija) 10. — 74-letni Marcellin Mallet je včeraj napravil samomor s skokom v jezero. Njegova družina trdi, da ga je k temu pirpeljalo povišanje cen tobaka. Starec je bil strasten kadilec. Izboljšan položaj v severni Italiji MILAN, 10. — Položaj v severni Italiji se je danes nekoliko izboljšal, čeprav v nekaterih krajih še vedno dežuje. V Bielli je danes padlo 150 mm dežja. Tudi v provinci Asti še vedno dežuje. Okoli Domodos-sole dežuje že tri dni brez pre-stanka, na hribih nad 1000 m višine pa je zapadel sneg, ki ie dosegel višino do 70 cm. fia Simplonskem prelazu je zapadlo pol metra novega snega, tako da je promet spet prekinjen. Zaradi deževja je promet prekinjen ali oviran tudi na številnih prometnih žilah V Italiji. Na avtostradi Torino-Mi-lano je popustil nasip in promet je moral biti preusmerjen. Promet je prekinjen tudi na železniških progah Alessan-dria-Acqui-Savona in Milano-Cremona-Mantova. Na progi Milano-Genova so morali precej omejiti število vlakov; med drugim so začasno ukinili3brzo-vlake v vsaki smeri. V Milanu se je v samem mestu porušil most v Via Padova. V vasi Tavernerio, kjer je včeraj hudournik povzročil 16 smrtnih žrtev, reševalski odredi še vedno iščejo trupla včerajšnjih žrtev. V stalnem dežju se jim je doslej posrečilo spraviti na dan 13 trupel. PARIZ, 10. — Skoraj vso Evropo je zajelo slabo vreme z močnim deževjem. V Franciji je najhujše prizadeta Sinja o-bala in mesto Nica, Hudo deževje je bilo tudi v Lionu, kjer so morali prekiniti dve mednarodni tekmi v hokeju Franci-jaB-Italija in Francija-Belgija. O močnem deževju poročajo tudi iz Koroške. MONTREAL, 10. — Kanadska policija preiskuje trgovino z nezakonskimi novorojenčki, ki jih prodajajo, kot so ugotovili, tudi za 500 dolarjev, večinoma v ZDA. Računajo, da na ameriški črni borzi letno prodajo in kupijo približno 50 nezakonskih novorojenčkov. Kupujejo jih družine brez otrok. Tudi Oestrand premagal Janyja STOCKHOLM, 10. — Na vče. rajšnjem plavalnem dvoboju v Stockholmu je Olof Oestrand premagal Alexa Janyja na progi 200 m prosto. Jany pa je zmagal na 50 m prosto. Rezultati: 200 m prosto: 1. Olof Oestrand 2.14; 2. Alex Jany 2.14.1; 50 m prosto: 1. Ja-ny 26.9; 2. Savantesson. Argentinci bodo igrali v Evropi BUENOS AIRES. 10. — Voditelji nogometnega društva River Plata so se dokončno odločili. da bodo v mesecu decembru organizirali po Evropi turnejo in s svojim moštvom nastopili v Madridu, Neaplju, Rimu, Turinu, Londonu; Parizu in Lizboni. Arsenal - West Bromwich 6-3; Aston Villa - Charlton 0-2; Blackpool - Newcastle 6-3; Chefl-sea - Manchester United 4-2; Derby - Fulham 5-0; Hudders-field - Tottenham 1-1; Liverpool * Bolton 1-1; Manchester City - Middlesbrough 2-1; Portsmouth . Stoke 4-1; Sunderland -Bum'ley 0-0; Wolverhamptom -Preston 1-4. Škotsko državno prvenstvo: Aberdeen - Partick 4-2; Hearts. Queen of the South 4-3; Morton . Hibernian 2-1; Mother-well - Dundee 2-1; Raith - Air-drie 1-1; Rangers - St. Mirren 5-1: Stirling - Celtic 2-1; Third Lanark . East Fife 1-3. Uspešna turneja italijanskih boksarjev na Irskem DUBLIN, 10 — Zadnji mednarodni dvoboj med italijansko in irsko boksarsko ekipo se je zaključil z režultatom 6-4 za italijanske boksače. List «Irish Press« piše, da dve irski zmagi nista bili zadovoljivi, ker je bil v eni di kvalificiran Borraccia zaradi prenizkega udarca, v drugi pa Nazzinghi. kateremu je njegov nasprotnik z udarcem poškodo> val oko. List nadalje navaja svoje mnenje, da je bila italijanska zmaga zaslužena zaradi njihove moči in atletske popolnosti. Tudi ostala srečanja, ki so jih imeli v času njihove turneje po Irski, s0 se italijanski bok-saži dobro borili, saj so prvi dvoboj boksali neodločeno, zmagali v vseh dvobojih po raznih pokrajinah in izbojevali zmago v zadnjem srečanju z razliko dveh točk. Milan-Reggiana 3-1 (1-1) REGGIO EMILLA, 10. — V prijateljski tekmi med enajsto, rico Milana in Reggiane je po izredno lepi tekmi Milan zmagal z rezultatom 3-1 (1-1). Francozi bi igrali nogomet s SZ PARIZ, * . Predsednik francoske nogometne federacije Emanuel Gambardella je izjavil, da bo prosil rusko federacijo. naj bi organizirala tekmovanja med moštvi obeh dežel. «Ker nismo uspeli na zadnjem kongresu FIFE v tej naši nameri. sem se odločil, da pišem naravnost v Moskvo. Hočemo tekmo med državnima reprezentancama in tudi ekshibicije med najboljšimi enajstoricami obeh držav«. Neodigrani mednarodni tekmi v hokeju LYON, 10. — Zaradi neprestanega deževja so morali organizatorji mednarodnih tekem v hokeju med predstavniki B moštva Francije _ Italije in Francije - Belgije tekme prenesti. Kljub temu so se igralci sporazumeli in odigrali obe tekmi, ki sta imeli vadbeni zna. čaj. Francija in Italija sta igra. li neodločeno, medtem ko je bila druga tekma med Francijo in Belgijo prekinjena po četrt, urnem igranju zaradi prevelikega dežja. Tudi v tej tekmi rezultat 0-0. Vozači! Bodite previdni preden vstopite v avto, na motor, na vespo itd. in se zavarujte proti nezgodam. Tako boste jamčili sebi in drugim po zakonu določeno varnost v primeru nesreče. Za proračun in nasvete kličite tel. št. 88-15, Urnik 8. - 9., 20. - 22. Izdelujem In TRST Ul. G. Gozzi št. 1 vogal Ul. Pauliana KINO V TRSTI' Rossetti. 16.00 in 21.15: Revija VVanda Osiris ((Galanterija«. Excelsior. 14.30, 16.30, 18.05, 21.45: »Samson in Dalila«, H. Lamarr in V. Mature. Nazionale. 14.45: »Tereza«, Ana Marija Pierangeli. Fenice. 15.30: «Prehod pri Ba-hamu«. A. Carroli, S. Hayden. Filodrammatico. 14.00; »Jutri še ne bo«, B. Payton in J. Cagney. Arcobaleno. 14.00: »Hočem biti tvoja«, Ava Gardner, R. Mit-chun in M. Douglas. Mladoletnim prepovedano. Astra Rojan. 15.30: «Nisein več tvoja«, Ph. Dom in K. Mc Leod. Alabarda. 13.30: »Strah« komični film, S. Parapanini. Tognazzi. Armonia. 13.45: »Krokodil na Piavi«, M. Vitali, F. Latimore. Aurora. 14.45: »Razkošno potovanje«, G. Brent in J. Povvell. Garibaldi. 14.30: «Belčevo bodalo« R. Scott in M. Chapman. Ideale. 14.30: ((Indijanska ljubica«, J. Stewart. Impero. 14.15: «Proces Mary Du-gan«, R. Young in L. Dry. Italia. 14.00: ((Ljubimec ene noči«, M. Morgan in J. Marais. Mladoletnim prepovedano. Kino ob morju. 14.15: ((Vražja lepota«, M. Simon in C. Ninchi. Moderno. 14.00: «Crna roža«, T. Power, O. VVelles in C. Aubry. Savona. 14.00: «Brez ljubezni«. S. Tracy in K. Hepburn. Viale. 14.00: «Komandant Johny», G. Cooper in J. Greer. Vlttorio Veneto. 14.00: »Prvakov povratek«, J, All.vson, Stevvart. Azzurro. 14.00: «Margareta iz Kor-tone», M. Frau. Belvedere. 14.00: «Krištof Ko- lumb«, F. March, F. Eldridge. Marconi. 14.30: «Rio Bravo«. Massimo. 13.30: »Nedosegljiva Primula Rossa«. Novo Cine. 14.00: »Sneguljčica«. Odeon, 14.00: «Donašalka kruha«. Radio 14.00: «Preko obzorja«, D. Lamour in R. Denning. Vittoria. 14.00: «Pesem sibirske zemlje«, V. Vessilieva, Andreev. RADIO J IGOISLO V A.\SKl; CONE TRSTA NEDELJA, 11 novembra 1951 Poročila ob 8.00, 13.30, 19.30, 23.05. 7.45 Jutranja glasba. 8.15 Jutranja glasba in radijski koledar. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladinska oddaja: O skladatelju Emilu Adamiču. 9,30 Operetni zvoki. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Iz zakladnice jugoslovanskih narodov. 17.00 Popoldanski koncert. 17.50 Reportaža. 18.00 Glasbena oddaja za Bujščino. 19.00 Sambe in rumbe. 23.10 Glas. ba za lahko noč. NkOTKRUA 8.15 Igra godba na pihala. 8.45 Klavir v ritmu. 9.00 pesmi v prozi «Jesensko cvetje«. 10.00 Dopoldanski koncert slovenske orkestralne glasbe. 11.00 Od pravljl ce do pravljice. 11.30 Želimo vai razvedriti. 12.40 Zabavna glasb; J3.10 Želeli ste — poslušajt 15.10 Rapsodija v modrem 15.: Spominjaj se name slušna igr; J8-55 Venček vedrih melodij 17.30 Kmetijski nasveti: Zimsko škropljenje. 17.40 Umetne in narodne pesmi poje Vokalni kvintet. 18.20 Uganite kaj lgramol ? Domače polke in valčki. 19.30 Gaetano Donizetti: Lucia dl Lammermoor, opera v 2 dejanjih. 22.15 Melodije za zabavo in oddih. TRST JI. 8.00 Jutranja glasba. 8.30 Bach-VValton: Modre device, baletna suita. 8.48 Vesela glasba 9.00 kmetijska oddaja. 9.30 Lahka glas. ba. 11.15 Komorna glasba 11.30 Oddaja za najmlajše — Zlata gora. 12.00 Glasbena medigra 12.15 Od melodije do melodije. 13.00 Organizacija in naloge popisa Iti-dustrije in trgovine. 13.10 Glasba po željah. 14.30 Popoldan v operi. 15,30 Parada lahkih orkestrov 16.00 Koncert ruskih balalajk. 16.20 Polke in mazurke. 16.40 Razne jazz zasedbe. 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. 18.15 Plesna čajanka. 18.45 Motivi raznih narodov. 19.00 Beethoven: Koncert št. 3. v c-molu. 19.35 Veseli ritmi. 20.00 Lahka glasba. 20.35 Pestra operetna glasba; nato op-rpe uverture in fantazije. 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 1. 22.31 Večerni ples. 23,00 Mozart: Mala nočna glasba. 23.35 Polnočna glasba. LONDON, 10. — Današnji rezultati I. lige angleškega nogo. metnega prvenstva so sledeči: ln jope prodam OLAJŠAVE PRI IZPLAČEVANJU Naslov na upravi Usta Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 flidjdave fiu plačilu, \ r * TVRDKA KERAMIKE Ustanove v: SESTO FIORENTINO DOCCIA LIVORNO S. CR1STOFORO LAMBRATE MONDOVI’ PISA RIFKEDI (Florenca) (Florenca) (Milan) (Milan) (Florenea) Ho u nem odprla SVOJO EDINO TRGOVINO v TRSTU Contrada del Corso 22 Kadar imaš raztrgane čevlje se spomni, da boš pri LUŠI zadovoljen s ceno in prvovrstnim blagom Popravila v usnju, pari in vibramu Barvamo, širimo in prenavljamo točno in solidno v najkrajšem času ZAPOMNI 81: Trst - Ul. sv. Frančiška št. 20 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cctaa Trsta: 8.30: Za naše kmetovalce; 16.30: Iz zakladnice jugoslovanskih naro. dov. —■ Slovenija: 15.10: Rapsodija v ,d.e-?o’ 19.10: Domače polke in valčki. — Trst IL 1 ■ ' Popoldan v operi; 23.00: Mozart: Mala nočna g • ba — Trst I.: 15.00: Radio kronika nogometne me; 23.35: Plesna glasba. RADIJSKI AFARA7I od 29.000,- lir navzgor - v 24 ourtl A ko izročite stari aparat tvrdki RADIO TRIESTE DL. XX. SEPTEMBRA 15 TEL. 95250 telefunken phonola MINERVA GELOSO UNDA-AD1 Modeli ^ GELOSO Popolna superheterodj^ Radiogramofon z 12 plošča01' GELOSO je višek elegance in ekonom Vsi si ga lahko nabavite pr' RADI KOFSZO GAHIBAl-P! s samo 7.000 3.000 ff Ur /4 Hiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii iiiiiiiiiiiiiniiLbiiaiuiiiiiiiiiiiiiiinnin« Mislim, da je sploh ne-smiselno pisati uvod lastnemu življenjepisu. Ce že ima človeško življenje kak uvod, je tako intimen, da o njem sploh ne pišemo. Jaz pa mo. ram s pričujočim uvodom upravičiti, zakaj sem se lotil tega posla — pisanja lastne- . ga življenjepisa — s kakrš- j nim se po navadi bavijo pro- -pali politiki, pregnani vladarji, brezposelni upokojenci, bivše dvorne dame in člani Akademije znanosti. In lej-te, zaradi tega opravičila moram tole prvo poglavje posvetiti uvodu. Nekoč se je razvila prava gonja proti meni. Vse, kar je dobilo srbečico za pisarje, nje, se je čehljaio ob meni, tako da sem postal neke vrste šolska naloga za vse tiste, ki so kajpada s kritiko začenjali svoje knjlževnlške vaje. Vsi ti so na vse gTlo trdili: da nisem duhovit in tudi ne nadarjen. Ko so mi tako kolikor toliko razširili sloves človeka brez duha in talenta, so pričeli šepetati, da me ta sloves v zadostni meri usposablja za člana A-kademlje znanosti ln umetnosti, zato sem vsak trenu- MOJA BRANISLAV NUŠIČ tek pričakoval, da bom za takega člana izvoljen. In kakor mora vsak akademik napisati svoj življenjepis in keT naši akademiki potrebujejo v ta namen nekaj let ln so med njimi celo taki, ki so umrli, ne da bi bili opravili tolikšno ln tako pomembno nalogo ln zatorej Se dandanes ničesar ne vemo ne o njihovem življenju ne o njihovem znanstvenem deli — sem sklenil, da ob pravem času zberem gradivo za svoj življenjepis. Lej te, to me je v glavnem vodilo, ko sem sedel ln začel pisati tole knjigo. Opis svojega življenja sem pričel z rojstvom, prepričan, da je to najbolj naraven pri. četek. Izhajajoč s tega dejstva se nisem spuščal v reči, ki so se godile pred mojim livad rojstvom, ker verjetno o tem sploh ni nikakršnih podatkov. Svoj življenjepis sem zaključil z ženitvijo, prepričan, da po poroki moški nima svojega življenjepisa. Nasploh pa so leta od rojstva do poroke eno samo obdobje — mnogimi podobdob. Ji — v človeški zgodovini. Na priliko tako, kakor Je v zgodovini Srbov doba od preše-litve na Balkanski polotok do razpada carstva na Kosovem eno samo veliko obdobje z mnogimi podobdobji. Pravzaprav bi bilo v človeškem življenju — prav kakor v zgodovini — imenovali to dobo od rojstva do poroke — dobo «od priselitve do razpada«. In prav tako bi mogli dobo, ki sledi temu, imenovati tako lepo v življe-nju kakor v zgodovini: doba »suženjstva ln trpljenja«. Zavoljo tega sem se poinu-dll samo pri prvem obdobju: od priselitve do pogube. Nadaljnji opis svojega življe. nja sem zaupal nekemu prijatelju ki je zelo nadarjen in spodoben gospod ln o katerem sem se bil prepričal, da nobene reči ne pove, kakršne Je v resnici bila, marveč jo vedno izpopolnjuje, po svoje namešča in zabrisu. Je, samo da bi Jo olepšal-Takšni ljudje so nenavadno pripravni za življenjepise književnikov in umetnikov, ker velja pri teh življenjepisih pravilo, da Je treba vsako reč tako olepšati, da bi veliki pokojnik veljal pri po-tomstvu za čim bolj vzvišenega ln plemenitega. Življe- nj episci književnikov ln umetnikov so v tem pogledu nenavadno podobni modist-kam in šiviljam. Tudi pri njih velja tisti krojaški okus: «To se vam lepo prilegal« In zavoljo tega krojijo in izpopolnjujejo življenjepis tako, da bi se čim lepše prilegal tistemu, o katerem pl-sejo. Ako ima ženska grdo postavo, bo šivilja napravila tisočero pentelj in vse lepo zakrila; ako ima književnik grdo preteklost, sl bo življe-pisec izmislil tisočero prigod in vse to zabrisal. Ako je ženska nekoliko grbasta, si bo šivilja za njo zamislila tak kroj, da se napaka še opazila ne bo; ako ima umetnik nekolikanj grbasto moralo, si bo žlvljenjepisec Izmislil takšno razlago, da se bo umetnikova morala bleščala kakor odlika. Spominjam se dogodka, ki sem ga bil sam doživel in sem mu bil priča ln katerega sem nato bral v življenjepisu docela predelanega. Lirski pesnik N. N. se Je nekega jutra obupno pijan srečal s svojim bodočim živ-ljenjeplscem. Veliki pokojnik je bil v svojem življenju pogostokrat prase, toda pri tej priložnosti je bil tako brezglav, da niti lastne hiše in našel. «Cuj me, prijatelj«, je rekel, ko se le omahuje naslanjal z vsem svojim bremenom na bodočega življenje-pisca, »tisti, ki so pili z menoj, so me zapustili, živine božje, da ni nikogar, ki bi me spravil domov. Lej. jaz ti vem na nebu najti Veliki voz. svoje hiše pa nikakor ne morem najti!« Ta prigoda se je v življenjepisu «Spomin: na poko-nega N. N.» glasila takole: »Nekega jutra sem ga srečal mračnega in zaskrbljenega; njegovo čelo je bilo mrko ln oči — tiste oei. s katerimi je tako globoko vdiral v človeško dušo — so bile polne nekega čudnega izraza bolesti in očitka. Ko sem pristopil k njemu, se je naslonil name ln ml rekel: .Omahujem skozi življenje, ker so me vsi prijatelji zapustili. Ojoj, laže najdem ne-beške poti kakor steze Seljenja. Počutim se osamljenega — vodi me. vodi me’!» In k temu je žlvljenjepisec pripregel lago, s katero j ^ i globoke hes^ pokojnikovih bes % žlvljeniepi^rfJV karja sem bral- d|jj ^ žive dni boril s pii po sečnostmi, ker družba ime1« > glede na £& pfčj umetnost. Te itfi celo vplivale J poVJ njegovega _ t portretist velikih lnve«^ poj»V postal pl®? . pa J® fiiC postal p1---, p9 lnlu%Tt.W&>r starellmi n«g del le ču, ki mu J® 0ef A set dinarje^ Jutro -#11 & vo in ču, ki mu l® set dinarjev ,troJV sobe slellrVi še breZE-joS1Lo1 vo in P?vrV hV3lež C kal bla^- ornos'1 ^ j tolikšne P° jačalbpri .j portretir- faS se J V° Z®n(\H poDliJ $siiy obema i«J va žena j, bila kroiaj^^ deL diO' UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 št. 6, III. tiad. — Telefon štev. 93-808 tri 94-638. — Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30 • 12 m od 15 -18. • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlšine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70 6, 0* 130 1 steno 1 ti$y NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izv0 moZcmsK Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratične* pzO Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega