Kranj, torek 31. maja 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pilotom na državnem prvenstvu v jadralnem letenju v Lescah nagaja vreme. Doslej so opravili le nekaj preletov. Na prvih dveh mestih sta leska pilota Zdravko Pristavec in Ivo Šimenc. Več na športni strani. - Foto: G. Šinik stran 3 V KRANJU SE ODLOČAJO ZA ZEMELJSKI PLIN stran 1 2 PASJI HOV HOV IMA VEDNO PROV Novi ukrepi že veljajo Bomo vzdržali Kranj, 30. maja — Od sobote dalje so v Jugoslaviji, skladno s spremenjeno resolucijo o letošnjem razvoju države in na osnovi dogovora z Mednarodnim denarnim skladom, začele veljati tri liberalizacije: ce-Be. uvoz in trg deviz. To je šele prvi val napovedanih ukrepov, ki so po sodbi tujih finančnikov in upnikov °ujni za ozdravitev našega gospodarstva. Cene okrog 60 odstotkov izdelkov se po novem oblikujejo prosto, nad 40 odstotki pa bo vsaj še nekaj časa veljal neposredni nadzor. Za večino izdelkov bo zaradi povečevanja ponudbe in večje konkurenčnosti dovoljen prost uvoz, izkoriščene pa bodo tudi domače rezerve. V primerih pomanjkanja in visokih domačih cen bo uvoz tega blaga oproščen dela carin. Prost uvoz za zdaj obsega okrog 40 odstotkov izdelkov (lani 15 odstotkov), okrog 34 odstotkov skupnega uvoza pa bo odvisnega od izvoznih rezultatov posamezne organizacije združenega dela. Naftni derivati so v povprečju dražji za 36,1 odstotek. Primarni bencin se je Podražil za 32,2 odstotka in tako stane liter navadnega bencina 930 dinarjev, liter super bencina pa 1000 dinarjev. Denar od podražitve bo uporabljen za stroške predelave in za pokritje izgub v rafinerijah, za gradnjo cest in krepitev rezerv. Dražja sta koks in Polkoks (31,3 odstotke), izdelki črne metalurgije (29,8 odstotka), bela pločevina za 38 odstotkov, cement in Cementni izdelki za 25,1 odstotek in elektrika za 31,4 ?dstotka. Poštne storitve so dražje za 28,1 odstotek, za 38,5 odstotka in premog za 30,3 odstot-he- Cene olja, moke tipa 850 in pasteriziranega mleka b!Lne bodo povečale, ampak bo država pomagala s ko ropenzacijami. Spremenjena je politika obrestnih mer. Eskontna stopnja Narodne banke se je povečala s sedanjih dveh nad šest odstotkov nad inflacijsko stopnjo, ukinjene pa so diferencirane obresti. Dinar je bil enkratno devalviran za 23,9 odstotka, še naprej pa bo veljla aktivna tečajna politika. V soboto je bil srednji tečaj šilinga 160,73 dinarja, marke pa 1129,37 dinarja. Pripravljeni so ukrepi za ukinitev 110. člena deviznega zakona, kar naj bi zagotovilo delovanje deviznega trga. Povpraševanje po devizah bo legalno. Veliko neznank se pojavlja na začetku delovanja novih ukrepov ekonomske politike. Glavno je vprašanje, ali bomo vsi skupaj zdržali: ljudje, gospodarstvo in tudi oblast. Nihče s takim gospodarjenjem nima izkušenj. Ali bomo klonili že pri prvih resnih pretresih, ki se bodo pojavili, tako v proizvodnji kot na socialnem področju. Pričakujemo, da se bo varčevanje bolj splačalo kot zadolževanje. Spet naj bi bolj cenili dinar, pa tudi po nakupih bo kazalo z odprtimi očmi, saj bodo cene enakih izdelkov različne. Bodo trgovci upoštevali, da so žepi ljudi vedno plitkejši... Napovedi in bojazni se prepletajo. Strah je po ponovitvi starih metod dela zvezne vlade, saj so ti ukrepi bolj dogovor tujih upnikov in vlade kot pa vlade in ljudstva. Zato nezaupanje. Bistvenih vzrokov inflacije nismo odstranili, na ukrepe nismo pripravljeni, zato so ukrepi lahko za marsikoga tragedija. Protire-formska koalicija se utegne posebno jeseni okrepiti. Bojimo se, da bodo udarjeni tisti, ki dobro delajo. Manjka zaostrovanje splošne finančne discipline, zato utegne na trg še prihajati ilegalni denar, kar bo inflacijo še povečevalo. J. Košnjek ' ^a BPT ukrepi sprejeti Kolesarji navdušili Ločane — »Izredno smo zadovoljni z dirko v Škof ji Loki. Poskušali jo bomo organizirati vsako leto in jo uvrstiti tudi v kriterij slovenskih mest,« je dejal po petkovi krožni dirki v Škofji Loki trener kolesarjev Save Bojan Udovič. »Hvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji, še posebej pa darovalcem nagrad.« Dirko v Škofji Loki je gledalo skoraj 3000 ljudi. V osrednji dirki članov je zmagal Ječnik iz Save (na sliki prvi z leve) pred Kalanom, Vodopivcem, Smo-letom in Tahmajstrom. V pionirskih dirkah sta zmagala Klemenčič in Pavli (Rog), v mladinskih pa Fink (Krka) in Dolinar (Astra). (J. K.) — Foto: G. Šinik S}^< 27. maja - Kakor je bilo moč pričakovati,so delegati tržila? ° ns^e skupščine sprejeli ukrepe družbenega varstva za Bom-ko^0 predilnico in tkalnico Tržič. 1150-članski delovni kolektiv bo cjfjj Predsednica začasnega kolektivnega poslovodnega odbora leto k0 v°dila Marija Lončar, diplomirana ekonomistka, skupaj z Žar-cjan- °kornom, Janezom Bohincem in Jakom Korenčanom. Na zase-Ug0jU občinske skupščine je povedala, da bodo v štirinajstih dneh Ij >n ,m> kakšne so razmere v delovnem kolektivu in se nato odloči- Poudarila je, da bodo skušali proizvesti toliko, da se bo-lWo d*? Preživljali sami, redno odplačevali posojila in vedeli, kaj Dotreb tUd' •'Utri' Zaveda se toreJ- da BPT za izhod iz težav ne °2dravUv '6 ^rat^orocne ukrepe, temveč tudi dolgoročni program Obči -L- M' V- _ nska skupščina podprla priporočilo Rešitev stiske ekonomske šole K d^O^novn25-' ' Kranisku skupščina je podprla priporočilo, žboslovntM Slmonu. JV'nku odstopi Srednji šoli ekonomske in °boins e usmeritve dodate učilnice. *3v8vo"'a skuPscma jo priporočila Osnovni šoli Simon Jenko, lit *Sno u rH ''"'»'i Center mM',topi celotno zgornje nadstropje v I« naJ ob>'>ra'") 'S"'' sosedje v istem poslopju najbolj vedo, s Prostorsko stisko se otepa ekonomska šola M. V. V Beogradu Konferenca Zveze komunistov Kranj, 30. maja- V nedeljo se je v Beogradu začela konferenca Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo predvidoma končana danes. Konferenca ima glavni cilj oblikovati stališča ZKJ do nujnih gospodarskih in družbenih reform v Jugoslaviji. Uvodni referat je prebral predsednik predsedstva CK ZKJ Boško Krunič, nedeljska in ponedeljkova razprava pa je pokazala težnje po uresničitvi nujne gospodarske reforme, kjer časa za odlašanje ni, prav tako pa tudi ne za spogledovanje s preteklostjo, kjer je bilo storjenih preveč napak, /arije pa so odgovorni tudi komunisti. Glede demo-ki ati/.aei je političnega in tudi partijskega dela pa so mnenja v državi še vedno različna, čeprav je jasno, da brez gospodarske in politične demokratizacije ne; bomo dosegli boljših časov. J. K. Srečanje partnerjev Volksvvagna, Semperita, TAS-a in Save Dvajset let sodelovanja s VW Kranj, 30. maja — Letos mineva dvajset let, odkar so v kranjski tovarni Sava začeli izdelovati avtoplaš-če za znano avtomobilsko tovarno Volksvvagen, leto poprej pa so z avstrijsko firmo Semperit podpisali pogodbo o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju. Delovni jubilej bodo obeležili s srečanjem poslovnih partnerjev, pridružil se jim bo tudi sarajevski TAS. Srečanje poslovnih partnerjev se bo začelo danes ob 14. uri, ko si bodo gostje ogledali Tovarno avtopnevmatike v kranjski Savi, zvečer pa bo slovesnost v Vili Bled, kjer bo Gospodarska zbornica Slovenije podelila firmi Volksvvagen posebno priznanje. V sredo, 1. junija, dopoldne pa jih bo sprejel podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič, nekdanji direktor kranjske Save. Kranjska Sava je že pred dvema Naj ne bo le utrip k|e |e StriC kupil ko i i adovednlmi ,,( "" — veu fantek, ki Je opa/o jj1 "krasen kmečki voz sredi ,"!"',;> Lahko bi vprašal tudi 'o kod se je vzelo toliko ljub deklet, ki so plesale po uli od kod so prlftli harmoni iui>. pa fantje s klobuki, ki so tt"s,'l<> vriskali , Prijel 1'' /a roko, / drobnimi prsi 1 P* k« se kal ka/al kon|e I*«*8 s'" i1' zgodilo sredi be 7W dne in ■ojo, k. iređi Kranja Oo So se ■■" hitel« DO naku ustavil,. ie z« hipe, |n V ti«*?\barmonike in troben v-.t. mažuretk Na ulici so se pogovarjali znanci, ki so se že vrsto let srečevali v mestu, pa se nikoli niso imeli < asa ustaviti Turisti so priti skali na sprožilce fotoapars tov MeStO |e naenkr.it posl.ilo zanimivo m tako domaće Pa za to nI bilo treba veliko Trud nekaj turističnih zanese npikov, nekaj podpore delov mii organizacij, veselje hasto pujočih Kuni |e oživeli 8 nJim pa HO o/iveh tudi (Judje, ki so morda le dolgo hodili po uk eah m so komaj vedeli, da Živi |o v lepem, stal em mestu Me .tu, k|er se marsikdo /,n,i /ai (Mali nS harmoniko, k|er /ivijo ljubka dekleta, ki se niso po/a bila plesali, k|er so galerije i rt gledalist a, trgovine in gostil V danasii|ern tempu ž. i v I p • nja, v bitki DO zaslužku, v na-gliei, vsakdanjih težavah, po gOStO pozabimo, da živimo Da Živimo v lepih krajih: v Kra nju, V Skorji 1 Oki, v Radovljici, TrŽiČU, v mestih, ki imajo svojo Zgodovino, ki hi le vedno rada utripala, pa največ krat pozabimo, da tudi imajo srce. Zakaj ne bi vsak dan kdo /a pel, zaplesal, zaigral na harmoniko, pokazal svoje spretno S ti. Kar tako hre/ dovoljenj, breZ vprašani na ohemi (tudi malo spodbude hi lahko našli tarn), hre/. plačila m sramu. KatO pac, ker živi v lepem me ,tu. na tui I stični < iorenjski in ker mu utripa srce.. V Stanovnik Tončkov tabor Radovljica, maja— 14. Partizanski tabor heroj Tonček bo v petek, 3. junija, ob 8. uri v Ritmom pod Itibensko goro. Na tem tradicionalnem obrambnem dnevu bo sodelovalo 512 učencev sedmih razredov osnovnih šol, letos pa se jim bodo prvič priključile tudi ekipe za občinsko tekmovanje »Mladi v SLO in DS« D. D. desetletjema poiskala pravega poslovnega partnerja v tujini, leta 1967 je z avstrijsko firmo Semperit podpisala pogodbo o dolgoročnem poslovno-tehni-čnem sodelovanju, ki je Savi omogočila navezavo na razvoj tehnologije v svetu. Pogodba namreč presega običajne licenčne odnose, kar se je leta 1971 odrazilo v skupni izgradnji tovarne avtopnevmatike v Kranju, Semperit pa bo sovlagal v projekt Optima II. Sodelovanje s Semperitom Savi omogoča, da svoje izdelke prodaja priznanim tujim tovarnam avtomobilov, letos mineva dvajset let, odkar je Volksvva-gnu poslala prvo pošiljko avto-plaščev. Dobave so se od 8.500 kosov v letu 1968 povzpele že leta 1973 na 133 tisoč avtomobilskih gum, kar je tedaj predstavljalo 15 odstotkov savske proizvodnje. Prodaja se je še bolj razmahnila, ko so v Savi začeli izdelovati radialno pnevmatiko, Volksvvagnu so prvo pošiljko poslali leta 1973, ki je tedaj tudi fi- nančno podprl nadaljnje sodelovanje Save in Semperita. Leta 1978 so dobave - direktno VW ali posredno preko Tovarne avtomobilov Sarajevo - znašale že 250 tisoč avtomobilskih plasčev. Celotna količina doslej dobavljenih avtomobilskih plaščev pa je doseglo že 3 milijone kosov v vrednosti približno 100 milijonov nemških mark. M. V. XX. Zbor aktivistov bo 19. junija v Podljubelju Tržič, maja — Skrčiti število dragih proslav, se strinjajo tudi borci, ki letos prvič pripravljajo skupno tradicionalno proslavo in-ternirancev in zapornikov na Ljubelju ter zbor aktivistov Gorenjske, ki sta bili doslej dve veliki ločeni proslavi. V nedeljo, 19. junija, bo najprej ob 10. uri krajša proslava pri spomeniku na Ljubelju, kjer je bila med vojno podružnica zloglasnega taborišča Mauthau-sen, ob 11. uri pa se bo na moto-crossu v Podljubelju začel zbor aktivistov. Za obe prireditve bodo kulturni program pripravili Trži-čani. Za v prihodnje predlagajo, da bi bil zbor aktivistov le še vsaki dve leti, oziroma bi ga združili s kakšnim pomembnejšim dogodkom iz našega narodnoosvobodilnega bo- D. Dolenc VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG Škofja Ix)ka - Od prvih pobtnlr za ustanovitev PTT muzeja je preteklo kar osem let. Zbirke, ki so v drugem nadstropju stavbe Centra slepih in slabovidnih Škofja loka v Strahlo-vcni gradu, so osnova za nadaljnji razvoj muzejske predstavitve Je dejavnosti, ki je v Sloveniji doslej nismo imeli. Sredstva so zbrale vse ITT delovne organizacije Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, ljubljanska Kulturna skupnost, Iskra Te lematika Kranj, (enter slepih in slabovidnih, PTT Muzej Beograd in drugi. Muzej je odprl Alojz Briški, član predsedstva Sit Slovenije. - L M. - Foto: (J. Sinik KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEl 22-347 ^%M$mB&l§m€XLA& 2. STRAN / NOVICE IN DOCODkT Torek, 31. majali -^ TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Konec vojne v Afriki Tiskovne agencije so sporočile presenetljivo novico: libijski predsednik, polkovnik Moamer el Gadafi, je v razgovoru z diplomatskimi predstavniki afriških dečel v Tripoliju povedaL da bo Libija v prihodnje priznavala režim čadskega predsednika Hiseei-na Habreja. Poleg tega je pozval Habreja in njegovega nasprotnika Goukounija \\eddeya. vodjo Prehodne vlade narodne enotnosti 3 31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 2K 403, novinarji in odgovorna urednica 21 K0O in 21 135, ekonomska propaganda 23 9X7, računovodstvo, naročnine 28 403, mali oglasi 27 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem umen, . 421 1/72. Slovenski sociologi o družbeni slojevitosti ^2 Višji sloji imajo prednost pri dodelitvi stanovanjj Ljubljana, 26. maja - «Kako in koliko se razlikujemo Slovenci?« se sprašujeta Gregor Tome in Mojca Pešec z Inštituta za sociologijo v enem od prispevkov za letošnje Slovensko sociološko srečanje, ki bo od četrtka do sobote v izbraževalnem središču Iskre Delta v Novi Gorici. Ker se bodo srečanja udeležili tudi sociologi iz drugih republik, ne bo govora le o sociološko pomembnih razlikah med Slovenci (o družbeni neenakosti in slojevitosti), temveč tudi o primerjavah različnih delov Jugoslavije in rezultatov analiz družbene slojevitosti. Razpravo bosta s svojim razmišljanjem obogatila tudi dva ugledna gosta iz tujine - eden bo prišel iz Oxforda in drugi iz Varšave. Zadnji dan srečanja bo še pogovor o rezultatih javne razprave o spremembah ustave. Ena od raziskav, ki jo bodo Odnos jugoslovanskih javnosti obravnavali v Novi Gorici, je, denimo, pokazala, da v Jugoslaviji ne moremo govoriti o eni (enotni) politični kulturi, temveč o kulturah republik in pokrajin. do Zveze komunistov je zelo različen: stališča posameznih republik in pokrajin je mogoče razporediti med dve skrajnosti -slovensko in črnogorsko. V Slo- Srednješolski učitelji so zborovali Proti normativov 9( f?nd9itoq Škofja Loka, 29. maja - Na težave in nepravilnosti, ki jih v srednjih šolah posebno boleče občutimo, ne želimo opozarjati na tako skrajen način, kot so to storili v Kopru ali Murski Soboti. Hočemo pa, da zanje zve čim širša javnost, saj ne nazadnje ne gre samo za naše mesto v družbi, za naš socialni položaj," je uvodoma dejala Barbara Oman, pedagoginja v srednji lesarski šoli, pobudnici zborovanja škofjeloških srednješolskih učiteljev sredi minulega tedna. Učitelji so opozorili na nevzdržnost stalnega poseganja in spreminjanja vzgojnoizobraževalnih programov in zahtevali, naj bodo prenove strokovno in časovno res temeljito pripravljene. Prav v srednji lesarski šoli, denimo, bodo jeseni izobraževali učence kar po treh "prenovljenih" programih. Kdo je za to odgovoren?! Hkrati pa so učitelji tudi samokritično ugotovili, da bi morali sami bolj smelo krojiti vsebine in oblike izobraževanja, saj najbolje vedo, kaj sodi v programe, kaj pa je odveč. ■■■■Ne pristajamo na večanje obveznosti neposrednega pedagoškega dela z učenci, ki zdaj v okviru 42-urnega tednika znaša 20 ur,«, je dejala Barbara Oman. «Ce bo višja pred nami so počitnice in bojimo se, da nas bo jeseni spet nepričakovano doletela kakšna neprijetna sprememba - se bo moralo v okviru delovne obveznosti skrčiti kaj drugega. V primeru presežka učiteljev zahtevajo socialni program za učitelje, ki bi ostali brez dela.« Škofjeloške srednješolske učitelje zelo motijo tudi povečane obremenitve gospodarstva za JLA in nerazvite, medtem ko se pipa z denarjem za izobraževanje, ki je odločilnega pomena za samostojno, ustvarjalno, bogatejšo prihodnost naše družbe, močno pripira. Ali s tem vsi skupaj ne drvijo v prepad nerazvitosti? Za primerjavo so uporabili podatek, da so bili stroški reprezentance slovenskega izvršnega sveta lani enaki vse stroškom republiškega zavoda za šolstvo! Zahtevali so prerazporeditev narodnega dohodka v prid vzgoji in izobraževanju, v prid znanju, ki nas edino lahko potegne iz globoke krize. «V srednjih šolah pogosto izpostavljamo problem financiranja normativov. Nevzdržno je, da je financiranje oziroma delovno mesto učitelja odvisno od števila učencev. Nismo toliko proti temu, da mora biti v oddelku prvega letnika 30 učencev, težko je pa zahtevni normativ izpolniti v višjih letnikih (ko se nekaj učencev osu je), ne da bi bila zato šola prikrajšana pri financiranju,«je povedala Barbara Oman. »Čeprav srž našega sestankovanja niso bili osebni dohodki, mimo njih nismo mogli. Srednješolski učitelj z visoko izobrazbo in desetimi leti prakse dobi od republiške izobraževalne skupnosti za osnovno delo 539.600 dinarjev. Zato terjamo, da se v javnosti, kadar se govori o učiteljskih plačah, prikazujejo primerljivi osebni dohodki v šolah in gospodarstvu za enako zahtevno izobrazbo in delo.« Na torkovem zborovanju so škofjeloški srednješolski uči telji govorili še o nujnosti stalnega lastnega izobraževanja, saj fakultetno /nanje hitro zastari, s tem pa so povezali tudi kakovost svojega del. Na koncu šolskega leta se pehajo za potrebnim številom ur, kako je vsak učitelj vsebinsko obdelal program, pa puščajo ob strani. To ni prav. Učitelji so torej začeli glasno razmišljati. Da bi svoje misli in pobude lahko tudi udejunili, pa se morajo v sindikatu svoje stroke najprej tesneje povezati. V škofjeloškem so niti /o spletene. Morda bo kmalu postal glasnejši in učinkovitejši tudi republiški sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja. H. Jelovi mu Z mladinske perspetkive Pokop mladosti Niti odpoved sodelovanja slovenskih, črnogorskih in kosovskih mladincev, niti zavrnitev sodelovanja pripadnikov JLA, niso odvrnili članov odbora za praznovanja dneva mladosti pri K ZSMJ ml tega, da bi veliko in seveda drago stadionsko prireditev odpovedali Nasprotno. V javnost je bila lansirana vest, da bo letos dosežen bistven premik od /leta k umetniškemu dogodku - baletu. Vse ostale informacije, kaj se bo pravzaprav dogajalo 25. maja na beograjskem stadionu JIA, so bile do zadnjega v veliki tajnost. Slišali je bilo le o mladih brezah, vodnih topovih in podobnem Scenarij prireditve je sicer obstojal tudi na posameznih novinarskih mizah, a kaj, ko je na njem pisalo »embargo do dneva mladosti«. Gre za prav pridno posnemanje stan jših - partijska organizacija drži v tajnosti stenogram seje, kjer je bilo menda govora o vojaških posegih v naši republiki, mladinci pa so /aceli ze pri prireditvah meseca mladosti Tisto čemur smo prisostovali v sredinem večeru bi pravzaprav veljalo namenili minimalno pozornost, pustiti, da gre čimprej v pozabo. Visoka umetnost, ki jo memla razumejo le režiserji »spektakla« je bila kljub Kavclovcmu Bolem, podobnost s filmom I ni in dlllgl je verjetno golo »naključje., vse prej kot tisto, kar naj bi dan mladosti ponazarjal - veselost, sproščenost... Ce pa k temu dodamo se znesek, ki je bil temu debaklu namenjen,540 milijonov, m si ob lem zamislimo, kaj vse bi lahko za mlade res pametnega s lem denarjem sloiili. je paradoks popoln. K ZSMJ je s lem dejanjem samo se podaljšala razdaljo, ki jo ve že /. velikim številom njenega (papirnatega) člansl\a. veniji je, na primer, vsak tretji vprašani član ZK že razmišljal o izstopu iz Zveze komunistov, v Črni gori le vsak sedmi, na Ko-sovem vsak petindvajseti... 18,8 odstotka vprašanih v Sloveniji je menilo, da ZK ni več potrebna, v Črni gori je bilo takih 7,7 odstotka - in tako dalje. Sociološka raziskovanja so doslej nekoliko zanemarjala višji sloj, pa čeprav ima ugotavljanje njihovega življenjskega stila v nekem smislu večji pomen kot ugotavljanje stila ostalih slojev. Dokazano je namreč, da nižji družbeni sloji oponašajo in osvajajo okus višjih. Sociologinja Smiljana Knez ugotavlja, da imajo višji sloji prednost pri dodelitvi družbenih stanovanj in da ima zaradi svojega vpliva in poznavanja razmer prednost pri dodelitvi posojil. Opazna je tudi težnja, da se v sodobnih sta vanjskih naseljih (večja in u PreJ predsednik re-sev h ga komiteJa za energetiko, stvari \l . a dobro pozna in njegov povratek je jw lmPulz, pristopili smo organizirano r|vo^n°Vili odbor za plinifikacijo, ki ga on ^tro?* Petrolove pobude ste torej reagirali dokaj P ^slu anko rečem, da hitro, predvsem po K ^nirf1 direktorja Merkurja. Hkrati pa so U- cije ^"je pokazale tudi delovne organiza-,j- bljjCQ Vznodnem delu mesta, tam se je izo-\p tn0 vVa a drn-ga skupina, danes to imenujete.« odni krak- od Čirč do Ibija in Oljari- 5l N 2 Pa 'e priš,° 00 ideie 0 »arevanju stano->ku n»Je mel'sk'm plinom, saj na vzhodnem kra-" -^»eravate priključiti kotlarno na Planini?- r\ ----,_1- \,iPh°ntano' ko so Pri Petrolu rekli. da tr°šnjo^° doDavlJali plin tudi za široko po- ''BradmS,e v bis,vu postavili na glavo zamisel IJU?* toplotne elektrarne toplarne v Kra- ■^Pubii"iJ° Smo skuša,i Priti P° letu 2000 v %lRo . 1 P,an- zdaj jo bomo pri pripravi insfstj mh načrtov seveda izpustili, kakor slej j fJ0 tudi v Savi- V načrtih smo že do-u zapisano tudi možnost plinifikaci-Pa seveda ni bila dorečena.« 4wt 8ti zemeljskega plina so seveda vWij J ek°loske, za kotlarno na Planini ste tetiL s Preusmeritvijo na zemeljski plin ne »nihala v ozračje 2.1 do 2.7 ton žvepla na j* o*c°Vedu so velike, razmišljali pa smo tura same investicije Pri zemeljskem plinu je distribucijski del v primerjavi s toplovodom dokaj ugoden, potrebna je le ena, manj izolirana in tanjša cev, pri razvodu toplote pa dve, drago izolirani cevi.« »Zgraditi pa bo seveda potrebno vzporedni plinovod od Vodic, ter oba mestna kraka, zahodnega in vzhodnega; kdo bo to plačal?* »Sfinancirati bomo morali 40 odstotkov naložbe, saj Petrol kot nosilec oziroma izvajalec naložbe prispeva 30 odstotni delež, prav toliko pa interesne skupnosti za nafto in plin. Nanaša se na plinovodno omrežje do merilnih postaj pri posameznemu porabniku, od tam naprej pa naprave plača porabnik.« »Kdo bo distrubuter zemeljskega plina v Kranju, bo to Petrol?« »Petrol je postavil pogoj, da v Kranju ustanovimo organizacijo, ki bo distributer zemeljskega plina na nizkem tlaku. Njihova delovna organizacija Zemeljski plin iz Ljubljane pretiranega navdušenja ni pokazala, moram pa reči, da tudi mi nismo bili vztrajni. Zdaj predlagamo, naj bi pri Domplanu ustanovili posebno delovno enoto, kar bo skupščina stanovanjske skupnosti verjetno sprejela.« Domplan dobro poznate, mislite, da je to dobra rešitev?« »Za začetek dobra, nikakor pa ne končna, to je seveda moja, ne kranjska ocena, mnenja so seveda lahko tudi drugačna. Za začetek je takšna odločitev dobra, saj bi morali sicer ustanoviti novo firmo, dobiti ljudi, prostore, kar je seveda povezano s sredstvi. Ze tedaj, ko sem bil v Domplanu, smo ogre-vanje ločili od druge dejavnosti, misli, da je tako različna, da je to potrebno.« ■ Dokaj hitro ste na občini pripravili potrebno lokacijsko dokumentacijo za izgradnjo plinovoda?« »Ko smo ustanovili odbor za plinifiakci-jo, so se dogovorili, naj bodo lokacijski na- črti sprejeti jeseni letos. Enega so že sprejeli, druga dva bomo, kot vse kaže, na junijski skupščini, torej bomo to napravili celo pred rokom. Na drugi strani pa teče akcija, ki jo vodi tov. Piskernik, da bodo vsi podpisali s Petrolom sporazume o dobavah, mislim, da so jih na zahodnem kraku sklenili že vsi, razen enega, na vzhodnem pa je bil pogoj, da se priključi kotlarna Planina, odbor za gospodarjenje pri stanovanjski skupnosti je to že sprejel.« »Kdaj bo Petrol začel graditi in kdaj bo plinovod zgrajen?« »Pri Petrolu so dvomili, da bo do jeseni vse pripravljeno, vendar vse kaže, da bo. Če bo šlo tako naprej, bodo jeseni lahko začeli graditi. Zaenkrat pravijo, da gradnjo imajo v načrtu, če bomo zamudili letošnje leto, bodo možnosti manjše. Koliko časa bodo gradili, pa težko rečem.« »Z izgradnjo plinovodnega omrežja pa kasneje nameravate nadaljevati, slišimo razmišljanja, naj bi novo stanovanjsko naselje Planina-jug oskrbovali tudi z zemeljskim plinom?« »Ideje seveda ne kaže zavreči, čeprav o tem prej nismo razmišljali. Napraviti bo treba izračun in se odločiti. Novo naselje ob namreč zelo blizu kotlarne, torej investicijski strošek ogrevanja ne bo velik, gotovo pa je pametno, da plin pripeljemo v gospodinjstva, saj ga uporabljajo tudi ostala na Planini. Oskrbo s plinom pa bomo vsekakor forsirali v soseski Britof-Voge, kjer bo potrebno vse zgraditi na novo, saj je do kranjskih kotlovnic daleč. Sicer pa se bo široka potrošnja s plinom lahko napajala na vzhodnem delu mesta, z vzhodnim krakom nameravamo pri Ibiju priti čez Kokro, poraja se zamisel o ogrevanju bazena s plinom. Vzhodni krak naj bi po eni poti šel do kotlarne Vodovodni stolp oziroma do Šorlijevega naselja, po drugi pa do kotlovnice stara Sava. V drugi fazi izgradnje naj bi torej povezali več manjših kotlovnic v severnem delu mesta, temu pa naj bi sledila plinifikacija starega Kranja, kjer doslej ogrevanje ni bilo dorečeno. Če bi v staro mesto pripeljali plin, za ogrevanje in za uporabo v gospodinjstvu, bi bilo potrebno bistveno manj kopanja, kot če bi tja peljali vročevod. V starem mestu pa bi seveda s tem dobili ekoliško neoporečen energetski vir, alternativna bi bila lahko drva ter elektrika, ki seveda za ostale predele mesta nikakor ne pride v poštev.« Se morda že dogovarjate, kakšna bo cena plina, za delovne organizacije in široko potrošnjo?- «Če bi bila enota, bi po grobih izračunih, poudarjam, po zelo grobih izračunih, delovne organizacije prispevale nekaj več, za široko potrošnjo pa bi to seveda zelo veliko pomenilo.« -Lahko poveste koliko? »Približno 5 odstotkov bi delovne organizacije plačevale več, da bi bila cena zemeljskega plina v Kranju enotna.« M. Volčjak Strah, da bo ciljna inflacija presežena Inflacija je trenutno 152 odstotna, v naslednjih sedmih mesecih sme znašati 4,8 odstotkov mesečno, sicer bo ciljna presežena in omejitve še večje. Pustimo ob strani komentar, kako je po novembra zamrznjenih cenah inflacija trenutno 152 odstotna. Strah in skrbi so zdaj osredotočene na preostalih sedem mesecev letošnjega leta, ko bo smela znašati 4,8' odstotkov mesečno, da bo uresničen dogovor z mednarodnim denarnim skladom o ciljni inflaciji. Kajti vemo, kaj pomeni, če ne bo, omejitve bodo še večje, plače ne bodo stvarno padle le za pol odstotka, skupna poraba pa za tri, kakor je pri 90 odstotni inflaciji naračunal mednarodni denarni sklad. Dosti ocen slišimo te dni, da bo težko zdržati, da bo ciljna inflacija presežena, zlasti v Sloveniji so takšne ocene pogoste. Skrbi namreč povzroča padec industrijske proizvodnje, saj se bo računica izšla le, če ne bo padala. Ekonomisti pa opozarjajo, da so novi ukrepi pomanjkljivi prav na področju ponudbe, oživljanja proizvodnje, saj skušajo v sprejemljive meje ujeti predvsem povpraševanje. Na Gorenjskem so skrbi toliko večje, saj je stagnacija večja kot v Sloveniji, obseg industrijske proizvodnje pada že štirinajsti mesec zapored. Primerjave s stvarnim padanjem celotnega prihodka pa kažejo, da se ni moč v celoti izgovarjati na boljše izdelke oziroma počasnost statističnega spremljanja. Stagnacija je največja v največjih gorenjskih industrijskih središčih, na Jesenicah in v Kranju, če zaradi velikega vpliva Železarne vsaj za Jesenice lažje sprejmejo razlog o manjšem obsegu, zato pa večji kakovosti izdelkov (nova jeklarna), v Kranju ni tako dobrega izgovora za 15 odstotni padec industrijske proizvodnje v prvih štirih mesecih letošnjega leta, pri čemer je seveda treba vedeti, da je padala že lani. Ker je tudi denarno posojilna politika, po novih ukrepih izrazito omejitvena, priprava izvoza pa je doslej temeljila predvsem na bančnih kreditih, so napovedi o oživljanju proizvodnje toliko bolj krmežljave. Tudi Slovenijo je v zadnjih mesecih preplavil val nelikvidnosti, ponekod je nelikvidno gospodarstvo z bankami vred, denarje le še na sisovskih računih. Strah, da bo težko ohraniti raven proizvodnje, skrbi, da bo ciljna inflacija presežena, so torej resnično upravičene. Da nam bo to prineslo še slabšo življenjsko raven, seveda ni potrebno ponavljati. M. Volčjak °vih štirideset let Hedka so podjetja, ki zvozijo tretjino proizvodnje JhS'iali An Ki" '""J" " V MoJskem LIP-U s«) minuli konec tedna pro- EN>ani - t,uco- Na slavnostni seji delavskega sveta so podelili Ndnja" i'1 dl,,"vkam in'delavcem, ki so v I.lP-u ze 30 oz. 35 let, [> ^ledu ir1 *nost P" iv m'M v sono,° popoldne v športni dvorani CjđjedniV**1, J'' zbranim BpregOVOlil Emil Milan PtnUU*, namestnik '"kov/l " rt'Publiškega komiteja /a tehnologijo in znanstveno II n° "ejavnost. I/, njegovega govora objavljamo poudarke. tatekw!Sk'' le8»rstVO se je gledanju, postaja nekaterim že kar sumljiva. Ko zahtevamo, naj tudi drugi več in bolje delajo, predvsem pa pametneje investirajo, smo deležni izrazov in ocen, ki so v civiliziranih družbah že zdavnaj preteklost. Izmišljanje sovražnikov ne prispeva mnogo k boljšemu delu. C. Zaplotnik slo Osti "_~ i* v sad - - uspcSno pov1'" ,>je 'n^ua P'-«'dvsem /,, nustn H> ■ > toreJ na proda, F°*ju v, """ poslovnem po I. voine ' ,M Povezovalo na EfPfim.!? '""''-'"'lu se d.,....... 5*°fene s Poslovodne šol... pri ?' *» Sl- pec,"cnim Dotrebarr potrebam M Slovenijo tako pomembne ?triJe. S temi problemi se ^ * v*uko podjetje samo /.ust', m stroški so večji, uspehi tart^spešno delo nekaterih, KC!*™1 pa Pr«dru«u država, ThZ^ia. preveliko breme /a še RrtT? podjetja. V Sloveniji ^,150.000 delavcev opravlja k^T lr> naloge, ki dejansko niče N k6 PriPomorojo k družbene % pastvu ali h kvaliteti ži K* v Jugoslaviji pa je tukš foto* VsuJ Petkrat toliko. Ir Nrm delavce bi bilo treba piv fOM« 1 na d*'la. ki st) družbeno Bernard Toneici podpredsed* nik radovljiške občinske skupščine, je trinajstim delavcem I.IP-a podelil državna odlikovanja. Direktor PranC Bajt je dobil red dela / /latim sencem, Franc Arb, Jane/ Cundric, Karel (Ja-sper, Ciril Koejaneič, Ivanka Miklavčič, Jote Replnc in Jane/ Žitnik red dela s sic brnim vencem, Franc Zerovc medaljo SfJSlUg BI narod, Jože Mako\cc, Marija Hrane, lo/e Kemperle in Janko l'o tocnik pa medaljo dela In JrjO n*', ,u'Posredno ali po l inP^ujejo družbeni pro jh naJO SV()j() .'m...... ..... n#\. . ' uuo an po 'nP&^o.družben, pro ^ tn Pa j t ^ _,ll5>tih W. '"»'ijMau sic Mh?* drUy i'U'POSredno živ»J° ^P« jeTu"^1 "«m ,>r"d 0 tis»,u ,lrt'ba zmanjšati šte • Ki i/,- m lip igi m i- i .--.li i sami i . omejevanjem porabe, še manj pa / i/.enai-evari|em na /veznem nivoju, saj to prizadene pred v sem bolj i a/\ ite Nekateri /ve /ni organi so podlegli psihozi na vide/nega izenačevanja in v Slo veniji vidijo predvsem višji stan tlard in višje osebne dohodke de lavcev, ne pa tega, da je ta za malenkost višji standard pred vsem posledica obsežnejšega in boljšega vodnem stolpu. ^ Sodi pa v ozelenjevanje mesta vseka "j!P tudi ureditev mestnih ulic z drevoredi '■$> jene ulice na Planini še nimajo drevoredi čeprav so bili v zazidalnih načrtih predvi • ni. Urbanistična zasnova jih ponovno videva oziroma vključuje; tako ob ^ « JLA, Oldhamski, Kidričevi, novi Likozaff vi, Cesti talcev, vzhodni mestni vpadn , vzhodni obvoznici... i ,e(i 4 hisT^ Za mesto zelo pomembno in predvs1 ceneno obliko (vzdrževanje) zelenja za P račun pa predstavljajo tudi vrtovi bi takšne vrtove morali obdržati povS1 kjer so in pri tem v prihodnje v Pr°saV vedno morali imeti posluh zanje m Pr^ mero. To pa je med drugim tudi obvez8 hitektom za nadaljnje oblikovanje. ^ ^ Ribiči Pšate si želijo boljše sodelovanje Namesto urejenih potokov kanali Cerklje, maja — Ribiška družina Bistrica Domžale je nastala iz nekdanjih treh ribiških družin Kamnik, Domžale in Pšata pred 28 leti. Ze dvajset let pa na Cerkljanskem oziroma pod Krvavcem obstoja tudi pododbor Pšata, ki združuje okrog 50 ljubiteljev — članov športnega ribolova. Predsednik pododbora je zdaj že drugo leto Go-jislav Kern iz (eikelj. Pododbor skrbi za oživitev potokov, ki jih na tem območju ni malo, od Krvavca do Mengša. Tako gojitveni kot lovni potoki pa so bogati predvsem s potočno postrvijo. Letos so na primer že vložili v vode na svojem območju 97 tisoč primerkov zaroda potočne postrvi. »ClanStVO V našem pododboru ne pomeni le pripadnost in ljubi-teljstvo do športnega ribolova, marveč predvsem tudi voljo in pripravljenost za obvezno delo med letom. I eu;i pa pri delovanju in gospodarjenju l vodami tukaj ne manjka. Tako smo na primer urejali ribnik in gradili ribiški dom v Lahovčah. Zdaj pa se lotevamo urejanja dveh podobnih ribnikov v opuščenih glinokopib v (esnjcvku. Pri enem nameravamo prav tako postaviti manjše zavetišče,« raz.lu ga Gojo Kern. Ribnik v Luhov-čah je danes že dobro poznan, predvsem pa je bogat z ribami. Številni, tudi nečlani pododbora, ga dobro po/.naio tudi po prijetno urejenem kraju za piknike. Ribiči so ta prostor zu res lepo uredili in zadnje čase ob ribniku prirejajo tudi razh čna tekmova Pretrgane vse kabelske zveze Kranj, 30. maja — Pred zaključkom redakcije smo dobili sporu čilo iz Centra za obveščanje (985), da je sredi dopoldneva prišlo do prekinitve telefonskih, telegrafskih in tudi ostalih kabelskih zvez med vozlišcno centralo Radovljica, končnima centralama Bohinjska Bistrica in Bohinj-Jezero ter končno vozelno centralo Bled. Zveze so bile prekinjene zaradi poškodbe (pretrganja) medkrajevnega in 300 parnega krajevnega kabla na gradbišču poslovne hiše Lipa Bled, kjer dela izvaja SGP Gorenje i/. Radovljice V Podjetju za ITT pro met v Kranju so povedali, da je njihova vzdrževalna ekipa takoj odšla na teren. Medtem ko bodo medkrajevne zveze omogočili danes, bodo zveze na 300-parnom krajevnem (nuročniškom) kablu vzposta vljene deloma jutri (torek) in v sredo. Skoda je velika. A. Z laf nja v ulovu rib veselijo parap ^ enh v športnem ribolovu. L0^ nja. Še posebno se letos tekmova ki so se lam ob ribniku prvič potni drugo tekmovanje, bo 9. julija, . ^ »Poleg skrbi za okolje in bojazni pred zastrupitvijo zarad' .^1 piv in gnojevke imamo tudi precej težav zaradi odnosa upravUjJJV vodami na našem območju. Pri vzdrževanju obrežij in urejaWj|j| dotokov nam Območna vodna skupnost Ljubljanica Sava ""j, ni* namesto primerno urejenih pragov in skrivališč za ribe dela fl^\t* Odprte kanale. Zdaj smo se odločno zopeistavili takšnemu ^jff dela. Nismo proti urejanju, pač pa si želimo takšno sodelovanj ga ima Območna vodna skupnost Gorenjske Kranj z i ihiškiU1 .'in 11111 na Gorenjskem.« . \e ti"l Pri uspehih, ki jih je pododbor Psata dosegel v dvajseUH^M imata veliko zaslug prejšnja predsednika Franc- Plešoč Česen; tudi kur zadeva tradicionalno sodelovanje z lovci n» vab cvetja v Cerkljah Želijo pa si ribici, da bi bili kmetovalci ?^!.-i I nI.-', ili polnil selo leta 1900. p 1"' I^fk- 31. maja 1988 /kultura 5. STRAN ^11J11M©IEJIGLAS Gorenjski šolski zbori UBRANO PETJE IZ OTROŠKIH GRL ^kofja Loka — Srečanje gorenjskih otroških in mladinskih pevskih zborov pretekli teden na osnovni šoli v Podlubniku je pokazalo, da je njihovo petje na primerni kakovostni ravni. To, da postaja glasbena vzgoja v višjih razredih osnovnih šol vse manj pomembna, pa se žal odraža tudi na mladinskih pevskih zborih. 'i Morda je kar prav, da sreča-' siaKotroskih- in mladinskih pev-'i K'h zborov, ostajajo to, kar so, ,H mreč pregledna srečanja, ne ?a tekmovanja. Kaj hitro bi se ^mreč izkazala prednost neka-' zborov predvsem v obči-i č Jin Pač znaJ° uporabiti j Za kaJ več kot le za šolske 1 Pfoslave. Roko na srce - če ne bi tu šolskih proslav, najbrž tudi 01skih pevskih zborov ne bi bito'^ako pa so z redkimi izjava-j^1 domala na vseh osnovnih šo-\n* Večinoma trdo delajo, vadi-J0 dvakrat do trikrat na teden in aiveč kar dosežejo, je udeležba jf občinskem, morda včasih tujina regijskem srečanju zbo- i; k ^° je bilo le eno od vprašanj, li tLS° sj §a P° gorenjskem sre-, v J v škofji Loki zastavili zboro-jT'e< glasbeni pedagogi ob so-t n! 0vanJu devetih sodelujočih $ t)!Vskin skupin na Gorenjskem rjj*Vsk.em srečanju. Čeprav je ve-: .na zborovodij pričakovala in ■ j*Veda tudi slišala strokovno J ne»jne ocenjevalke tokratne-srečanja Majde Hauptmano-I *• kl je v imenu ZKO Slovenije Pfemljala prireditev, pa so ob Hbim načeli Pe vrsto drugih pro-I 'emov, s katerimi se vsak dan n e?uJejo pri svojem delu. Niso 8 Lr!Cakovali le hvale, ki jim ver-Vkr?° ne P°ma8a toliko kot od-m& \ 0pozorilo na pomanjkljivo-J vsi pa so po že nekaj časa o kn' resnici pravzaprav priča-r>k 11 vec pohvale za otroške ■J1*0** kot za mladinske. ^^jti mladinsko zborovsko j^rilf -*e v krizi,«je dejal Janko T Peri zdaJ upokojen glasbeni ' aaK«g z Jesenic, ki pa še vodi šolske pevce v Mojstrani. Večina ga pozna tudi kot mladinskega skladatelja, Kranjčani pa tudi kot dolgoletnega zborovodjo nekdanjega gimnazijskega pevskega zbora. »Razlog? Glasbeni pouk na višji stopnji osnovne šole smo v zadnjih petnajstih letih uspeli popolnoma razvrednotiti.« Zato se nekje srečujejo z velikimi vrzelmi v pevskem ustvarjanju, saj imajo imeniten pevski naraščaj, potem pa nastane praznina in težave pri iskanju odraslih pevcev. Če bi se vsi zgledovali po imenitnem zborč-ku cicibanov, ki jih v Tržiškem vrtcu Tončke Mokorelove vodi Milena Hostnik, bi kasneje otroci znali marsikaj. Sicer pa — zakaj se vse konča le na proslavah, ko pa bi nekateri lahko imeli svoje lastne kon- certe, kot na primer odrasli pevski zbori. To vprašanje si je zastavil Janez Jocif, tudi sam zborovodja sicer zdaj le odraslega pevskega zbora, a kaj ko na to ni lahko najti odgovora. Delnega bi morda iskali v samih kadrih, glasbenih pedagogih, ki vsega ne zmorejo, saj jih bo v kratkem treba iskati z lučjo pri belem dnevu. Da si nekatere šole pomagajo s honorarnimi sodelavci - celo po več jih prihaja na eno šolo, je že znana stvar. V Domžalah imajo na primer samo tri glasbene pedagoge za deset osnovnih šol, od tega je en pedagog na glasbeni šoli. Morda je tu iskati odgovor, zakaj se nekateri dobri šolski zbori ne zmorejo prebiti s šolskih proslav na prireditve v svojem kraju, kar bi bila za prireditve tudi v delovnih organizacijah in še kje prava po- pestritev. Tako pa se•ponekod dogaja, tako je povedal Slavko Mežek z osnovne šole Bled, da ni denarja niti za pot na republiško pevsko revijo. Po drugi strani pa na primer v domžalski občini mlade pevce bolj upoštevajo in jih znajo vključiti tudi v iz-venšolske kulturne prireditve. Kdaj se bo to stanje kaj spremenilo? Posebno hitro najbrž ne, če se zdaj že vsa leta dobesedno trudimo, da bi bila glasbena vzgoja mladih kar najmanj pomembna. »Če bi imeli na šolah vsaj spodbudo z zavodov za šolstvo! Tako pa tega področja ne spremljajo posebej in to se na šolah tudi pozna,« je menil Janez Foršek iz Kranja. Stanje je torej tako, kot je: dokler bo vsaj še nekaj glasbenih podatkov vztrajno pri dem delu, ki po svoje prinaša veliko radosti, a je tudi trdo in naporno, bo na pevskih revijah še slišati tudi kakšne prave biserčke med zbori. Nekateri zborovodje se namreč z vsem znanjem in navdušenjem lotevajo novih izvirnih načinov dela z mladimi pevci, opuščajo tradicionalne forme, iščejo nove sveže skladbe, posrečeno kombinirajo spored, izbirajo spremljavo, iz otrok pa znajo izvabiti ne le tehnično brezhibno petje pač pa tudi doživeto podajanje pesmi - kar je končno tudi smisel pevskega nastopa. Po tej plati so na minulem gorenjskem srečanju še posebej izstopali pevci šole Prežihov Vo-ranc z Jesenic z zborovodkinjo Stanko Mencinger. Lea Mencinger Muzej v starološkem gradu POSTA OD NEKDAJ DO DANES 1 kL°fJa I^,ka - Zadnja ročna telefonska centrala, ki je še do 4. septembra lani delovala v Jakobskem dolu na Štajerskem, se je kot muzejski sPonat presolila v PTT muzej v Škofji Ix>ki. Takšna materialna ter druga pisna in slikovna pričevanje je zbral Tehniški muzej Slovenije >^ <>b pomoči slovenskih poštnih organizacij ter predstavil javnosti za zdaj še ne zaključeno zbirko zgodovine razvoja pošte pri nas. Za filateliste je še posebej zanimiva razstava originalnih osnutkov poštnih znamk akad. slikarja Ivana Vavpotiča /. naslovom Veri-garji. Na ogled so preskusni odtisi in sitki v raznih barvah na različnem papirju. Verigarji so ime prvih slovenskih znamk, ki so izšle po prvi svetovni vojni, ime pa so dobile po prvem motivu sužnja, ki se trga iz verig. Po tem motivu so dobile ime tudi vse druge znamke z drugačnimi motivi. Predstavljena je tudi zbirka znamk Slo-venika. Ta naj bi v končni fazi predstavila vse znamke izdelane v Jugoslaviji in v svetu, ki so kakorkoli vezane na Slovenijo. ^tov inX>- " " **°b'K zgodovinarjev so se zbiranja podatkov, ekspo-^di dt»|1|S,s5t'ma*'*''nega urejanja preteklosti poštne dejavnosti lotili ^prtj 11 PTT\ V okviru Tehničnega muzeja, kamor sodi novo-r*teb:k| U-7'^ 'm s< st'v*M'M znanstveno nadaljevalo proučevanje ^vnostl>S|sj '" ru/vwJu za družbo in posameznika pomembne de-r' <>r'k'ii i s''ki: v filatelistieneni delu razstave so na ogled nekale-znamk akad. slikarjev Božidarja Jakca in Iva- 1'O.tU'jj _stahi( Foto: G. Šinik KS,'':r'1^^' . kulturu. Gbtr-, i |(' v upravljanju HiU "t M Loka, ,e n° dru« Vseblno: v obnovijo e so so na-niJ6 Cra P" m,l/,,h> Slovo r">st do" ',kl J'" /a l)nl,,/ <,.,. "1 Obnovo fasade, s i *W,,ra,,n'' (,^'.h> v upra ^nih V',""" '''"l)lh 1,1 V*hj(,„ ' ' dopolnje ^di s'/ ,lrk- v "aortu Pa jo n&j b. , '"1,)vanje z iskro, pu Sstaij r, VM'h""> dobili tudi !Wa*« s.tori v po VSO| * tudi ? J pu bo sP()dai C)dPr k° oDr.!! iVSodobnu 7 elektroniki Dn,!°nu P°šta- Pn k'",> ^»Dr«t no /u "(' no S,' "'"> Pošte uporabiti no *Vi 0_u sv,nčnika, je ob otvori-Pt^Vo n jUlu le n°kaj ur kot P.rot-''' '-^"Vinskim MeJ no » ko'»>urnkacii V do ^Vil^fjenth zbirkah, po-mu/.oi H pJjJj.v katerega okviru | '»uzej. |o v postnem oddelku na ogled razvoj posto od untike do 19. stoletja. Tudi telegrafski oddelek je opremljen iz gradiva, ki ga hrani Tehniški muzej, del pa so seveda prispevali tudi slovenski poštarji. V prikaz razvoja ptt sodi tudi oddelek telefonijo s prikazom ru/.voja uvtomutskih telefonskih central in prenosnih poti. V filutelističnem oddelku seveda ne manjka spominu nu Koširja, očeta poštno znamk«', do nekaterih znume-nitih znumk od Vavpotičevih do osnutkov znumk, ki jih je delal Božidar Jukac in jih je zdaj odstopil muzeju. Poseben oddelek jo posvečen tudi zve /.um v NOB. Muzej bo za javnost odprt predvidoma v jeseni. Otvoritev je namreč Tehniški muzej nekoliko prohitelu, saj zbirke še niso dokončno postavljene, ni še organizirana vodniška službu in druge orgunizucijske zadeve. L. M. Naše razmišljanje FARSA V vsej veliki ihti, da bi delovni ljudje in občani, kot pravimo, lahko v čim večji meri odločali, prihaja v zadnjem času do vedno več primerov, podobnih farsi. Ldon teh je prav gotovo tudi delovanje občinskih skupščin, ki se ukvarjiijo s področjem kulture. Delegati izvajalcev in uporabnikov prihajajo ponavadi dva do trikrat letno v sejne dvorane, kjer naj bi samoupravno odločali o razvoju različnih kulturnih dejavnosti v svoji občini. Na dnevnih redih se po pravilu največ pojavljajo poročila in programi izvajalcev, ter poročilo o finančnem stanju, kjer pu ponavadi ni kakšnih prelomnih diskusij. Sem ter tja sicer zasledimo delegatsko vprašanje, ki se nanaša na posameznega izvajalca, vendar gre po pravilu večkrat za svetlo izjemo. Včasih človek dobi vtis, da gradiva, ki ga delegati dobivajo v roke, marsikje sploh ne preberejo, temveč gre zgolj /a fizično prisotnost na sejah skupščin kulturnih skupnosti Ker pa imamo zamenljive dele gate, v delegacijah pa očitno kakšnih presenetljivih usklajevanj ni prenosa informacij ne poznamo, prihaja do tega, da se ista problematika vleče iz skupščine v skupščino. Druga stvar, ki bi jo veljalo spremeniti, je vsekakor vsebinska zasnova sej skupščin V kolikor bo slo se naprej zgolj za potrjevanja številk in golih poročil, bo na skupščinah ver-jotno št« toliko večji problem pri zagotavljanju sklepčnosti. Mar resnično ne bi veljalo, kot je predlagal eden od delegatov na zadnji seji kranjske kulturne skupnosti, razmisliti o koreniti spremembi dnevnih redov, kamor naj bi po novem vnašali predvsem dejansko problematiko? Tisto, da se je samoupravljanje že zdavnaj umaknilo s teh skupščin, vedno več stvari jo namreč predpisanih, pa |e tako ze stvar vrabcev. Vino Bešter KULTURNI KOLEDAR KRANJ —V mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Likovno poletje 88. V Galeriji v Tavčarjevi ul. 43 je na ogled razstava ilustracij in mask akad. slikark Marije in Eke Vogelnik. Danes, v torek, ob 20. uri odpirajo v Prešernovi hiši razstavo Armenia Andreja Štularja. JESENICE — v prvem nadstropju Kosove graščine je odprta razstava likovnih del malih šolarjev jeseniške občine. V galeriji pa je še do 5. junija odprta razstava akad. slikarja Mirsada Begića. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Tomaž Kržišnik. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji razstavlja akad. kipar Aladar Zahariaš. ŽIRI —V galeriji DPD Svoboda so na ogled izbrana dela Maksima Sedeja. DUPLICA —V Stolovem Interieru razstavlja fotografije Janez Vlachv. DOMŽALE — V Likovnem razstavišču Domžale so na ogled dela iz slikarske šole Hlebinska naiva. KRANJ - DPD Svoboda Stražišče ob svoji 35-letnici delovanja prireja v petek, 3. junija, ob 20. uri koncert v osnovni šoli Lucijana Se-'aka v Stražišču. RADOVUICA JUNIOR FEST Radovljica — Danes, v torek, ob 19. uri bo v dvorani Glasbene šole v Radovljici koncert, na katerem bosta na kljunasti flavti nastopila Saša Poljak in Lucijan Adam. Na sporedu so dela iz stare baročne glasbe. Koncert sodi v okvir koncertov, ki jih radovljiška Glasbena šola prireja s Čebelarskim muzejem. Koncerti v Radovljici bodo še 3., 7. in 8. junija. Glasbena spremljava na koncertih: Jožica Potočnik (klavir) in Klemen Ramovš (kljunasta flavta). Teden mladih v Predosljah LITERARNI VEČER Z MARKOM ELSNERJEM - GROŠLIEM Kranj — Na predvečer dneva mladosti so mladi iz Predoselj v goste povabili pesnika, svobodnega umetnika, Marka Elsnerja-Grošlja. Pred maloštevilnim občinstvom je pesnik predstavil nekaj svojih del iz zbirke SMEH KONJ, svojega prvenca. Pesnikova predstavitev je bila dopolnjena s glasovnim posnetkom iz filma Pariz-Texas. Posnetek prikazuje nemočnost hkratnega medsebojnega videnja obeh glavnih igralcev, moškega in ženske. Na vprašanje, zakaj je izbral ravno ta posnetek za dopolnitev svoje predstavitve, je pesnik odgovoril, da je bistveno odpiranje do sočloveka, do ženske, do moškega. V tem odpiranju bi morala obstajati tudi ponižnost, toda ne ponižnost v krščanskem smislu. Ponižnost kot nasprotje principa moči. Ponižnost, v kateri človek ne uporabi moč svojega znanja, vedenja, položaja, ampak izključno sebe samega kot človeka do sočloveka. Kakšen odziv, učinek si želi pesnik ob predstavitvi svojih pesmi, pri poslušalcih, gledalcih? Marko Elsner-Grošelj: »Največ mi je bilo do tega, da si zapomnijo bele figure (diapozitive), vizualno. V organizmu vsakega človeka se potem oh spominu na to podobo, sprožijo razmerja. To je največ. Ne gre za odreševanje sveta, človeka. Gre za to, da človek je, DA ZARES JE!« Spremno besedo h Grošljevi prvi pesniški zbirki (izšla je 1. 1986) Smeh konj, je napisal Taras Kermauner. Med drugim je napisal: »To je poezija z jasnim programom; pesnik ve, kaj hoče, kaj dela, kaj išče; njegova poezija to jasno sporoča, čeprav je na prvi pogled temna, surrealistična, abstraktna«. In še: ». . . izvirna poezija, takšne na Slovenskem še ni bilo, kot jo poje današnja najmlajša pesniška generacija (sem Kermauner uvršča tudi Grošlja), odločena, da se zapiše v svet, in da opiše svet, a obenem praznih, starih rok in nema pred vprašanjem, ki si ga nenehno zastavlja: »in vem, da ni poti nazaj. . . « Mojca Peternelj GOSTOVANJE KOROŠKIH PEVCEV Duplje — Moški pevski zbor KUD Triglav iz Dupelj je tudi letos ob zaključku sezone priredil koncert narodnih in umetnih pesmi. Pred tednom dni je povabil Moški pevski zbor Jepa z Baškega jezera in Podhumški kvartet. Domači pevski zbor je koncert začel s Srebotnjakovo pesmijo Nagelj. S pesmijo Rož, Podjuna, Žila koroškega skladatelja Pavleta Kernjaka pa so dupljanski pevci napovedali goste s Koroške. Po pozdravu in nagovoru vodje društva je zbor zapel pesem Pozdrav, Odmore med nastopom so člani zbora popestrili z razlago in pogovori v rožanskem narečju. Zvočnost petja je še povečal kvartet, ki ga sestavljajo tri dekleta in vodja zbora Aleš Schuster, ki je bil dirigent, razlagalec narečja in še pevec obenem. S poslušalci mu je uspelo doseči prisrčen stik. Nato je znova nastopil dupljanski zbor z nekaterimi novimi pesmimi iz novega sporeda pod vodstvom zborovodje Jožeta Mo-harja. Ob tej priložnosti so se pevci poslovili od Francija Snedica, Demetra Fajdige in Antona Benclja, ki so nehali peti, ostali pa so še častni člani zbora. Za zaključek so vsi pevci skupaj zapeli pod vodstvom Aleša Schustra Kernjakovo pesem Ti puobič. . . Hvaležno ploskanje polne dvorane je bila zgovorna zahvala pevcem za vložen trud. T. M. FILMSKO GLEDALIŠČE Kranj — V četrtek, 2. junija, ob 20. uri bo v kinu Center v Kranju na sporedu odlična filmska drama francosko-nemške koprodukcije Pariz Teksas . Ponaša se z vrsto nagrad: nagrada Bafta za režijo, Zlata palma leta 1984 v Cannesu, nagrada Fipresci in še šest drugih nagrad. Film pripoveduje o Travisu, ki hoče spet najti svojo družino. Našel je sina, ki je živel z njegovim bratom, a se ga otrok ne spomni več. Oče in sin najdeta tudi mater, toda ti trije ne morejo biti več družina. Film je režiral Wim Wenders, v glavnih vlogah pa nastopajo Harrv Dean Stanton, Nastassja Kinski, Dean Stock-well in Aurore Clement. BREZ VESELE JESENI V svoj sklep, ki utemeljuje letošnjo odpoved organizacije tradicionalnega festivala,so zapisali, da gre za najstarejši festival zabavne glasbe v Sloveniji, ki je bil doslej pripravljen že enaindvajsetkrat. • Pri Harmoniji ugotaMjajo, da so bili vsa leta tudi glavni pokrovitelj, kar je pomenilo zmerno ceno vstopnic in polno dvorano občinstva, ki je festival in njegove uspešnice vzelo za svoje. Letošnjo odpoved v Mariboru predvsem utemeljujejo z dejstvom, da je stalna neporavnanost odnosov z RTV Ljubljana onemogočila pričetek pridobivanja nujnih sredstev za prireditev s področja marketinga. Ugotavljajo, da so tako zagotovljena sredstva za organizatorja bistvenega pomena, zato brez tega doslej niso mogli objaviti razpisa. Glasbene priprave na festival po mnenju Harmonije zahtevajo več kot šest mesecev in ker tega časa letos do načrtovanega termina za prireditev ni več na voljo, letošnje Vesele leseni ne bo; stekle pa bodo priprave za organizacijo festivala v letu 1989. v B / ureja LEA MENCINGER GLAS 6. STRAN /^POE^ISTEK^ Torek, 31. maja Gorenjski glas, 20. maja 1988 na rob Članku "neenotno vodstvo in SLABI POSLOVNI REZULTATI" Številne delovne organizacije s pomočjo zunanjih strokovnih institucij rešujejo tekočo in per-spetkivno problematiko poslovanja v težkih gospodarskih razmerah, in sicer predvsem z aktiviranjem notranjih rezerv, zmanjševanjem stroškov na enoto in hitrejšim obračanjem vloženih sredstev, ali kot se temu reče: izboljšati ekonomiko delovne organizacije. Ti ukrepi so poleg trženja ena bistvenih poslovnih odločitev tako doma kot v tujini. Tudi v "Vezeninah" Bled smo se odločili za sodelovanje z Zavodom za produktivnost dela SRS, ki je v sklopu naloge za konsolidacijo poslovnega sistema prišel do zaključka, da je eden izmed ukrepov tudi reorganizacija v enovito delovno organizacijo. O tem predlogu sta se mnenji dveh vodilnih delavcev v dislociranih TOZD razhajali, čeprav je izvedena anonimna anketa med delavci pokazala, da delavci reorganizacijo podpirajo, oz. so ji nasprotovali le v eni dislocirani TOZD. Na podlagi teh ugotovitev in izdelanega elaborata o družbeno ekonomski upravičenosti reorganizacije je delavski svet delovne organizacije v februarju letošnjega leta podprl reorganizacijo, saj je predlog posredoval v javno razpravo samoupravnim organom vseh TOZD. Torej ne moremo trditi, da se je o tem vprašanju razpravljalo mimo samoupravnih organov. Vodenje delovne organizacije je strokovno zahtevno delo. povezano s številnimi problemi in večkrat tudi različnimi pogledi posameznikov o pristopu reševanja težav. Različnost stališča pa ni mogoče vnaprej okvalificirati kot neenotnost vodstva, temveč tudi kot borbo mnenj, ki naj bi pripeljala do optimalnih rešitev. Res pa je, da se pojavljajo različni pogledi posameznikov na nadaljnji razvoj delovne organizacije, kljub že sprejetemu sred-nejročnemu programu, za katerega si upamo trditi, daje kvaliteten in daje realno osnovo za nadaljnji razvoj preko programov, ki so s tržnega vidika perspektivni tudi na daljši rok. Žal te poglede pogojujejo tudi različne življenjske razmere in problemi okolij izven matične obči- ne, ki večkrat vplivajo tako, da jih dejstva in argumenti ne odtehtajo. Družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji so podprle program ukrepov za prilagoditev poslovanja zaostrenim gospodarskim razmeram, pri samem izvajanju posameznih aktivnosti pa je prišlo do nestrpnosti posameznih članov. Prav gotovo, da si večjo učinkovitost najbolj želi tudi samo vodstvo delovne organizacije, saj je nosilec programa in izvedbe večine aktivnosti. Vendar pa rezulata ni mogoče pričakovati čez noč, posebej še v tako nestabilnih razmerah in pod pritiski ponavljajoče kritike le-teh. Vsebino in izvajanja akcijskega programa je spremljalo tudi ožje vodstvo IS občine Radovljica, za katerega pa moramo reči, da je pokazalo veliko mero razumevanja, saj so mu znane vse težave, v katerih se nahaja gospodarstvo. Rezultat gospodarjenja v letu 1987 zaradi spremenjenega obračunskega sistema težko primerjamo z letom 1986, najbrž pa je le malo delovnih organizacij, ki bi poslovni rezultat izboljšale. Številne delovne organizacije so preteklo leto zaključile z izgubo oz. s "pozitivno ničlo", pa vendar o teh delovnih organizacijah ne govorimo s tako kritičnim tonom. Tekstilna industrija je že od nekdaj odvisna le od svoje iznajdljivosti in trdega dela, njena akumulacija pa se je prelivala v druge dejavnosti. Posledica varčevanja in naslanja-nja na lastne sile pa so tudi nižji osebni dohodki kot v ostalih panogah gospodarstva. Najbrž ni delovne organizacije, ki se ne bi ukvarjale z likvidnostnimi težavami. Akumulacija je v letu 1987 proti letu 1986 narastla za 7,7 %. V letošnjem letu imamo tudi večje obveznosti delovne organizacije zaradi odplačila IPC kredita, s pomočjo katerega smo v letu 1986 odprli nov obrat vezilnice in povečali kapacitete za ok. 40%. Tečajne razlike so močno posegle v ostanek dohodka, nerealni tečaj dinarja, težji gospodarski položaj trgovskih organizacij in manjša kupna moč prebivalstva pa vpi-va na prodajo izdelkov. K slabšim rezultatom je nedvomno prispevala dokaj visoka odsotnost delavcev kot posledica zamenjave generacij ter s tem povečanega porodniškega dopusta m bolniške odsotnosti zaradi nege. Naš proizvodni ciklus je dejansko predlog. Zato je bila osnovna naloga Zavoda za produktivnost dela SRS, da ga z notranjimi ukrepi zmanjša. Samo dolžino pa je težko primerjati z ostalimi konfekcijskimi organizacijami, saj je v naših izdelkih vgrajena dodatna faza dela - vezenje, ki zaradi tehnološke zahtevnosti zahteva usklajevanje in podaljšanje ciklusa. Glede kodeksa poslovnosti pa le to! Vsaka delovna organizacija sama odloča o načinu vodenja in izvajanja poslovne politike. Sprejeta obveza, da se bomo podrejali skupnim ciljem je le ena od oblik, ki ne bi smela biti pomembna. Štejejo naj le doseženi rezultati, saj nam le-ti zagotavljajo boljši jutri. Ne želimo se spuščati v delo novinarja, vendar komentar k temu članku ne prispeva k ugledu delovne organizacije. S tem pa se zmanjšuje vednost dela številnih delavk v proizvodnji, kot vodilnih delavcev. Franc Sire DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM Kljub temu da nisem redna bralka Gorenjskega glasa, me je podlistek »Dežela z enim samim zakonom« kar precej navdušil! Sem namreč študentka in se tu- di sama v določeni meri zanimam za potovanja. Moram priznati, da kar se tiče evropskih dežel, dandanes lahko dobimo informacije prav na vsakem koraku. V tem primeru pa gre za deželo, o kateri lahko slišimo in beremo vsak dan, v bistvu pa ne vemo veliko. Edina stvar, ki jo poznamo, je vojna med dvema deželama Irakom in Iranom, to pa je tudi vse. Ravno ta feljton pa nam je eno od dežel prikazal tudi z druge, mnogo zanimivejše plati — življenje v znamenju islama. To je za nas zelo zanimivo, kajti mi živimo drugače. Mnogokrat sem bila presenečena, kajti izvedela sem stvari, o katerih sem imela popolnoma drugačne predstave. Le-te pa nam prikažejo le tiste posameznike, ki so sami potovali po deželi, se srečevali z ljudmi, se pogovarjali o vsakdanjih stvareh, se soočali z raznimi problemi — skratka preživeli vsaj nekaj časa na način, ki ga ti ljudje živijo vsak dan. Zdi se mi, da so nam take stvari precej potrebne, tudi za tiste, ki niso nikdar obiskali same dežele. Na žalost pa so v ospredju le aktualni politični dogodki. Sploh pa mi je Iran zanimiv zato, ker nam že ime samo zbuja nekak občutek strahu in tesnobe in to ravno zato, ker ne vemo, kaj se dogaja v deželi. Verjetno so še dežele, o katerih bi se dalo marsikaj napisati — dežele, katere so dandanes nekako na površju zaradi takih ali drugačnih problemov in bi bilo zanimivo zvedeti o njih še kaj več. Upam da op hn nnooi 1«' zdravstveno ali kako drugače upruv"1 IZBOLJŠAN POLOŽAJ MAMIC 1 Prodaja svežih rib na črno - ulica Arbai I oio Marko Ivami« Ena zanimivi >st i M I " 1 ''<'' ~;\ |; < ibičaj |o, da odiili|M n,, I < ■ 111 r i ■ ■ ■ a b r<'' ^ 1 ^ ^.iv' v idi|o panoramo Moskvo. Poten: obe"'1 J* • ^ lej Lenina in pri tem imajo prednost p množico Na zadn,e odidejo >'a "'j ."''^i Pri v-.em tem starši niso prisotni '""''''^ ^ pod (iorbacovom se |e nekoliko i/.bolj 1^0Jj; dobno plai ,m porodniški dopust 56 dn> 1 rodom in 72 dni po njem (prej sum« 5 Tois*Lf\ nizke rodnosti skuša vlada spodbujati ^fl.. denarnimi dodatki lako dobi p«r otroku 50 rubljev, za vse ostale pa P° j^O * Kliub izboljšavi pa ženske še zdaleč voljne m si želijo večjih bonitet Torek, 31. maja 1988 ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. stran imm$i®mmQiJi& ZDRAVNIK p0R ŽENE TUDI NA VODO ... Zdravilni por so poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani in je |Dl1 zelo v čislih. , Por, soroden česnu, drobnjaku in čebuli, je izmed vseh teh naj-j J ndl, ne peče na jeziku in ne draži k solzenju. Z zloglasnim cesar- ^.Neronom je prišla v zgodovino tudi ta rastlina; bila je cesarjeva aJljubša jed, saj ga je užival po večkrat na dan, da bi ohranil lep & as. Seveda so Rimljani posnemali božanskega cesarja tako vneto, a se nikoli ni bilo pojedenega toliko pora kot v Neronovih časih. Danes vemo, da je najvažnejše v poru žvepleno eterično olje, ki nalahno draži in povzroča izločanje želodčnih in čreves- ln žlez ter jeter in žolčnika, in izdatno preprečuje gnitje in vrenje v Prebavilih: s tem pa se izboljšujeta splošno človekovo zdravje in tek. 5*!ecejšnji rastlinski sluz čisti dihala. Por žene na vodo, zaradi vita-^jna A, B in C pa je pravšnja in izdatna zimska zelenjava. Ob pra- toern spravilu bi imeli ob koncu zime še por za solato, tudi narahlo Parjen je še izdaten in dober. Prav na pomlad nas muči utrujenost, er je bila zimska prehrana prerevna z vitamini, prav posebno anjka mora najpombnejšega vitamina C. S porom bi dobilo telo p ePotrebne vitamine in ostali bi sveži in zdravi. Recept iz ljudskega zdravila za kašelj: na drobno narezan por avri, ohladi, dodaj medu, nato vse raztolci in premešaj ter pij po žlicah. O ILUZIJAH SO REKLI Včasih joka človek za izgubljenimi iluzijami s prav tako žalostjo kakor za umrlimi. Maupassant Kdor bi samega sebe slekel vseh iluzij, bi ostal gol. Graf Ljudje laže prebolijo, če jim odvzamete denar kakor pa iluzije. Tenessee VVilliams TA MESEC NA VRTU VSAK NASVET KDAJ PRAV PRIDE Da se boste pri plinskem štedilniku dalj časa izogibali večjim popravilom pazite na plinske gorilce. Vsake toliko časa jih dvignite, prečistite in postavite nazaj. Toda ne čistite jih s čistilnim praškom, opozarja serviser Gorenja Silvo Žvanut, kajti prašek zamaši luknjice, najlepše jih boste očistili s kisom. Gorilce pustite čez noč v skodelici kisa - lahko ga tudi malo zalijete z vodo - pa boste imeli zjutraj gorilce čiste kot nove. V ORDINACIJI " Takole se bova zmenila: nič alkohola, nič cigaret in nič žensk! ~~ Pa mislite doktor, da lahko na ta način dočakam sto let? "— To ravno ne, čeprav se vam bo včasih zdelo, da ste jih že dočakali... NAGLICA — Kakšen klobuk pa imaš. Francelj? Saj ti kar na uhljih čepi! "~ V gostilni ni časa za izbiranje klobukov. CAJ ZA BODOČE MAMICE Bodočim materam priporočamo naslednji zeliščni čaj: 50 g robidovih listov, 100 g malinjakovih listov, 50 g navadnega rmana, 10 g cimetove skorje. Te čajne mešanice vzamemo 1 čajno žličko na skodelico čaja, čaj pripravimo v obliki preliva. Na dan popijemo 1 do 2 skodelici po požirkih. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ °BKLADKI ZA SUHO KOŽO *več m 10 ščepcev cvetov rdeče vrtnice. Stoji naj 12 ur. S to vodo si obkfril11 zjutraj umijemo obraz, občasno pa si puščajmo na obrazu p *e, namočene v tej vodi. ki n °. r°imo pa tudi za notranje očiščevanje, zato hkrati z obklad-r»a 2^emo na dan 2 skodelici naslednjega poparka: 2 ščepca rma-' ščepca poprove mete in 2 ščepca rdeče vrtnice. Y liter vode namočimo 10 ščepcev rmana, 10 ščepcev poprove Moda PULOVER ZA VSE Garni, kaže, zlepa ne bodo odšli iz sveta mode. Praktični so, hladni, zdravi, lepo se pletejo. Tudi garni niso le za luknjičaste vzorce, temveč lepo izgledajo tudi popleteni s kitami, črtami. Naš model, ki se plete naravnost, ima spodaj in zgoraj klasične kite, povezujejo pa jih prepletene črte. Črte na rokavih so ravne. Morda je prav to prava ideja za vas. Belgijski radič sejemo v drugi polovici maja v vrsto; najbolj znana sorta je witloof. Vrste so po 30 cm narazen, po vzniku pa rastline preredčimo na 15 cm. Čim toplejša je zemlja, tem hitreje in zanesljiveje bo seme kli-lo. Pri poznejši setvi se koreni premalo zdebelijo in tudi uspeh siljenja je temu primeren. Cvetačo, ki smo jo sadili v začetku aprila, pognojimo, oko-pljemo in po potrebi tudi zalijemo. Rastline morajo hitro rasti, vsak zastoj bi jim škodoval in vplival na količino pridelka. Pri dognojevanju dajemo prednost izrazito dušičnim gnojilom, ki se hitro raztapljajo in zato brž delujejo. Zrnca gnojila ne smejo obviseti na vlažnem listju ali zdrkniti med listi do srca. Zato trosimo gnojilo pri tleh in po gnojenju dobro zalijemo. Aprila sejano rdečo peso zdaj redčimo, dovolj velike sadike pa razsajamo. Sadike naj bodo velike 8 do 10 cm. Sadike rdeče pese se najlepše vrastejo, če jih presajamo takrat, ko se glavna korenina še ni začela oblikovati v oblasti koren. Ko pulimo in izkopavamo sadike, pazimo, da ne poškodujemo korenin, ker se takšne sadike slabše okorenini-jo; pri sajenju lahko odstranimo del listnih ploskev. Rdečo peso sadimo po 20 cm narazen v vrste, oddaljene med seboj 30 cm. Pregloboko sajenje naj bi izzvalo razvoj cvetnega stebla, ovira pa razvoj lepe pese. Novozelandska špinača nima rada preveč težke in ilovnate zemlje, vsekakor pa potrebuje hranilno in humozno prst. Najprimernejša so srednje težka ilovnato peščena tla. Res prenese vsakršno pripeko, toda zadovoljna je tudi v polsenci. Plazeči se poganjki novozelandske špi-nače se kot lovke širijo na vse strani, zato ji moramo privoščiti mnogo prostora. Na vrtno gredo sadimo le dve vrsti rastlin in sicer 60 x 40 cm narazen. Za potrebe štiričlanske družine je dovolj 8 do 10 rastlin. Solato vezivko lahko sejemo in presajamo od pomladi do poletja. Medsebojna razdalja naj bo 35 x 35 cm do 40 x 40. Na navadni vrtni gredi ne smemo imeti več kot štiri vrste. Vezivke, ki same ne delajo glav, moramo ob suhem vremenu povezovati kakor endivijo. Kasselska in pariška naredita štrucaste glave, ne da bi ju vezali. Glede zemlje solata vezivka ni posebno izbirčna, za razvoj pa potrebuje mnogo vode, zato je treba računati tudi z zalivanjem. Samo tedaj, če bodo rastline lahko napredovale brez zastoja, bomo pridelali nežne in velike, rahlo sklenjene glave. Za pozno jesensko uporabo lahko sejemo na prosto konec maja ali prve dni junija zgodnje sorte zelja. Za to je primerna večina zgodnjih sort belega in rdečega zelja, ki hitro doraščajo. Do začetka julija pridelamo dovolj velike sadike; te sadimo na gredice, s katerih smo že pospravili prve pridelke zgodnje zelenjave. Tako bo vrt bolje izkoriščen. POSKUSIMO ŠE ME CVRTNJAK S ŠPINAČO Za 4 osebe potrebujemo: 500 g špinače, 6 jajc, 100 g ementalce, 50 g masla ali margarine, 5 žlic olja, 3 sardine fileja (po želji) sol, poper. Špinačo očistimo in temeljito operemo. Kuhamo jo 10 minut, nato jo odcedimo in stresemo na segreto maslo. Nad ognjem pustimo 3 minute, da se osuši. Jajca razžvrkljamo, dodamo na rezance narezan sir, sol in poper. Premešamo, nato dodamo še špinačo in še enkrat temeljito premešamo. V ponvi segrejemo olje, vanj stresemo špinačno zmes in jo od obeh strani zapečemo. Cvrtnjak stresemo na krožnik, okrasimo s sardelnimi fileji in takoj postrežemo. ureja DANICA DOLENC Nacrada tedna Ljubezen — sreča in bolečina Prvega sem močno ljubila, a me ljubezen piva je zapustila. Drugega sem hitro pozabila, ker sem prevečkrat l^z na cedilu ga pustila. Zaradi tretjega se l>om ubila lTl z visokega zidu skočila u'r *e v svet mrtvih porazgubila. Sama stojim ob bili m strmim v daljavo. Na zahodu rdečkasto sonce počusi tone za hribi. Prav tako kot pred nekaj tedni. Takrat sva stala tu oba srečna. Za trenutek spet zagle dam ljubljeni obraz Vidim tiste čudovite modre oči, ki so ne Zn'» "'le vame. I-.,. ,•, i ... ..,„■/,, .ia Spri -,e o/rem proti t. dtodu J bledo rdeče nebo zakrije nepozabne slike. Pred očmi zagledam njegov obraz, zdaj čiato ipremenjen, med numa molk, P°d nogami mehka trava in zahajajoče sonce. »Ali je to mogo-Ce. to vendar ne more biti res?« A bilo je. V prsih sem začutdu Pf&znino. Toda rešitve ni bilo. ne usmiljenja. Cas teče in pravijo, da celi rane. Toda moje še ni ozdravil. Tanja Jugovic, 8. a r. QS Lucijami Seljaka Kranj Tanja sokliC gregor ahačič, ^iha in žiga GREGA HODNIK^ ČRTOMIR SlLAR. PETRA BESTER *ATja VIZOVIŠEK, BOŠTJAN šolar tina RAVNIK. ALEKSANDRA zupan' 'GOR VERŠNIK MATEJ FINŽGAR majda PAZLAR. MELITA KRAMAH ^JKA/A/VONIl NATAŠA GHtGORlN. JANI / KHI/NAH. JAN f LIRAR, DAMJANA JELOVC AN. 'GOR MRAK Kl \ Mt N TAVČAR M^TE,I PLGAM MAGDA MAHKlC MIL ANKA /Uit i AH MM. >MA N ^Nki^10 k,IJ>i>mh ""Krad - izlet /. Alpinino karavano konce nji,,, KU "'ta Kam? K /irovskim čevljarjem, seveda, letoš-Poln **P°n/<>rjem« nase rubrike. Vsak (eden novo ime, en *ede> več. Zadnji mesec pouka za osmošolce Toliko kontrolnih nalog in spraševanja, kot ga je letos, še nikoli ni bilo, saj je to zadnji mesec pouka v osnovni šoli. — Nada Begelj Vzdušje je precej vznemirljivo, saj gre proti koncu. — Dušan Bobnar Ta zadnji mesec teče zelo počasi, kot cela večnost. — Monika Trobec Mesec maj! Za nekatere je to mesec ljubezni, za druge bližajoči konec pouka, za tretje nekoliko toplejši mesec. Za nas učence osmih razredov, je to prelomnica v življenju, suj se bomo ločili Od osnovne sole. — Bogdana Koblek Zadnji mesec pouku v osnovni soli se zelo razlikuje od drugih mesecev. V nekaj dne'h bomo pisali ogromno kontrolk. — Boštjan Arnež Poleg velikega števila kontrolnih nalog, nam odpade tudi veliko dni, ker so športni dnevi... — Mojca Zavrinik Učenci hodimo po avli kar zme-I i Marko Kebol Zadnje čase se imamo super, seveda, če izvzamemo ure kontrolnih nalog. Čas do konca leta me ne skrbi. Bolj me skrbijo počitnice, ko ne bo več starih prija teljev. Sonja Lombar Vsi pravijo, da je maj najlepši mesec. Takega mnenja sem tudi jaz, vendar le, kar se tiče narave. Kar pa se tiče šole, mi ni v njej maja niti najmanj všeč. Toliko se moramo učiti, da me včasih resno skrbi, du mi bo razne slo i;lavo. — Tjasa Golmajcr Mesecu maju bi lahko rekli me sec učiteljev. Vsi nus sprašujejo, pišemo vre kontrolk na dan, da smo že vsi izmučeni. — Simona Valter Učenci 8. b OŠ Matija Valjavec, Preddvor Halo, kdo je tam? Gledam v knjigo, kaj berem, ne vem. Rada bi nekam, nikamor ne smem. Čakam, da telefon zazvoni, da v slušalko zapojem: »Kdo me želi?« A presneto, telefon kar molči! Kako naj zdaj zvem, kdo me želi? Oblačim se, obuvam, zdaj bom odšla, jezna sem, čez glavo mi je vsega- Roka na kljuki, telefon za-brenči, dvignem slušalko: »Kdo me želi?« Na drugem koncu nekdo se reži: »Halo, punčka, a mame pa ni?« Vama Oeepek, 8. c r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Bralna značka Tekmovala sem za Tavčarjevo bralno značko. Prebrala sem že osem knjig. Najbolj všeč mi je bila knjiga Trije Marsovč-ki. Najmanj pa Partizanska bolničarka. Darja Zupane, 3. c r. OŠ Cvetka (iolarja Škofja Loka REZERVIRANO ZA ZVEZDE Piše Jasmina Audič Danes vam na željo Matjaža iz Kranja predstavljam Cher. V reviji Bravo so jp kar na kratko odpravili. Predstavili so jo takole: dvakrat ločena, mati dveh otrok, z vsaj 15 let mlajšimi ljubimci, v oblačilih, ki več pokažejo kot skrijejo, polepšana z lepotnimi operacijami v vrednosti 50.000 dolarjev in končno ovenčana še z Oskarjem — vse to je Cher, nova sanjska Ženska Hollywooda. A je le ne gre tako neresno vzeti. Chervl Sarkasia La Piere, kot se uradno imenuje, je že po svojem poreklu posebnost. Njena mama je mestniku med Francozom in Indijanke plemena Cherokee, oče pa je armenski Rus. Torej je res obetavna mešanica temperamentov vseh celin. Družina je bila revna in Cher je že kot majhna punčka poprijela za vsako priložnostno delo. Tako se je preživljala do devetnajstega leta, ko je v njeno življenje stopil Sonnv.Sonnv Bono je bil obetaven glasbenik. Kot v pravljici sta se zaljubila, poročila in postala najboljši rockovski duo (Sonny & Cher) šestdesetih let. Kock simbol šestdesetih, simbol ekstravagance v sedemdesetih, simbol Hol-lywooda poznih osemdesetih. Pa sem vas prepričala, da je ne gre podcenjevati. Posnela je več filmov (The Mask, Silk-vvood, Suspect, Čarovnice z Eastvvicka idr.) in zadnji je prinesel nagrado, ki je marsikateri hollvvvoodski velikan ne dobi v večdeset-letni karieri. V filmu Moonstruck Cher igra vdovo pri štiridesetih, ki se mora odločiti med poroko z. moškim, ki uu ne ljubi in kariero osamljene tetke. Bolje nekaj kot nič, si reče in se poroči. Lepe noči pa v mesečini spozna princa na belem konju in . . . Nadaljevanje — upam, da kmalu — izveste v slovenskih kinematografih. Po oskarja je Cher prišla v spremstvu 23-letnega Roberta Cumclettiju. Mladenič je od ganntja potočil celo nekaj solzic, ko je v črn til odeta Cher dvignila kipec visoko nad svojo lepo glavo in se zmagoslavno nasmehnila fotoreporterjem. Kako bo šele jokal, ko bo postal prestar zanjo! Pišite! Pa pa! V čevljarni Očistili smo potok Nekateri krajani Zabnice in njene okolice se ne zavedajo svoje malomarnosti, ki se vidi o onesnaženem potoku Žabni-ci in okolišu. V potoku ni več Življenja, narava odmira. Če bo se tako naprej, za ta potok ne bo prihodnosti. Posledice pa bomo nosili mi mladi. Učenci žabniške šole se tega zavedamo in zato smo očistili potok. Če ga bo še kdo onesnaževal, naj ga bo zelc sram. Maja Fireder, 4. r. Zabnica Včeraj smo imeli naravoslovni dan. Najprej smo si v muzeju ogledali, kako so včasih pridobivali železo. V elektrarni pa smo videli, kako turbina poganja generator. Najbolj mi je bilo všeč v čevljarni. V šivalnici so imeli razdeljena delovna mesta. Nekdo je risal model čevlja, drugi je delal luknjice v usnje, tretji pa je sešil dele čevlja tako, da je nastal zgornji del. V spodnjem oddelku so delali podplate. Lepili so jih skupaj. Ko je bil čevelj že skoraj narejen, je nek delavec oblikoval čevelj z lesenim kopitom. Na koncu smo lahko vzeli krpice umetnega in pravega usnja. V čevljarni mi je bilo všeč to, da so izdelovali tako lepe čevlje. Če bom le mogla, bom še kdaj stopila v čevljarno Ratitovec. Nika Debeljak, 3. r. OŠ Selca Tanja iz 1. a osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki je takole narisala lastovic, jo družinico. reja HELENA JELOVČJ 43 (3©EI1E3S©^GLAS 8. STRAN Franc Beguš iz Almire Torek, 31. maja V tovarni velja le zakon dela Že od nekdaj ga je vleklo k volni. Tudi v stari kranjski, prvi povojni tekstilni šoli je veliko raje delal z volno kot z bombažem. »Volna je zame živ predmet,« pravi, »vsaka volna se drugače obnaša, ima drugačne zahteve. Ne kot bombaž ali sintetika, ko ju enkrat osvojiš in teče vse po ustaljenem tiru. Pri volni moraš vedno kaj študirati, imaš prakso pa te lahko nese. Z njo moraš dihati, poznati vse njene muhe... Volna z Jezerskega je drugačna kot ona iz Bohinjskih hribov, pa spet drugačna kot tolminska. Pri vsaki je drugačna voljnost, drugačna kodravost, trdnost. In ko osvojiš eno kvaliteto, se je moraš držati, sicer so od preje naprej same težave, pa naj bo pri pranju, valjanju, barvanju, krojenju. Še pri nošnji! Tudi kupci ste vajeni, da v Almiri dobite vedno enak shetland, lambsvvool, angoro...« Trideset let je bil zaposlen v Suknu. Že po prve pol leta je postal mojster, potem obratovodja, vodja proizvodnje, nazadnje direktor tozda. Zdaj je četrto leto v Almiri. Ni menjal zaradi plače, ne zaradi boljšega delovnega mesta. Zakaj se je potem po tridesetih letih odločil za drugo delovno organizacijo? Glavo stavim, da le zaradi postavljanja nove predilnice v Almiri. Ustvariti nekaj iz nič! Še enkrat lahko preveri in potrdi svoje ogromno znanje o predilstvu, nekje kot predilski strokovnjak veliko pripomore, da bo delavcem bolje. Kup starega železja je bilo tisto, kar so v Almi-ro pripeljali iz Nemčije, stroji razstavljeni na pra-faktorje, danes pa stoje tu linije strojev, ne najmodernejših, kajti to so bili stroji, ki so jih v oni nemški firmi že odpisali, toda svojemu namenu služijo odlično. Veliko je bilo treba novih delov, staro prečistiti, odrsati, prebarvati, naoljiti. Na roke je bila postavljena Almirina predilnica, od delčka do delčka. In tisti, ki se na delo in strokovnost v Almiri spoznajo, priznajo, da je takih ljudi, kot je Franc Beguš v Jugoslaviji malo. »Kako dolgo pa ste potrebovali, da ste postavili celotno predilnico?« »Vse skupaj je trajalo blizu tri leta, vendar je ob tem proizvodnja nemoteno tekla, zraven smo opravili vse menjave, kontrole, uvajali delavce.« »Je bilo potrebnih veliko nadur?« » Skoraj nobenih, vse sva s Petrom Planinskom, vzdrževalcem, naredila v rednem delovnem času. Čudovito je, če imaš ob sebi človeka, ki ga delo res zanima. Peter ne pozna besede »počakaj«. Če ga delavka pride iskat, da ji nekaj popravi, postori, tisti trenutek stopi k njenemu stroju. To je delavec, ki je vedno v obratu, ki hoče vedno sam dognati, kaj je narobe, sam popraviti, brez tuje pomoči.« In kako ste po vrsti postavljali stroje?« »Najprej je bil postavljen sukalnik s l!ir> vrete-ni. V enem samem mesecu sva ga postavila. Že takrat se je začela v Almiri proizvodnja vseh tistih prej, ki so jih prej od drugod dobavljali in bili zaradi njih od drugih odvisni. Na vrsto so prišli šele, ko so oni imeli zase vse narejeno, in če se je Almi ri še bolj mudilo, je morala čakati. Potem so nam v IBI odstopili še en efektni sukalni stroj. In ko sta bila tu dva sukalnika smo začeli graditi stavbo za predilnico in mešalnico. Iz Nemčije smo potem pripeljali razstavljene prstančne stroje, spet je vse skupaj izgledalo kot kup rje. Spet smo čistili, menjali ležaje, sestavljali, barvali. Kmalu je stala predilna linija. Zdaj je bil na vrsti mikalnik. Tudi tega smo pripeljali starega razstavljenega. Sprva smo začeli z majhnimi partijami, zdaj pa bi na mi kalniku, če bi delal v dveh izmenah, naredili več, kot bi sami potrebovali. Lani smo kupili še avtomatski previjalni stroj za previjanje in čiščenje preje. To je bilo nujno. Veste, v tkanini se ne pozna tako hitro napaka, v pletivu pa takoj.« »Vat direktor pravi, da ste najboljši strokovnjak, za predenje in predilne stroje v Jugoslaviji.« »Oh, pretirava. Trudim se, da bi bil dober, strokovnjak sem toliko, kolikor sta mi dala šola in življenje ter moje lastno zanimanje za predilne stroje. Rad pomagam, rad tudi vprašam za nasvet. V toliko letih, ko ti vse skupaj pride v navado, lahko tudi kaj spregledaš, postaneš industrijsko slep, kot pravimo. »Pred kratkim so vas delavci izvolili za predsednika centralnega delavskega sveta Almire. Zmagali ste z največjim številom glasov. Delavci pravijo, da so ponosni, da je bilo enkrat za izbiro predsednika merilo delo in simpatija delavcev v vsej tovarni. Ste pa tudi predsednik konference delegacij za zbor združenega dela. Izgubite za to veliko časa?« »Delavski svet je eno, tu so razrešujejo ključna vprašanja delovne organizacije, dela, planov, za to moramo imeti čas. Nekaj drugega pa so delegacije. To ni pravi sistem, na preveč ljudi je razširjen. Cisto razumem ženske — Almira pa je izrazito ženski kolektiv — da do dveh hite delat, potem pa tudi hočejo hitro domov. Kdo bi takrat hodil na sejo? Potem se pa zgodi, da jih od 29 delegatov pride na sejo 5, 6. Seje sklicujemo ob pol dveh, takrat pa so vsi z eno nogo že zunaj tovarne. Če bi sestanke prestavili izven delovnega časa, bi pa prišel samo — predsednik. Zdi se mi, da je bil odborniški sistem veliko boljši. O vsem je bil seznanjen in ni bilo izgubljenih toliko delovnih ur. Kar pomislite, če skličemo samo za pol ure zbor delavcev, je to pri 300 ljudeh 150 ur!« In stroji stoje.- »Da. A če govorimo o izkoriščenosti strojev, sem prepričan, da so v tekstilni industriji le-ti najbolj izkoriščeni. Pri nas delavka začne pred šesto uro zjutraj, pol ure ima dopoldne malico, stroj zapusti 5 minut do drugi. Jaz trdim, da je tekstilni delavec pošten delavec, se obnaša samoupravno in ekonomsko, a je kljub vsemu njegovo delo najslabše plačano. In ker se trudi po vseh svojih močeh in se odpoveduje osebnemu dohodku, da nima izgub, mora odvajati še več. Tekstilna industrija je prehudo obremenjena, najslabše plačana.« Kot bi se vleko že od prvih angleških manu faktur naprej.« »Zakaj je tekstilni delavec manj vreden? In to po vsem svetu! Pa mora tekstilna delavka vedeti več, kot marsikatera druga v še bolj zahtevni elektronski industriji. Prav tako tekstilni strokovnjak! Ogromno znanja morajo imeti, plačani pa so trikrat, štirikrat slabše, kot drugod. Ves čas se nam godi krivica. Ne bom pozabil, ko sem bil še v Tekstilindusu, prva leta po vojni je bilo, in smo delali petek in svetek, so nas delavce zbrali na tovarniškem dvorišču in nek politik je zavzeto govoril: »Dajmo, zategnimo pasove, da zgradimo težko industrijo. Potem nam bo ona pomagala!« Katera? Zgradili smo Litostroj, Iskro in druge tovarne. Kaj imamo danes od njih? Še vedno smo na repu z osebnimi dohodki, s starimi stroji v proizvodnji. Predica zasluži z leti službe, preseganjem norme, z visoko kvaliteto po .'14 starih milijonov, pa še zelo pridna mora biti.« •Kaj pa menite o zaposlenosti žene danes?« »Žena bi morala biti doma vsaj dokler so otroci majhni. Tako pa so otroci na cesti, tekstilna delav ka pa, ki družine z dvema plačama ne more živeti, mora iskati še popoldansko delo. Vse to se odraža na otrocih, ki so mimogrede na stran poteh. Moja mama je bila vse življenje doma z nami otroki, tu di moja žena je bila doma dvanajst let, sam sem z otroki, kolikor največ morem biti. Kakršne ljudi bomo vzgojili, takšno družbo bomo imeli!« >Ste danes z delom zadovoljni?« »Z delom sem vedno zadovoljen, tudi v Suknu sem bil, le z ljudmi nisem vedno. Boriš se, da bi bilo kar najmanj odpadka, da bi bila kvaliteta, da bi se naredilo kar največ. Povsod je preveč admini stracije. Lažje bi dihalo gospodarstvo, če bi bilo manj zakonov, odredb. Danes tisti, ki so ukinili to/de vidijo, koliko jim je prej požrla administracija. V Elanu so naračunali milijarde!« •Kaj pa vas v naši družbi najbolj moti?« »Kaj vem? Apatični smo postali. Kne in iste obraze videvaš na položajih. Kot bi si samo kljuke in stolčke podajali. Nikoli nek funkcionar ne gre nazaj v proizvodnjo, ko mu preteče mandat. Morda bo Tonejc zdaj v radovljiški občini redka izjema. Vedno bom na stališču naj politiki puste go spodarstvo pri miru. Naj puste delati tiste, ki dela jo. V tovarni je zakon dela in nič drugega. Tu je plan, ki ga je treba izpolniti. Politiki pa so vajeni, da se samo govori m nič naredi Saj sam sistem m slab, le politiki ne smejo preglasovati gospodar stvo.« |) Dolenc Občni zbor turističnega društva Bled Kljub težavam pomembni koraki naprej Bled, 28. maja — V življenju vsakega kraja dobro delo turističnega društva lahko veliko pomeni. Če pa je to tako znan turistični kraj, kot je Bled, pa delo turističnega društva mora biti še toliko pomembnejše. Seveda na Bledu to vedo, kar je dokazal tudi velik obisk članov na občnem zboru, ki so ga pripravili v soboto popoldne. Dokazal pa je tudi, da Blejcem ni vseeno, kakšen bo njihov kraj in življenje turistov, ki ga obiskujejo. Za uspešno delo na podro^ turizma je na občnem zb0? podelil priznanja najzasl"* nejšim turističnim delavce" podpredsednik slovenske ^ ristične zveze Rajko K1*^ berger: bronaste srebro* znake je prejelo štirinap srebrne šestnajst in z'8' osem članov turistične** društva Bled. Zlati znakj* zaslužili: Anton Ažman, J" ha Ferčej, Frančiška J^T man, Matko Kavčič, Lud?* Kerčman, Jožica PazJ*1! Ludvik Resman in Andi*! Vidic. Blejska noč s svojim čudovitim ognjemetom je lani na Bled privabila kar 40 tisoč obiskovalcev. Foto: G. Šinik Med vsemi zadolžitvami, ki jih ima blejsko turistično društvo, bi lahko izdvojili tri najpomembnejše. Prvo je področje propagande, za katerega morajo odšteti več kot polovico sredstev. Vsako leto izdajo turistične informacije, prav tako pa skrbijo za prospekte Bleda, ponatise kart in plakate. Veliko stroškov, predvsem pa dela, imajo pri pripravi različnih prireditev, ki jih je na Bledu letno okrog dvesto, od tega kar sto petdeset med majem in oktobrom. Največ obiskovalcev privabita na Bled tradicionalna Blejska noč in kmečka ohcet, pa tudi ostale prireditve so med gosti vedno bolj priljubljene. Športne, glasbene in številne druge prireditve so tako raznolike, da na njih najde vsak nekaj zase. Kot pravijo pri turističnem društvu, pa se ne branijo tudi novih idej za še pestrejše dogajanje na Bledu. Več težav ima turistično društvo z urejanjem kraja, saj, kot je povedal predsednik turisti čnega društva Matjaž Završnik, problem predstavlja predvsem dejstvo, da se za uresničitev idej pri urejanju kraja zbira denar na več mestih, od krajevne skupnosti, do samoupravnih interesnih skupnosti, Turistično poslovne skupnosti in turističnega društva. Vsak zase so prešibki, da bi uresničevali nujne programe, skupne poti za združevanje teh sredstev pa ne morejo najti. Tako je turistično društvo lahko le pobudnik večjih akcij, samo pa lahko naredi le malo. Zato so na občnem zboru predla gali. da bi spet poskusil združeni nadaljevati delo pri urejanju kraja. Kljub težavam z denarjem pa se Bled v zadnjem času lahko pohvali z nekaterimi novimi pridobitvami: 700 posteljami v apartmajih Savica hotela Golf, novem traktu v hotelu Krim, novem nadstropju v hotelu Park, depandansi hotela Jelovica Bogatin, gostišču Mlino hotela Ix>-vec, novem hotelu Ribno in restavracijo v kampu. Prenovili ali zgradili so kavarno v hotelu Park. Bistro hotela Topli«*', j kale v hotelu Krim, Brasser)? hotelu Golf, nova teniška igr1^ pa so v Zaki in Ribnem. PravK. zaključujejo tudi dela na G skem kopališču. Septembra drugo leto pa Bled pripravlja na svetovno P venstvo v veslanju.« Ta daW ni samo cilj za priprave ves čev.^ampak tudi za vrsto a* • ki naj bi jih opravili do takrat središču Bleda bomo imeli n Turistično trgovski center, li bodo podpisali sporazum 0 nanciranju nove festivalne d rane. Obetamo si tudi boljs«3 lefonske povezave ter lepse urejenejše okolje. Pripravlje . je tudi nekaj projektov in za^. sli, katerih realizacija pa Je ^ enkrat zaradi težkih razm«?1" vprašljiva. Prizadevanjem «i lov, organizacijskega kom1 deJl ■ h mo£ "t" SPV in drugih krajevnih nikom, se bomo po svojih .--pridružili tudi v turističnem < štvu,« je povedal Matjaž Za nik. Naloga društva v prib bo, da bi se njihovo delo čim1 povezalo z vsemi krajani B'e ki naj bi se skupno s 872 c borili, da bo Bled v prihodnji lepši, kot je. Garancija tudi veliko zanimanje m'a Blejcev za delo v turisticOi krožku na Osnovni šoli dr. J pa Plemlja. Ti so popestrili P gram sobotnega občnega turističnega društva s sVOr nastopom, ki so ga pripravi" letošnji otroški turistični 'e val v Kamniku, kjer so prds mesec zmagali. J V. Stanov" V Kranju je lahko tudi drugače. Utripajoče petkovo popoldne in vroča noč Kranj, 27. maja — Zaskrbljeno so pogledovali proti nebu organizatorji petkove prireditve, ki so ji dali naslov »Utrip Kranja«. Stemnilo se je in prve kapljice so padale na ljubljanske mažuretke. Toda nebo, kot da je uslišalo prizadevne prireditelje iz Odiseja. Oblaki so se umaknili, posijalo je sonce in v mestu je bilo vedno več obiskovalcev. Igrala je godba na pihala, iz zvočnika je prihajala vesela glasba, mlada dekleta pa so ple sala. V mesto se je pripeljal kmečki voz in postavni konji so poželi občudovanja mladih Kranjčanov. Tisti, malo starejši, pa so raje stali v bližini pivskega voza... Živahno je bilo tako na začet ku mesta na Maistrovem trgu, kjer so pred turistično agencijo Odisej plesal,! dekleta, kot na Titovem trgu, kjer je bilu Kokri- in končalo ponoči na S"1* BOri ici «* na modna revija I »biskoV« $ pokušali mortadelo, ki fJO prireditev pripravili v i* 1 i a, drobne sla ' Kranjskega kolačka, d°b ivo >* stojnic Z.v.I. ter seveda P 0! Pivovarni' Union. Te ganizacije so tudi poski'•" .j, so prireditev lahko priprtji1' |>od večer se je vesela °. ,„ na namenila proti Šina' I' ^.(. .'< 'i ipi avljeno: hrana, ■ pt-in glasba Mnogi so (,S,UI.'^li,^ drugo leto spet pridcjy- q^ ri Tam |e bilo is obiskov*^ , ,,,1)1" v noi m m na koncu ""J1 ■' idejo- Odisejevci naslednjo \eV> Začelo se je popoldne v Kranju. bljajo nov utrip. V Stan Tretji turistično gostinski dan v Krizah Ko šola postane restavracija Križe pri Tržiču, 28. maja — Ce je šola najpomembnejša priprava mladih za življenje, potem se Tržičanom ni bati, da bi čez leta »»stali brez dobrih gostiln, brez restavracij in hre/ dobrih kuharjev. Na osnovni soli Kokrškega odreda v Križah je namreč takšno zanimanje učencev za delo v gostinskem krožku, da morajo vsako leto pošteno premisliti, komu bodo dali prednost pri učenju gostinskih spretno sti. Kes živahno je bilo v soboto dopoldne v osnovni šoli v Kri žah. Že pri vhodu se je ustavilo veliko obiskovalcev, ki se kar niso mogli odtrgati od malčkov iz vrtca, ki so z drobnimi prstki mesili testo Z modelčki so obli kovali rožice, zvezdice, lunce in še marsikaj drugega Tovarišica pa je pekače /lagala v pečico, da smo kasneje obiskovalci lahko poskusih, kakšne piškote znajo speci najmlajši slaščičarji. V veliki učilnici v pritličju šole je bila urejena prava restavraci ja. V njej so stregla mlada dekleta in fantje, učenci gostinske ga krožka kriške šole. Na mizah so bili jedilniki, na katerih so bile zapisane sume domače jedi: masovnik s kislim mlekom, plju čni štruklji in zelena solata, trži ška bržola, kmečki krožnik, drobnjakova potica s skuto, pa pehtranova potica m drugi' jedi. V kuhinji so učenci s pomočjo kuharjev i/. Živil skrbeh, da je bilo vse tako, kot je potrebno v prvi restavraciji. »Vsako leto se na naši šoli za gostinski krožek prijavi toliko učencev, da imamo veliko dela, da za sodelovanje v krožkih izberemo res tiste, ki se zanimajo za gostinske poklice V šestem razredu jih naučimo prvih spret nosti, do osmega razreda pa zna jo že marsikaj, od priprave po-grinjkov, do kuhanja in strežbe Zadovoljni smo, da s«- vsako leto nekaj teh učencev vpiše v srednjo gostinsko šolo. Veliko k te mu pripomore tudi zdaj že tradi ctonalni turistično gostinski dan na naši šoli, ki smo ga letos pripravili že tretjič Kuharji in na takarji Živil učencem pomaga|o pri pripravi m strežbi jedi, tako skeua krožka na šob slin na Perko ■ ki i i-i m i j»n r «i lur.st.eno f!»sli,iskkri*afc$ le dan učencev sole (S na pi ireditvi sodeluj«*!0 aov> telj ob Dekleta umi skoparila s prija/ nostjo, ki |o pri gostincih včasih tako pogrešamo... a.i se učenci se bolj navdušijo /a te poklice,- pravi mentoru a gn ;„!,, pa pridno -uJ skovalci in starši, ki 1 J^JfJ ivoje otroke, kako jih-botnim kosilom i-«'. j|„n'. učencem pridružile n"' s() f* aktiva kmečkih žen", "ulje"\ pravile r...-.i.^" '".'.I.v.n^.jo kmečkih jed, V *f«X°%< 1 111 a r 11 o in KmetipK „ui so pripravil, razstavo^ U m d.sav, učenci osnovi s0 r pobratenega Zaji "[Ju Jrni 9 '".ig.di (»..pravd« ku c. gram ob začetku Torek, 31. maja 1968 ZANIMIVOSTI, OGLASI 9. stran mmmm&GLAa Bolniki z multiplo sklerozo se družijo v društvu Naj nas bolezen ne pokori Okroglo, 29. majr — Ker so bolniki v iskanju zdravja od zdravnika do zdravnika, od zdravilišča do zdravilišča, težko prišli do napotnic, ker niso imeli ugodnosti kot drugi invalidi pri plačevanju stroškov, Pokojnine pa so bile pičle, so se bolniki s sklerozo multipleks počutili nemočne. Ti razlogi so tudi narekovali ustanovitev društva, ki *daj dela že 15 let. Danes je društvo bolnikov z ^ultiplo sklerozo med organizacijami najtežjih invalidov eno naJbolj številčnih. Spričo sodobne diagnostike število bolnikov hitro raste, mnogi pa se še niso vključili. Težko je namreč člove- ku priznati, da je postal invalid z boleznijo, ki ji sodobna medicina ni kos. Neupravičeno se ti ljudje čutijo manjvredne, saj kljub bremenu bolezni junaško obvladujejo vsakdanje skrbi, večinoma pa izpolnjujejo tudi ži-V^enjske ambicije. Ta križ je težak, za enega samega človeka Pretežak. Da bi laže pokončno Prenašal, pomaga tudi druženje 2 ljudmi enakih težav. Multipla skleroza, obolenje centralnega živčnega sistema, je najpogostejša ne-vroimunska bolezen v naši zemljepisni širini. Zbolijo mladi odrasli, najpogosteje med 20 in 40 letom starosti. Bolezen je kronična in pogosto vodi v manjšo ali večjo invalidnost dvajset, trideset ali več let. Vzrokov zanjo in zdravil, ki bi jo pozdravila, zanjo še niso odkrili. Pač pa jo trenutno lajšajo z zdravilom »tanavit«. V 15 letih, kar so skupaj so si izborili nekaj ugodnosti: vsaj obvezni program, zdravstvenega varstva, benificirano delovno do- Kaj je raziskovalno novinarstvo »Svinjski začetek« pripeljal do afere Agrokomerc Bled, 27. maja — Center za družbenopolitično izobraževanje pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo organizira 9. in 10. junija v hotelu Park na Bledu seminar »Raziskovalno novinarstvo ter novinarstvo in obramboslovje«. Na seminarju naj bi spregovorili tisti, ki terjajo raziskovalno novinarstvo, tisti, ki odkrivajo resnico, in tisti, ki jo prikrivajo. Ker se zdi, da slednjih zaradi »objektivnih« razlogov ne bo, so vabljeni vsaj prvi in drugi — novinarji, uredniki, študentje. . . Majda Hostnik-Šetinc se v svojem referatu Odkrivanje Prikritega sprašuje — kdo prikriva, kaj skriva, zakaj prikriva, dr. Slavko Splichal odgovarja na eno najusodnejših vprašanj vsakega novinarstva — kako odkrivati, ugledni ameriški profesor dr. Hanno Hardt bo govoril o izkušnjah raziskovalnega novinarstva v ZDA, Delov komentator Mile Šetinc pa o raziskovalnem novinarstvu v slovenskem tisku. Dr. Manca Košir, ki bo pogovor vodila (in vztrajala pri temi — kaj je to raziskovalno novinarstvo, zakaj je, če je, oz. zakaj ga ni, kot se vse D°lj zdi), pa ugotavlja, da se je v Jugoslaviji raziskovalno novinarstvo začelo z znano svinjsko afero in pogumom novinarke Ranke Čičak. In kam je pripeljal »svinjski začetek«? Do afere Agrokomerc, ki je zgleden primer raziskovalnega novinarstva. Drugi dan seminarja bosta Lado Kocjan in Edo Kranjče-vič odgovarjala na vprašanje, kdaj je ob težnji po podružblja-nju splošne ljudske in družbene samozaščite upravičeno razglasiti podatke za tajne, skupaj z udeleženci seminarja pa bosta tudi ocenila obveščanje o obrambnih zadevah v naših Javnih občilih. c Zaplotnik bo za tiste, ki še delajo, trenutno pa je v pripravi zakon, ki bi dal popust pri prevozih tudi tem bolnikom. Poprej vsa Jugoslavija ni imela zdravstvenega centra z ustreznim osebjem, ki bi lahko sprejel bolnike z multiplo sklerozo. Danes jim ni več treba od nevrologa do nevrologa, sprejemajo jih v posebnem dispanzerju na nevrološki kliniki v Kliničnem centru. Zlasti pomembno je, da jih profesionalno in človeško obravnavajo tudi v splošnih ambulantah. Rehabilitacija bolnikom koristi telesno in duševno, vendar jim ta blagor dolgo ni bil dan. Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani ima zdaj zanje na voljo 6 postelj, a še vedno je treba za zdravljenje dolgo čakati. Ta hip jih je 40, ki čakajo, da pridejo na vrsto za rehabilitacijo. Tudi v zdraviliščih — Stru-njan, Topolšica, Laško — so za te bolnike rezervirali datume, ko lahko pridejo na letovanje. Najbolj bolnike z multiplo sklerozo grize misel, da medicinska znanost še ni odkrila zdravila zanje. Strokovni svet društva (v njem so tudi zdravniki) -nenehno spremlja najsodobnejša svetovna dogajanja, povezuje se z mednarodno federacijo v Londonu in Washingtonu, ki zagotavlja najnovejšo literaturo, da bi V društvo je včlanjenih 620 bolnikov z multiplo sklerozo, zaradi te zavratne bolezni pa v Sloveniji nedvomno trpi še veliko več ljudi. 70 odstotkov je žensk. Večina, 55 odstotkov, jih je zbolela po 31. letu, 39 odstotkov med 21. in 30. letom, le 6 odstotkov pa med odraščanjem. 29. odstotkov jih že 30 let prenaša to bolezen, 30 odstotkov 20 let, ostali pa 10 ali manj. Največ bolnikov, kar 40 odstotkov, je stoodstotnih - invalidov, 23 odstotkov 80-odstotnih, ostali pa zelo različno. Le tretjina jih je pokretnih, ostali si pomagajo s palicami ali vozičkom, medtem ko jih je 12 odstotkov docela nepokretnih. vse, kar je v svetu novega, čimprej prišlo tudi do naših ljudi. Težko pokretni, teh je med bolniki s sklerozo multipleks največ, bi radi strokovno pomoč fizioterapevta na domu, saj se težko vsak dan vozijo v zdravstvene ustanove, fizioterapija pa včasih dela prave čudeže. Pogrešajo tudi siceršnjo sosedsko pomoč. Najhuje pa invalidi občutijo brezdušen odnos soljudi, žal tudi zdravstvenega osebja, ko iš-čejo pomoč. D_ z_ žleb.r Zibelka mrčesa je bližnja KŽK-jeva mešalni-ca krmil Smrdljivi mokarji spet delajo škodo po Trati Škofja Loka, 29. maja — Pred dvema letoma smo prvič pisali o nenavadni nadlegi, ki pesti zlasti prebivalce Trate, Hafnerjevega in Frankovega naselja: o drobcenih, rdeče-rjavih Žižkih, ki jim poznavalci pravijo mokarji. Zibelka smrdljivega insekta je bližnja KŽK-jeva mešalnica krmil. Letošnjo pomlad, ko se je nekoliko otoplilo, so se spet izlegli in napadli bližnje hiše, se zazrli v fasade, les, najraje pa v moko in izdelke iz nje. Na pojav neljubih drobcenih gostov je spet — kdo pa drugi! — prva opozorila krajevna skupnost Trata. Njeno pisemce je v torek pretresel škofjeloški izvršni svet, ki je nadaljnje ukrepanje prepustil sanitarnemu inšpektorju Franju Jurmanu. Ta je najprej preveril, ali so obtožbe, ki letijo na KŽK-jevo mešal-nico krmil na Trati, upravičene, nato pa brž odredil dezinsekcijo. Poseg sanitarnega inšpektorja zagotovo ne bi bil potreben, barija Benda iz Vopovelj: Dokler bom videla, bom pletla Najraje se usede pod okno v kuhinji, čez pisan predpasnik Pogrne bel prtič, potem pa vza-*ne v roke pletenje. Tokrat plete pulover nežne rumene barve, z drobnim vzorčkom. Ni ajdovo zrno, nekaj podobnega le, na dve vrsti menja vzorec, leve in desne zanke. »Že od malega rada pletem,« Pripoveduje, »v osnovni šoli v Komendi nas je učiteljica naučila vseh ročnih del, kvačkanja včasih sem pa tudi na stroj Pletla, med voino sem se naučila. Vse rada pletem, a le bolj Pfeprosto stvari. Ne moderen, takih i/ revij. Malo pome rim Pa p(, kakšnem drugem ptoverju ah jopici se zgledu Jern, pa naredim.« Nič posebnega ne hi bila ta naša pletilja Marija Benda vezenja, in osnov šivanja. Dovnekova iz Vopovelj št. 1, če bi ne bilu prav na 8. marca letos dopolnilu že 86 let. Najstarejša vaščanka je in pri teh letih plete še brez očal! Takih žena pa je pri nas zagotovo malo. Pa da ne boste mislih, da sta se Mariji v življenju cedilu med in mleko. Dvanajstletna je ze morala it i služit /a pestrno, na Križ pri Komendi, k Žnidarju. A ima na to hišo lepe spomine. Pravi, da ji je bilo tistih osem let najlepših v življenju. V njenih mladih letih se je trdo delalo. O kakšni smučanji ni bilo govora. V hribe, pod Krvavec, so hodili le tisti, ki so imeli tam svoje boste. Da bi pa kar na prazno hodili v hribe, da bi se zmigali, pa nobenemu še na kraj pameti ni prišlo. Z delom v dolini so se dovolj utrudili. Marija je vesela, da še lahko plete. In pletla bo, dokler bo videla, pravi. Človek je srečen, če lahko še kako koristi. Koliko jih je njenih let, ki so onemogli, največ jih je pa že za vedno odšlo. Da bi še dolgo ne odložila igel, Dovnekova mama! D. Dolenc če bi se v mešalnici pravočasno pripravili na sprejem mokarjev ter jih z rednim nadzorom žita in čiščenjem pomorili že v jajčecih, še preden so se izlegli in poleteli vsevprek. Dezinsekcija lahko uniči nadlogo v mešalnici, v okolju pa je ne more. Tako so okoliški prebivalci še naprej izpostavljeni škodi, ki jo drobceni mrčes naredi obilo. Moka, v kateri najdejo Žižka, ni več užitna, saj na videz še tako slastno pecivo iz nje niti žival ne povoha. Moka ni za drugega kot za odpad. Razen moke in izdelkov iz nje imajo rdeče-rjavi insekti, ki zelo smrdijo tudi tedaj, če jih stisneš, radi tudi les, najsi bo še v deskah, hlodih ali že predelan v masivne stole, omare. Vanje zvrta toliko luknjic, da je les, če jih ne opazijo pravočasno, samo še za drva. Mokarji se pojavljajo tudi na fasadah, perilu, ki se suši zunaj, skozi najmanjše odprtine se za-lezejo v stanovanja. Ljudje se jih najuspešneje odkrižajo, če zapirajo okna oziroma jih pričakajo z razpršilcem petroidaali katerega drugega podobnega strupa. Kako mukotrpno je tako čakanje, si ni težko predstavljati. Izkušnje dokazujejo, da je lažje preprečevati kot zdraviti. Podobno je z. mokar jem. Že peta pomlad je, kar so ga najbližji so sedje mešalnice krmil prvič opazili. Za letos je prepozno, za pri hodnje leto pa kaže malce bolj spoštovati priporočilo sanitarne inšpekcije o skrbnem in rednem čiščenju, razkuževanju, pravočasni dezinsekciji vseh prostorov, še posebej pa silosov v obratu mešalnice. H. Jelovčan kvršni svet ob težavah z direktorji: kadrovske službe spiji Neudoben direktorski stol ■L-«. _ •_____1____II__I. On dril i ■ maJ« — Skupna komisija za spremljanj«- in izvaja- ni g,™M,U'K» dogovora o uresni«cvanju kadrovske politike \ obči ^ktorjtl" ivi >V Pripravila obširno statisti« no poročilo o izbiri «li n,«'st2Hk i'' "rugim »k'otavlja, da je bilo lani za 22 razpisanih TerniO|H»|WlNi H,OV' !,U ,,H MO lm*,'i mo/nos« izbirati I«- \ treh (Limos, bilo s». ,ko). Štiri desetine nanovo imenovanih direktorjev je •Alajaihv T1*'1 40 l" 49 ' '»"dtem ko se je delež za desetletje tin kand |,r,l,u'riMV' ' letom prej ol» titno ptivečal. Sk«»raj šest dese-•* »udi /i °x u,vi< M'dlo na direktorski st.d. Približim toliko jih UI Članov Zve/t. komunistov P Hlln ■ ---«w,,iIVJ a VC«I I I/.I (IZ, (III CIV UJI JBI • «•«.» • ».»«»iw««...w----- «raj(.Vanja njegov«>ga dela kot pravi« in odgovornosti *»V l£ .,)maJ() v nekaterih, zlasti slabše stoječih, podjetjih dosti te • *° "šč«.jo direktorja Ni r«*dko da tak kolektiv pričakuje tudi po moč od občinskega vodstva, ki pa s«'veda nima zaloge direktorskih kandidatov Najbolj nerodno pa je, ko občinsko vodstvo mukoma le nekoga pregovori, da se prijavi, potem pa kolektiv zavrne m ne nadomu pride s svojim kandidatom (Limos). Drug problem je, ko silijo starega direktorja pred upokojitvijo, ki ne zeli več kandidirati, da prevzame nov mandat, v katerem podjetje čaka zahtevna preu-smeriU'v proizvodnje (Inštulacije). Izvrsni svet o kandidatu za direktorja daje mnenje, ki je bolj blagoslov kot vtikanje v gospodarstvo. Tako je tudi prav, zatakni- pa se tam, kj«?r podjetje ni poslovno uspešno. Če je izvršni svet soodgovoren za poslovanje, bi moral imeti v rokah tudi inštrument, da bi v neuspešen kolektiv pravočasno »vsadil« obetavnega direktorja in se ognil kasnejši vlogi »gasilca« slabega položaja ali celo izgube. Če pu naj bo imenovanje direktorja izključnu stvar kolektivu, potem naj bo tudi kolektiv izključno odgovoren za svoj položaj. Izvršni sv«»t se je ob u»m dotuknil kudrovskih služb v delovnih kolektivih, ki spijo nu evidencah in statistikah, pozabljajo pa na pla mranj«' in usposabljanje di-luvcov. Kadrovske služb«' in direktorji morajo skrbeti za nove ljudi, ki bi lahko vsak hip prevzeli krmilo v SV°J'' r,)kt> H. Jelovčan KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA dnja gradbena šola Kranj vabi k sodelovanju: L DIPLOMIRANEGA GRADBENEGA INŽENIRJA pr«*davanje strokovnih gradbenih predmetov 2. UČITEIJA TELESNE VZGOJE v kombinaciji z obrambo in zaščito 18 ur tedensko D«»lovno razmerje sklenemo za določen čas s polovičnim delovnim časom oziroma po pogodbi. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 30 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2. GLAS 10. STRAN / ŠPORT m REKREflĆgfl Torek, 31. maja 1988 Igor Stupnišek, trener rokometašev Termo-pola Prva sta red in prijateljstvo v ekipi Škofja Loka, 25. maja - Sredi prejšnjega tedna je ekipa rokometašev škofjeloškega Termopola odigrala zadnjo tekmo v letošnjem prvenstvu, ter se presenetljivo uvrstila na visoko sedmo mesto. Pravzaprav presenečenja niti ne bi bilo, če ne bi po prvem delu igranja v prvi slovenski ligi že kazali, da jih čaka težak boj za obstanek. Takrat je ekipa k igranju spet povabila starejše igralce in nekdanjega trenerja Igorja Stupniška. • Ekipo Termopola ste pred leti že trenirali, kasneje pa ste odšli drugam. Kako, da ste se odločili, da se vrnete? »Odkar sem pred tremi leti prenehal trenirati škofjeloške ro-kometaše, so ti zamenjali kar nekaj trenerjev, skupno vsemu pa je bilo, da je bila ekipa iz sezone v sezono bolj razpuščena. Zapustilo jo je mnogo igralcev, ki so znali dobro igrati, ostali pa so bil brez prave discipline, kar se je na tekmah seveda poznalo. Tako so v jesenskem delu, kljub dokaj ugodni razporeditvi tekem (več so jih igrali doma), uspeli zbrati vsega skupaj osem točk. Kazalo je, da bodo izpadli iz prve slovenske lige, kar pa bi bila velika škoda. Takrat so S3 igralci zbrali in predlagali, naj ekipo ponovno okrepijo nekdanji rokometaši. Hkrati so tudi predlagali, naj jaz ponovno prevzamem delo trenerja. Vodstvo kluba me je za to res prosilo in v pomladanskem delu sem zopet prevzel ekipo.« • Nato so se vrstile zmage skoraj druga za drugo. »Tudi izgubili smo in igrali izenačeno, največ pa je bilo res zmag. Klub večjemu številu tekem na tujih terenih smo uspeli zbrati toliko točk, kot jih v drugem delu lige ni zbrala niti ena slovenska ekipa. Za nas pa ni pomembno le to, da smo ostali v ligi in bili celo sedmi, temveč dejstvo, da so v športno halo v Škofji Loki spet privabili Skofjeločane, ki so nas na vseh tekmah spremljali res v velikem številu.« • Škofja Loka pa ima spet kvalitetno rokometno ekipo? »Takoj, ko sem sredi februarja prevzel mesto trenerja smo začeli s pripravami, saj so te že malo kasnile. Mislim pa, da je osnova pri mojem delu, da zahtevam red in disciplino, da igalca, ki to ruši lahko brez slabe vesti pošljem domov. Igralci v ekipi so postali prijatelji, prejšnji hudi nesporazumi pa so le še redkost.« • leseni so vaši cilji večji kot obstanek v ligi? »Sedaj trenutno težko govorim o ciljih, ko še sam ne vem, ali bom ostal trener ali ne, saj vse stvari med vodstvom kluba in menoj še niso poravnane. Gotovo pa je takšna ekipa, kot je igrala te mesece, sposobna še več. Seveda je pogoj, da jo nihče ne zapusti, razen dveh, ki gresta na služenje vojaškega roka in pa, da ostanejo tudi tisti starejši igralci, ki so se pozimi priključili ekipi. Moram pa pohvaliti tudi vratarja, tako Andreja Peternelja kto Rada Kejžar-ja, ki sL* dobro opravila svoje delo, posebno Peternelj je bil v zadnjih tekmah fantastičen.« V. Stanovik Foto: G: Šinik Radovljiško sindikalno prvenstvo Odbojkarji, strelci in kegljači že tekmovali Radovljica, 30. maja - Po tekmovanju v teh panogah in po tekmi v veleslalomu so v treh skupinah na prvih mestih Elan Begunje, Iskra Lipnica in osnovna šola iz Gori j. Odbojkarska tekmovanja so bila aprila na Lipnici, v Begu njah, Gorjah, na Bledu in v Radovljici. Med ženskami je tekmovalo 13 moštev, ki so bila razdeljena v tri skupine Zmagovalec vsake skupine je igral v velikem finalu, drugouvrščene ekipe pa v malem finalu. V ženskem finalu so igrale Banka Radovljica, Osnovna šola Gorje in Iskra Lipnica. Tak je bil tudi vrstni red najboljših treh, sledijo pa Plamen Kropa, upravni organ skupščine Radovljica, ITT Radovljica, LIP Bied I, GG Bled itd. Pri moških je tekmovalo 18 ekip, ki so bile razdeljene v štiri predtekmovalne skupine, zmagovalci pa so igrali v finalu. Zmagala je Iskra Lipnica pred Verigo Lesce GG Bled,, LIP Bled, Plamenom iz Krope, drugo ekipo Klana itd. Kegljaško tekmovanje v borbenih partijah je bilo na kegljišču Društva upokojencev v Radovljici, tekmovalo pa je 25 ženskih in 38 moških ekip. Med ženskami je vrstni red naslednji: 1. Iskra Oto-če, 2. Iskra Lipnica, 3. Veriga Lesce I, 4 Almira Radovljica, 5. OŠ Radovljica, B. Klan Begunje I, 7. Dom dr. Benedika Radovljica, 8. LIP Bled, 9. Merkur Radovljica, 10. Žito Lesce itd. Moške ekpe pa so razvrščene takole: 1 Kemična tovarna Ponart, 2. Lian Begunje I, 3. Veriga Lesce 2, 4 d)U Radovljica, 8. Iskra Otoče 1. !). LIP Bled I, 10. Merkur Radovljica I itd. V skupnem seštevku je zmagala Veriga pred Klanom, Iskro Otoče, Iskro Lipnico, Almiro itd. Strelsko tekmovanje pa je bilo 21. in 22. maja v Mošnjah Tek movalo je 31 strelk in 119 strelcev. Med ženskami do 40 let so bile najtočnejše Andreja Zupan (ITT Radovljica), Vinka Gabrijel (Iskra Lipnica) in Andreja Tancer (GP Bohinj), med ženskami nad 40 let pa Angela Marka (Klan), Silva Šivic (Lina) in Ivanka Vari (ITT Radovljica). Med moškimi nad 40 let so bili najtočnejši Anton Knaflič (Veriga), Slave Pristave (Lian) tn Franc Lotrič (Veriga), med moškimi do 40 let pa Uroš Korošec (Obrtno združenje), Anton Urbanč (Špecerija Bled) m Robi Šušmelj (Knjigoveznica Radovljica). Kkipno je med ženskami zmagal Lian pred radovljiško postu in osnovno šolo Gorje, med moškimi pa Veriga pred obrtniki in Klanom. Skupno pa je slavil Klan pred Verigo m obrtniki V točkovanju za celoletno uvrstitev na sindikalnih igrah vodi po tekmovanju v veleslalomu, kegljanju, odbojki in streljanju \ pr vi skupini Elan preti Veriga in Lipom, v drugi skupini Iskra Lipnica pred GG Bled in Kemično tovarno Poduait. v tretji skupini pa osnovna šola Gorje pivd posto Radovljica in banko. J, Kolnjek Pomagajmo hokejistom! Jesenice, 30. maja - Kar nekaj tet organizirajo leseniski hokop sti tombolo, katere izkupiček namenijo razvoju hokeja, predvsem pionirskega. Tako bo tudi letos Velika hokejska tombola bo v nedeljo, 19. junija, ob 14. uri v športnem parku Podniezakla. Izz.reha nih bo 20 glavnih dobitkov, med njimi so trije osebni avtomobili, motorno kolo, sedežna garnitura, motorna žaga in še 190 drugih dobitkov. Tombolske kartice so že naprodaj v poslovalnicah Toba ka in pri drugih prodajalcih. Cena kartic je 2500 dinarjev, kar ni veliko v primerjavi s ceno kartic na drugih tombolah. Na predvečer tombole, 18. junija, pa bo družabno srečanje s plesom, jedačo iii pijačo ter srečelovom. Tudi na to vabljeni ljubitelji dobre družbe, veselja in hokeja. ______________ J K. __r«la lOŽE KOSNJEk" V Lescah poteka 33. državno prvenstvo v jadralnem letenju Odločeno bo ta teden Lesce, 27. maja — Nad 50 udeležencev državnega prvenstva v jadralnem letenju v Lescah, ki bo končano konec tega tedna, se za zdaj najbolj huduje nad vremenom. Ob dopoldnevih še dobro kaže, nato pa se vreme skisa in pojavijo se nevihte. Le redki so bili dnevi, primerni za jadranje. Prvi dan tekmovanja, preteklo nedeljo je bilo vreme tako muhasto, da so prišli do cilja na leškem letališču le trije letalci, vsi ostali pa so morali zasilno pristati. Vsi upajo, da bo vreme ta teden ugodnejše, da bo še veliko priložnosti za zboljšanje uvrstitve, prav tako pa skritih pasti, da se solidna pozicija izgubi. Vse kaže, da so v igri za prvaka prekaljeni jadralni letalci s Šimencem, Pristavcem in Thalerjem na čelu. uvrstitev v državno reprezentanco. Tridesetodstotno bo odločala uvrstitev na lanskem prvenstvu, sedemdesetodstotno pa uvrstitev na letošnjem. Evropsko prvenstvo je letos na Finskem, vendar tja ne bom odšel. Bom pa šel na trening v Avstrijo, kjer bo prihodnje leto svetovno prvenstvo. Moj cilj je temeljito spoznati razmere na letenje.« • Ivo Šimenc iz Ljubljane, član ALC Lesce, je nedvomno prvo ime tega prvenstva, vsaj na osnovi dosedanjih uspehov na svetovnih, evropskih in državnih prvenstvih. »Zaenkrat še kar gre, čeprav bi bilo lahko boljše. En dan sem v Žabnici dol padel, kar me je stalo 300 točk, kar pa je že precej za nadoknaditi. Za zdaj sem na drugem mestu. Raje nič ne računam. Če preveč računaš, se najpogosteje ne izide. Moj cilj je • Za Marka Hudovernika iz Kranja je to drugo državno prvenstvo. Prvo je bilo lani v Novem Sadu. »Lani sem se uvrstil okrog 20. mesta in tudi letos je tako. Ne gre mi najbolje. Prvi dan je bilo v redu, potem je zatajila postaja. Danes (petek) je načrtovan 180 kilometrov dolg prelet. Vendar se nam ne obeta najboljše vreme. Za letenje je dobro, če piha vzhodnik z dva do tri metre na sekundo in če je dve do tri osmi- Predrag Nikolić igra v Tržiču Tržič, 25. maja - Gost Šahovskega kluba Tržič je bil 28-letni šahovski velemojster Predrag Nikolić iz Sarajeva, po moči sedmi do osmi igralec na svetu. V Tržiču je odigral simultanko na 31 deskah. Velemojster je zmagal s 26,5:5,5. Izgubil je dve partiji: proti Sreču Mrvarju in Borisu Kogoju, remizirali pa so Rus, Novak, Aljančič, Loc, Meglic, Potočnik in King. Simultanko, ki je bila v večnamenskem prostoru Bračičeve osnovne šole, si je ogledulo kar precej ljubiteljev šaha. J. Kikel Planinski izleti Kranj, 30. maja - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 4. junija, na prvi junijski planinski izlet na Kamniške Bele, Presedlaj, Konja in Veliko planino v Kamniških planinah. Odhod bo ob B.20 z rednim avtobusom do Kamniške Bistrice, od koder se bo začela hoja, skupno okrog 6 ur. Izlet bosta vodila Milan Šinkovec in Milan Čelik. Prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj. Pripravljen je tudi junijski program planinskih izletov. Prvi bo /e v soboto. Naslednji bo 11. junija in sicer na Pisnuti. Sleme m v Tamar, med Iti. in 21. junijem pa jo planirana transverzalna pot po Bjelašnici. V soboto in nedeljo, lil. in 19. junija, ho tradicionalni po hod na Kalisče, med 24. in 26. junijem pa bo letna planinsko šolo V vseh izletih in drugih akcijah bo Gorenjski glas sproti poročal. Prija ve in informacije dajejo v pisarni Planinskega društva Kranj, Koro ška 27, ali po telefonu 22-823. j Pintar dvakrat prvi Tržič, 27. maja - V Novem Sadu je bila prva dirka motoeiklistov za državno prvenstvo. Naši tekmovalci so bili odlični Janez Pintar je zmagal dvakrat: v kategorji do 80 in do 125 cem, v slednji na 9 let starem motorju MBA. V kategoriji do 250 cem je bil Albin Štem (Kranj) na vumohi sedmi. Naslednja dirka bo 19. junija na Grobni ku. Na pobočjih Janževega vrha pa sta bili dirki v motokrosu /a ka tegoriji do III) cem (državno prvenstvo) in v kategoriji do 125 cm (republiško prvenstvo). V prvi kategoriji je bil Aleš Kuran z Bleda tre tj i, v močnejši kategoriji pa je bil Robert Hribar (AMD Tržič) kot najboljši Gorenjec na osmem mestu. M. Jenkole ne neba prekritega s kumulusi. Letim na klubskem letalu DG 101, ki stane 43.000 zahodno-nemških mark. Dve uri je bilo treba delati v letališki žebljarni za en start.« • Marko Celar iz Kranja, j3' dralni in motorni pilot, tokrat ne tekmuje, ampak z vlečnim letalom Utva 75 spravlja jadralna letala na višino 700 metrov. »Šest ali sedem jadralcev šle-pam vsak dan. Zapnem jih in po*" tem vsakega vlečem mimo Pod; vina, vzhodno od Brezii, pa proti Dobrči in Rebru ter Žirovnici-kjer je že okrog 700 metrov višine. Potem še minuto letimo na tej višini in jadralec se mora od; peti. Če tega ne stori, ga s krili opozorimo, da je potrebne odklop. Tako imajo vsi jadralci p*1' bližno enake startne pogoje. Se; veda je drugače, če letiš sam ali če še nekoga vlečeš. Nisi sam, tudi nanj moraš misliti. Z jadralcem letim okrog 100 do 120 kilometrov na uro, odvisno, v kolikšni meri je jadralno letalo obremenjeno z vodo.« J. Košnjek Slike: G. Šinik OD TEKME DO TEKME Zanimivo balinarsko srečanje - Na četrtem tržiškem tradicionalnem balinarskem tekmovanju so se zbrale ekipe mesarjev, obrtnikov, pekov, pleskarjev in orodjarjev iz Peka. Tekmovali so na Šte; fetovem balinišču na Ravnah. Letos so zmagali pleskarji Obrtnega podjetja Tržič, za njimi pa so se uvrstili obrtniki, peki, mesarji in orodjarji. Tekmovali so tudi v hitrostnem zbijanju, kjer je zmagaj Stane Knific (Obrtniki), pa v pozicijskem bližanju, kjer je bil najboljši Tone Škufca iz moštva Pekov. Tekmovanje sta odlično vodila sodnika Janez Štefe in Brane Kihler. - M. Jenkole Mladi tekmovali - V Tržiču so priredili nekatera športna tekmovanja v počastitev meseca mladosti. V Križah so tekmovali v nogometu, na strelišču na Cimpeu v streljanju in na tržiškem kegljišču V kegljanju. Sodelovalo je nad 30, večinoma moških ekip. Kdina ženska ekipa je bila iz Jelendola, ki je tekmovala v kegljanju in streljanju. V malem nogometu je zmagal Jelendol, v streljanju prva ekip8 Loma, v kegljanju pa je zmagala Loka. Najboljši so bili nagrajeni, prav tako pa tudi najuspešnejša osnovna mladinska organizacija, k' je bila tokrat iz Jelendola. - J. Kikel Tržiško šolsko atletsko prvenstvo - Na igrišču pri osnovni šoli V Bistrici je bilo občinsko atletsko prvenstvo za učenke in učence od petih do osmih razredov. Udeležba je bila dobra, prav tako organizacija, pohvaliti pa velja tudi nekatere rezultate. Zmagalo je ŠSD P°" let z osnovne šole heroja Bračiča, pred ŠŠD Storžič z osnovne šole heroja Grajzerja in ŠŠD Kokrški odred z osnovne šole v Križah. V teku na 60 metrov so bili najhitrejši Anže Rener, Maja Švegelj« Boštjan Glavič in Martina Horžem, v teku na 300 metrov Erik Sajo-vic, Simona Godejša, Matjaž Remic in Nataša Stritih, v teku na 600 metrov Anže Rener in Sonja Banovič, v teku na 1000 metrov Fadil Hamzič in Ksenija Kaštrun, v skoku v daljino Aleš Jazbec, Mojca Aljančič, Fadil Hamzič in Irena Brejc, v skoku v višino Aljoša Kron* ne, Mojca Aljančič, Ljujič Milic in Anka Gašperlin, v metu žogice Matjaž Hudobivnik, Barbara Draginc, Ljujič Milic in Polona Knific-v suvanju krogle Milan Gregorčič in Barbara Mikolič in v štafeti 4x100 metrov Storžič I in Polet. - J. Kikel Občinsko prvenstvo dvojic - Partizan Škofja Ix)ka je priredil V športni dvorani Poden občinsko namiznoteniško prvenstvo dvojic-Tekmovalo je kar 16 parov. Tekmovanje je trajalo kar štiri ure, zmagala pa je dvojica Starman Bertoncelj (Kondor), pred Rantoma (I>aI" tizan) in Cunkom in Rantom (Železniki). S tem tekmovanjem se je v Škofji Loki končala nami/.noteniška sezona. - J. Starman Turnir paraplegikov - Društvo puraplegikov Gorenjske je na Jr senicah priredilo tradicionalni turnir v košarki v počastitev dneva mladosti. Tekmovalo je 6 moštev i/, mariborske, novomeške, U"' bljanske in gorenjske regije, razen njih pa gostje s Koroške. PokrO vitolji turnirjaso bili sindikalna in mladinska organizacija Železarn* in aktiv invuhdov Železarne. Čeprav je bilo od tekmovanja pomemD liejle druženje, naj povemo, da je zmagala Gorenjska druga je h'1 Koroška, tretja pa prva ekipa Maribora. - J. Rabič Kranjčani najboljši na Koflerjevem memorialu - Na sporedu J* bilo že 16. smučarsko tekmovanje gorskih reševalcev za Koflerje memorial. Tekmovalo je nad 100 reševalcev iz Slovenije, Avstrije'!; Italije. Kkipo so zmagali kranjski reševalci pred Mojstrčuni in Tr*^ rani, organizatorji p,t se zahvaljujejo podjet jem, predvsem iz jesCf1^ ske občine, za pomoč Med članicami je zmagala Spela Kristan (Izbijana), med člani nad 50 let Brane Jaklič (Kranj), med člani od 4. do 50 let Janez Brojan (Mojstrana), med dani od 30 do 40 let Kranj Rabič Mojstrana, med člani do 30 let pa Davor KarniČar (Kranj) 'J' Babic ,0 Zmagi Nukla in Jesenic V 11 slovenski nogometni ligi je Vl premagalo vodilni Stol s3: 2, Jesenice pa Primorje s 4 : i. Vodijo de. Naklo je odlično četrto, Jeseničani pa so prišli na osmo mesto. M' dind Save so zgubili t. Izolo .'t : 1 m so v sredini lestvice. I). Jost y Savu točko pred l'iimskovim Odigrani sta bili 21. in kt,ll,>c kranjski občinski nogometni ligi Rezultati 21. kolo: Preddvoi Grintaj 5: l.Velesovo Primskovo 0 : 3, Sava: Koknea 5 : I. Mavčiče - Trbojc 6 • Podbrezje: Zarica 1 : 5 in Podgorje: Visoko 2 : 2; 22. kolo: Trboje: PO^ brezje 1 4, Primskovo: Podgorje 1 : t), Visoko Mavčiče 1:4, Zarica: S* 1:2, Kokrica Preddvor- ,t (i m Gnntavec: 11 rastje 0 : 3. Vrstni red: S* .'iti, Primskovo .'fa, Zarica T.'., Mavčiče .'iti itd. — I). Jošt Svet se je za trenutek ustavil - »Imam sicer občutek, da se je svet zaradi mene /a trenutek ustavil, vendar me to ne sme zmesti. Moja naloga je, da normalno treniram, garam, kot sem vajen, da se borim in da sem pripravljen tudi na poraze," je dejal v četrtek svetov ni kc gljaski prvak Boris Pihane na sprejemu, ki mu ga je priredil pred sednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar V spomin mu j«-izročil sliko, darila pa sta mu v imenu ZTKO Kranj in telesnokul turne skupnosti izročilu Kristina Kobal in Slavko Brinovec Boris je tudi tokrat pokazal, da ni samo zrel športnik, ampak tudi /nI < l<> vek. Skromno nagrado je odklonil in prosil, naj jo izročijo /.eni po kojnegu kegljasa Francija Marinška. Prvak se zahvaljuje vsem zu čestitke ob iispidm in zu sprejeme, kakršnh ni pričnkovul »'"* Jlfn teden so se nu skromni slovesnosti v počastitev Borisa l'' It^' zhruli tudi učenci in učitelji osnovne sole Franceta Prešerna v ij nju, kjer Boris poučuje telesno vzgojo. »Ponosni smo.«so m" jj,^' da si na uuši soli... in mu izročili spominsko darilo Boris l'«" y ob uspehih našega kegljanju poudarja, da je sedaj pravi *a> 'fC\>» \eejo popularizacijo kegljanju, da je železo vroče in du gu J*' ^ sedaj kovati, ne kasneje, ko se bo ohladilo V tem oziru j«' "' '"fir*' iisu pritrdili in nadaljevati /aceto delo pri razvoju kegljanja v jf. nju in nu Gorenjskem, kjer zanimanje za to tportno (J.K.) Sliki. G. Šinik ___< Torek, 31. maja 1988 11. stran mjRmsssšs^esLMM Svetovanje obsojencem že ima posnemovalce Priprava na življenje onstran jetniškega zidu Na pobudo Sekretariata za pravosodje so pri dveh slovenskih Centrih za socialno delo, za ^ežigradom in v Kranju, pred tremi leti osnovali svetovalne skupine. Obsojencem v zaporih so dodelili prostovoljne svetovalce, ki naj bi jim pomagali navezati stik z življenjem na svobodi. Izkušnje pionirjev, ki so se tokrat že tretjič sestali na posvetu o učinkih svetovanja, dajejo dobre rezultate in imajo že nekaj oosnemovalcev. Po treh letih je iz posebne raziskave viden učinek in smisel svetovanja, ki je tedaj zajel le dve slovenski občini, danes pa počasi prodira tudi drugam. Začeli so z 29 svetovalci v treh eksperimentalnih skupinah, dodelili pa so jih 32 »klientom«. Svetovalci so bili večinoma mladi, dve tretjini je bilo zensk, kot je že navada v socialnih poklicih, Slcer pa vseh mogočih poklicev. Večina je te Prostovoljce za delo z obsojenci vodil motiv, da si dobe dodatnih izkušenj v svojem poklicu, druge preverjanje lastnih sposobnosti, tretje želja pomagati ljudem, spet četrte jnisel, da se pobliže spoznajo z malce eksotično zaporniško problematiko in tamkajšnjimi vse prej kot povprečnimi ljudmi. Obsojenec ni le črne barve Mentorji so prevzeli vodenje svetovalnih skupin, poslej so se redno sestajali in skupaj razčlenjevali izkušnje in dvome, ki So jih obhajali ob delu z zaporniki. Še prej Pa so svetovalci dobili navodila, kako sploh delati z obsojenimi osebami. Ni namreč cilj takšnega svetovanja spreminjati obsojenca, ^akšna pričakovanja bi bila preoptimisti-Sna, temveč sprejemati ga takšnega, kakr-!*en je, mu biti v oporo med prestajanjem kazni, mu dajati informacije iz »svobodnega« okolja, nekaterim tudi nadomeščati svojce. Struktura obsojencev v eksperimentalni lupini pa je bila takšna, da bi zagretim svetovalcem lahko ubila vsako upanje na Uspeh, češ saj na prostosti nimajo nikakr-Sne možnosti za preživetje. Edina spodbudna značilnost je bila mladost obsojencev. Večina je bila moških, 93 odstotkov, s pretežno nizko izobrazbo, pa še to pridobljeno večinoma v zaporih. 81 odstotkov jih je bila že preJ v vzgojnih zavodih, veliko že predkaz-novanih. Le četrtina jih je odraščala v ugodnem družinskem vzdušju, v izrazito neugodnem (ko je v družini vladal alkohol, nasilje, aJi so bili že starši na oni strani zakona) pa skoraj polovica. Svojce je sicer imelo 83 odstotkov vseh obsojencev, vendar jih je le ka-ka tretjina gojila stike, večina pa je pogrešala čustvene opore in občutek varnosti. Zaporniki so prestajali kazen pretežno na za-prtlh oddelkih, več ali manj brez ugodnosti. svetovalci so o obsojencih dobili le kvlrne podatke pri prvem srečanju pa je 1 jo obojim nelagodno. Svetovalce je obhaja strah pred neznanim in negotovim, ali °do prestali to osebnostno preizkušnjo, osojenci pa so bili nezaupljivi, ali ne gre Pri svetovalcih le za nov člen v verigi nadzo-ra in pritiska. Pričakovanja enih in drugih s° bila na začetku sila različna. Svetovalci sp se nadejali, da bodo obsojenca spremeni « obsojenci so hoteli i/, teh stikov čimveč iz- Desa Orel, Republiški sekretariat za pravosodje, supervizor svetovanja: »V Sloveniji je danes 80 prostovoljnih svetovalcev, res dragocenih ljudi, potrebovali pa bi jih še veliko več. Zlasti jih pogrešamo v tistih delih Slovenije, kjer je delinkvenca večja. Da ta stvar gladko teče, imajo največ zaslug posamezni delavci v Centrih za socialno delo, na katerih sloni pretežna teža svetovalnega dela. V Kranju sta to Dragica Fučka in Liviana Lesar, seveda pa tudi razumevanje vodstva pomaga k rezultatom.« tržiti, bodisi več prostih izhodov, morebiti prej pogojni izpust, ali reševanje stvarnih težav, od zaposlitve do stanovanja. Svetovalci so sprva v obsojencih videli žrtve (denimo nesrečnega otroštva), slednji pa so pri teh prostovoljcih iskali opravičilo za svoje nezakonito ravnanje in jih na ta način preizkušali. Slednjič so bili svetovalci edini v verigi ljudi, ki se ukvarjajo z njimi, da so videli v njih tudi kaj pozitivnega. Prvotna ev-forija se je na obeh straneh kmalu izkristalizirala v zdrav, realen odnos, seveda s poprejšnjim razočaranjem pri svetovalcih, in zadoščenjem pri svetovancih. Učinki svetovanja so težko merljivi, pozornim opazovalcem pa so po daljšem času vidni. Tako so se zaporniki s svetovalci pogovarjali o stvareh, o katerih niso mogli nikomur drugemuu odpirati srca. Postali so njihova zveza z zunanjih svetom, ta odnos je imel tudi čustveni naboj, kasneje so celo deloma sprejeli način vedenja, ki je v navadi med običajnimi ljudmi, celo do soljudi v zaporu so postali strpnejši... Srečevanje z normalnimi ljudmi, ne le subkulturnimi, jim je omogočilo, da so na prostosti postali samozavestnejši. Od svetovalcev so se navzeli navad, ki so jim bile poprej spričo dolgoletnega prebivanja za rešetkami tuje. Kranjske izkušnje so dobre V Kranju so s to obliko prostovoljnega svetovanja prav tako začeli 1985. leta. 29 obsojencem so dodelili svetovalce, danes jih je v tem procesu še 11. Izkušnje so večidel dobre, čeprav se je med svetovanjem rodilo tudi nekaj dvomov. Naj bo to dosledno skupinsko delo ali pa je mogoča v svetovanju tudi nekakšna »privatna praksa«? So svetovalci kos reševanju stvarnih problemov obsojencev ali pa naj to ostane v domeni Cen- trov za socialno delo? Kako ob subtilnejših problemih, ko se obsojenec na svetovalca pretirano naveže? Kje je mesto svetovalca na relaciji obsojenec-zapor? Naj bo svetovalec odgovoren za obsojenčevo vedenje na prostosti ali pa naj to odgovornost nosi KPD? Ima zapornik s svetovalcem lahko dodatne ugodnosti v zaporu, medtem ko jih oni brez svetovalca nima? Ta vprašanja so postavili tudi na zadnjem posvetovanju, ki ga je minuli teden organiziral kranjski Center za socialno delo. Happy end? Zgodba s eksperimentalno skupino obsojencev in njihovih svetovalcev še ni končana, vendar je že moč izluščiti rezultate. Kje so danes obsojenci, ki so jim pred tremi leti dodelili svetovalce? Manjšina jih je še vedno v zaporu, ker so bili pač obsojeni na daljše zaporne kazni. Le trije so že na prostosti znova storili kaznivo dejanje, 87 odstotkov opazovanih ljudi pa je popolnoma na prostosti. Za nekaterimi so sicer izgubili sled, toda z 62 odstotki teh ljudi imajo svetovalci še občasne stike. Vsi so zaposleni, deset si jih je ustvarilo družine in vse kaže, da so se vživeli. Resda sorazmerno normalno življenje na oni strani zidu ni zgolj zasluga svetovanja, svoj vpliv pa nedvomno ima. D. Z. Žlebir Trčil v odbojno ograjo Kranj, 23. maja — Kn rani' nec in 10 milijonov škode je bilo v prometni nesreči, ki se je primerila na viaduktu Rupovščica na cesti, rezervirani za promet z. Motornimi vozili. Voznik nissa-na, 34 letni Josef Daisler, drža vl.ian ZRN, je za volanom najbrž *a trenutek zadremal, kajti avto Je zaneslo na nasprotni vozni Pas. Sunkovito je voznik zavil nazaj na svoj pas, zatem pa ga je odneslo v odbojno ograjo. Njegov 11 letni sopotnik .Jurgen Da isler je bil v nesreči hudo ranjen. So iskre iz »hlapona« zanetile požar? Radovljica, 25. maja — Več kot pol stotnije gasilcev iz Radovljice in okolice je bilo na nogah, ko so drug za drugim zagoreli ognji ob železniški progi od Ha dovljice proti Jesenicam. Prvi se je pojavil bli/u soparacijc S(;i> 1^HA SONČNI -^PSTRANI ALP Škoda! u|icj^° i1' ""Ker prejšnji torek iz asfalta na osrednji blejski ' ncm"LllV"' znamcnite svetilke, delo Plečnikovega učenca, je I *Vsko govoreči turist, ki pač ni vedel, da bodo svetilke po Ure"" J'-'1 l,os,avm nazaj (vse to z namenom, da bi Bled »S h "i ,,ru'aka' svetovno veslaško prvenstvo), vzkliknil: foto/U f'i"^.'>0 nusv ' škoda) in nato parkrat vneto pritisnil na Poti h *P*rat. Pa ne gre t» svetilke, ki so - priznajmo -du se "V.'Mmrav''". temveč za povsem nekaj drugega: na Meno k V K° m '"»hko gradilo in kopalo med turistično se/o Prizor'"T '"'^ 'H"V ,{l,/,,,mmo- "« m«,(l prihodnje leto ti da"|ISV svl',ov,,ega prvenstva v veslanju in da je treba hite-neku' ' tr*(ovskt'Ka centra ni mogoče z graditi čez zimo oz. v •uva "U MH ■ "i pa mogoče opravičiti tega. zakaj sele zdaj Vode' SV*'Cilk''- /akaJ s«' kar kopljejo po Medu za telefonske Zati« J" P°hno. Letošnja zima je lola mila kot ze dolgo ne. — i""«mim. i i !<>Nii|.l /mu.i }%• uhu Mnn« ■......r» Mno se t.diko bolj prepričani, da bi lahko svetilke obno v,,i Pozimi, prav tako skopali jarke za telefonske kable in po storil' ' o I ,,„pali jarke za leieionsue uwn ■■■ DO še marsikaj drugega. Turistom, ki so \ prospektih brali — <•■.!■ suva j ni ugrga. lurisuim, ki so \ , "Potab in spokojnostih Meda, zanesljivo ni vseeno, da zdaj joslušiijo brnenje gradbenih strojev in ropot kompresorja, da >>orajo skakati čez jarke, se izogibati gradbenih delavec k'edali sicer lepo urejene, a zid prekopane zelenice...In nen Lj -n,.V: "'kšna gradbišča so slaba reklama za blejski turizem, in* a. kwkovosten in zanimiv tudi za petične in premo- C. Zaplotnik v, iia- .j ■ •*»" KHKovosien in "e domače in tuje goste. Gorenje in ga je veter hitro raz-nesel po površini kakih tri tisoč kvadratnih metrov. Čez kako uro so požar opazili tudi v okolici Globokega, kmalu zatem pa še ob progi Lesce-Bled blizu restavracije Texas. Požare so hitro lokalizirali, tako da je zgorelo le nekaj trave in grmičevja in gmotna škoda ni velika. Sodijo, da je ogenj zanetil muzejski vlak, ki je popoldne vozil na progi Ljubljana-Josenico,, potem ko je prišel iz revizijskega popravila. Parna lokomotiva ima iskrolov, ki bi moral biti po popravilu brezhiben, vendar vse kaže, da ni bil. Kolesarja trčila Kranj, 27. maja — 35-letni ko lesar Milan Pavlica iz Kranja je bil hudo ranjen v nesreči, ki se je primerila v križišču Stritarjeve in Gregorčičeve ulice. Pavlica je bil pripeljal po Gregorčičevi, v k m - i i u pa mu je zaprl pot drug ki iN.ar, 19-letni Bojan Prozni čar, ki je zavijal levo. Z avtom čez most Kranj, 27. maja — Na kranjski obvoznici med Zlatim poljem in Gorenjo Savo se je smrtno ponesrečil Marjan Tori, star 33 let, iz Ljubljane. Ko je vozil po obvoznici po klancu navzdol, je njegov golf zaradi prevelike hitrosti zaneslo, trčil je ob rob pločnika, nato ga je vrglo ob varovalno ograjo, prebil jo je, nato pa je avto padel prek mostu na prostor pri PPC Gorenjski sejem. Domnevni voznik Tori je ranam podlegel na kraju nesreče, sopotnik Goran Nedeljkovič, star 24 let, pa je bil v nesreči le lažje ranjen. Izgubil oblast nad vozilom Bled, 27. maja — Nekaj pred 16. uro se je na regionalni cesti med Lescami in Bledom zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 59-letni Vekoslav Pretnar z Bleda. V blagem levem ovinku je voznik domnevno zaradi slabosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na neutrjeno bankino, nato pa na betonski jašek ob cesti. Tedaj je avto dvignilo, da je odlotel v smreko, od tod pa v Savo. Razbitine, v katerih je bil mrtev voznik, so potegnili i/ teke gasilci in potapljači. D. Ž. Nezavestna malomarnost Škofja l,oka, 27. maja Nesreča pri delu. ki je bila 14. oktobra 1986 na delovišču v Davči, je pred nedavnim dobila epilog v škofje loški enoti Temeljnega sodišča Kranj, kjer so Tehnikovega voznika tovornjaka z napravo za razkladanje tovora P. J. s Suhe pri Škofji Loki kaznovali s 300 tisoč dinarji plačati pa bo moral tudi !)4li tisoč dinarjev stroškov kazenskega postopka, ker je storil hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost. P. J. je parkiral vozilo tako, da sta bili levi kolesi na neutrjeni bankini, zato se je pri razklada nju opaznih plošč avtomobil nagnil, paket plošč se je prevrnil na tlu in pokopal pod sabo delavca Bajraša Useinoskega, ki se je v nesreči hudo ranil in je zdaj trajni invalid. Voznik tovornjaka se je na sodišču zagovarjal, da za razkladanje tovora z dvigalom nima ustreznega tečaja in izpita, vendar pa je sodišče ugotovilo, da je bil za takšno delo usposobljen. Nesrečo je povzročil iz nezavestne malomarnosti: kot izkušeni voznik bi se moral zavedati posledic, pa se jih ni. Ali srednješolci res že vse vedo in znajo? Ko prebiramo poročila o prometni varnosti, še zlasti podatke o nesrečah in številu mrtvih (otrok in mladoletnikov), se nam zastavlja tudi vprašanje, koliko storimo za to, da bi bolje vzgojili udeležence v prometu in zmanjšali ^cestni davek«. V vrtcih je prometna vzgoja razmeroma dobra. Otroci spoznavajo prometne znake, opazujejo dogajanja na cesti, se urijo v spretnosti na prometnih površinah (kar je posebej pomembno za mestne otroke, ki so zelo zgodaj izpostavljeni nevarnostim), se udeležujejo akcije »prometna značka« in kolesarskega tekmovanja. V osnovni šoli je prometna vzgoja vključena v nekatere predmete in izvenšolske dejavnosti, v akciji Varno kolo in Varna pot v šolo, v tekmovanja Kaj veš o prometu in prometna značka, v organizirane oglede križišč... Kaj pa srednješolci? Zdi se, da že vse vedo in znajo. Le kako naj si namreč razlagamo to, da prometne vzgoje ni v učnovzgojnih programih in v interesnih dejavnostih in da je tudi sicer zanimanje za prometna tekmovanja malenkostno. Ne govorimo na pamet: v kranjski občini, kjer je osem srednjih šol z okoli 3400 dijaki, se je lani udeležilo tekmovanj le petdeset dijakov. Prometne vzgoje v srednjih šolah torej praktično ni, pa čeprav vemo, da se veliko število mladih zaplete v prometne nesreče (s hudimi posledicami) kmalu potem, ko zapustijo srednjo šolo. C. Zaplotnik Denar pobral, balkonov pa ni zasteklil Radovljica, 27. maja - V radovljiški enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 54-letnega Zdravka Vatovca iz Moš pri Smledniku na poldrugo leto zapora, ker je lani in predlani v Ljubljani, Kopru, Radovljici in Kranju natvezil dvanajstim občanom, da jim bo v hišah ali stanovanjih zasteklil balkone oz. vhode. Ker je bil zelo prepričljiv, so mu ljudje verjeli, podpisali pogodbo (z roki, ceno) in mu dali akontacijo za nabavo materiala v skupni vrednosti 1,44 milijona dinarjev. Vatovec pa jim dela ni opravil ali ga je le delno niti jim ni vrnil denarja. Na sodišču se je izgovarjal, da ni imel lastnega avtomobila, da mu domači niso pomagali, da bi si zgradil delavnico in podobno. Dejal je, da ni imel namena nikogar ogoljufati in da bi balkone in vhode že tudi zasteklil, če ga 17. decembra lani ne bi priprli. Resnica je bila nekoliko drugačna: že ob sklepanju pogodb je namreč vedel, da obveznosti ne bo mogel izpolniti. Akontacije je porabil za preživljanje. Za kaznivo dejanje goljufije so predvidene kazni od 15 dni do pet let zapora. Sodišče se je odločilo za poldrugo leto zapora, vsem oškodovancem pa bo tudi moral vrniti denar z obrestmi vred. Pri tem je upoštevalo, da je bil v času, ko je storil kaznivo dejanje, v življenjskih težavah, ki so do neke mere vplivale na njegovo sposobnost razumevanja, ne pa bistveno. Med oteževalne okoliščine je štelo predvsem to, da je oškodoval kar dvanajst ljudi in da so nekateri med njimi dokaj težko privarčevali denar. Namesto na morje v zapor Radovljica, 27. maja - 20-letni Sead Mušič iz Velike Gate in mladoletni Z. S. iz Spodnjih Gorij sta se 23. septembra lani znašla v priporu, sicer pa sta se poznala že od prej, saj sta bila oba brez zaposlitve (in denarja), včasih pa sta tudi skupaj prenočila v opuščenih prostorih nad diskoteko Vauda na Bledu.Ko sta se v družbi prijatelja dan prej kopala v jezeru, je Mušicu prišlo na misel, da bi bilo dobro oropati kakšnega turista in si zagotoviti denar za dopust na morju. Vsi trije so prespali nad Vaudo, naslednji dan pa so bili spet ob obali jezera. Ko sta po gozdni poti za regatnim centrom prišla angleška turista - zakonca, je Z. Š. iztrgal ženski iz rok torbico z nekaj manj kot 212 tisoč dinarji (v dinarjih, lirah in funtih), Mušič pa je odrinil moža, ki je hotei posredovati. Napadalca sta si denar razdelila, nekaj pa sta dala tudi prijatelju. V radovljioški enoti Temeljnega sodišča Kranj so Mušica pred nedavnim obsodili na leto dni zapora, mladoletnega Z. Š. pa na prav toliko mladoletniškega zapora. Mušič, ki doslej še ni bil kaznovan in je dejanje obžaloval, je sam opustil delo in čeprav bi lahko živel pri očetu, si je raje poiskal prebivališče pri prijatelju, ljubše kot delo pa mu je bilo pohajkovanje v družbi mladoletnikov. Sodišče je med oteževalne okoliščine štelo predvsem to, da se je odločil priti do denarja s predrznostjo in nasiljem. Sodba je pravnomočna. Vezana prodaja ni dovoljena Kranj, 27. maja- V kranjski enoti Temeljnega sodišča so kaznovali Merkurjevo temeljno organizacijo Prodaja na drobno s 700 tisoč dinarji, Janeza Viš-narja, poslovodjo prodajalne Fe-rum na Titovi cesti v Ljubljani, pa s 40 tisočaki. Na Višjem sodišču v Ljubljani so Višnarju znižali kazen na 20 tisoč dinarjev. Merkur in Višnar sta namreč storila gospodarski prestopek, ker sta kupcu postavljala pogoj, da mora poleg enega blaga kupiti še drugega, ki ga sicer ne bi kupil. S tem sta kršila zakon o temeljih poslovanja organizacij združenega dela. Višnar je odredil, da so v prodajalni proizvode kopalniške opreme prodajali le kot komplet, čeprav je bil vsak izdelek (straniščna školjka, umivalnik s podstav- kom in bide) namenjen samostojni prodaji, vsak je imel svojo ceno, izračun za komplet pa sploh ni bil narejen. Poslovodja se je na sodišču zagovarjal, da je pri prodaji kopalniške opreme ravnal v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, saj je na tak način zagotovil, da v prodajalni niso ostajal i le posamezni izdelki (za katere bi potem morali znižati cene), vendar pa je sodišče ocenilo, da so v prodajalni s tako imenovano vezano prodajo izkoriščali stanje na trgu. Merkur je bil za istovrstni gospodarski prestopek že dvakrat kaznovan. Sodišče je poleg denarne kazni izreklo tudi varstveni ukrep objave (izvlečka) sodbe v tisku, ker je presodilo, da je koristno, če javnost izve za sodbo. ureja CVETO ZAPLOTNIK (K©£tfmiJ©IEEGLAS 12. STRAN Pasji»hov«ima svoj»prov« Lipov list je obrnjen proti ZAHODU V času, ko narod bulji v tla in tuhta, kako bedno bo živel ob devalvaciji dinarja in ob liberalizaciji cen so ljudske ankete brez smisla Anketiranci bi kar naprej kritizersko plete-ničili o nekih privilegijih naših lum-penpolitbirokratov. parazitskih sisih. strahoviti družbeni režiji, kar praktično in sploh nima nobene zveze z našim strumnim korakom v tržno gospodarstvo Veseli smo. da smo se sprehodili po mednarodnem shodu čistokrvnih in plemenitih pesjakov in pesjakinj v Kranju. Se pravi, da smo dobili prave sogovornike ob pravem času. Odkritosrčne in devalvacijsko neobremenjene poglede sogovornikov objavljamo z željo, da bi uvideli, da ni vse tako pasje, kot se vam je pasje videlo ob deseti devalvaciji dinarja po vojni jem že 25 maja Kranjski gostitelji so bili tako ljubeznivi, da sem lahko spal v dnevni sobi in tako sem videl imenitno oddajo ob dnevu mladosti Kako radi bi nemški davkoplačevalci prispevali milijarde za tak spektake i če bi ga v Nemčiji le kdo znal tako zrežirati! Moji gostitelji so bledeli od jeze in sramu, meni pa je bilo silno všeč Vedno mi je neznansko všeč, če nekaj miga in miga in se zvija, na koncu pa vse skupaj pošprica vodain so ljudje kot politi cucki Fino, res - Chlodo von Thalerhofiz iz Avstn-je>Meni se je zdelo strašno trapasto, ko mi je slovenski pasji prijatelj Colt Nakelski v pasji uti vso noč tarnal o nekih vilah v Neumu Pravi, da je zaradi tistih vil ob en mesni obrok dnevno, lepo vas prosim1 Toliko pa tudi v Avstriji vemo da so vaši funkcionarji dobili za vile leta 1980 posojilo iz sklada za nerazvite za celih dvajset let! Zdaj plačujejo komaj 6-odstotne obresti in je povsem izključeno, da bi še naprej molzli Slovenijo Kot funkcionarji bodo pa ja že plačali tisti simbolični posojilni obrok Razen tega pa ni poštenega psa. ki bi si želel v pasjo obmorsko vročino Meni je še v Alpah prevro- Caro von Schaafgarten iz Švice »Jugoslavija mi je všeč zato. ker tako kot švica ne bo nikoli v EGS: švici ni treba, Jugoslavije pa nihče noče, ampak to ni važno Slovenija pa je sploh zelo lepa Zlata je vredna vaša akcija 'Slovenija, moja dežela "Le tisti lipov list. hudirja. obrnite že k bratskim republikam Upravičeno vam očitajo da je narisani zeleni lipov list pod napisom Slovenija obr-mer proti ZAHODU!« Afro v. d. Geersguelee iz ZRN V vašo deželo sem prispel z gospodar Hoja Kajžarska iz Slovenije »Čeprav sem potomka mame Alde von Wendestein in očeta Brunca von Hechgrundhausa nimam z buržoaz-nim poreklom staršev nič skupnega Moji nazori so trdno samoupravni in nikdar tako malomeščanski, kot je bila malomešća nska akcija slovenskih slikarjev, ki v vsesplošni ljudski bedi darujejo denar za gradnjo pasjega zavetišča! Kakšno zavetišče neki1 Vse cucke je nemudoma treba pobiti kot nam upravičeno sugerira novinar iz bratske republike Mene kar srh spreletava, če se mi kakšno bedno in zanikrno vaško ščene sploh približa " D Sedej Ognjevit dan mladosti Gasilci iz okolice Radovljice so dan mladosti proslavili še posebei ognjevito Okoli šestdeset jih je bilo klicanih na izredno mokro vajo. v kateri so morali pogasiti ogenj na okoli 4 000 kvadratnih metrih površine. Praznični ognjemet jim je priredil sloviti muzejski vlak, ki je 25 maja sopihal iz Ljubljane na Jesenice1 Naj gredo do konca! Dvakrat je v enem tednu voznica preskušala srečo s parkiranjem v vr sti napačno parkiranih avtomobilov za Globusom v Kranju in obakrat je dobila listek Kot bi le nanjo čakali, se ji je zdelo A vestna kot |e, je vsakič takoj nesla denar na občino, da bi plačala kazen Tam pa ne prvič ne drugič ni našla nikogar, ki bi mu lahko oddala denar Pošteno se je zjezila in poklicala na Gorenjski glas: "če že delaio red, naj ga narede do konca, tudi pri sebi, ah pa naj na listke drugače napišejo, kje se plača." Torek, 31. maja 1988 Kam drugam kot na Drugo godbo, seveda. Kot vsako leto tudi tokrat čisto zares. V pretekli številki časopisa ste lahko na kulturni strani prebrali klepetanje z Juretom Potokarjem, novim koordinatorjem ljubljanskega Centra interesnih dejavnosti, ki tudi tokrat predstavlja gonilno silo dogodkov, ki se pravkar vrstijo v Križankah. Danes, 31. maja, bo ob 20.30 koncert skupine Tickmaver Formato iz Jugoslavije. Gre za zasedbo iz središča Vojvodine, ki je pričela z delom pred dvema letoma in njeno število niha med dva in petnajst. Na ljubljanski predstavitvi bosta nastopila dva — Stevan Kovač T. in Džordže Deliba-šić. V četrtek, 2. junija, bo enako v Viteški dvorani koncertiral Derek Bai-ley iz Velike Britanije. Gre za eno vodilnih figur evropske improvizatorske scene, ki je začel pravzaprav kot samouk. Sobota, 4. junija — bo na vrsti zanimiva jazz predstava pod vodstvom tudi Gorenjcem dobro znanega Igorja Leonardija in Davida Jarha. Projekt nosi naslov »Brave new Slaves«. (17.30) Isti dan, ravno tako v preddverju Križank — Sprung aus den vvolken (ročk), spomnimo se jih iz VVendersovega filma Nebo nad Berlinom, gre pa za srečanje s predstavnikom aktualne nemške alter scene. Vse skupaj bo dopolnjeno z večernim nastopom zasedbe Alfred Harth GESTALT ET Jl-VE. Zaključek Druge godbe '88 v nedeljo, 5. junija, že tradicionalno z reggejem — Mačka B & Robotiks. Gre za preverjeno potezo, kjer igra svojo vlogo tudi znani Mad Professor. Gremo... v. Bešter BLEJSKA KMEČKA Kdo bi se rad poročil na blejski kmečki ohceti? Turistično društvo Bled tudi letos pripravlja vrsto zanimivih prireditev, med njimi pa je največja in najbolj odzivna Blejska kmečka ohcet, ko se po starih šegah in navadah zares vzameta fant in dekle. Tudi letos organizatorji — Turistično društvo Bled in KUD Bled — vabijo vse mlade gorenjske pare, ki so tik pred ohcetjo in bi se radi poročili na kmečki ohceti Letos jo bodo pripravili od 10. do 14. avgusta. Mladoporočenca čaka vrsta lepih nagrad in daril, obilo veselja in zabave. Vsi tisti, ki bi se radi poročili, naj pošljejo prijavo na Turistično društvo Bled, Ljubljanska 8, do 10. julija. Organizatorji bodo vse, ki se bodo prijavili, povabili na razgovor. Zaželeno je. da sta bodoča zakonca iz kmečkih družin, nujno pa ni. Samo ena omejitev je: mora jima biti prva poroka. L VIDEOTEKA PAZI IZ TRŽIČA 1 Lestvica najbolj gledanih filmov 1. Good Morning, Vietnam 2. Full Metal Jacket 3. Secret of Sahara 4. Ishtar 5. Ernest goes to Camp 6 Planeš, Trains, automobiles 7 Saigon Comandos 8. Hands of Stranger 9 V vrtincu 10. Return to the Uving Death (II.) Videoteka PAZI iz Tržiča vas sprašuje Kdo je režiser filma Full Metal Jacket? Pravilne odgovore na kuponu pošljite do srede. 8 |unija, na naslov uredništvo Gorenjskega glasa. Moše Pi|adeja 1. Tisti, ki bo imel srečo pri žrebanju, bo prejel kaseto z želenim filmom iKupom Ime in priimek Naslov_ Odgovor:_ KJE SO, KAf DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI FRANC BELCIJAN V trenutkih proslavljanja kolajn kegljaškega asa Borisa Urbanca je ime Franca Belcijana neupravičeno potisnjeno vstran, čeprav ima tudi on veliko zaslug za ta uspeh, povrhu vsega pa je gorenjske gore list: doma je z Valburge pri Smledniku, zaposlen je v Kranju kot vodja podružnice Dela, njegovi prvi kegljaški koraki pa so bili storjeni na Gorenjskem. Na smledniškem travnatem kegljišču je keglje postavljal in ko ni bilo starejših, je tudi kakšno kroglo vrgel, čeprav sta bila njegova glavna športa tek in nogomet. Ko je enkrat naključno tekal okrog kegljišča na Podreči, je videl vabilo za tekmovanje mladincev s katerega bodo 16 najboljših vključili v klub. J3il je 12. in tako se je začelo. V Ljubljani je bil potem pogosto na kegljišu Maksa Perca, tekmoval je za Ljubljano in bil kot mladinec republiški prvak ter tretji v državi. Kasneje je prestopil h Gradinu. Bil je na dveh svetovnih prvenstvih, bil leta 1976 v naši ekipi, ki je zmagala na svetovnem prvenstvu, leta 1978 pa je bil na svetovnem prvenstvu \ Luzemu šesti. Ze kot tekmovalca ga je vleklo med trenerje. Vadil je mlade nogometaše Medvod, vendar je klonil pred kegljaško strastjo, se trenersko izpopolnjeval v Zagrebu in sedaj že šesto leto trenira pivo ekipo Gradisa. Urbane, Bizjak in Hočevar so državni reprezantan-tje, ekipa redno vadi štirikrat tedensko na kegljišču, precej časa pa vzamejo tekmovanja in kondi-cijske priprave. V glavnem pomaga Gradiš, sicer pa vse spoštovanje ljudem, ki zbirajo denar. Stroški letošnjega nastopanja v zvezni ligi gredo v milijarde. Čeprav že vajen, vendar je znova in znova jezen zaradi razmer v naši osrednji jugoslovanski kegljaški organizaciji. Se sreča, pravi, da imamo ta- lente, ki pridejo rraSvrh in pokrijejo nedelo v zvezi in okrog reprezentance. Tako kot v drugih športih bi morali strokovno skrbeti za .selekcije, skrbeti za vzgojo mladih. Današnje kegljanje rabi atlete in če bi imela naša reprezentanca šest takih mož, potem bi bih tudi ekipno med moškimi zlati. V slovenski zvezi "se premika na boljše in zato ima veliko zaslug Avgust Likovnik. Nimamo pa trenerske organizacije in sploh z*, vzgojo teh ljudi premalo storimo, ugotavlja Belcijan. - Lrbančeve kolajne so tudi njegove. Belcijan je bil na svetovnem, prvenstvu, vendar na svoje stroške. Le slovenska zveza mu je dala poldrigo staro milijon za potne stroške. «Boris je talent, vendar, če talent ne gara ostane samo talent On pa je vse stvari, za katere sva se dogovorila, naredil. Tudi takrat ko mu ni šlo, mi je zaupal, kar sicer vsi tekmovalci ne počno. Prišel je pravi čas v formo in to je tudi moje zadovoljstvo. Z Borisom sva šla v petek pred odločilnim nastopom na sprehod, debatirala sva. On je analiziral tekme, jaz pa sem mu svetoval, naj igra svojo igro ia naj se ne ozira po nasprotnikih. Če bi to počel, bi pregorel, tako p* je blestel." J. Košnjek Pogrebna koračnica Giacomo Puccini, slavni italijanski glasbenik, čigar največja mojstrovina je La Boheme, se je nekoč pogovarjal s prijateljem, ki je bil prepričan, da zna komponirati Na lepem je hotel prijatelj napraviti vtis na mojstra »Dragi Puccini, star si že! Kmalu ti bom moral skomponirati pogrebno koračnico.« Mojster je zelo resno odgovoril: »To bo prvič, da bodo pogreb izžvižgali- Dahnili so da: Na Jesenicah: Ma|a Pančur in Iztok Klančnik z Jesenic; Brigita Zupan in Zoran Prešeren z Brega; Karmen Čebašek in Iztok Svetina z Jesenic; Karmen Gregorič in Dominik Hvala z Jesenic, Brigita Rižnar in Peter Novak z Jesenic; Siena šabanovič in Smail Kijučanin z Jesenic • V Škofji Loki: Marija Šturm in Dragan Luznar iz Škofje Loke; Helen8 Kalan in Branko Rus iz Škofje Loke; Milena Potočnik in Miloš Kramarlč & Škofje Loke; Jana Štalec in Tadej Zaman iz Železnikov • V Kranju: Mirjana Rozman in Igor Aljančič iz Podbrezij; Tanja Nežm«" in Vinko Dolinšek iz Trboj. Helena Čeh in Milan Ravnikar iz Kranja; Silva Petelinkar in Pet*3r Kuhar iz Adergasa; Marinka Štefe In Jane/ Pegam iz češnjice pri Krop1' Irena Miklavčič in Peter Nastran iz Srakovelj; Mojca Benedik In Igor Fab- jan i/ Kranja, Marjeta Radon in Mar|an Brenkuš in Zgornje Besnice, ^e'^' na Jagodic in Zoran Serlnc iz Kranja. Majda Ziherl in Franc Kern iz Srednje vasi; Breda Pečnlk In Slavko Arnež iz Spodnjih Bitenj, Metka Graslč irl Franc Novak iz Šenčurja; Ida Benedik in Emil Suinlk iz Kokrice, Marij8 Stare in Andrej Suklč iz Hrasti), Ana Kokalj in Jože Hudoblvnik iz LetenC Male gorenjske vasi Njivica Piše: D. Dolenc Najprej voda Največja akcija, ki trenutno poteka v vasi, je napeljava novega vodovoda izpod Topol. Kopljejo čez Nemil je, poleg starega nemiljskega vodovoda. Nemilj-čanom ni nič kaj všeč, da imajo vso vas razkopano, toda drugače ne gre. Pri prvi hiši na Njivici, pri Jeralovih že teče voda iz novega vodovoda, ostali jo bodo dobili zagotovo do jeseni. Hud problem je bila voda v časih, ko jo je, posebno ob sušnih poletjih, /. Mulega vrha kaj malo priteklo. V Nemiljščico so hodili ponjo z vozovi ah pa so jim jo morali gasilci voziti, mi pove Janko Moho-rič, Medvedov. Zdaj bodo rešeni te tegobe, kajti vode iz novega vodovoda bo dovolj in tudi dobra Ko bo vodovod urejen, se bodo verjetno najprej lotih ceste. Do zgornjih hiš je hudo strmo in tako bi bilo tudi vprašljivo asfalti ranje. Malo bolj položno bodo morah speljati, potem bo šlo. Pa tudi o kabelski televiziji že govore, ali kabelska ali pretvornik. Nekaj bo treba ukreniti, pravijo ureja DARINKA SEDE] Frunc Šolar - Burjov ima danes 75 let, Stare -><■ vajinimi t e« pri hisi spomijajo na rase, ko je kot partizanski harmonikas prehodil vso Primorsko, na dni, ko sta v vasi zu ples igrala se 1'seov in IVIuhovcev utu. vascani. kajti prvi program se dobro vidi, drugi pa ze ne /.gor nji konec vasi sicer bolje lovi programe, najbolje pa tudi ne. Telefone pa ima vus /e od leta 19H0 Jakob Mohoric je bil umen mož Veliko se je spremenilo zdaj po vojni. Včasih tod ni vozil no bon avtobus, v Kranj so hodili Ml, ali pa so šli v Podmiri fjj y Makovico na vlak, da so se pel j a li do Kranja. Zdu pa imajo pod Jeralom lopo razširjeno in ust.tl tirano cesto proti Nemiljam in Besnici, avtobusno postajo. Sem vozijo kmetje mleko, kar gu od dajaJO v kranjsko mlekarno Vsak /ase vozi, kajti pri treh, štirih govedih ga ni tako veliko Skušajo pu, da bi si kljub male mu številu živine kar najbolj olajšali delo. Jakob Mohonc. ki je bil pravnik in je imel svojo advokaturo v Ljubljani, je bil do mu pri Medvedu na Njivici. 1'men mož, gospodarstvenik in publicist Pri Mohorjevi družbi je največ objavljal Njega so kmetje spraševali /a nasvete, kadar je prišel domov. Mud je prihajal, rad svetoval kmetom kakšne stroje naj nabavijo, naj vzamejo za to ali ono kredit Medvedov Janko, njegov ne< ak. ve povedati, da se nikoli ni poču til Ljubljančana, vedno je poudarjal, da je Njivčun. Morda gre tudi njemu zasluga, da je vas ostala tako lepo kmečka, da se vsak trudi, da bi iz svojih krpic zemlje iztrgal kar največ. Posve tih so se živinoreji, pašniki so tu lepi, sončni. Najstarejša hisa v vasi je Burjova. Obnove bi bila potrebna, a sla se Marija in Prane postarala, moči so opešale. Medved, Kocjan m I Hip im,i|u že silose za silažo, prva dva ima ta tudi že električne pastirje okrog njiv s silažno koruzo, kaj ti sicer tu divjad, srne in divji prasni, uniči vse Krompirja sade le zase, žitaric ne sejejo, ker jim to rado pozebe. Konj jo en sam v vasi, imajo ga pri Zerovcu, a ga gospodar če je Irebu, rud posodi sosedom, kajti v teh bregovih ne moreš vsega obdelati •. traktorjem. Vošćenk letos ne bo Najstarejša v vasi sta Franc Šolar - Burjov m Blužkovu Tona. ()ba imata po 7T> let. Prane je iz kamre prinesel staro harmom ko, in mi še celo eno zaigral. Včasih Je veliko igral, v partizanih, po Primorskem je veliko hodil s harmoniko. Kje so tisti ca si' Pa se človek postara, volja te mine tudi do igranja. Včasih pa so plesali pri Jeralu ah pa pri Burji, na podu ali pa v hiši Iona jo r.iv no /el|e sadila na njivi, ko me je ugledala, da hodim okoli hiše. Prihitela je mimo lepo obnovljene kapelice Zgovorna in zanimiva žena. Dvajset let živi nu Njivici, brat je kupil pri Blažku, prišla sta i/ /.ibrekev pod Mohorjem. Včasih |e "kontrabantala", kot sama pravi, pes je iz Zubrekev hodila v Kranj in po stra/iskih hišah Kdo hi vedel i a/v o/l jati ini*j§ turni grb na .leralovi hisi iz 1K71? Domači o kaci na Bf*| m. ne vedo. - Foto: D. Dolel* prodajat i esnje in rdeče l'"'"'^ Zdaj pa tu kmetujeta s TinetO1*' Lepo se ji zdi na Njivici, Pr}L. zni, dobri ljudje so tu doma-bro se ra/.umeji i KupelicO druz.no lepo obnovili, I Hip, g jan, Medved, Zorove, njen 1' le uredil streho, soseda prti C* ' Iona j.a rože menja in P(|JceV,%, pobira Sedaj cveto 'iiarH' ' za cel ' os jih je tamle na f° g gozdu, mi vneto pripoveduj** domačim žganjem mi P°s,trw-Tine ga kuha. dobrega * njaki so sicer stari, a ph P°\0J' obn iv l|,i|o I spev i|o '" ( enke, bobovci, iz katerih v^Lfl-hajo žganje Le letos je vOlS ^ ke -adnja /mi /al pokv uril*' prej pa gro/dje ^ Torek, 31. maja 1988 13. STRAN <<^&3&3MEEGIJ*S Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA IZVRŠNI SVET V skladu s 37. čl. zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je na svoji 70. seji, dne 10. maja 1988, IS skupščine občine Radovljica sprejel naslednje SKLEPE V 30 dnevno javno razgrnitev se posreduje osnutek lokacijskega načrta za drugi železniški tir Ljubljana - Jesenice na odseku Podnart - Lesce - Bled in rekonstrukcijo postaj Pod-nart in Lesce - Bled. Osnutek se javno razgrne v avli občine Radovljica ter prostorih KS Podnart, Ljubno, Sr. Dobrava, Mošnje in Lesce. V času javne razgrnitve organizira posamezna tangirana KS in Zavod za planiranje in urejanje prostora obravnavo osnutka lokacijskega načrta. TEKSTILINDUS Gorenjesavska c. 12 64001 KRANJ Poštni predal 75 Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge v INFORMATIVNO PRODAJNEM CENTRU NA BLEDU prodajanje in svetovanje 2 delavca Pogoji: V. st. zahtevnosti (tekstilni tehnik, trgovinski poslovodja - tekstilne smeri ali oblikovalni tehnik), dve leti delovnih izkušenj pri prodajanju tkanin, oblikovanju ali proizvodnji tkanin, pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika, poznavanje predpisov o poslovanju z gotovino, trimesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub.o. Jezerska c. 20 «4000 KRANJ 0 sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavljamo prosta dela in naloge: 1 VZDRŽEVANJE CESTE ~~ za enoto Škofja I>oka na relaciji Podrošt - Petrovo brdo 3 delavci — za enoto Radovljica 1 delavec — za enoto Kranj 1 delavec Pogoji: priučen delavec - cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo Pisno prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepu m GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n.sol.o. TOZD GOZDARSTVO TRŽIČ n.sol.o R-fepisna komisija TOZD GOZDARSTVO TRŽIČ objavlja de-** 'n naloge vodenje tozd Pol« u>g splošnih pogojev, predpisanih v zakonu o združenem aelu, morajo kandidat i.izpolnjevati še: Vlsokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri, - 5 let delovnih izkušenj strokovne m organizacijske sposobnosti, kriterije po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrov Ske Politike v SH Sloveniji. poš|l(*.l(1al1 nuj Plsr"' objave z dokazih o izpolnjevanju pogojev slo '''i'" V 'r> (*M,'h P" objavi razpisa v zapiti ovopiici na na žič z. i )/l> GOZDARSTVO TRŽIČ, Cankarjeva 19, (>42!m Tr ' dopisom: za razpisno komisijo. SS; 'y'«-'.«i .-v K ■«70 JESENICE nOsU°u!UK1 skll>Pu odbora za delovna razmerju delovne skup 0 delovnUiPnih Slu'b ' dm' lV,,,BW 1,1 v skl"d" * pravilnikom vnth razmerjih objavljamo prosta dela in naloge *ifra vN'ZAT<>" AOP, sektor I RS. lta 5*14. 1J-5. ,m k i k i oseba di1oji: stvu°m,rani ekonomist ter 2 do 3 leta izkušenj v računovod- 6ifr5«rSji^CjyNI S<>DI I.AVI( B, splošni sekto, «<•» 5571. IJ.5. 1» ktK - 1 oseba H°goji: ^ravna fakultet« m 8 let delovnih izkušen, lj,.|','( '''j''1 "''I prijave ,• dokazili i .• po I n |evan ju poeo|ev pos drovaki i? po obJavi nailov Železarna Jesenu.>, Ka *' sektor, Cesta železarjev 8, 84270 JESENICE gBAGftT J Ružšstep popolnoma opravičuje vaše zaupanje z enostavnim rokovanjem in številnimi možnostmi šivanja Da bi vam olajšali nakup šivanja stroja vam nudimo 6 mesečni brezobrestni kredit Vabi vas poslovalnica EUaomajjipk IMOS «o»essjc SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA 11 Ljubljanska c. 11 Na podlagi sklepa delavskega sveta IMOS SGP GORENJC RADOVLJICA razpisuje prosta dela in naloge VODENJE SPLOŠNE SLUŽBE DELOVNE ORGANIZACIJE za dobo 4 let Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon in družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Radovljica, morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba pravne ali organizacijske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: IMOS SGP GORENJC RADOVLJICA, Ljubljanska c. 11. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. lesna industrija p.o. Kidričeva 58 04220 ŠKOFJA LOKA Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard vabi k sodelovanju TRI DELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe lesarske smeri - lesar širokega profila oz. II. stopnja strokovne izobrazbe lesarske smeri - obdelovalec lesa Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati nuj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev 8 dni od objave na naslov: Jelovica lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba, lahko pa se oglasijo tudi osebno ali po telefonu 01-361. Iskra Industrija za električna orodja Kranj po Kranj, Savska loka 2 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke dslovne organizacije objavljamo prosta dela 1. SAMOSOTJNI PLANER III 2. VODJA ODPREME Od kandidatov za zaposlitev na omenjenih delih pričakujemo, da imajo, ob izpolnjevanju splošnih pogojev: AD 1: zaključeno 4 letno srednješolsko izobraževanje ekonomske ali tehniške usmeritve, 4 leta delovnih izkušenj AD 2: zaključeno 3 letno srednješolsko izobraževanje, 3 leta delovnih izkušenj. Hkrati vabimo k sodelovanju VEČ SODELAVCEV z zaključenim višješolskim oz. visokošolskim izobraževanjem elektrotehniške oz. strojniške usmeritve za dela na področju razvoja in konstrukcije električnega orodja in SODELAVCA z zaključenim visokošolskim izobraževanjem strojniške usmeritve za vodenje tehnoloških projektov izdelkov. Kandidate, ki jih delo na omenjenih področjih zanima, prosimo, da pošljejo svoje ponudbe v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra - Industrija za električna orodja Kranj, Splošno - kadrovsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj. DRUŠTVO INVALIDOV ŠKOFJA LOKA Društvo invalidov Škofja Loka vabi vse svoje člane na praznovanje dneva invalidov, ki bo v soboto, dne 4. junija 1988, ob 15.30 uri v kinodvorani v Železnikih. Odhod rednega avtobusa izpred avtobusne postaje v Škofji Loki ob 15. uri. VABLJENI! Zmanjšana poraba^ goriva 10-30%! Poveča moč motorja! f Zmanjša količino CO v izpuhu! Pravijo mu »VARČNI KANADČAN« ali APaT čudežni /## »UNICURVE '/K VALVE«. € m\ Pošiljamo tudi po povzetju! Prodaja avtoodelek Metalkine blagovnice v Ljubljani in Blagovnica Maribor Cena: 83.450 © metalka GLAS VEČ KOT ČASOPIS GLAS VEČ KOT ČASOPIS IZBRALI SOZMflS M MERKUR kranj OBIŠČITE MERKURJEVO prodajalno ŽELEZNINA v Radovljici na Gorenjski cesti 5 kjer vam nudijo veliko izbiro vseh vrst gradbenega materiala za gradnjo - adaptacijo stanovanjskih hiš in drugih objektov. Poleg omenjenega Imajo dobro Izbiro raznega ročnega In električnega orodja, gospodinjskih aparatov, vodnoln-fttalacljskega materiala, materiala za centralno ogrevanje, sanitarne opreme, stavbnega okovja, vrtnih kosilnic In drugega. št^S&IJ©IESGLAS 14. STRAN / OBVESTILA, OGLASI Torek, 31. maja 1988 LIP BLED lesna industrija n.sol.o. Ljubljanska cesta 32 64260 BLED Na podlagi sklepa delavskega sveta LIP BLED - TO, lesna predelava Rečica razpisujemo, dne 7. junija 1988, ob 14. uri JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: Reduktorji izklicna cena 100.000 din Kompresor Trudbenik izklicna cena 200.000 din Razni elektro motorji izklicna cena kW 8.500 din Ogled je možen na dan licitacije od 12. ure dalje na kraju samem. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10% varščine pri blagajni delovne oranizacije. Licitacija bo ustna v prostorih prodajalca po načelu videno - kupljeno. V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec posebej. IMOS SGP TEHNIK SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Gradbeništvo Objavlja razpis prostih delovnih opravil s posebnimi pooblastili VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE (ni reelekcija) Pogoji: visoka šola ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih opravilih ali višja šola istih smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih gospodarska razgledanost izpolnjevanje pogojev določenih v DD o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, predvidenih za to delo in naloge. Nudimo stimulativen osebni dohodek. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti pisemski ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov SGP TEHNIK Škofja Loka, Stara cesta 2, v roku 8 dni od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po izbiri. Knjiga, ki jo že imajo Angleži, Američani, Nemci in Švedi, Slovenci pa je v takšnem obsegu še nismo imeli: UGANKARSKI SLOVAR Založnik CGP Delo, TOZD Novi tednik in Radio Celje Na 302 straneh je zbranih preko 15.000 gesel in pojmov, ki se pojavljajo v križankah in drugih zvrsteh slovenske enig-matike. Ugankarski slovar je nepogrešljiv pripomoček reševalcev in sestavljalcev križank in drugih ugank. SLOVAR NE MISLI NAMESTO VAS! Crko - iztočnico morate najfi sami, torej z ugankarskim slovarjem vaš konjiček ne izgubi na športnem duhu. DOSLEJ ZAPLETENO ODSLEJ ENOSTAVNO Enciklopedije Leksikoni Slovarji Atlasi UGANKARSKI SLOVAR Več knjig v eni! Ugankarski slovar lahko kupite v vseh bolje založenih knpgarnah ali pa pošljite spodnjo naročilnico na naslov: ĆGP Delo, TOZD Novi tednik in Radio Celje, Trg V. kongresa 3 A, 63000 Celje NAROČILNICA Priimek in ime......... Točen naslov:......... številka osebne izkaznice UGANKARSKI SLOVAR: 23.200 din i/dane pri SO Podpis: >~\z /\ \ KOVINSKA BLED p.o. Seliška cesta 4 B 64260 BLED LICITACIJA V KOVINSKI BLED KOVINSKA BLED bo dne 4.6.1988 prodajala na javni dražbi v prostorih Kovinske Bled sledeče: 1. ELEKTRO MOTOR 3 KW 150.000 din 2. ELEKTRO REDUKTOR 0,75 KW 150.000 din 3. ELEKTRO OMARICA 20.000 din 4. SESALEC DIMNIH PLINOV - Varstroj Gorenje Lendava (int. št. 47) 40.000 din 5. SESALEC DIMNIH PLINOV Klima Celje (int. št. 43) 100.000 din 6. BRUSILNI STROJ NA STOJALU - elek. motor 1,5KW 50.000 din 7. VARILNI STROJ - MALI (int št. 39) 30.000 din 8. HOBELNI STROJ (int. št. 4) 500.000 din 9. PLATIŠČE ZA VILIČARJA 20.000 din 10. VARILNI APARAT - Varming 400 A Gorenje Lendava (int. št. 64) 750.000 din 11. VARILNI APARAT - Forming 400 A Gorenje Lendava (int. št. 168) 850.000 din 12. VENTILATOR ZRAČNI - brez motorja Klima Celje 300.000 din 13. VARILNI TRANSFORMATOR s 3 kom priključkov (int. št. 72) 120.000 din 14. EKSPANZIJSKA POSODA 200 1 80.000 din 15. EKSPANZIJSKA POSODA 50 1 20.000 din 16. ŠKARJE ZA RAZREZ PLOČEVINE - ročne 100.000 din 17. ROČNI BRUSILNI STROJI - 3 kom po 10.000 din Javna dražba bo v prostorih KOVINSKE BLED, 4.6.1988 ob 10 uri. Ogled vseh predmetov je 2 uri pred začetkom dražbe. Udeleženci javne dražbe morajo plačati 20 odstotkov kavcije od začetne cene predmetov in jo položijo pri blagajni Kovinske Bled. Vsak kupec je dolžan plačati celotni znesek in prometni davek pred prevzemom predmeta. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 18/84, 37/85 in 29/86) in 244. člena statuta občine Kranj, je IS Skupščine občine Kranj na svoji 102. seji, dne 18.5.1988, sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta deponije odpadkov v Tenetišah Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta deponije odpadkov v Tenetišah, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SRS (štev. projekta UI - 1346 marec 1988). Osnutek iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v sobi 102 skupščine občine Kranj in v prostorih KS Tenetiše. Osnutek bo javno razgrnjen 30 dni od dneva objave. 3. V času javne razgrnitve bodo organizirane javne obravnave: — 13.6.1988 ob 19. uri v sejni dvorani štev. 15 Občine Kranj, Trg revolucije 1, — 16.6.1988 ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Tenetiše. 4. Občani, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije oziroma skupnosti lahko v času javne razgrnitve dajo svoje pripombe in predloge k osnutku ureditvenega načrta. Ta sklep se objavi v Gorenjskem galsu in nu oglasni deski Krajevne skupnosti Tenetiše, o;(jM\)'? avto-molo društvo kranj Kranj, KoroSka 53/ 3 VOZNIKOV - za nedoločen čas POGOJ: III. ali IV- stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, vozniški izpit D kategorije, dokazilo o znanju slovenskega jezika, stalno prebivališče v KRANJU, PLANICI, BOHINJU ali bližnji okolici. SPREVODNIKA POGOJ: I. ali II. stopnja strokovne izobrazbe, starost od 15 let dalje, dokazilo o znanju slovenskega jezika, stalno prebivališče v KRANJU ali bližnji okolici. Kandidati naj vlože vloge v roku 8 dni od dneva objave na naslov: INTEGRAL SAP LJUBLJANA, Spi. kadr. odd., Središka ul. 4, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po opravljeni izbiri. Poskusno delo traja skladno z določili samoupravnih splošnih aktov. HALI OGLASI i«i.:27 960 testa J1A16 jgARATI STROJI ICO za les, motor in glava jjnnerikanka, dol. 1,5 m draksler, pro Hg™_Golniška c 15, Kokrica 8415 ^ barvni, ekran 37 cm, nov z daljinam upravljanjem in nov RADIOKA 5 ETO FON 20 W, prodam. Tel.: 22 991 ______8455 Prodam RAČUNALNIK spectrum 48 K. "0v. s programi in literaturo Andrej ilTlS^Pudja 5, Kranj_8456 ^odam disketno enoto VC 1541. Tel.: Sjgj_ popoldan_ 8458 Pr°dam starejšo barvno TV gorenje, z "ovim ekranom 63 cm, cena 50 SM. X!j_J_an popoldan Tel : 75 466 8464 £rodam tomos avtomatik 3 K, zelo do *0 ohranjen m starejši barvni TV Tel 2_U5 8489 g&ZNO PRODAM ^^nT4g ZLATA za zobe Telefon: Pfodam nemški šotor, žensko kolo 5 Postav m g|0bok voziček Tribuna 5_: 28-934 _ 8077 prodam zamrzovalno SKRINJO LTH, s°1or za 5 oseb in rabljene okenske gg['ce. Jezerska c 31/a_8116 Prodam CISTERNO plastično zaščite U°. 1000 litrov Šimenc, Tekstilna 7, *r8nj__8418 JADRALNO DESKO mistral mavi, pro _8m Bojan Ropret, Hotemaže 47, !!r«_ldvor^__8425 prodam PLUG za oranje snega, cepi ec 'a drva, zapravljivček in oder za fa Sado Kos Polde, Gabrk 5, Škofja Loka ___8429 prodam BOJLER za centralno kurjavo litrov in roto strešno OKNO Vrba !i/VteL 80 119_8435 ~9<>dno pro.dam mizo trj sto|e CB TV aorenje, star 4 leta, gedore, dve čeladi ii™P_or_THl 28 159, Oman 8447 za košnjo Stranska pot H444 Anderln, 8461 Sm^mx AVTOPRIKOLICO. Spokuc 40, t«,l BI) 400 Sf T^m*« venkrmni mot°r TOMOS 4,5 ^l!!^?J60__8485 rJin^!m..88?ike P«r»dižnika, po 100 p - Sa<,lk- Mlakarjova 15. Kranj 848/ KOLF^I §0T0R l,ls,r'' '"»'abl.en in -• 11 r<"i r«)i m ',.)>, 8490 GRADBENI ^TERIAL ^.'".200 OPAŽA 1„. 66 858 ne °_ut?*^ovite PLOŠČE, nerablje Kokrica Prodam Golmška c 15 pr,„| 8416 letla i'" I/'1'1!""" strešno Of t KO l'ol> •ol 4R?;OV8c Tr*an, Tenetiše 38, 84/1 pri r(ia"> v„c„, k<)i,,m(> m , , črnega J , k°',e,no materiala. nasut.«rf '"""niranie temeljev Sutl«dren«ž Tel 88 827./večer 8443 ^•tdadBoh!bl|*!?t 0KNA in bl Bohinc. Križe 98/b. Snakovo ProJinTt-- _RAM j? «arnr/,?J^°,nM »ra<"'»"<> DVIGAl O S«nčur Valno skrinjo fipanova 42 84/4 Dvori« 8480 star 8 mesecev ali _^____acenejli avto Tel 81 339 r°l«m iT"—r---■_ ?'" Srn nruTTT--; ,a,r"k/»o, 0kumu|0«Of 50 Ah m me I'r,lH " 'IM( " lel /0 21!) 8426 ^°v«ie 31 letnik 19/8 registriran 8428 ^odTT-fv--__8428 ~-^^__»J_,Trl«č 8431 Prodam VW GOLF, nemške izdelave, letnik 1977, 70.000 km. Pretnar (avto-mehanik), Žiganja vas 28, Duplje 8086 CITROEN GS 1,2 karavan, letnik 1978, registriran do aprila 1989, prodam. Cena 3,3 Mio. Tel.: 61-539, od 17. do 20: ure_8338 Z 101 GT 55, letnik 1983, prodam. Mo-čnik. Delavska 22, Mojstrana 8414 Z 750, letnik 1974, v voznem stanju, registracija potekla, prodam. Golniška c.15, Kokrica 8417 Prodam dele za MERCEDES 190 D, starejši tip. Tel : 37-553 8419 Prodam VW 1200, letnik 1970, registri ran do maja 1989 Tel.: 73-847 8423 GOLF DIESEL, prva registracija avgust 1984, bele barve, S paket, prodam. Tel.: 34-354, Hrastje 27_8432 Karambolirano KATRO, staro 7 let in pol. prodam. Tel: 47-763 8433 Prodam JUGO 45, star tri leta. Tel.: 25 796, popoldan 8436 SPAČEK furgon, letnik 1975. prodam Tel: 51-840 8437 Prodam Z 750 Tel : 75-335 8438 frodam LADO KARAVAN, staro dve leti, rdeče barve Tel : 47 278 8439 Z 101 M 1300, letnik 1979, prodam. An-tulin, Finžgarjeva 12, Lesce, tel.: 74-135,_8441 frodam SfAČKA, registriranega in re zervne dele Tel: 42-314 8444 frodam FIAT 126 f, letnik 1979, prevo ženin 55000 km Miro Fic, Zg Bitnje 108/a (za trgovino) 8445 Prodam Z 750 LE, letnik september 1984 Vasca 6, Cerklje 8446 Prodam Z 850, karambolirano, letnik 1982 in ŽAGO za razrez lesa venecian ka Milan fotočnik, Lenart nad Lušo 17, Selca, tel : 64 234_8448 frodam GOLF, letnik 1977, temno ze len, veliko dodatne opreme Tel : 40 179_8451 Ugodno prodam Z 101 comfort, letnik 1980, registriran do 1 aprila 1989 Tel. 83 862, popoldan 8453 frodam Z 750, letnik 1975, registriran do aprila 1989 Stanič. Kovačičeva 14, Kranj, ogled dopoldan 8459 Zelo ugodno prodam OPEL KADET KARAVAN, letnik 1971/B, prva stran zaletena Tel.: 78 087__8460 Motorno kolo Tomos avtomatik, izvo zni model, prevoženih 1 900 km, ugod no prodam Tel.: 60-976_8468 frodam R 4 GTL, star 14 mesecev Tel. 66 565_8471 Prodam VW 1200, letnik 1976. Tel.: 78-965_8473 Prodam Z 750. Kalan, Zlato polje 3, Kranj _8478 Ugodno prodam H 4. letnik 1977, po trebno manjše popravilo Bartol, Smledniška 6, Kranj 8483 Prodam pol leta star JUGO 45 AX C. na Klanec 17/a, tel: 23-960 8484 Prodam MOIOM AI'N 4 S C...trn,in. Mlakarjeva 16, Šenčur 8488 ZAPOSLITVE GORENJCI POZOR' Pridružit4e se |)iod,i|i enkr.itne kii|i(|e sedanjosti m prihodnosti (I NCIKlOfl DUA SI OVI NIJE) Prodaja zagotovljena V/emite si čas ob vikendih, ne bo vam žal Tel.: (064) 82 557. od 19 do 21 ure, vsak dan t,i/en vikendov 8202 Nudim honorarno delo oti vikendih in med tednom /a prodajo kn|ižnih zbirk Tel : 38 289, soboto in nedeljo nisem doma_8249 Honorarno zaposlim dekle v bifeju. Tel 40 861, po 20 uri_8454 Sj)f«>|mom kakršnokoli delo tudi na dom, piosloi m |irevo/ zagotovljen Majran Perhoč, Orehovlje 27, Kranj _8476 Če se Se niste odločili se odločite se dajl Honorarna prodaja ob vikendih zaslužek 200 SM, pogoj prevoz Zau pajte nam telefonsko itevilko ali na slov pod šifra ENKRATNA PRILOŽ NOST_8477 Spreimom kakršnokoli delo, tudi kn|i govodsko. na dom Šifra MAMICA V STISKI 848? STANOVANJA Najamem (jatsonjero ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici, s centralno kurjavo Po možnosti že ju nije šifra ČIM PREJ 8329 Par najame stanovanje v Kranju ali okolici, možno predplačilo. Tel.: 27-878, popoldan_8427 Mlado dekle najame manjše STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku._ 8430 Na Dovjem prodam stanovanje 42 kvad. m, primerno tudi za počitniško stanovanje. Potrebno prenove, najboljšemu ponudniku. Tel.: (063) 21-697 _8434 Mladi par najame stanovanje ali garsonjero v Tržiču ali bližnji okolici. Šifra: 122 8462 POSESTI Zdomcu prodam enodružinsko HIŠO, enkratna lokacija na Lipcah, s pripadajočim objektom, z dvema garažama in trofaznim tokom. Na parceli 2000 kvad. m, urejena okolica in sadovnjak. Tel: (066) 25-862, popoldan 8244 PARCELO za vikend 1000 kvad. m v Bašlju, prodam. Bojan Ropret, Hotemaže 47/b, Preddvor_8420 zazidljive PARCELO v Škofji Proda Loki. Šifra: TAKOJ-PARCELA 8472 ŽIVALI KUPIM JARKICE rjave hisex, prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 8364 Prodam BIKCA, starega 8 tednov. Tel.: 51-014_8452 Prodam mlado KRAVO po telitvi. Rib- no 31, Bled_8457 Ljubiteljem živali oddam male KUZKE. Hubat, Šmartno 33, Cerklje, tel.: 42-379_8479 Prodam KRAVO simentalko, tretjič brejo dva meseca. Papler, Žirovnica 52 8491 STAN.OPREMA Prodam raztegljivo kuhinjsko MIZO, temno rjave barve, 160 x 80 cm. Tel.: 23-846, popoldan_8442 Ugodno prodam jedilni kot pohištvo Lipa. Tel: 39-552 8463 Ugodno prodam KUHINJO, okroglo mizo s stoli, garderobno OMARO, sedežno garnituro in elemente za kopalnico. Ristič Risto, Titova 71, Jesenice _8467 Prodam novo kotno sedežno GARNITURO - ročno delo iz svinjskega usnja. Bolka, Janeza Mežana 10, Cerklje 8469 Prodam etažno PEČ emo central 23, nerabljeno, 20 odstotkov ceneje. Tel.: 35-626 8486 AUSTIN 1300, odlično ohranjen, registriran, kupim. Tel.: 35-221, int. 20, popoldan 8470 OBVESTILA Izdelujem CISTERNE za kurilno olje in instalacije centralne kurjave. Tel.: 79-820, zvečer 7715 Polagamo vse vrste talnih oblog. Tel.: 28-966_8156 Polagam, brusim in lakiram parket in ladijski pod na območju Jesenic in Radovljice. Tel: 89-109 8359 Organiziramo 2 in 7-dnevne penzione v planinski postojanki. Informacije in rezervacije na tel. 39-145 8465 Gostilna Berce na Raspokah - Nemilje obvešča cenjene goste, da bo zaradi obnove v mesecu juniju ZAPRTA! 8481 OSTALO Prodam TRAVNIK v bližini Zasipa, v izmeri 3489 kvad m. Cena po dogovoru. Tel.: 70-542_8422 Prodam 300 kg jedilnega KROMPIRJA cvetnik. Nomenj 42, Bohinjska Bistrica 8466 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi oče ANTON FABJAN iz Stražišča Od njega se bomo poslovili v sredo, dne 1. junija 1988, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Do pogreba leži v mrliški vežici v Bitnjah. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Stražišče, 30. maja 1988 30. maja je minilo leto dni, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric Kako je žalostno in tiho vse, ko po licu solze nam polže, ko se spominjamo na tisti čas, ko si ti živel še za nas. Mineva zdaj leto dni, ko smo poslednjič segli si v roke, predragi očka hvala ti. naj lučka večna ti gori. ANTON DRAKSLER Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so ga ohranili v lepem spominu, ter obiskujejo njegov grob, prinašajo cvetje in prižigajo sveče. VSI NJEGOVI Mavčiče, 31. muja 1988 ZAHVAIA V 58. lotu nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, očo, brat, stric, svak, tast, dodek STANE KALAN Zahvaljujemo se vsem zu podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Na pokojnikovo željo smo ga pokopali v ožjem krogu. Žalujoči: žena Slavi, hčerka Jana, sin Toma/ /. družino, sestru Francka /. možem Stanetom, nečak Dare z družino, svak Drago z družino ter ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdrževanje in energetika BLAŽEK STANKO roj. 1931 Od njega smo se poslovili v soboto, 21. maja 1988, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame, stare mame in tašče MARIJE GROŠELJ p. d. Rehelnove mame se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Pšata pri Cerkljah, 17. maja 1988 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdrževanje in energetika EDVARD BRADAŠKA roj. 1911 Od njega smo se poslovili v soboto, dne 21. maja 1988, ob 15.30 uri na kranjskem pokopališču. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA TOMŠE št p. d. Brinovega ata iz Nemilj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem drugim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede, krajevni organizaciji ZZB NOV in praporščakom. VSI NJEGOVI Nemilje, 15. maja 1988 V SPOMIN 31. maja sta minili dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga, dobra in ljubljena žena, mama, stara mama in teta MARIJA KUHAR iz Zg. Dupelj 34 Vsem, ki obiskujete njen prerani grob, se je spominjate in ji prižigate sveče, iskrena hvala. Mož Franc, sinova Darko in Janez z družinama Duplje, Cerklje, 31. maja 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame REZKE OMAN roj. Knep se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za sočustvovanje, izrečena sožalja, za pomoč v najtežjih trenutkih in za podarjeno cvetje ter vsem, ki so našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala predstavniku organizacije ZB Duplje za poslovilne besede, praporščakom, pevcem iz Dupelj za zapete žalostinke, Planiki Kranj ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi dr. Martine.ču, Inštitutu Golnik, še posebno pa dr. Drinovcu za lajšanje bolečin v njenih najtežjih trenutkih. Vsem še enkrt iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Duplje, Loka / mali oglasi tel. 27960 NOVICE IN DOGODKI Varneje na dveh kolesih Kranj, 27. maja — Mnogoštevilna mladež se je vse popoldne zbirala na parkirišču pred športno dvorano na Planini, koder se je v petek ustavila motorizirana Tomosova karavana. Kranj je že deseto mesto v Jugoslaviji, kjer se je mudila, da bi zlasti mladim voznikom dvokolesni-kov dala nekaj koritnih lekcij iz prometne vzgoje. bor, Celje in Titovo Velenje. Za Kranjem pa so na vrsti še Slavonski brod, Osijek, Novi Sad in Zagreb. To so tista mesta, kjer prodamo največ naših proizvodov; tod pa se zgodi tudi največ nesreč. Našo svetovalno akcijo spremljajo tudi tekmovanja na spretnostnem poligonu, kjer otroci vozijo na sposojenih motorjih, naši serviserji brezplačno odpravljajo napake, delimo brošuro z nasveti za varnejšo vožnjo, na ogled pa je tudi razstava naših proizvodov.« Sergej Pogačnik, star 16 let: »Prišel sem si ogledat tekmovanje, zdaj pa grem tudi jaz na moped. Sam nimam ne motorja ne izpita, vendar sem prijavljen in tudi do motorja bom najbrž prišel. Takrat se nameravam voziti s čelado.« Marko Vukašinovič, star 15 let: »Pol leta imam moped, ki sem ga dobil za darilo. Naredil sem tudi izpit in zdaj se vozim — po Kranju, do Ljubljane, do Zbilj... Čelade nimam, ker je predraga, pa tudi ovirala bi me. Moped sem le malenkostno 'sfriziral', skrajšal sem izpušno cev. Nekajkrat so me 'plavi' že ustavili, še večkrat pa sem nekoliko bolj privil plin in jim ušel.« Aleš Galjot, star 14 let: »Izpita nimam, večkrat sem ga že delal, vendar sem padel. Zdaj sem |§ spet prijavljen. Dokler ga nimam, se tudi voziti ne smem. Mama mi je moped vzela. To pa me ne ovira, da se ne bi ^ kdaj pa kdaj peljal s pri-f jateljevim. Ubiram bolj •k stranske ceste, da me »bno kadar grem hitreje kot Brane Ogreševič, vodja akcije Tomos za varnejšo vožnjo: »Takšne akcije, ki jih pripravlja Tomos družno s sveti za preventivo v mestih, kjer gostuje, so za zahodni svet že nekaj povsem običajnega. Mi si šele nabiramo izkuše-nje. Veliko je prometnih nesreč z našimi proizvodi, zato je prav, da kot proizvajalci damo svoj delež k večji prometni zavesti ljudi. Vozniki mopedov in motornih koles so večinoma mladi, zato se je njihovega osveščanja treba lotiti na poseben način. V brošuri, ki jo delimo, opozarjamo tudi na razne predelave motorjev, ki se jih mulci lotevajo, misleč, da bodo tako dosegli večjo moč motorja. V resnici pa je učinek le psihološki.« Marjan Knez, član To-mosove karavane: »Z našo akcijo, ki ima preventivno — vzgojni namen za povečano varnost v prometu z motornimi kolesi in kolesi z motorjem, smo obiskali že devet jugoslovanskih mest: Reko, Zadar, Split, Dubrovnik, Banja-luko, Vrraždin, Mari- smem. Koliko? Raje ne povem.« D. Z. Žlebir Epidemija zlatenice na Jesenicah Jesenice, 30. maja — Od leta 1976 je bilo v jeseniški občini že pet epidemij hepatitisa, predvsem med osnovnošolskimi otroki na osnovnih šolah Prežihov Voranc, Tone Čufar in zdaj na Koroški Brli Za zlatenico obolevajo predvsem osnovnošolski učenci, manj predšolski otroci in odrasli. Samo od avgusta lani do letošnjega aprila je v jeseniški občini za hepatitisom zbolelo 58 otrok, računajo pa, da lahko govorimo o 58 do 480 obolelih, ki so možni prenašalci bolezni. Bolnik je naj bolj okužen štirinajst dni pred pojavom znakov obolenja, pot okužbe pa je fekalno-oralna. Pomeni, da je stalno treba vzdrževati higieno, otroci naj bi si vztrajno umivali roke. Po podatkih Zdravstvenega doma Jesenice se zdaj epidemija počasi umirja. Med drugimi ukrepi je sanitarni inšpektorat izdal odločbo o obveznem kloriranju pitne vode na območju Javornika za zajetje Zvab, Vidi in Zabukovje. Komisija za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi je ugotovila, da so splošne higienske razmere v mestu zelo slabe, da je kritično na področju zbirunja in odva-žanja komunalnih odpadkov in da so nehigienični predvsem skupni prostori večjih stanovanjskih blokov. Dali so pobudo, da delovna organizacija Vodovod Jesenice pripravi bakteriološko analizo pitne vode nekaterih problematičnih vodnih virov. D. S. Mladi o jeseniških problemih Kje je naša prihodnost? Jesenice, 26. maja — OK ZSMS je pripravila v okviru prireditev v mesecu mladosti okruglo mizo, na katero so povabili občinske in regijske politike in gospodarstvenike. Štiri ure trajajoču razprava je bila sicer konkretna, vendar nedorečena. Polna sejna soba družbenopolitičnih organizacij je glede na strukturo obiskovalcev vsaj do neke mere zagotavljala zanimivo okroglo mizo. Kaj se je resnično dogodilo? Uvodničar je izpostavil nekatere najaktualnejše probleme v občini s katerimi se srečujejo tudi mladi -- kaj bo na Jesenicah z tehnološkimi pre sežki, ali je sindikat sposoben prevzeti svojo vlogo in braniti interese delavcev, kaj bo s pripravniki... Rina Klinarjeva, vodju stro kovne službe, ki se je prva odzvala povabilu na razpravo, je poskušala razmišljati v kakš nem položaju se, gledano šir še, danes nahaja jeseniška ob čina. Menila je, da smo v času, ko stare vrednote izginjajo, novih pu še ni Boris Bregant predsednik PO Železarne je ob poudarku, da so na Jesenicah vezani blizu 60 odstotkov na eno samo dejavnost — črno metalurgijo, svoje besede navezal na razvoj te gospodarske panoge v svetu in pri nas, ter dodal, da so se po njegovem mnenju prepozno odločili za odločilne premike. Bojan Urlep i/ Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko in Talerjeva i/. Strokovnih služb za zaposlovanje, sta vsak na svojem področju predstavila nekatere konkretne podatke — na Gorenjskem pada industrijska proizvodnja že 14 mesecev, v prvem trome-sečju so na Jesenicah še vedno v izgubah, od tega skoraj 90 odstotkov v Železarni, skupni pričakovani priliv delavcev v letošnjem letu bo 910 ljudi, iz kazane potrebe gospodarstva pa 577, lani so se obrtniki na Jesenicah 20 odstotkov ka drovsko okrepili. Zanimivo razmišljanje je prispeval Pretnar iz Iskre Blej skd Dobrava, ki je med drugim izpostavil tudi pomen tnalih produkcijskih enot. Na vprušanje Radinoviča, sekretarja OK ZSMS, kakšni so rezultati Jeklarne 2, je Brc gant med drugim odgovoril, du zaključna ocena še ni napra vijena, da pa že razpolagajo z nekaterimi pozitivnimi pokazatelji. Cundričeva iz Centra usmerjenega izobraževanja, je povedala, da na ,Jesenicah ni štipendij za družboslovne poklice ter se vprašala, če le-teh v občini res nihče ne potrebuje. Nadalje je izrazila skrb z uki nitvijo elektro oddelka, ker |f zanj premalo zanimao [a Ostali govorci so izpostavili problematiko socialnih programov, prestrukturiranja in sklepno misel, da se velja /a izhod iz obravnavanih Drobit mov v občini temeljitejše ka drovsko povezati. Kakšna so naša razmišlja Oja? IVedvsom je lula sama le natika okrogle mize preširoko zastavljena, ■ čimer se je tudi v veliki meri izgubilu neposrednost in konkretnost. Nada Ije velja reči, da tudi ura glede na cas trajunja (od 18. do 22. ure) ni bila prav posrečeno izbrana, poglavje zase pa pomeni neudeležba tistih, katerim je bilo menda vse skupaj tudi namenjeno - mladih. Vsekukor pa same razprave lahko pomenijo lepo osnovo za resnični začetek reševanju začete problematike uli pa bo le to ostalo na papirju? Vine Bešter Mednarodna razstava psov vseh pasem v Kranju Za najlepše plakete, vsem pa diplome Kranj, 30. maja — Lastniki prek 800 psov 127 različnih pasem iz domala vseh evropskih držav so bili konec tedna gostje Kinološkega društva Naklo na veliki mednarodni razstavi psov vseh pasem v Kranju. Po organizacijski plati izredno zahtevna prireditev, številka, bila je to že tretja tovrstna razstava, pa je tudi svojevrstno mednarodno priznanje prireditelju, je poleg številnih lastnikov štirinož-nih prijateljev privabila tudi več tisoč gledalcev oziroma obiskoval- To je bila velika predstava oziroma kar prava paša za oči v soboto in nedeljo na zunanjem razstavnem prostoru in v stari hali Gorenjskega sejma v Savskem logu. Kinološko društvo Naklo je prireditev, ki je vsako drugo leto poleg ljubljanske največja tovrstna mednarodna prireditev v Sloveniji, pripravilo vzorno in s tem potrdilo bogate izkušje, ki jih ima po strokovni in organizacijski plati. Prek 800 psov 127 različnih pasem iz vse Evrope se je merilo na lepotnem tekmovanju; v soboto predstavniki lovskih pa- sem, v nedeljo še vsi ostali. Vsak lastnik štirinožnega prijatelja je za udeležbo na razstavi dobil diplomo, najlepši iz posameznih pasem pa posebne plakete. Na podlagi ocen jih je prisodila posebna 22-članska mednarodna sodniška ekipa. » Tretjo mednarodno razstavo psov vseh pasem smo v Kinološkem društvu Naklo začeli pripravljati že oktobra lani,« je povedal predsednik organizacijskega odbora oziroma vodja prireditve Jane/. Bartol. »Petde-setčlanska ekipa iz članov društva je ves ta čas do danes dela- Višje cene za vodo in odvoz odpadkov Jesenice, 30. maja - Komunalno podjetje Kovinar in Vodovod Jesenice sta predlagala povišanje cen osnovnim komunalnim storitvam v občini. Njihov predlog je izvršni svet sprejel, vendar ne v tolikšni višini, kot sta predlagali obe delovni organizaciji, saj se cene komunalnih storitev v tem obdobju v Sloveniji lahko povišajo v povprečju za 35 odstotkov. Od 1. junija bodo občani za vodarino plačevali za 30 odstotkov več kot do zdaj, kanalščina bo dražja kar za polovico, odvoz odpadkov pa so podražili za 65 odstotkov. D. S. la na pripravi te prireditve. Z», ilustracijo, kako zahtevna je ot' ganizacija takšne prireditve, n*J povem, da smo lastnikom ozi*u* ma članom mednarodne organ1" zaci je poslali prek 4500 prijav" nic, natiskati je bilo treba p*** 6000 ocenjevalnih listkov, nek« tisoč kartončkov, pripraviti o*' tančen katalog po abecedne**1 redu in rodovniški razvrsti" tvi...Vse to delo pa ni bilo za* man, saj nam je uspelo pripravi' ti prireditev na ravni zadnj* pred dvema letoma. Obisk iz cf" le Evrope bi bil nedvomno m večji, če ne bi zaradi sejma Ci" vilne zaščite morali naknadno spremeniti že potrjeni datum v mednarodnem koledarju. Hv»" ležni smo vsem, ki so nam p°" magali pri pripravi te prireditve, še posebno Gorenjskem sejmu, Alpetourovim hotelom Transtu-rist in Turističnemu društvu Naklo, ki nam je pomagalo p11 turističnih sobah oziroma p"** nočevanju udeležencev razsU' ve.« Ob tretji, doma in v številnih evropskih državah poznani P*1' reditvi, to zdaj že zagotovo lahko rečemo, pa preseneča dvoje-Prireditelju ob podpori nekate" rih organizacij in številnih posfl' meznikov žal ni uspelo dobiti p°" krovitelja. Kar pa zadeva turisti' čni pomen prireditve, se vabilu tudi letos ni odzvalo kranjsk" turistično društvo. Vseeno P8, kot pravijo v Kinološkem drU' štvu Naklo, bodo trije predstav' niki iz njihovega emblema ozi"0' ma znaka — zlasti prinašale0' bernardinec in nemški ovčar n* številnih vabilih in prijavnicah čez dve leti spet vabili domal8 celo Evropo v Kranj. A. Žala' Prenova na Žirovskem Ziri, 29. maja — V sredo, l.M nija, bo ob 12. uri v prostorih J** rovskega zadružnega doma p°" govor na temo Kako vendar!« pričeti s prenovo tudi na ŽiroV* skem. Nanj vabi škofjeloški z"a* vod za družbeni razvoj, ki op0" zarja na razstavo o tem v tit°M skem muzeju. Vaščani v Leskovici so trdno odločeni: Svoje šole ne damo! l,eskovicu, 20. maja — Od leta 1953 do 1977 so v Sloveniji ukinili 500 manjših podružničnih šol. Njihov* mu nadaljnjemu umiranju je napravila konec republiška konferenca socialistične zveze, ki je leto k*^ neje sklenila, da se brez soglasja krajanov ne sme ukiniti nobena podružnična šola. Od tedaj naprej ^ Sloveniji na leto povprečno še po tri take šole manj. Razlogi so trije: premah* otrok, manj kakovo* pouk kot v večjih šolah, negospodarnost. Predvsem ta tretji razlog vse krepkeje stopa v ospredje ta0 škofjeloški občini, kjer nameravajo zaradi prisilnega varčevanja v družbenih dejavnostih med driit1^ jeseni ukiniti celodnevni pouk v Dražgošuh, Selcih in na Sovodnju, v pretresu pa je bila tudi pobud11 ukinitev podružnične šole v leskovici, kjer so to šolsko leto le štirje učenci v razredu. je za štiri otroke luni stala l^!*1', lijonov, letos bo dobrih .'10 rnil'J0' nov dinarjev. , Izid današnjega zbora 1« torej ena proti nič za Leskov«*^ kar pomeni, da se debata <> P~ budi za ukinitev podružnične * le preloži za nedoločen čas, bo morda pomembna res vsU 11. Jelovća" Medtem ko Zavod za šolstvo i/. Kranja s pedagoškega vidika ne nasprotuje ukinitvi in predla ga začasno ukinitev, dokler v Leskovici in okoliških zaselkih ne bo več otrok, pu v svetu mati čne šole Ivana Tavčarja v < Imv nji vasi niso rekli nič dokončnega. Zavedajo se nujnosti varče vanju, pri čemer bi bila vse stransko gotovo najmanj skod ljiva ukinitev podružnic«' v Le skovici, vendar brez širše raz prave v kraju tega ne bodo terja Ji Bolj odločni ;o bili v svetu krajevne skupnosti Goranja vas, kjer so menili, da bi z ukinitvijo šole hribovci izgubili pomembno vez, ki jih div.i skupaj lil netia zadnje tudi zadržuje duma I Ve den bodo v svetu karkoli odluci li, hočejo imeti pred seboj anali SO predvidenega naravnega pri tasta v I.eskovici in okolici, po ročilo mutićne šole o porabi de narja za podružnico, analizo stroškov podružnice v tem sred njarocnatn obdobju in analizo stroškov, ki bi nastali kljub uki nitvi šole, saj bi stavbo tudi potem bilo treba vzdrževati. Povsem konkretni pu so bili v soboto v vaškem odboru, kjer so o pobudi zu ukinitev sole v Lesko vui odločno rekli: ne! Isto so ponovili tudi na danas njem zboru krajanov, ki gu je sklicala občinska konferenca so ciuhstične zveze (ilede na njiho vo trditev, du matična šola že dolgu letu ni ničesar vložila v Leskovieo, so celo terjali, du se podružnica obnovi Postregli so s podatkom, da bo do let i 1995 dovetnujst otrok t/ vusi in bhž njih zaselkov godnih zu prvi ra zred Odločno so bili proti, du bi tako majhne otroke vozili v šolo v dolino, v Gorenjo vas, saj pozi mi, ko zapade sneg, avtobus pri de v vas ali pa tudi ne Otroci bi cakah nanj, pešačili uro, dve daleč od Kopalnice, premraženi, mokri... Naj zveni še tako čustveno, so njihovi otroci več vredni kot denar, s katerim se pO ukinitvi podružnice družbu ne bi opomogla Šola v 1 ,«••.kovici drobtinica loj/ Kejžui i/ Kobidniee: Nun sem hodil v našo solo in prepričan sem, du se v njej nismo mc manj naučili kot v Gorenji savi, saj smo v 'veliki' soli na prodOVall brez posebnih težav. Imam dva otroka, ki bosta tudi hodila v vuško šolo Šola mora ostati, stroški ne bi smeli pretehtati prednosti, ki pli ima za kr,i| m otroke Kuko naj pozimi, v snegu m mi i/u, ko a\ tolms i istane v Ki ipacnici, pesueijo d Janja Likar iz U'skovice: »Za maj h ne otroke je šolu v Gorenji vasi predaleč Doma imam tri, ki jih to še čuku in ru du bi, du bi vsuj prva letu hodili v domačo šolo. Sumu sem hodilu v podružnico v Duvči Potem ko smo morali v Železnike, smo večkrut zamujali, čuku li na avtobuse « Ivan Bla/.ič iz Leskovi« e. »Sporni njam se, ko so solo v I.eskovici gradili Ne bi je smeli pustiti zapreti,saj bi jo ie|o zelo te. ko spel dohih nazaj I'repni an sem. da bo otrok iz leta v le to ve« , saj mladi ostajajo v hribih, kai je cestu v dolino boljša. Nekuj let, do klet razred ne bo bolj poln, pa velja po trpeti s stroški«