PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. štev. 208 - Cena 3.- lire
TRST, sobota 2. februarja, 1946
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1 - L Tel. St. 93806 93807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo
SVEOUH PROGLASITEV USTAVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUDUKE JUGOSLAVIJE
Beograd, 1. Tanjug. — Na «c ,y«njem skupnem, zasedanju obeh nov ustavodajne skupščine je ‘k* svečano FLRJ.
razglašena
me ustava
Oba doma ustavodajne skupščine sta se zbrala na skupno zase-'l,e okoli 16. ure. Ob 16.S0 je stoPH v dvorano predsednik mi-nstrakega sveta, maršal Jugosla-viie Josip Broz-Tito, s člani zvezne v aie. jfjegcv prihod so poslanci V°*&ravili z burnim in dolgotraj-v‘'ploskanjem.
pričetku zasedanja je bilo Prebrano pismo predsedstva usta-y°4a,jne skupščine, v katerem, pred-3a obema domoma ustavodajne * Prvina na skupnem zasedanju, ^Prejeto ustavo razglasi. Bese-o ustave je bilo prebrano v srb-™l> hrvatskem, «vslovenskem in edonskem jeziku.
...-o branju ustave je Sreten Zu-£*» v imenu poslanskega kluba k® fronte predlagal, naj se bil****	razglasi.	Predlog	je
sprejet z burnim odobravanjem obliki novi ustavi, ustavodajni 1 upšuini in maršalu Titu. Nato so Predstavniki obeh domov sklenili, 88 ustavodajna skupščina spre-FLRj V redno iiu(isko skupščino
je bil prebran odlok o rass-ustavodajne skupščina in oanju narodne skupščine, se je *i!o prvo izredno zasedanje na-ne skupščine in prvo skupno za* nje zvezne skupščine in doma Prodov.
^J^Gdimir Simič, kt je otvoril te-no zasedanje narodne skupiči-' Je sporočil, da je predsedstvo °ine skup&vine prejelo od pred)-n‘ka ministrskega sveta marša-Josipa Broza-Tita akt, ki pravi: zvezi s tem, da je ustavodaj-shupščina sprejela novo ustavo, (U?tram za svojo dolžnost, izro-v 0>t®vko zvezne vlade, da bi ta-jih *>r^ce^ izvrševati odredbe, ki vsebuje ustava v poglavju S o j	organih državne uprave.
n«	hvaležnost v svojem ime-
za ^rncn'u vseh vladnih članov ■00<to*®an1e’ i° ie gazila usta-1 a skupščina zvezni vladi dne na ■e^’nbra 19i5- ko ie poverila izvrševanje dolžnosti do ^ 1 e,ja zgodovinskega trenutka, te naša zemlja dobila res de-^raticno ustavo. g0 ° ?e 6i* Prebran ta akt, je spre-„y,°r^ narodni poslanec dr. Bla-te Neskoviv. Predložil je, naj na-
»la;
major Maslavič, predsednik srbske akademije znanosti prof. Belič in drugi.
Na seji je bilo sklenjeno, da se vseslovanski odbor preimenuje v Slovanski odbor Jugoslavije in da se ustanove slovanski odbori v prestolnicah federalnih republik.
Kontno je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen rektor beograjske univerze dr. Stevan Jakovljevič, za odgovornega tajnika pa Radovan La-llč.
Avstrijski predlog o južni Tirolski
Dunaj, 1. - INS — Avstrijska vlada je obvestila Štiri zavezniške sile o načrtu novega avstrijskega načrta o južni Tirolski. Po tem načrtu bi južna Tirolska spet pripadla Avstriji, italijanska manjšina pa bi si izbrala avstrijsko državljanstvo, ali pa ostala italijanski državljani. Vse manjšinske pravice bodo zajamčene.
scha na smrt na vešalih; obtoženca Knauga na 20 let težkega prisilnega dela ter obtoženca Ratza in Kunkela na 15 let težkega prisilnega dela Prebivalci mesta Velikije Luki in bližnjih kolhozov, ki so prisostvovali razpravi, so sprejeli sodbo z globokim zadoščenjem.
Težak položaj delovnih poškodovancev v etallji
Milano. L ANSA. — Zveza delovnih invalidov je napovedala v Milanu manifestacijo za soboto popoldne. Manifestacija naj opozori oblasti in prebivalstvo na težak položaj delovnih poškodovancev, ki is dolgo časa zaman čakajo na podporo.
Podobne manifestacija se bodo vršile tega dne tudi v Torinu, Ge. novi in drugih italijanskih mestih.
čangkajiek obljublja ljudstvu svobodo
Cungking, 1. - Reuter — G-enera* lisimus Carigkajšek je danes ob *a-ključku dela medstrankarske politične posvetovalna konference iss-dal na kitajski narod dolgo poslanico.
V poslanici obeta, da bo odslej svoboda ljudstva zajamčena, da bodo politične stranke lahko prosto delovale in odkrito vodil« politične kampanje.	.	.
Borba pred pristaniščem Bilbao
Madrid, 1. BBC. — Včeraj popoldne je prispela pred astursko pristanišče Astaras V bližini Bilbao majhna ladja, verjetno iz Bil-baoa, na kateri je bilo 25 oboroženih mož s strojnicami, puškami,
na	,	1	’	7	“	mitraljezi,	ročnimi	bombAnl in di-
J skupUna sprejme ostavko	se	^
Ti‘a P7m TTVZ *a ««4 falanglstičnimi obrežnimi
»«**« maršalu Jugoslavije J osi-
jj* ^rozu-Titu. Vsi narodni poslan-80 vstali; nastalo je dolgotrajno ^kanje, je trajalo nekaj mi-
^ato jc dr. Neskovič predlagal, cj tedanja vlada vrši svoje funh-j9e d° sestave nove vlade. Tudi nje>re<*l°9 na^ete^ na odobravajta naro^ne skupščine. Predlog po-*o ^°a <*r' Blagoje Neškoviča je bU Masno sprejet v celoti.
Ok “to je predsednik Vlada Simič >k • l’ ^ ie zasc^anie narodne končano. Prihodnje za-a,lie bo sklicano pismeno.
čuvaji in napadalci.
ino seja vseslovanskega odbora v Beogradu
,t^°8ra<i. 1. Tass. — Razširjena
seja vseslovanskega od-
Uap ,v Bjogradu Je razpravljala o
16Q) , °<lborovega dela v pretek-
Med govorniki so bili
j» ®3nik narodne vlade Bosne in rcei
*ovin« Rodoljub Colakovič,
|red®ednik narodne vlade Hr-
Obsodba nacistov v Velikih Lukih
Velikije Luki, 1. - Tass — Na popoldanskem zasedanju dne 31. januarja pred' sodiščem, ki sodi nemške fašistične osvajalce za zločine, zagrešene v pokrajini Velikije Lu-ld, Je dobil najprej besedo obtoženec Wolf, ki je prosil sodišče, naj Ublaži svojo kazen.
Nato se je sodišče umaknilo na posvetovanje. Ob 10 uri predpoldne je predsednik sodišča generalni major pravosodne stroke Marčuk prebral sodbo.
SodiSJe Je ugotovilo krivdo vseh Obtožencev za zločine, ki Jih predvideva čl. 1. odloka predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR s dn« 19. aprila 1943. V skladu s paragrafom 4. kazenskega zakonika RSF-SR ter členov 819 in 320 zakona o kazenskem postopku R8PSR, je sodišče obsodilo obtožence Rapparda, Zassa, Sonnewalda, Kulenkampa,
Pribičevlč, generalni Hannda, Wolfa, Peschela
Na Dunaju so ;ib0fll razstavo o zločinitevflacizma
Dunaj, 1. Tass. — V prostorh dunajskega umetniškega kluba je bila pod pokroviteljstvom francoskega vojaikega poveljstva v Avstriji prirejena velika razstava »Zločini nacizma»j
Razstavo je otvoril francoski g neral Bethoire, ki je dejal, da je namen razstave prikazati hitlerjevsko barbarstvo. «Ce si Avstrija želi vrniti se k svobodnemu in neodvisnemu življenju — je dejal general Bethoire — se mora za vselej odvrniti ad fašizma, iztrebiti sledove hitlerizma in kaznovati krivce.
Načrti za mirovne pogodbe
London, 1. - Unipress — Pričakujejo, da bodo namestniki zunanjih ministrov dokončali načrte za mirovne pogodbe a Italijo, Finsko in, balkanskimi deželami do 1. aprila.
Namestniki zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije ta SZ razpravljajo trenutno o italijanski pogodbi ln upajo, da bodo lahko pravočasno predložili načrte za mirovne pogodbe vsem državam, ki so bodo sestale na mirovni konferenci v Parizu 1 maja, tako da bodo imele najmanj mesec dni Sasa za proučevanje.
Odkar so po rešitvi zastoja na moskovski konferenci ponovno pričeli sestanki, so razpravljali samo o Italiji. Večino časa jemljejo trije glavni problemi — teritorialno vprašanje % Jugoslavijo glede Trsta in Julijske krajine, vprašanje kolonij in reparacij.
Odstop Iraške vlade
Bagdad, 1. - VZN — Danes je iraška vlada odstopila. Odstopivši ministrski predsednik Hamdi Al Pabahi je odklonil pojasnila o razlogih ostavke.
OZADJE ODSTOPA GRŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
Atene, 1. - Tass — Dne 30. januarja popoldne je grški regent odobril imenovanje Rendisa za zunanjega ministra kot naslednika Sophianopulosa. Havinls, ki t>o obenem obdržal ministrstvo za delo, je bil imenovan za notranjega ministra kot naslednik Rendisa.
Ministrski predsednik Sofulis je v odgovoru na vprašanja grških novinarjev Izjavil, da je Sophiano-pulos de facto odstopil, ker se ni hotel pokoravati vladnim navodilom in ker je «zapustil svoje mesto pred sovražnikoma Sofulis je dejal, da upa, da drugi ministri ne bodo sledili Sophianopulosu, dodal pa je, da jim je dano na izbiro, da vzamejo svoje stališče v vladi.
Ministrski podpredsednik Kafan-dalis Je dejal, da soglaša z odstranitvijo Sophianopulosa, dodal pa je, da je soglašal s Sophlanopulo-sovim stališčem glede Argentine v San Franciscu. Ne strinja pa se z njegovim stališčem glede prisotnosti britanskih čet, kajti mnenja Je, da bi Sophianopulosov-molk mogel
Pred pogajanji med ZSSR in Iranom
Grško vprašanje pred Varnostnim svetom ZN Razpravljanje o pomoči beguocem se nadaljuje
London, X. Unipress. — Varnostni svet je danes razpravljal o sovjetski noti glede prisotnosti britanskih čet v Grčiji. Prvi Je govoril Višinski, ki J4 ▼ daljšem govoru razčlenil in pojasnil stališče sovjetske vlade.
Takoj nato je govoril Bevin, ki Je dejal, da trditev Višinskega o terorju ln pomanjkanju zakonitosti v Grčiji ne predstavlja nujnost za umik britanskih čet, temveč nasprotno Imperativno nujnost, da Britanija pošlje tja še več čet.
Bevin je osporaval pravico SZ do pritožbe na Varnostni svet glede položaja v Grčiji, kajti sovjetska vlada Je odklonila sodelovati skupno z britansko, ameriško In francosko pri nadzorovanju in o-pazovanju bližnjih grških volitev. Bevin je dejal, da si Britanija želi svobodnih volitev v Grčiji, da bi čete lahko nato odšle domov. Dejal je, da Britanija ne želi vzdrževati okupacijskih Čet v Grčiji, toda grška vlada Je vedno vnovič prosila, naj britanske čete poskrbe za pravične volitve.
Bevlnov govor Je bil poln napadov na komunistične stranke po vsem svetu glede položaja v Grčiji.
Grški delegat Agtoldes je dejal, da britanske čete v Grčiji «nlso vsiljene od zunaj, temveč so bile poslane tjakaj na povabilo grške vlade*.. Dodal je, da je nadaljnja prisotnost britanskih čet neobhod-no potrebna za utrditev reda ln zakonitosti.
Seja sveta je bila nato preložena na ponedeljek, n-5 da bi bil sprejet kak sklep.
L le izvoljen s 46 glasovi orott tiem
London,. 1. Unipress. O.avna skupščina ZN Je Izvolila bivšega norv:škega zunanjega m'nistra Trygve Lie-a za glavnega tajnika ZN z 46:3 glasovi.
Začasni proračun ZN za 1946
London, 1. AFP. — Začasni proračun izvršnega tajništva organi-
zacije Združenih narodov predvideva za leto 1946. izdatke v znesku 3 milijarde francoskih frankov. Poleg tega je potrebno 3,600.000 dolarjev kot predujem za vzpostavitev stalnega sedeža Združenih i>a-rodov v Ameriki. ZN bodo imeli do konca leta 2.750 zaposlenega osebja.
Zarote ukrajinskih nacionalistov
London, 1. AFP. — Na predpo-poldanski seji sveta za socialna in humanitarna vprašanja, je Nikola Bajan, podpredsednik sveta Ljudskih komisarjev Ukrajinske SSR obtoževal ukrajinske nacionaliste, ki so kovali v zahodnih področjih Evrope zarote proti ukrajine/ki vladi.
Te zarote se nadaljujejo. Vsi ti ljudje uživajo begunski poloiaj.
Češki delegat Je predlagal, naj se sestavi poseben pododbor, v katerem bi bili predstavniki ZDA, Belgije, Poljske In JugOBlavije in ki naj pripravi podrobno poročilo o tem vprašanju.
Francoska delegatka Mme. Le-fauehsux je dejala, da je Francija pripravljena omogočiti vsako pomoč beguncem, vendar jih je treba najprej pripraviti do tega, da bi se vrnili v svoje domovine.
Perzijsko odposlanstvo bo odpotovalo v Moskvo
Teheran, 1. AFP. — Perzijsko odposlanstvo 8 mož bo v kratkem od. potovalo v Moskvo, kjer bo stopilo v neposredna pogajanja s Sovjetsko vlado glede Azerbajdžana, v skladu s sporazumom, ki ga Je dosegel Varnostni svet Združenih narodov.
Allx Soheljr, eden Izmed perzijskih delegatov v Londonu, Je stopil v neposredni stik z vodjo sovjetske delegacije AndrejJm Višinskim, novi perzijski ministrski predsednik Ghavam Sultaneh pa vzpostavlja stike s sovjetskim veleposlaništvom v Teheranu.
Sovjetske oblasti so prepustile kontrolo nad ae vemo-pe rzij »kJmi
dovesti do odobravanja obtožb proti Veliki Britaniji.
Rojalist'ni tisk pozdravlja dejstvo, da je Rendis nadomestil Sophianopulosa in zahteva, naj se izločijo iz vlade vsi ministri, ki so se Izrekli za vključitev EAM-ovlh predstavnikov v vlado (to zadeva Kartalesa, Peptekisa iia Petmeza-sa) ter Markuris. Ministrski predsednik je zanikal vesti, da so Sophianopulosa nadomestili zaradi intervencije' britanskega veleposlanika Lipperja. Zatrdil je, da njegov včerajšnji sestanek z Lipper-jem nima ničesar sku.pr.egra s So-phianopulosovim odstopom.
KRATKI: VESTI
železnicami iranski, vladi, danes pa je sovjetsko vojaško poveljstvo izdalo dovoljenja specialistom teheranskega poljedelskega ministrstva za vstop v Azerbejdžan, kjer bodo sodelovali pri setvi.
Ghavam namerava pri sestavi nove vlade prevzeti tudi listnico zunanjih zadev.
Delegacija levičarskih strank, poslancev in časnikarjev je zahtevala od Ghavama, naj vojno ministrstvo in armado kontrolira in vodi Medjilis (parlament), ne pa l speli člani prve skupine soVjetske-kronski svet, kar je neustavno. ] ga trgovskega odposlanstva.
SOFIJA V Varno je priplul sovjetski parnik «Druga petletka* s tovorom 5800 ton koruze. To je prva pošiljka od 30.000 ton koruze, ki jih bo Sovjetska zveza poslala v Bolgarijo.
BEOGRAD. V mesecu januarju je prispelo preko UNRRA-e v Jugoslavijo čez 25.000 zavitkov raztic konzervirane hrane.
NEW YORK. V pristanišču New York je ii3tavijen ves promet. V stavko je stopilo 3500 delavcev, katerim se bo pridružilo še 2000 pristaniških delavcev.
MOSKVA. cPravda«. objavlja, da se je od leta 1926-1939 povečalo prebivalstvo ZSSR za 16 odstotkov, število inženirjev je naraslo za 8, mladih znanstvenikov za 7 in število agronomov za 5 odstotkov.
PALERMO. Večja skupina oboroženih mož je napadla smodnišni-co v Villa Grazia. Bili so odbiti. Nekaj ur nato se je napad ponovil. Bil pa Je ponovno odlit.
RIM. Znatne sile carinikov so blokirale celo pokrajino južno od Rima, kjer se je razvilo v velikem obsegu črnoborzijansko izdelovanje cigaret. Občina otoka Liri je dajala celo predujme na proizvodnjo in je dobivala procente od dobička.
AMSTERDAM. Semkaj so pri-
lfsaka ped zemlje Je okrvavljena
30.10.1920, ko še ol btlo fašizma:
je bilo razdejano društvo tiskarjev v Pazinu
V lrančišKaiiskea samosim v UmM so odkrili zlato asiaške državne diaaajss
Zagreb, 1. Tanjug. — V zvezi z odkritjem zlata in dragocenosti u-staake državne blagajne je treba kot značilno dejstvo poudariti, da so našli te dragocenosti v frančiškanskem samostanu na Kaptolu, kar dokazuje, da so Imeli us Laški mogoči neomejeno zaupanje v cerkvene ustanove, zlasti pa v kap-tolsko gospodo.
Ko so ustaskl zločinci pobegnili Iz Zagreba, so dobili od nadškofa Steplnca dovoljenje, da smejo skriti arhiv ustaškega zunanjega ministrstva v nadškofijskem dvorcu. Obenem Je nadškof sprejel premičnino ustaskih ministrov Baljl-na, dr. Ive Cankija, Petriča in drugih. Predsednik ustaSke vlade dr. Mandič ter ministri Artukovič, BU-dak ln drugi so večkrat obiskali nadSkofa Stepinca in ga v težkih dneh prosili sveta in pomoči. Predsednik ustaške vlade dr. Mandič Je poveril ministru Puku, polkovniku Jotiču, majorju Klancu in fratru Bravaku, bivšemu načelniku oddelka v ustaskem pravosodnem ministrstvu, nalogo, naj skrijejo zlato in ostale dragocenosti iz ustaske blagajne.
Vsa ta dejstva in Se mnoga dru-
'■•le bomo obravnavali vprašanje Trsta pod takimi naslovi
Glasilo tridentinske federacl-*	«Proletario»	je	1. de-
^jnbra 1945. objavil pod naslo-sIm *0ltra8'g1o al pudore* n«. eanji članek, ki se v prevodu
«tv
*tali janski Trst - Mu6eni
0 Popolnoma italijanske.
in	mesta< ki ga zatirajo
™{oriščajo Titove tolpe.
P°Inie»ečnlka krSčansko-v nW'kratične mladine v pado-fl	pokrajini).
hJa jv®, torno obravnavali vprasa-te o t*‘a pod takimi naslovi. Kri ^ai>e, 'p vprašanju že dala jasne 'V rn', oda tr'ba je enkrat ta vse-
<s j Cjinlcati dvoumno igro, ki 'Mu,.1, Casa v°di ntki tisk. Pod ,C07n* menimo in obtoki ji, Predvsem vse demokrščam-Nku.Jf* ki lim slede priliznjeni Sta?1?1' liberalni in t kva-j,(	Časopisi	iti.
neplačani hlapci, ki Ji«, ^ " ce> ko gre sa naše kolo-2 W>*?t<’re ^'Kda skrbi Anfflt-Y!*ii l’° lijejo grenke solze 7 "In	TVsfa.
bomo malo oeveiHli U 0 #o,* PrevMen spomin. Pre-j' K,a>irc ° Izkoriščanju, nasilju n • I poznamo resnioo do »mo se vzajemno s '**• tovariši, eato n« sme-
li
mo prikrivati resnice. Tam doli je bila partizanska borba skrajno težka in trpka kakor krašlca zemlja. Vsaka ped zemlje je okrvavljena. Tam so se vsi borili, možje, žene, otroci.
Osvežiti hočemo tudi spomin na njegovo ekscelenco Bastianinija, bivšega guvernerja Dalmacije, ki je zbežal v Švico in ki so ga razkrinkali oelo fasistlčni časopisi (gUj til Popolo di Alessandria.it, časopis republike, 8al6). Spomin na Bastianinija bo živel v Dalmaciji trajno.
Takrat so bili zlati časi: fasist!c-na vlada je obupno iskala skritega Atmona, spoletskega vojvodo, ki so ga dolooili za hrvaškega kralja. Izbral si ga je duoe v trenutku dobre volje, ko je enot* red* bil o Bvropi n« irtsku. (Osvobojeni* narodi to končno imeli pravioo, zbrati si tvoje voditelje. Od Trsta do Ljubljane in Zagreba so slovanski narodi hf-peh u navdušenju. Ante Pavelič je med tem vadil svoje ustase sa bodoča junaštva. Zapirali so sole <n univerze ter pripravljali koncentracijska taboriioa iM rodoljube. —
Skriti (n	Aimone	di	Savola
Je medtem študiral probleme novega kraljestva v gartonjerah milanskih hotelox\ Niti tOvron ga ni mogla Uttltditi. Tako vsaj ie napisa) Ciano v svojem dnevniku.
Prišel je 8. september: 90.000 italijanskih vojakov se je zaradi sijajnih in popolnih ukazov Badoglia razpršilo. Blovansko ljudstvo Si Je sleklo svoje obleke in Jih dalo italijanskim vojakom, da so se mogli rešiti pred Nemci. Mi smo bili Z njimi. Divizija Gbrlng se je a svojimi tanki razlila po vsej Istri: s tržaških gričev Je bilo videti desetine vo*i v plamenih.
Partizani so se se enkrat povlekli u gore. Matere, žene, etroke rodoljubov deportirajo na Rab in na Krk, Jih stavljajo pod šotore, jim dajejo malo vode in zelo pičel obrok kruha. Milicija, legar in Jetika skn. he, da se njihovo število redči: v testih mesecih S.000 irtev. Na Opčinah se skupina Mongoloev, pripadnikov BB, stepe do krvi s skupino rajhovskih grenadirjev zaradi žensk. Mongolci odpotujejo Se isti večer » svojimi vozovi In prtljago. Štiri ure pozneje eksplodira bomba v nemškem kinu. Ubitih je sedem vojakov in prijateljica nekega podčastnika.
Oorrmeo ponovno odpre svoja vrata. Naslednje jutro ob petih pobijejo na bazoviškem strelišču, z rafali iz strojnic 70 talcev. Zaradi ženske ubijejo dve tlovenski sestri t dvajsetletno Mirko in enaindvajset, lemo Zorko, U mto, ker je brat partizan.
Od Trsta do Reke M dalje do Pulja teče kri. Je to vrriga zločinov in blaznosti, o katerih bi lahko flrovOrMI v nedogled.
Ob desetih zA>ečer e» razpoSi v Trstu v vojaškem domu bomba. Pet Nemcev pade. Zato bo moralo
plačati petdeset talcev, detet *o vsakega Nemoa. Od>pro se cclice v Ječi COroneo in opolnoči postrele s pištolami Štirideset talcev, deset pa jih obesijo na okna palače.
Toda pri štetju talcev so se zmotili. Enainpetdeset jih Je namesto petdeset. Ostal je enainpetdeseti, slovenski deček, ki so ga prijeli neu kje v Kopru in ki ni imel «Aus-wrisa». Likvidirajo ga s strelom piftole v usta.
Vsa Hrvaška in vsa Jadranska obala se zvija pod terorjem. Toda S S-ovci, BA in gestapo ne zadostujejo, da bi mogli ukrotiti rodolju-be. Pokličejo na pomotJ X. Mat *M&mento audere semper».
Stasiti laini mornarji se sprehajajo po Trstu, oboro Seni z brzostrelko in bikovko, zato da bi ohranili čast rimskega imena. Res. na rečici cest% je s temno barvo napisano aeslo *Rlm krotit.
V^ mestu odmrejo italijansko podružnico nemikeaa terorja: politična polici ia v ulici Bellosguardo. Spomin na tVilla Triste* v San Si-ro Je le bleda slika tega. Vso noč se slišijo kriki irtev. Nato prive-iejo na okna celic Umnioe in tpraz-ni k se nadaljuje». Zverina v človeški podobi se imenuje Colotti. Vodi oddelek faiistidn« policije. Dr. Colotti nese vsak večer svoj raport Idrenu Utimperge, fašističnemu federalnemu tajniku mesta, Vres st pakoljl stotin rodoljubov in partizanov. Vsako no o pride mrtvaški voz po svoj tovor... Toda tragični krog se zaprt. Poraz. Dr. Cofottiia ujamejo pri Tilmentu oddelki divizije Garibaldi, Bil je * velikem avtomobilu, imel je ponarejene do-
kumente in polno denarja. Mislil je, da je ie na varnem. Toda vsi oddelki tega področja so bili ie o tem obveičeni. Čakali so ga na prehodu. Proces je trajal 26 minut, komaj toliko, da so prebrali sezname irtev. Jokal ie in moledoval za milost. Postavili so ga k cidu z njegovo ljubimko, pomočnikom in vozačem. Na tem zidu »s Je mogla ie brati obledela fraza: Duce ima vedno prav. Idrtmo Utimperge, ki je te pred tem časom zbezal v Sald, je te v Dongu plačal za svoja zločine.
IV. Jugoslovanska armada prihaja v Trst. Vojaki imajo strgane (.W Ije. Prišli so iz gozdov in gora. Tam so Uveli ved, kot tri leta. Komora sledi v razdalji. Tvorijo jo črede ovao in konjev, ki jih vodijo zenske, Hodijo po mestu v redu po-eden *kakor gosenice*. Umazani so in ratteapani. Začudeno gledajo lepe ienske, pločnike, tramvaje, svetilke. 8 hrbtov jim uise trakovi mitraljezov, ki so jih zaplenili Nem-Oem. Njihovi obrazi imajo ostre po. teze, ozaalo jih je sonce in krnski veter. Nimajo vec doma in nikogar, ki bi jih ljubil. Vasi so jim po’ftili. imetju oropali in dnitine uničili. Ostale so Jim samo oči za jok.
Toda Slankar *Corriere d'infor-mazioni*, ki nekaj mesecev kasneje vse to dobro premisli, se zgrata. Pravi, da je bila to sramota. Partizani se zaradi svojih noš, strganih čevljev in d >lgih hrad ni«o skladali z zunaniim licem mesta. Tnt si vendar ni zaslutil takih prizorov, saj mesto je moderno trt citi*-Utirano in leaj so ie hoteli tu ti
ga so dovedla do prepričanja, da je zlato ustaako državne blagajne skrito v kaki cerkveni ustanovi v Zagrebu. Ze septembra meseca preteklega leta so ae organi narodne oblasti obrnili na vodstva vseh samostanov in zahtevali izročitev vseh stvtvri, ki so jih tam skrili ustaši. Takrat so frančiškani uporno zatrjevali, da ni pri njih ničesar. Toda preiskava je ugotovila, da so ustaši pred svojim begom iz Zagreba pustili v frančiškanskem samostanu gromno količino blaga, med drugim 2 vagona tekstilij, nadalje usnje, sladkor ln mast. Fratri »o ustaško dediJčtao razdelili med ustaške družine in druge samostane. Nadalje so v samostanu naSli pisalne stroje in radijsko aparate, ki jih je skril policijski agent Suklje.
Ko so dne 23. januarja organi Javne varnosti ponovno prišli v samostan in najavili, da bodo izvr-žili preiskavo, so menihi ponovno zatrjevali, da ni nič več v samostanu. Toda kmalu se je pokazalo, da Jc laž. Iz bivše samostanske grobnice so organi državne varnosti izkopali 35 zabojev zlata in dragoceno#tl, ki so jih ustaši skrili.
partizani t Nemci so biK te potolčeni in Slovani bi se 5e lahko vrnili demov. In, kako so bili drugačni zaveznislci vojaki v svojih kratkih hlačicah, ki so hodili po mestu neoboroženi in z eno ali dvema deklicama pod roko... Za svojimi hrbti so imeli oklepne ladje njegovega angleškega veličanstva in dobave iz dveh kontinentov. In s tCorrie-rom* se Je prej ali slej zagnal ves trop reakcionarnega časopisja, ran. nobarvnega, belega in trobarvnega. Saj je argument zelo dober, da se ga razbobna.
Pridejo zopet v modo trogirski levi, beneška republika, plemenita latinska kri, sledovi Rima, našega antičnega učitelja civilizacije. Slo-vanske matere pa terjajo svoje sinove in svoje moie. Toda z neumnostjo. ki se približuje blaznosti, vliva reakcija olje na ogenj. Pri tem pozablja, da je Jugoslavija ena izmed onih narodov, ki so zmagali v tej vojni.
Pričakujejo morda kakega novega d’AnnnnzijaT
Hoteli bi ie vprašanja Trsta in Primorske naprainti nov «canis belil*. Hočejo, da bo ljudstvo mrzilo Tita. sai bi g tem sovražilo Stalina in rdečo zastavo.
1S90 mest in vasi požganih in oplenjenih. 1,500.000 mrtvih. Grozna odisejada krvi in solza.
To je strasva bilanca, ki jo bo slotHinsko ljudstvo z dokumenti v rokah prineslo k mirovnim pogar janjem, proti nam in v naSo sramoto. In morali mu bomo odgovoriti,
(Po «Lavoratore»)
Strašni so bili trenutki nojih ljudi pred ustretiMjo
LIVSKA RAVNA: V maju 1944. so Italijani aretirali Jožefa MateliS, ga odpeljali v zapor v Trst, nato v Vidom, kjer je ostal nekaj mesecev. Lenko Matelič, Malijo Matelič, ki so ju internirali v Frossinone, Marijo Matelič, ki so jo odpeljali v zapor v Trst, kjer je ostala nekaj mesecev. V leta 1913. so italijanski alpinci, ki so imeli postojanko na Livku, večkrat prišli v vas in izropali šest posestev'. V juliju 1913 so prisilno mobilizirali mladoletne fante ter jih odpeljali v kazenske bataljone «Battaglioni speciali». Tako so mobilizirali 21 fantov.
V letu 1943. so Nemci aretirali Ijeopolda Faletič in ga odpeljali v internacijo v Nemčijo. V letu 1944. so Nemci ob priliki ofenzive prol'1 NOV pridrveli v vas, terorizirali prebivalstvo ter izrapali razna posestva. Ob tej priliki so aretirali Lenko Matelič in Heleno Matelič, ju cd_ peljali v zapor v Videm, kj-c-r sta ostali več meoccevi V istem letu so Nemci v borbah s partizani ujeli tri partizane, jih straSlio mučili in nato ustrelili. Imena so neznana. V isti torbi so ujeli dva pariizana, ju hudo mučili in nato odpeljali v Kobarid. Imena so neznana. V letu 1945. so Nemci ob priliki ofenzive proti NOV poškodovali Mariji Jelini hišo ter zažgali dva senika. Takrat so Izropali tudi razna posestva.
MLINSKO. Proti koncu leta 1943. so Italijani aretirali in odpravili v nemško internacijo Uršič Alojza. Hkrati so ga oropali in s tem napravili ogromno škodo.
2. 11. 1943. so Nemci po ofenzivi proti NOV pridivjali v vas, ropali in strahovali ljtidstvo. Izropali so 6 posestnikov.
Ui 12. 1944. so domobranci iz Kobarida aretirali Manfredo Franca, ki so ga v kobariških zaporih najprej pretepli, potem pa odvedli v Gorico, kjer je bil obsojen na smrt. Naknadno jo bil pcmiloščea na 15 let zapora. Njegovo hišo so ob aretaciji popolnoma izropali in stanovanjske prostore 50% poškodovali.
BORJANA: V letu 1943 so Italijani ustrelili v Vidmu Franca Hrast. Aretirali so 17 oseb in sicer: Andreja Čebokli, Franca Hrast (ni istoveten s prejšnjim), Jožefa Hrast, Andreja Menic, Marijo Kramar, Terezo Hrast, Štefanijo Koren, Jožefa Kramar, Jakoba Spolat, Ludvika Kracina, Andreja Sa-botič, Andreja Hrast, Kozo Hrast, Avguština Uršič, Antona Uršič, Olgo Uršič in Štefanijo Uršič, ki so jih internirali v Sa-voni, slednjo pa v Catnpobasso.
Italijani so prisilno mobilizirali 80 mož in mladoletnih fantov ter jih odpeljali v kazenske bataljone «Battaglloni spe. ciali* v Aquilo, na Sardinijo in Sicilijo. Ob tej priliki so .pobrali več glav živine in drugega blaga.
Belo italijanskega okupatorja je nadaljeval ndmžki. V letu 1943. in 1944. so Nemci na pohodu skozi vas umorili 17 oseb in sicer: Amalijo Uršič, Franca Čebokli, Slavka Fedrl, Karla Kramar, Slavka Kramar, Ivana Hrast, Mihaela Hrast, Jožefa Vr:ča~ Justa Vrečar, Ivana Cedrmas, Andreja Lavrenčič, Ivana Kramar, Rafaela Hrast, Andreja Hrast, Kristino Uršič, Barbaro Bon, Slavka Lavrenčič.
V letu 1943., 1944. in 1945. so Nemci aretirali 22 oseb in jih odpeljali v kobariške oziroma videmske zapor® ter nato v internacijo v Italijo in Nemčijo. Ti so: Andrej Čebokli, Andrej Menič, Andrej Stress, Anton Uršič, Alojzij Hvast, Andrej Kramar, Terezija Hrast, Marija Vrečar, Jožef Kuščer, Ludvik Kracina, Jcief Vrrčar, Marija Kramar, Joief Uršič, Roza Hrast, Franc Kramar, Jožef Breskon, Andrej Hrast, Albina Menič, Avguštin Hrast, Roza Kramar, Albina Kracina. Na večkratnih pohodih so Nemci oplenili 65 posestev.
SEDLO IN HOMEC. V letu 1943 so Italijani aretirali Andreja Kosmancin, Stefana Ceričič in Franca Lazar, ki so jih odpeljali v tolminske zapore. V letu 1942 so italijanski orožniki prisilno mobilizirali letnik 1895. Mobilizirali so 10 mož, ker so bili politično sumljivi, ter jih poslali v kazenske bataljone «BattogIioni speciali» v Aqui!o. V letih 1942.48 so Italijani prisilno mobilizirali mladoletne fant«. Mobilizirali so 44 fantov in jih odpeljali v kazenske bataljone «Battaglioni speciali» v Aquilo.
Nemški okupator je nadaljeval delo italijanskega. V letih 1944. in 1945. so Nemci aretirali 27 oseb in sicer: Mihaela Kosmacin, Franca Cencič in Pavlo Cenčič, ki so jih internirali v Nemčiji, Jožefa Baloh, ki so ga internirali v Mathausenu, odkoder se ni vrnil. Antona Baloh, Karlo Baloh, Albina Baloh, Francko Baloh, Kati Kosmacin, ki so jih odpeljali v internacijo v Nemčijo, Andreja Kosmacin, Antona Kosmacin, Lizo Kosmacin, Rozo Kosmacin, Bogdano. Čebokli, Ludvika Čebokli, Pavlo Kramar, Antona Gašperut, Mirka Gašpjrut, Franca Grunter, Franca Grunter (ni istoveten s prejšnjim), Jc^eta Kosmacin, Joahima Baloh, Jožefa Gašperut, Olgo Gašperut, Marijo Gašperut in Rajmonda Gašperut, ki so jih odpeljali v goriŠk? zapore. V novembru 1943. so Nemci o priliki ofenzive proti NOV streljali v vas, ubili eno osebo in ranili osem oseb ter poškodovali 10 poslopij. V ju. liju 1944. so Nemci napravili preiskavo pri treh družinah in pobrili razne premičnine. V letu 1943. so Nemci zažgali hišo Marije Kosmacin, ki je zgorela v hiši. V letu 1944-45 so Nemci oplenili 22 posestnikov. Odpeljali so jim "živino in raznezne premičnine. V oktobru 1944. so Nemci zajeli izven vasi dva garlbaldinea, ju mučili in nato ustrelili. Imeni sta neznani.
STANOVISCE. Leta 1943 so Italijani prisilno mobilizirali 4 mladoletne fante ln jih odpeljali v kazenske bataljone «Bat-taglioni speciali» v Arezzo.
Leta 1943. so Nemci povzročili smrt Franca Menič, ki je zgorel v hiši. V februarju 1945. so N?mci ustrelili Antona Baloh, Antona Spehonja, Jožefa Čebokli, Alojzija Baloh, Ivana Kracina, Jožefa Filipič (oče), Jožefa Filipič (sin), Ivana Sabotlč, Mirka Sabotič, Antona Kracina, Alojzija Čebokli. V letu 1944. in 1945. so Nemci aretirali 3 osebe, in sicer Marijo Krstclna, ki so jo odpeljali v internacijo v Nemčijo, Pavlo Kracina, ki so jo odpeljali v Internacijo v Nemčijo, kjer je umrla, Antona Čebokli, ki so ga odpeljali v videmske zapore,
V novembru 1943. so nemški SS-ovci prišli v vas ln metali zamigata e bombi v hiše. Pri tem so zažgali 13 hiš In 15 hlevov. Delno so porušili 2 hiši in 1 hlev. Nemški vojaki so prisilili Franca Menič, da Je oetal v poslopju, kjer je zgorel. Kar se je dalo odpeljati, so odpe. ljftli, ostalo pa je zgorelo. Zgorela so posestva sledečih posestnikov:. Hgidija Čebokli, Andreja Leban, Franca Leban, Marije Baloh, Ivana Sabotič, Marije Spehonja, Jožefe Čebokli, Franca Kosmacin in Marija Baloh, Marije Menič, Antona Čebokli, Antona Hrast, Terezijo Hrast, Jožefe Baloh, Alojzija Cebokji, Antona Sabotič, Marije Kracina, Antona Cencič, Anastazije Filipič, Ane Sabotič, Kristine Kracina, Zora Hrast, Jcfcefe Čebokli, Jožefa Leban, Franca Sabotič, Ivana Skočir, Jožefa Čebokli ln Zadruine mlekarne.
V februarju 1945. je prispela v Brsginj nemška kolona SS-ovcev iz Vidma. Na mostu Sv. Ivana, ki je oddaljen od Btanovišč 2 km, ja eksplozija mine prizadela nemškemu majorju hude rane. Ostali oficirji so ukazali svojim vojakom, naj zberejo 12 mož iz vasi in Jih prepeljejo na mesto, kjer je ir.ina eksplodirala. Ustrelili so jih 11, dvanajstega pa bo poslali v videmski zapor. Ob tej priliki bo požgali 4 poslopja z vsemi premičninami, in to! Antonu Ccbolslu, Francu Ceničic, Tereziji Modrijančič ln Katarini Hrast.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
2. februarja 1944
Ob partizanskem tednu
(nadaljevanje)
Naj posebej omenim italijansko-slovansko bratstvo, ki je poleg svobode in demokratičnih, pravio nala najdragocenejla pridobitev. Odnosi med hrvatskim, italijanskim in slovenskim prebivalstvom Julijske Krajine so bih v bliinji preteklosti po zaslugi nastopajočega nacionalizma in imperializma vse prej kot prijateljski, kar je oviralo zdrav razvoj tn napredek deiele. To stanje je, doseglo svoj viiek v faiizmu, ki je na eni strani vzgajal italijanski del prebivalstva k narodni nestrpnosti in lovhiizmu, po drugi strani pa je e najkrutejHm preganjanjem pri hrvatskem in slovenskem prebivalstvu netil odpor,
Komur je bila na srcu prihodnost deiele, je s skrbjo opazoval to stanje, toda kdo naj bi poravnal na »protja med p*lpad*niM teh treh narodnosti t Te naloge se je lotilo nale osvobodilno gibanje s takim uspehom, o kakrlnem se marsikomu prej le sanjalo »4. Hrvatske, f-talijanske in slovenske množice Julijske krajine so si prijateljsko podaje roko v boju proti faiizmu. V skupnih naporih, v skupnih bojih, v skupaj preliti krvi, v stremljenju k istemu cilju, je bilo skovano itaHiansko-slovansko bratstvo, ki ni samo zveneča fraza, ampak dejstvo. Ne tajimo, da je bilo treba na obeh straneh premagati nekatere težave, izruvati ostanke iovinizma in medsebojnega nezaupanja. Na nas, kakor na Italijane so zaradi zbližanja leteli smeini očitki narodnega izdajstva. Toda zmagal je zdrav razum večine prebivalstva, ki je bila pripravljena, pozabiti na preteklost in začeti novo dobo medsebojnega razumevanja, sodelovanja in enakopravnosti, kakor to zahteva politična modrost. To prijateljsko sodelovanje ima iz sebičnih razlogov ie dokaj strupenih nasprotnikov, toda srd lovinistov nam samo dokazuje, da smo na edino pravi poti. Slovansko italijansko bratstvo je pognalo le tako globoke korenine, da jih nihče več ne more izruvati. In komurkoli doma ali v svetu je resnično na srou miren razvoj in napredek nale deiele, mora to pridobitev naiih naporov samo pozdraviti in podpreti, ne pa, da mu dela ovire.
Nekateri krogi danes e omalova-levanjem in celo z mrinjo presojajo partizanstvo. Posebno ne morejo razumeli nale nepopustjivosti v načelnih stvareh, ker so bih v pnvilir giranem pololaju in jim najosnovnejših svobolčin in pravio ni bilo treba plačevati s krvjo. Za nas pa bi vsako populčanje pomenilo za-metanje naiih Irtov za oeno novih naporov in bojev v prihodnosti.
Vsako človeiko delo ima tudi svoje napake. Toda ne gre, da bi kdo, ki mu je »a nepristransko sodbo, kako sfibanje presojal U po napakah, ampak ga Je treba soditi po tem, kaj Je dalo človeiki svobodi in napredku. In v tem pogledu se partizansko gibanje ne boji niti najstrožje sodbe.
Ilrvatske, italijanske in slovenske antifaiistične mnolice so lahko ponosne, da so v najusodnejših dneh »grabile za orolje in bile pripravljene, umreti za svobodo svoje domovine in vsega naprednega člo-vcltva. Ta Uta bodo z zlatimi črkami zapisana v zgodovini naSe zemlje. Pomenijo začetek nove dobe miru in napredka, zgrajene na enakopravnosti in prijateljskem so-litju vseh treh narodnosti. Vedno se bomo s tiho hvalelnostjo spominjali vseh onih, ki so s svojo Irtvijo uresničili te ideale.
Toda danes se ne bomo spominjali samo njih, katerim v prt* vrsti vtlja vsaka nota misel, ampak tudi njihovih svojcev. 8 tem, da so naii junaki $ samoodpovedjo, ki nir ma primer«, v zavesti svoje dolžnosti, zgrabili za orolje in oditi v gozdove, so izpostavili svoje družine preganjanju in stoterim nevarnostim. Prepogosti so bili primeri, da je sovražni/c mučil in ubijal svojce partizanov, samo da bi zlomil duha njihove odpornosti. Na tisoče je požganih domov naiih borcev, katerih večina Je le danes v razvalinah in čaka obnove. Na tisoče in tiaoče lena, starcev in otj-ok Je bilo odpeljanih v koncentracijska taborilča, odkoder se mnogi niso več vrnili, mnogi, ki so se vrniti, pa niso več nalil svojih očetov, bratov aK sinov, ki so med tem padli za svobodo. Dosti fih. je
Spričevalo
><Tli
IfSTT
Neko pismo je prišlo iz Ljubljane v Trst. Na pisemskem ovoju je bilo napisano, kot je razvidno iz fotografije: tovariš Ko-vaf Stanko, Trst, ulica ta in ta-ekspres.
Nekomu pa očitno to ni bilo
všeč. Neznansko sta ga morali zaboleti besedi »tovariS* in «Trst», kajti obe je kratkomalo prečrtal. Namesto besede »tovariš* ni napisal ničesar, ker se mu morda ni zdelo vredno. Prečrtal je celo — kdo ve iz kakšne-
ga razloga — besedo »ekspres*. Namesto Trst — pa je po potezah sodeč — ogorčeno zapisal Trieste.
Po njegovem mnenju in mnenju še marsikaterega »demokrata* najbrže za Trst obstoja le eno ime — »Trieste - dtta ita liani ssima*.
Tako izgleda navijanje tega superlativa italijanske šovinistične frazeologije v praksi!
Ne, — Trstu po njihovem mnenju ne smemo več reči Trst, gotovo tudi Gorici ne Gorica, in če bi kdo na te večne »citt& ita-lianissima* kaj dal, bi zopet ne smela biti Sežana-Sežana, Koba rid-Kobarid itd., itd.
Koliko še tu manjka — če sploh še kaj manjka — do starih fašističnih metod zatiranja naše besede?
Gotovo bi bila popolnoma dovolj »avtonomija*, ki jo obljubljajo v Rimu!
Oprostili so nekega dobrotnika"
99'
Včeraj »e je moral zagovarjati pred sodiščem ing. Maraochi iz Pazina, obtožen, da je po 8. septembru 1943 deloval v korist nemškega okupatorja v omenjenem kraju. Obtožnica ga dolži, da je ovajal partizane, katere »o potem ustrelili ali obesili, da je navajal nemški oblasti in svetoval, kje naj ropajo ln kradejo. Udeležil »e je osebno streljanja ln obešanja velikega števila partizanov, ropanja ln skrunjenja ^mrtvih borcev.
Predsedniku sodišča je obtoženec izjavil, da se je vpisal v fašistično stranko že leta 1932, da bi tako obdržal mesto Inženirja v pazin-ski občini. V fašistično republikansko stranko pa je stopil zato, da bi mogel pomagati izdajalskim družinam, ki so trpele zaradi partizanskega osvobodilnega gibanja.
V svojem zagovoru je poudarjal svojo popolno nedolžnost ln s tem v zvezi izjavil, da je bil kot vodja velike delavsko skupine preveč zaposlen, da bi se mogel bavitl z zločinskimi vojnimi dejanji.
Kor so manjkale obremenilne priče, so zaslišali samo priče v prid obtožencu.
Obtežilna priča Ladovac Jože je trdil, da je Maracchd skupno z dvema drugima osebama v ječah izbiral partizane, ki so jih potem Nemci ustrelili. Nato je celo zlo-stavljal trupla ustreljenih partizanov. Ker priča ni jasno povedala, ali je bila osebno navzoča pri raznih prilikah, se je predsednik sodišča raztogotil In grozil, da bo dal pričo zapreti. Priča Machich Franc, občinski redar iz Pazina, Je videl obtoženca, ki je prisostvoval obešanju. Pravi, da so razni bivši jetniki obtoževali Maracchija, da Je Nemcem navajal, katere partizane je treba postreliti ali obesitL
Priča MUleroi Pavel pravi, da Je šel Maracchl v neko vas, da bi rekviriral vino. To mu ni uspelo, zato Je grozil, da bodo vas požgali,
kar se je dva dol kasneje tudi zgodilo.
Državni tožilec je dvomil o krivdi obtoženca, »ker ni dovolj dokazov. NI dokazano niti* je dejal, »da bi obtoženec izbiral osebe, ki naj bi bilo obešene. Morda da je Maraochi samo navedel najbolj nevarne, (???) toda o tem ni točnih dokazov*. Javni tožilec ve, da Ma-racchljeva družina v Pazinu uživa »velik ugled*. Zato zahteva, naj se obtoženec oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Branilec, odvetnik Brežina, pravi, da je obtoženec velik dobrotnik in da so mu v Pazinu vsi hvaležni. Pravi nadalje: »da so obtožil ne priče blatile plemenito podobo obtoženca, ker so Jih že v naprej tako naučili.*
»Edina krivda obtoženca je ta. da je Italijan*. (!!!)
Sodišče je Maracchija oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov in izdalo ukaz, naj ga takoj izpuste.
Predsednik sodišča Thermes; javni tožilec, odvetnik Ernesto Ploooli.
Zborovanje novinarjev
Predvčerajinim Je bilo pred predsedstvom profesorja Narcisa dr. Smidichena zborovanje novinarjev, ki so vpisani v Enotne sindikate. Na tem zbrorovanju so razpravljali o raznih problemih stroke. Po živahni diskusiji o teh problemih so izvolili odbor za proučitev zahtev, ki se tičejo ureditve plač. V odbor so izvolili novinaje tov. Rossi-ja, dr. CShlarja in tov. Hreščaka.
Otroški koncert pri Sv. Jakobu
V nedeljo 3. t. m. bodo v prostorih kulturnega krožka «Ri. naldo RinaldU (ulica Caprin 7) ob 14 uri pionirji iz osnovnih šol Barkovelj, Gropade, Skednja, In Sv. Ivana priredili koncert. Ponudili so se zato, ker so zvedeli, da je Zveza primorskih partizanov priredila »Partizanski teden». Z izkupičkom tega koncerta hočejo tudi oni pripomoči k akciji »Partizanskega tedna*.
Sestanek triaSkega rediteljskega sveta
za srednje iole, ki bi se moral jutri vršti v Skorklji, Vicolo O-spedale Militare, 2, je odgoden na prihodnjo nedeljo 10. t. m. Podrobnosti sledijo.
Pomota ?
Pred dnevi so zavezniški policisti aretirali v Nabrežini starega proti* fašističnega borca, predsednika okrajnega Izvršnega NOO za Nabrežino tov. Rukin Ferda, ki je bolan ležal doma, Ker so zavezniški policisti prišli v Nabrežino z nalogo, da ga aretirajo že nekaj dni poprej ln so se po ugotovitvi, da je bolan, vrnili, so to pot prišli z avtoambulanto.
Vzrok, da so tov. Rukin Ferda aretirali, je baj« ta, da je pred meseci na prošnjo Krajevnega odbora za Jamlje izdal dovoljenje, da smejo pobirati električno žico in nekatere drogove razdejane, stare ln nerabne telefonske linije. Tov.
Mio, ki so sami pobegnili pred preganjanjem in se po osvobojenju vrnili samo s tem, kar so imeli na sebi. In na tisoče teh družin je le danes, ki nimajo potrebne hrane, zadostne obleke in tople strehe nad glavo. V povojnih razmerah, ki vpijejo potrebe na vseh straneh, ne zadostujejo razpololljiva javna sredstva, da bi iz teh mogli nuditi vsem potrebno pomoč.
Mi se naiih borcev, ki so se žrtvovali za nas, spominjamo s ponosom in hvaležnostjo. Mnoge izmed njih smo le prenesli iz raztresenih grobov na domača pokopališča, uredili njihove gomile, fih okrasili s cvetjem in Jim postavili spomenike. Ostale bomo prenesli kakor hitro bo mogoče in jim prav tako uredili miren kotiček na domači zemlji. Odkrivamo jim spominske ploiče in jim prirejamo spominiske svečanosti. V zavesti dollnosti storilno vse, da bi vsaj deloma poplačati nal dolg. Vsega, kar so dali za nas, jim tako ne bomo mogli ni-koli polomiti. Toda to ni vse. Njihov spomin moramo počastiti tudi s tem, da poskrbimo za nfihove
KULTURNO-PROSVETNO DELO
Pregled kulturno prosvetnih
prireditev
Dasiravno kuilumo - prosvetni krolki Hrom Primorja prirejajo mnoge prireditev, ugotavljamo, da zadnje čase vse premalo poročajo zlasti o splolnem kulturnem delovanju. Iz dopisov Je raziidno samo to, da je M v tej ali oni vasi kulturni miting, kjer so predvajali igre in laljive prizore, peli, deklamirali ah reoitirali razne pesmi. Opozorili smo le tudi, da nihče prireditev ne kritizira. Nihče ne prikale kritične pomanjkljivosti, povrlnosti itd. Prepričani smo, kakor je gotovo prepričano tudi primorsko ljudstvo, da je zdrava kritika potrebna tn koristna, saj posamezne igraloe ali ekipe opozarja na napake, fim pomaga pri vzgoj •n omogoča nastopajočim mladim močem, da se neposredno spoznajo z zahtevami, Aljami in no»veti lh rokih množici Na drugem mestu smo le poudarili, da se mora nar
le kulturno-por svetno delovanje razvijati na ljudski osnovi, da mora odsevati ljudsko voljo, skratka da mora pritegniti «n uvrstiti v svoj okvir Uroke mnolice ljudstva. Zato ie kritika tem bolj potrebna. Zato Je dollnost predvsem vsakega poedinega i lana prosvetnih dru-Itev, da čuva med drugim tudi to dragooeno pridobitev nale borbe, da z vsemi močmi podpre razvoj lludske kulture in prosvete.
TRZIC. Pod okriljem slovenske, ga prosvetnega drultva tTriglav* je Slovensko narodno gltdaltlče za Trst in Primorje pripravilo slovenskim prebivalcem iz Trliča in okolice prijeten popoldan, lei bo ostal vsem le dolgo časa v spominu. To je zgodovinski dogodek za vee tukajlnje prebivalstvo, saj so fim prinesli tudi na le primitivne gledalilke d>ske, ki fih Je za naj-liria ljudske plasti ustvarila polrt-
svojce, za njihove osirotele družine, za katere oni ne morejo več skrbeti. Ko so padli za nas, so Jih prepustili nal i skrbi. Mi smo prevzeti dollnost do njih.
Da pomagamo tem partizanskim družinam, smo priredili partizanski teden. Sredi najhujle zime smo, ko svojici padlih najbolj potrebujejo pomofii. Nala dolžnost terja, da ta teden z raznimi prireditvami in nabiralnimi akcijami zberemo v ta namen čim več prispevkov. Tu ne bo razlike med Italijanom ali Blo-venoem, vsak bo dal po svoji moči »n uvidevnosti. Kakor ne bo razlike med italijanskimi in slovenskimi partizanskimi družinami, ki bodo dobile podpore. Tako kot m bilo razlike med njihovimi očeti, ki so se skupaj borili in skupaj umirali za iste visoke cilje. Starli, lene in otroci tistih, ki so darovali za nas najdralje, kar so imeli, svoje življenje, ne smejo stradati in zmrzovati, ne smejo trpeti pomanjkanja. To smo dolltii nalim žrtvam, to terja nal čut socialnosti, to terja nala čast. S tem bomo tudi dokazali, da smo vredni priborjene svobode.
vovalna. bratovska, delavska roka. resnično umetnost in lepo slovensko besedo. Požrtvovalni tovorili. naii dragi slovenski umetnije*. se niso ustraHli ne mraza in tudi ne nalega primitivnega tn pomanjkljivega cdra, temveč so se rade volje in neuslralno odzvali naii leljl.
Uprizorili so komedijo «Rdeče role*, kateri je nale prebivalstvo pazljivo sle<tilo. Za svojo igro so igralce nagradili z navdulenim ploskanjem, tako da so »e morali večkrat pokazati na odru. Ema Starčeva je s svojo odlično, muhavo in nestrpno Rimljanko, prikazala izvrstno sliko tipične malome-Ičanke. Sijajen je bil tudi Modest Sancin, ki je s svojo posrečeno masko in komiko kot dr. Savelli dal komediji prijeten okvir. Prav tako Je bil dober Behzar Sancin, ki Je svojo vlogo ljubosumnega soproga podal zelo dobro. Enako tur dl Zora Kolutova kot sobarica.
Nalim slovenskim umetnikom prisrčna hvala. ZeHmo fim pri tem njihoven delu v Primorju obilo sreče In uspeha, a obenem upamo, da nas le večkrat obilčtjo.
AVBKH. V nedeljo n. januarja Je drultvo tKraiki vrh» priredilo
Rukin je to napravil, ker Je hotel pomagati vaščanom iz Jamelj, da bi si lahko napeljali elektriko v vasi. Obenem Je o tem obvestil tudi guvernerja v Tržiču, ki je pred časom sam prišel na okrajni odtor v Nabrežino, kjer Je zahteval in dobil pismeno izjavo o dogodku. Kmalu nato so prišli na dom tov. Rukin policisti in ga aretirali.
Aretacijo je torej zaslužil tovariš, star protifašist, ki se Je od rano mladosti da<je vedno boril za človečat.ske, demokratične ideale. Ze kot mlad, zaveden Slovenec, je začel sovražiti fažizem in se boriti proti nasilju z vsemi sredstvi in močmi. Bil je član raznih protifašističnih organizacij, delavski prvoborltelj že pred 22 Mam, Ker je bil vs.ed vztrajnega delovanja in borbe proti fašistom že do kraja kompromitiran, je moral 1928 leta odpotovati v Argentino. Na Primorsko se Je vrnil 1931. leta, v času, ko se je pokazala potreba po organizatorjih ln aktivistih protifašističnega gibanja. Deloval Je skupno s tov. Budinom, Nardnom, Abramom In Tomažičem. Zato so ga fašisti 1934 leta zopet zaprli. Po treh Jetlh Je bil amnestlran. Doma Je bil pod strogim fašističnim nadzorstvom, surovo preganjan, vedno brez dela ter pretepen. Leta 1940. so ga ponovno zaprli. V zaporu so z njim delali tako, kot z najhujilm zločincem. Toda prenesel Je vse muke ter s svojo vztrajnostjo dajal zgled vsem ostalim. Iz zapora se je vrnil hudo bolan. Čeravno skrajno izčrpan, je takoj odšel k partizanom. Po osvoboditvi Je bil Izvoljen za predsednika Okrajnega odbora za Nabrežino in je kot tak opravljal svojo dolžnost zelo vestno.
Pričakujemo, da bo zadeva tov. Rukina čimprej urejena!
v Avberju kulturno predstavo, ki se je Je udeležilo mnogo ljudstva iz okolilkih vasi. Najprej Je mladinka deklamirala pesem € Pravi-oa», tov. Pavla Oorklča, bivlega ujetnika v MarseVles-u. Nato so člani dramatskega odseka prav lepo predvajali igro *Na visokem* in leti mnogo odobravanja.
OSP. Nedavno so obnovili prosvetno drultvo *Domovina». Pri tem drultvu sodelujejo pevski zbor, mladina, pionirji ter vaika godba na pihala. V nedeljo dne 3. februarja bodo imeli kuitumo predstavo, na kateri bodo podali tri enodejanke, laljive prizore, deklamacije in pevske točke. Med odmori bo igrala domača godba.
BILJANA - DOBROVO. Pred kratkim so ustanovili oziroma obnovili prosvetno drultvo €lApa», ki je bilo razpulčeno za falizma leta J9t8. Drultvo ima le sedaj pre-oejlno Itevilo članov Ur obeh vasi. Za pospelitev kulturnega dela so v gradu v Dobrovem pripravili velik oder in kupili harmonij. Po zaslugi tov. Petriča ss mladinci učijo tudi glasbe. Vsem Je znano, da je v BI’Janl vedno obstajal godbeni zbor. Iicr so starčki potrebni počitka, se sedaj v godbi velba
Seja tržaške konzulte
Vabimo na sejo Konzulte mesta Trsta, ki bo v nedeljo 3. februarja ob 8.30 uri zjutraj v veliki dvorani prosvetnega društva «Mario Kralich», v Domu pristaniških delavcev, Trg Du-ca degli Abruzzi 2-1, s sledečim dnevnim redom:
1) Poročilo predsednika Osvobodilnega Sveta; 2) Poročilo in razprava o pristopu Gibanja za neodvisnost Julijske Krajine k Osvobodilnemu Svetu; 3) Razprava o vprašanju obnove pristanišča; 4) Razprava o vprašanju prehrane in oskrt>e; 5) Slučajnosti.
Zaželena je čimvečja točnost! Razmnožena poročila k točkam S in 4 lahko dobite v tajni, štvu MOS-a, ulica Machiavelli 1-1 od sobote dalje.
Zborovanje ZPP v gledališču Nazlonale
V nedeljo 3. februarja ob 9.30 se zaključi «Partizanski teden», ki ga je Zveza primorskih partizanov priredila za pomoč vdovam in sirotam partizanov. Ob tej priliki bo v gledališču Na-zionale veliko zborovanje, na katerega vabimo vse partizane, aktiviste in vse one, ki so pomagali partizanskemu gibanju. Razpravljali bodo o socialnih vprašanjih, ki se tičejo partiza. nov zlasti pa o vprašanju brezposelnosti partizanov cone. Govorila bosta tov. Jalisetich in tov. Ukmar. Na tem zborovanju bo italijansko-slovanska antifašistična zveza žena za Trst podarila Zvezi primorskih partizanov zastave v znak hvaležnosti junaškim borcem. Zborovanje se bo pričelo ob 9.30.
Obiščite v galeriji „TrIeste“. Vlale XX. Settembre št. 16 v Trstu, umetniško razstavo v prid partizanskih vdov ln sirot
Slovensko narodno gledališče za Trst In Slov. Primorje
bo na gostovanju uprizorilo sledeče predstave:
V Rocolu «Pri Lovcu» danes 2. t. m. ob 16.30 in 20 uri «Vdo-va Rošlinka».
Istega dne bo Slovensko narodno gledališče uprizorilo v Nabrežini ob 16.30 in 20. Bene-dettijeve «Rdeče rože*.
3. t. m. pa bodo na Opčinah ob 16.30 igrali cVdovo Rošlin-ko».
Vstopnice za predstave so že v predprodaji.
Konferenca ZPP v Sežani
V soboto 2. februarja t. L ob 9.30 bo v Sežani okrajna konferenca Zveae primorskih (part'zanov. Na konferenci bodo izvolili okrajni odbor Zveze primorskih partizanov. Vabljeni so vsi partizani okra la.
Prireditev v prid partizanskim sirotam
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* priredi v nedeljo 3. t m. v prosvetnem domu v Skednju Krekovo trodejanko »Tri sestre*. Režira tov. Fišer; začetek ob 16.30.
OD TRIGLAVA DO JADRANU
RADIO
NEDELJA, 3. FEBRUARJA 7 glasba za dobro jutro; 7.18 poročila v slovenščini; 7.55 pestra jutranja glasba; 9.30 pol ure za kmetovalce; 10 prenos maše iz cerkve sv. Justa; 11 glasbeni program za nedeljo; 12.30 kmetijska ura (slov.); 12.45 poročila v slovenščini; 13.15 glasbena fantazija; 14 pregled tedenskih programov; 14.15 pregled vesti in pločče; 14.30 otroška ura; 16 glasbeni sprehod; 16.45 plesna glasba; 17.15 iz «Walkyre» od Wagr.erja; 18.15 orkester Gal-llno; 19 zbor iz Bazovice (slov.);
19.20 slovanska simfonična glasba (slov.); 19.50 predavanje o športu (slov.); 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 četrt ure z A; 20.45 športne novice; 21 veliki komponisti; Haydn; 21.45 Igra; 22.15 oddala julijskih partizanov v italijanščini; 22.45 odr’.aja julijskih partizanov v slovenščini; 23.10 zadnjo vesti v slovenščini;
23.20 nočno zabavišče.
Dopisujte v „Primorski dnevnik,,
mladina, da bo njih vredna naslednica. Toda na lalost so jim pred mesecem dni vzeli dvorano in v njej nastaniS civilno policijo. Ta policija (ciVil police) je pred 8 dnevi razsekala oder in uporabila deske za kurjavo. To je mladino in prebivalstvo ne samo teh dveh vasi, temveč oelih Brd, sila ogorčilo. Ljudstvo »e upravičeno spral uje, ali le ni koneo časov nasilja. S/ilol-no ogorčenje je docela upravičeno, kajti civilna policija gre v svojem delovanju vsekakor predaleč.
ŠTANJEL. Stanjelskemu ljudstvu se Je v preteklem tednu uresničila velika lelja. Otvorili lo lolo. Poučevat Je piilla učiteljica, ki Je ravno tako pogorelka, kakor ostale tovarnice v vasi. Tov. učiteljica je okusila grozote vojne vihri in se ni ustralila priti med razvaline. S tem Je pokazala svojo ljubezen do ljudstva, svojo voljo do poučevanja slovenskih otrok. Čeprav nimajo lolskcga poslopja, se lolski pouk vrli redno. Dne 17. januarja so imeli lolsko malo. Po sv. mali Je bilo vpisovanje otrok.
Toda Rtanjeloi ne zaostajajo niti na kulturnem po'fu. Od dneva, ko so so pavi nili <; begunkha, so priredili ie več kulturnih pridstav.
Štorje
Meseca novembra p. 1. Je mla-
dioa lz štorij skupno z ostalimi vaščani postavila mladinski dom, ki a luži obenem za vsa druga predavanja la kulturno prosvetne prireditve. Dva meseca je mladina neumorno delala, ker so nacifaši-sti dvorano temeljito razrušili. Za popravilo je mladina potrošila 40 tisoč težko prihranjenih lir.
Ob otvoritvi doma je mladina priredila svojo prvo kulturno predstavo. Veselila se je, da je vendar postavila zavetišče, dom, kjer se bo sestajala, učila In svobodno nastopala. Niso pretekli niti trije meseci, ko so že prišli zavezniški vojaki in zahtevali, naj mladina odstopi dvorano. Vse prošnje so bile zaman. Do naslednjega dne so morali mladinci dvorano izprazniti. Prepovedali so ji oelo vstop vanjo. To de£wi_jc je vaščane izredno razfcurjfly0j>ve tovarišici sta ŠU v Imenu ■	,	vaščanov	prote-
stirat guvemepJ? v Sežano. Kakor ponavadi, je guverner tudi to pot odgovoril: »Kar bo v moji moči, bom pokrenil, toda vojakov je mnogo, prostorov pa malo*.
Skoraj razumemo, da je zaradi pomanjkanja vojašnic težko nastaniti vojake. Vendar bi si zavezniški vojaki lahko sami zgradili prostore za bivanje in pustili mladini možnost, da se po tolikih letih zatiranja neovirano razvija.
Voglje
Mladina je udarniško zgrabila za delo. Pred tednom dni je na sestanku sklenila, da bo tekmovala* med seboj v borbi proti borovemu prelcu. Takoj za tem je organizirala svojo delovno četo ln šla v borove gozdove. Čeprav so bili dnevi mrzli, se ni ustrašila, saj se ni strašila niti v času borbe, ko je pomagala osvobodilni vojski. Svoje delo je zaključila z največjim uspehom. V enem samem dnevu je uničila 3512 gnezd borovega prelca. Dobro se je Izkazala vsa mladina. Vaščacl Selijo, da bi se tako izkazala tud! v prihodnosti na drugih poljih.
Lokev
Dne 27. januarja so bile v Lokvi prve tajne ln svobodno volitve. Na ta dan so raz oken izobesili narodne zastave, javni lokali pa so bili zaprti. Volitve »o se vršile v prostoru mladinskega doma. Dvorana je bila ravno tako okrašena z zastavami in zelenjem ter s sliko maršala Tita. Volitve so pričele točno od devetih zjutraj. Vaščani so prihajali praznično oblečeni, saj je bil to zanje največji praznik. Na volišče je prišla tudi 831etna ženica, ki je med drugim dejala: »Dočakala sem vendar ta srečni dan. Prvič v svojem življenju imam čast voliti ljudske predstavnike. Sedaj, ko sem videla, da si sami volimo oblast, bom lahko umrla*. Dosti je bilo takih primerov. Med drugimi se je oglasil tudi starček: »Saj res ne vem, koga bi volil, val so zelo dobri ljudje*. Nepretrgoma do 15. ure so ljudje prihajali na volišče. Od 540 volivnih upravlčencex jih je volilo 500. Prlzr.ati moramo, da so bile volitve res svobodne In tajne, ln da je vas Lokev v zadnjem času zelo napredovala.
Iz Pivke
Na Pivki se razpravlja o ustavi feder. ljudske republike Jugoslavije. Večer za večerom obiskujejo naši aktivisti, kljub hudi zimi, vasi In tolmačijo prebivalcem ustavo, govore o osnovnih pravicah, o ljudski oblasti, o temeljih, ki bodo Izboljšali naš socialni in gospodar, skl položaj ter pripravili naši mladi domovini sijajno prihodnost.
Prebivalci se teh konferenc udeležujejo navdušeno In v velikem številu.
Podgora pri Gorici
Z velikim navdušenjem Je pozdravilo slovensko in italijansko ljudstvo iz Podgore partizanski teden. Vaško zborovanje, ki ga je organizirala Zveza primorskih par-t!?anov dne 30. 1. t. 1. je pokazalo zanimanje ln ljubezen do naših partizanov, do borcev, ki so se borili za lepšo prihodnost človeštva.
Govorila sta tovariša Pulče ln Dorko. Tov. Dorko je prikazal razvoj partizanskega gibanja od 1941. leta dalje. Podčrtal je moč Jugoslovanskih narodov, mlado države, ki je zrasla v najhujših časih.
Obnovili so prosvetno drultvo tlz-tok Zvonimir». Sedaj imajn redne dramatske in pevske vaje, ta)co da bodo na velikonočni ponedeljek imeli veliko prireditev.
PODGORJE. Dne 13. pr. m. je bil občni zbor prosvetnega drultva, na katerem so razpravljali o bodočem delu. Do sedaj je to dru-itvo nastojAlo doma (n v drugih blilnjih vaseh. Povsod so ga prijazno sprejeli. Na tem občnem zboru so izvolili nov odbor in sklenili, aa bodo stopiti v Slovensko prosvetno zvezo. Ob tej priliki so novemu drultvu dati ime »Cvetoči Slavnik*, fci ga je prejlnje prosvetno drultvo i Podgorjah nosilo do leta 19*t, ko so ga falisti ukinili. Bedanfe drultvo Ima velike težave, ker mn primanjkujejo sredstva. Z dobro voljo pa bomo vse te teiave premagali. Izkupiček dosedanjih prireditev so darovali RKS in dru{/im dobrodelnim ustanovam. Vaičani so obnovili tudi lolo, katero so Nemci požgali.
DORNBERG. Dornberlko pevsko drultvo je v nedeljo 10. januarja priredilo pei'ski koncert.
Na sporedu mo bile partizanske narodne pesmi, ki so prikazale
Njena moč obstoji v enotnosti naših narodov. Slovensko in italijansko ljudstvo iz Podgore ne bo pozabilo svojega cilja, ker je za priključitev k FLRJ samo naša mala vas da!a 57 partizanskih žrtev.
Orlek
Ta mala vasica je zbrala za našega dijaka in za naše sirote 3989 lir in sicer: akcijski odbor za zbiranje prostovoljnih prispevkov 1385 lir za naše sirote, AFZ 1359 lir, ZMS 245 lir, tov. Tavčar Leopold 500 lir za naše sirote in 500 lir »Za našega dijaka*.
Borjana
Dne 27. januarja zvečer okrog 9, ure so z ročno bombo napadli mladinski dom, ki je obenem sedež prosvetnega društva »Stol*. V domu so bili tedaj nekateri člani društva, mladinci in mladinke, ki so malo prej imeli pevske vaje. Roona bomba, ki je padla dva in pol metra od vrat, je k sreči samo lahko ranila nekega tovariša. Toda od pritiska eksplozije so ugasnile svetilke na acetilen in popokale šipe na oknih. Hujšega ni bilo. To dejanje je izvršila skupina domačih teroristov, sodelavcev okupatorja, ki še vedno sramotijo naše ljudi In so zlasti nasprotni ljudstvu, od kar se je vojska umaknila preko Soče. Iz tega je razvidna nevarnost, ki jo predstavljajo ljudje, kateri spadajo pred ljudsko sodišče.
TRST
Ukinitev vlakov
Po naredbi zavezniških oblasti bodo od nedelje 3. t. m. vsako nedeljo ukinjeni vsi potniški vlaki, ki prihajajo v Trst in odhajajo iz Trsta.
Zupančič - Prešernova proslava v Skorklji
V nedeljo ob 15.30 bodo v novi dvorani Vicolo deU’Ospeda!e Milt-tare št. 23 naši otroci imeli Zupan-čič-Prešemovo proslavo. Izkupiček gre v korist revnim otrokom. Vabljeni vsi!
Prebrana
Razdeljevanje namiznega sira: Od danes do l etrtka 7. t. m. bodo razdeljevali vsem potrošnikom, ki spadajo v skupine I, II, III, IV, in V po 80 gr namiznega sira na osebo. Cena 235 iir za kg.
Poziv bolnikom: Od danes naprej bodo bolniki, ki imajo dodatne živilske nakaznice, lahko dvignili sledeče je« t vi ne: sladkor, olje, (tudi namesto surovega masla — 100 gr masla Je 1 dc olja), .riž, testenine, konzervirane ribe. Dne 28. t. m. bo razdeljevanje zaključeno. Cene: sladkor 135 lir za kg, olje 430 za liter, testenine 21.50 za kg, navaden riž 32.00 za kg, polflni riž 35.80 za kg, finejši riž 42.40 za kg, konzervirane ribe 33.60 za škatlo.
Predbeležba: Od danes do torka
prvUB§
'pmOCM
5. t. m. morajo potrošniki, ki ima)1 dodatne živilske izkaznice kateg» rije delavcev »L», izvršiti predt* ležbo za prihodnjo izredno raz* ljevanje.
Cerkvena glasba v cerkvi Sv. Antona
V nedeljo 3. t. m. bodo p v cerkvi »Blažene device po) cs* (sv. Antona starega), peli D®1 dvoglasno mašo v čast «sv. Cecilij ki jo je uglasbil meščan Alf* Krischan, učitelj in organist 3* orgijah bo spremljal skladatelj a8* Petje pa bo vodil mojster Bru* Bernetti.
Enotni sindikati
Sindikat gradbene stroke: poverjsnike raznih kategorij va* mo v ponedeljek 4. t. m. ob 18 & v ulico Imbriaui 5, soba št. 4. R2* pravljali bodo o mezdnem vpt* šanju. Naj nihče ne manjka!
SIAU Škork’ja (Vicolo Osp. Milit. št. 2)
Danes in jutri od 20. ure naprt plesna zabava v obeh dvoranah.]
V ponedeljek 4. t. m. sestanek III in IV terenskega odbora. P1* poroča se polnoštevilna udeležb* Pričetek ob 20. uri.
GORICA
Cianom kmetijskih zadrng
Kmetijska nabav, m prod. zadf* ga opozarja zadružne referent naj do ponedeljka 4. t. m. izrofll seznam kmetij^jcih potrebščin *•" družnikov.
Bela opojnost
Slov. planinsko društvo v ponovi v nedeljo dne 3. februarf smučarski iziet na Orni vrh. ^ hod ob 6.30 a Travnika. Površij okrog 20 ure. Prodaja listkov ' trgovini Rolich, Korzo Verdi j Istotam se vpisujejo tudi osebe, * lele pristopiti k Planinske®’ društvu.
Sestanek filatelistom
Sekcija za filatelijo Y. M. C. sc bo sestala v nedeljo 3. februV# ob 10. uri v dvorani v ulici RiSI»o|, do 5. Filatelisti in prijatelji vljudno vabljeni.
Skupščina okra fnega idt* ženja gostilničarjev v Postoj*
se bo vršiia v ponedeljek dne 4. & bruarja 1&16 ob 9. uri dopoldn« prostorih tov. Burger Josip-a f dočim dnevnim redom: 1. poro^j pripravljalnega odbora; 2. odo^ tev začasnih pravil združenja;! volitev uprave, nadzornega odb;1! in strokovne skupine; 4. slU’-" nosti.
Pripravljalni odWfl
L«
I
Ustanovna skupščina .
kmetijske zadruge v seŽ*®
V nedeljo 3. t m. ob 9.30 b® 1 Sežani v kinodvorani ustano*n skupščina poslovalnico za e^\ ski okraj Kmetijsl.e nabavno-P^I dajne zadruge. Na dnevnem je: 1. posvetovanje o ustanov’1] poslovalnice; 2. odobritev pravfl!J volitve upravnega in nadzoro^j odbora; 4. slučajnosti.
K LJ
U K
Finalne tekme nogometnega turnirja t prvenstvo v tržaškem okrožju
Preteklo nedeljo sta tekmovali na igrišču CRDA enajstorlcl Tovarne strojev in Opčin. Ta finalna tekma' je hila zelo živahna. Dasi-ravno so Openci zastavili vse svoje moči, je enajstorica Tovarne strojev zmagala z 5:1. Odločna zmaga bi torej ne potrebovala nlkak’ga pojasnila. Veliko začudenje pa je povzročilo dejstvo, da je enajsterri-ca Opčin tako brezpogojno klonila, saj je doslej vedno le zmagovala. Zdi Bi, da je Tovarna strojev dobro pripravljena. Na vsak način bomo to videli v prihodnjih tekmah.
Tekmo med čkedenjsko in nabre-&lnsko enajstorlco so odgodili. Kla alfikacija Je sedaj aledeča (O pomeni odigrane, D pomeni dobljene, N — neodločne, Z — izgubljene tekme, D dani goli, P — prejeti goli, T — točke):
O	D	N	Z	D	P	T
Tovarna str.	1 1	0	0	5	1	2
Skedenj	10	10	2	2	1
Opčino	2	0	1	1	3	7	1
N&brt&lna	0	0	0	0	0	0	0
Nedeljske tekme
V nedeljo dne 3. februarja bodo v okviru tekem za mladinsko nogometno prvenstvo odigrali sledeče finalne tekme: Tovarna atrojsv -Skedenj na Igrišču CRDA ob 9,30;
trpljenje ljudstva v teku osvobodilne vojne. Ljudstvo je z velikim navdušenjem sprejemalo lepe slovenske pesmi. Poseben uspeh Je iela lest glas no zapeta pesem »Po-stir>. Dornberlki pevci so že večkrat dosegli odlične uspehe. To ned'. Ijo pa so pokazali, da Jc n;i-hov zbor eden najboljlih v mirenskem okraju.
Vse nale čitatelje, zlasti člane kulturno - prosvetnih dmltev, ponovno naprolamo, naj nam poliljeir Jo več dopisov o kult ur no-prosvtt-nem udejstvovanju. V teh dopisih naj tudi kritizirajo delo posameznih igralcev in odsekov. Brez dvoma bo to marsikomu koristilo.
Nabrežina - Opčine na igrišču brežina ob 14,30.	,
Opozarjamo vsa društva, ki ^ tekmovala za pokal »Pino lizza*, da bo v torek dne 5. febrU*1 ob 18. uri sestanek zastopO^" vseh društev, ki so se prijavil*, omenjeni turnir. Na sestanku W izžrebali skupine in določili 'j red tekem. Pohitite s prijava^ z vplačanjem vpisnine.
Dobra srca .
Mahnič Ivan ln Angelo lz darujeta 200 lir za sirote P* partizanov.
Družina Gorjan daruje 150 V sirote padlih partizanov.
Odg. urednik DUŠAN HRSSfl
<T'WPr	i	m—u hiiil
t Žalostni potrtega siva,
mo vsem sorodnikom, \ ^ teljem in znancem vest, da j'-' » 31. 1. 1940 po dolgoletnem trljUjS Izdihnil svojo blago dušo r.aš ” ljeni soprog, oče
RENČELJ ANTON
Pogreb dragega pokojnika soboto dne 2 t. m. ob 15 uri lz 'J žalosti v Bazovici 56 na do«^ pokopališče.
Bazovica, 1. 2. 1946.
Žalujoča soproga, Pin®«,
h*.*« n«.	in
MALI OGLAjj
HARMONIJE za pevska dr«$ dobavlja Ivan Kacin, Gorica. „|i New York 46 (Via TorianD. suje in popravlja tudi glnsovur^ harmonije.
PRODAM BLAGO ZA Tf-°* * OBLEKE ter predvojno zimski plaSč po zelo ugrodn* JJ Krojač Košuta, ulica Kan"il lit 5. Trst. __________ J
V DufovlfaPj
Na dan sv. Bla!m 3. 2. 1946. url priredijo fantje v DutovU^™ n?kdaj	J
VELIKI JAVNI
z raznimi igrami. Vabljeni 'J<n
t krc odi « i
ta
»a
i
Bei
ffo
kaj
*D<
Obr
, d Prt <fej del h
»O!
Pit:
i' 11 na *
I
«u
M
»m
hit
■*!
kot
to
Piu
•tv.
ec-
oh,
VN
to
*P<
Po
»n,
trn
13.
i>ri
S,
it«:
dni
I
kjij
vo:
U.
vid,
£
kr,
*n»l
'In
«>o
ter!
*»t
**v
to
M
t««
•*
t«
5
tni
»K
Ho
k
5
n
i
i
V.
n
kr
«4
\
•n
u
*V|
>
ki
Os
•o
*!
Pr
H
•1(
ko
•u
»1
t«
ljubite zabavo ln kozarček terana.
V A. t3 I 1 - O	.
V nedeljo dne 3. 2. 194G ob 14.30 url ae vrSl v PodbrctjJ* pri Sežani prva kulturne pr lrodltev. Na aporedu tudi sre£ol° osmlca ln prosta zabava.
VABLJENI VSI!
Prosvetno društvo »France Prešeren** KolonkoveJ
priredi noooj 2. 2. ob 18 url v društveni dvorani, gostilna.*0. druStvo*. kulturni večer. Nastopijo pionirčki, pionirji. ml*dl" 8por**d: dv<e enodejanki — »Brivec In ljub<>r'n», slike, .f^ijl.
;ijo in deklamacije. Sledi pl e«. Vabljeni vsi člani la prija1