,M1 P&A w ^HocWdbl. k. k. Hofbibliothek, Wien jm*L&«..A i fe. 2. v G-orici, 110. januarija 1879. Tecaj IX. „So5a" izhaja vsak potek in velja s po§to prejemana ali v Gorici na dora pofiiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leto.....„ 2.30 (5etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih In prav tako pri „po- elanicah" se placuje za navadno tristop- no vrsto: $ kr. Le se tiska 1 krat Zavefie crke po prostoru. SOČA Posaraezne Stovilke sir iobirajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v ge-sposki nlici blizo „treh kron", in na starem trgu.— r Trstu v tobakarni-ci „Via della cascrma 60". Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo nrcdnigtvu „Sode" v Gorici v Mailing-ovi tiskarni, narocnina pa oskrbnigtvu„SoLe" Via del Giardino V Zoratti»jevi hili II. nadstr. Rokopisi se ne vraa&joj dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delalceni in drugim nepromoznim se narocnina zniza, ako at oglase pri urednistvu. Glasilo slovenskcga politieiiega drusfva goriSkcga m brambo narodnili provic. V Gftrici 9. januarija. Le nnobletf, dokler grc, je menil na& mestni za-stop, ter je na posodo jcmal in trosil, dokler se jo dalo. A ne, da bi bil zametal; tega ne. NaSa lepa Goriea je dobila za lepe novce marsikaj komfortablc-ga, velikomestnega, prav kakor se spodobi klimatifi-nemit zdravstvenemu kraju: elegantno kopelj, s ka-korSno se more ponasati redko katero veeje mesto, dve jako prakticno vravnani trM lopi, ko nema b o-g a t i Trst niti ene same, velikansko novo pokopaliSce in Se maraikaj druzega, PokopaliSee bi se bilo imelo u2e preteklega maja koncati, ako bi ^e bila suSa v mestni blagajnici za 99% vecja od vla2nosti na zem-IjiSei, v katero bodo zagrebali nnge umcrljive dele, ce nas ne zajine neusmiljena smrtna kosa Se poprej, ko se posrecjjo in do^enejo one finaucuo operacije, za-radi katerih potuje mis' gospod „podesta" vsake kva-tre na Dunaj. Sicer bo pa pokopaliSCe kmalo toliko dovrSeno, da bi svojemu namemi zadostovalo; a za krasne koftje, na kakorSnih se vozimo daiu'iinos incS-canje v krtovo dezelo, treba tudi lepe cesto in za lo- f>o cesto treba zopet lepili novcov. Teh pa no bo z epa v de^eli dobiti, ker so hudobni jeziki—katerim se jo pridrugil v novcjSem casu tudi nad italijanski tovarus" „V Isonzo*,—-pri domacih kapitalistih moerio omajali mestni kredit, da si nekda uze ta in uni „Ma-nihejec" (upnik) glavo beli, kako bi zopet do posoje-nih novcev priSel, ne pu da bl se mu mudilo, Le da-lje posojath Govorilo se je te dni mocno po mestu, da na starega leta dan ni trebalo mestne blagajnico zaklepati in da je moralo gupanstvo na vse kriplje „pumpati", da jo toliko skupaj spravilo, kolikor je za Bilo potrebovalo, da je odpravilo nadleine gratulante, kateri so se mu priSIi z navadnimi, kolekovani-mi voSCili poklanjat. Ej, takokoledovanje jestraS-no sitno, kedar je susa v blagajnici!— Toda, kakor pravinio, priskrbeli so nasi mestni oCetje za nekoliko izposojenih stotisocakov (bagatella!) mnogo dicnega in ee hocete, tudi marsikaj prav ko-nstnega; postavili so si tako rekofi na vsakem mest-nem voglu neininljive spominke *); kaj drugace, da so se morali ti sporoinki drago placati in da je vsled tega na izobilje deficita, (tJberfluss an Geldmangel, bi rekel Nemcc) ki se nikakor ne mara vjemati ni z ekonomicnirni razmerami mestne obeine, ni z onimi posameznih spredej in zadej oblozeuik davkoplaCeval-cev. Zdiij si prizadevajo modri mestni oskrbuiki raz- *) Da! vzidane tablice z inieni prekrlcenik ulic* Opazka korekt. | kropljcn dolg zdruziti; iztrgati obciuo iz krempljev I mnogih tnaiijSih Manilu'jcev in izrociti jo encniu sa-1 memu, inisl6, da ji bo loin tola^iti enega samega vo-likega nadle^nika, nego sto malih sitne2ev. Da priza- i devajo taki prenosi doJgov znamenite strode, da se pri denarnih knpdijah s tez a m n o g o r o k p o „m e§ e* tariji", ali kakor pravijo, da treba provi-zjjo plaCati, da se more od encga samega veiice-ga dolga toliko obresti plaCevati, kolikor od mnogih malih, s kratka, da dolg je dolg, obrni ga, kamor ga koficS in da goije, komur ga ima; vse to ni nifi v primeri s ponosnim naslovom „uvst v ijske Niz-ze", ki si ga sine naSe mesto Selc zdaj prav pride-vati, od kar se je z izposojenim denarjem tako giz-davo oliSpalo. In ta „Nizza" bo s6 svojim novo ustvarjenim konfortom privabila mnogo bogatih tujeev in ti tujci bodo svoj denar po mestu zatrosili in ta denar pride v i-oko mi'stnim davkoplafievalceui, hiSiiim gospo-darjem, trgoveem in obrtnikom in ti davkoplafioval-ci bodo potum lahko s povikfiaiiiiui dokludami plafio-vali obresti in amortizovali kapital, naj jo So tako ogromeu, in kedar bo ta dolg tako polagoma, in sko-ro bi se reklo, novedoma poravnan, potem pride za Gorieo zlati vek, po torn bo tu prava pravcata de-veta de^ela. Tako razkazujejo naSi mestni gospo-darji svoje raCuuo in stvar je zares tako jasna, da jo razuuie laliku vsaito otroco v povojih. Ty jo, tola *u cuni, taka logikajepravzaprav ieza otroke. Odra-sel, /rol mislec, posebno Ca je nekoliko bli^o znan z goriskuni razmerami, so pa ne da tako precej pre-priCati, ali boljSe prevariti. Tujci, kateri obiskujejo, ali bi obiskovali posebno o zimskem casu Gorieo, so vecinoma avstrijski penzijonisti, ali bolehavi bogatinci z Dunaja ali drugih severuejsik mest. Takim gostom pa ne zadostuje samo milo poduebje in kopelji, tudi ne hrepen6 nic kaj po naSeiu pokopaliSCi, mariveC ze-le zraven druzega —miru in prijaznih socijaluih razmer, pocutijo se dobro le, ako jih obdaja zdrava avstrij-ska sapa, in ako nic ne gali njik drzavljanskih Cutov. Revolucijonarni proklami pa, kakorSni so se lani in uze veCkrat poprej trosiii po naSem mestu in treska-nje bomb drazi njih /able cutnice, ter jih podi pre6, — mnogo njih tudi za vselej. Za to bi moral mestni zastop pred vsem za to skrbeti, da se v tern oziru zbolj^ajo tukajSuje razmere, on sam bi moral z do-brim izgledom naprej korakati, ter pokazati, da Goriea ne Mi biti samo j,Nizza," ampak da ji je tudi za to, da je in ostane zares „avstrijska." V svojetn gospodarstvu pa naj nikar ne preuapeuja svojih inoci LiloTEIv. Hercegovski pregovori. Gospod Volk Verfevic, bivSi konzul trebinjski, dal je na svitlo zbirko raznih izrekov, ktere je nabral meju prostim hercpgovioskim ljudstvom. Ti izreki so napereni proti vsem raznim stanovom v onej unesrefie-nej dezeli. Zatirani krstjan in ponosni beg, podkup-ljivi kadi (sodec) i pomilovanja vredni obdolzenec, mo2 i zena z dolgojezi^no taLCo vrednavedeni sohu-moristifino v leh izrecih. Ti izreki v vpraSanja in odgovore umetno ziozeni popisujo §ege i na\ade, Bladkosti i britkosti, tozbe i ielje vsega prebivalstva one Hercegovine (starinom Vojvodine imeaovane), ki je nekedaj daleee po svetu slula. Oglejmo si nekoliko teli pregovorov, saj bodo gotovo inarsikacega bral-ca na§e SoCe zanimali, i zacuimo toraj pred vsem s krepkimi izreki, ki so napereni proti nesnosnej vladi turSkih feudalcev: ag i begov. Sin pra§a otca: „a(i iniamo fiesa, kar nej agovo ?* „„Da, dvoje redi, svoje du§e i svoje svinje"" odgovo-ri mu otec. (Bralci, ki ie tega ne vedo, naj izved6, da Turci svinjine ne jedd.) — flAli pride po va^em feoicapu (turSkem syetem piamu) lehko kak krstjan v nebesa?" praial je raja (krstjan). WBDa, ako§tirdeset let Turku sluzi, in ako ga potem Turek ubije"" od-govoril je jaga.—„Zakaj trpite, da vas Turdin tla<5i ?« prasal je Cruogoree. naBog je visoko, car pa daleko, i mi smo uze uavajeniua odgovorilje raja.—nAli delate kaj?" pra§al je nekedo Turka. „nNejmamo fiasa za to. Petkrat na dan molimo, vines molitvij pa ne pridemo od kave i duhana k delutfu odgovoril je Turek.— „Koliko si agi (grofu) dolian?" .,„Kolikor on hoCe"".—-„I kedaj mu imaS platiti?" 8],Kedar i ko-likokrat se mu vzljubi.""—„Kedaj je aga najhujgi ?« „„Kedar uboiart*. — „I kedaj ti je aga naj ljub§i?" „„Kedar se stegne"". — „Kedo vam izdera zobove?a 0nBrivec slabe, aga pa zdraveUtt.-~ „Tebi se menih! dobro godi", (rekel je beg,)—„nejma§ skrbi niza^ene ni za otroke". n„Menjajva!rt" zavrne ga menih. ,,Si §e premisliin*, priatavi urno beg.—„Ali bi hotel biti Turek?8 prasal je Turek Marka. „nZanobedea denar ne; i samo, ako postanes tt Krsijan."" „A zakaj?" 3,„Da bi izvedel, kako se krstjanom pod va§o vlado godi.K«—„Aga! kaj si po^abil uze, da si mi dolman platiti kravo?" a„ Danes s'abo sliSim"u odgovorr mu aga. aI kedaj ti imam masla prinesti?" (pra§a ga ti-ho krstjan) „„Kaj nejsi ga §e priuesel?"" se2e mu aga naglo v besedo.—„Kteri ti je ljubSi, hudobni uli dobri aga?" „„Hudobni mi vzame eno, dobri pa obe kravi.** -. BKaj i^ii ti bcgu?« n„Bog mu daj y§B, in onih tuknjSnjih davkoplafievalcev — da ne . prezgodaj tak polom, kakorfinega je do^ivela krasna Fiorencija, in kateremu so ne izogne niti lepa Goriea, ako ne nelia kmalo sedanji — „Nizzasch\viudel." Xa§e c. k. kmet. druStvo je imelo dne 2, t. m. oMni zbor, pri katerem je kIo za volitev novega taj-nika. Navzofiuih je bilo kakih 36 druStvenikov, vefii-na kakor vselej na italijanski straiii, ker se ceW ne-kateri tukaj bivajofii slovenski drufitveniki malo bri-zajo za druStvene zbore in ker je splolt zaniinanje Slovcncev za kmetijsko dru§tvo in njegove obravnave zeld omrtvelo. Glavna krivda temn je pae" neraarnost nusih ij.uli, kolikor toliko pa tudi ne enakopravna drnStveua vravnava, — Toda o tern prilitno kaj vefi. Danes naj samo povemo, da je odbor predlagal nece-ga d.ra Borghi-ja iz Portici na Italijnnskem zataj-mka in da bi ga bila vefiina brez pomislika sprojela, ako bi ne bil vladni zastopnik odlo^ino zahteval, da mora biti drudtven tojnik avatrijski driavljan. Dmi jo pa m slu^bo prosit tudi avstrijski Tirolec, kateri se je i/SoIal na kmetijski v\M t5oli na Dunuji in je itahjanskega in nemSkega jezika, kakor jo pogojeno, popolnoma zmo^en, dala je vendar zborova vecina prcd-nost ptujcu, sklenivfii, da bode dr. Borghi imenovanf ako si pridobi avstrijsko dr^avljanstvo. In marl jo dvomiti, da sprejemc naS patrijotidii mestni zastop italijauskega ucenjaka v goriSko obCinsko zvezo? — Jo utio culm, vse UoOt'O priliaja o& unstran itwju, bn. kor so najviSo cenjeni oni klobuki, kateri uosijo na svojem dnu anglcSko firmo. C'e pa pomislimo, kaj so storili do zdaj za nase kmetijstvo italijanski reforma-torji, ki so bili namoaCeni na nasi kmet Soli in pri c. k. kmet. druStvu, ne moremo se zares precuditi nekaterim zmernim drustvenikom italijanske narodno-sti, katere poznamo kot odlicne avstrijske patrijote, da se dajo §e vedno voditi po onih treh, Stirih velemo2ih( kateri uosijo veliki zvonec v nasem druStvu, a vecinoma le za to, da obracajo vodo na italijanski mlin. — Pri ob^neui zboru je spregovoril svetovalec pi, Ciaricini modro besedo zoper razpust kmet. Sole, o katerem se posebno niofino govori v nekaterih krogih, od kar sta locena italijanski in slovenski oddelek in od kar se je §e po vrhu dr. Monk odpovedal svoji slulbi kot vodja in uditelj ital. oddelka. V zaduji sesijije delelni zborpodolgih Studijah v dez\ odboru in 7 odseku soglaano sprejel na drobno motiviran na6rt, po katerem naj se preuravna Sola. Ta nadrt je do zdaj ie koniaj na pol izvfiden} ni italijanski, ni slovenski oddelek nista mogla Se v najmanjSi stvarici pokazati, ali moreta samostalno ti* vsega, ali kakor jaz menima" (odgovoril je krstjan na tako vprasanje).—8Zakaj panehce biti beg krstjanom praviccn?" „nPijanec ne razumi treznega, sit Clove k ne razume laeiiega"".— Izreki posveCeni cestittmu sodskemu stanu, napereni so posebno proti podkupljivosti i po^rtnosti sodca. Pogiejmo nekoliko i v te izreke. Shiga pra§a sodca: „AH Hem pustiti k van! gjavra (krsljana)?a BnAko ima kaj v rokah, naj po-caka, ako je pa natovoren, odpri mu vratana stezaj.** —»Kako se gre h kadiju (sodcu)?" „nK njemu segre s poluimi, od njega pa s praznimi vredami.""—„Bo«, demo li imeli dobro letino?" Bffftfogoae je, mogofie nej, jaz bom imel gotovo dobro"" (odgovorilje kadi.) — „Hotel sem ti prinesti eno jare", (rekel je raja kadiju) „a nejsem vedel, ali ti imam prinesti belo ali firno.u nBJareta se ne cene po volai, temud po obis-, tiua, zavrne urno kadi, ki navadno le tolsta jagojeta ljubi. — „„Kak vik i krik je na trgu?" nnNa§ sodec hoCe postati praviCen mo2, ali Turci munedozvole.ua —nKedaj je za te najte^je soditi? (prasal je nekdo sodca) „„Kedar imam pred sabo lafinega Turka izvi-, tega krsyana"" (odgovoril je sodec.) — „Ali je ostro prepovedano jesti ukradeno jare?" (praSal je .raja) „,,To se imume samo ob sebiUK (od^ovori kadi.) nAH davi sem eno jare ukradel, ktero tebi poklonim (v dav pdnesem)", jwttofyp, dobro].(«aYrn« kadi) me<| veti in na dezelno korist napredovati; in nze naj se dolgo let zidano, in mnogokrat popravljeno poslopje za vselej razruSi, Se predno se dozene, ali bo zadnja posknSnja kaj uspeha imela ali ne. In zakaj ? Mari zarad ogromnih stroSkov, ki jib prizadeva Sola? ali zarad nezoatne koristi, katero daja dezeli ? Kaj Se! Zft to, ker so Slovenci dobili koScek euakopravnosti; 2a to, ker so tuji reforinatorji sebe in Solo in deielni odbor in dezelo osramotili, kar bi se zdaj tern jasueje pokazalo, ko bi se vsled preuravnave zaCeli kidati Av-gqevi hleyi na Solski kmetiji. Tega so se zbali oui mozje, kateri so bili nekdaj prvi zagovorniki kmetij-ske Sole ter so takrat enako vse zjle napeojali, dajbi se Sola ustanovila, kakor so jib zdaj zaMi napenjati, da bi se podrla. Da! taka Sola, kakorsna je bila do zdaj, tak uzor nerednosti in nemarnosti na solski kmetiji in v vscm doticnem gospodarstvu, — mora nehat, mora za vselej nehat, za to smo tudi mi, a otrocje bi bilo in nedostojno dezelnega zbora, ako bi hotel uio danes podreti ono stavbo, na katero je Se le vce-raj zadnji kamen polozil. — Da gre dr. Monfc, kaj to de ? saj StejQ Italija Se mnogo takih kinetijskih uCe-njakov, katcrim prav dobro tekne avstrtjski krub, do-kler si boljSega ne najdejo. NaSa kmetijska Sola in sje dijaki imajo tako nialo uzroka, soke pretakuti po svojem dm gem vodji, kakor so gaimelipo prvem. 6a pahoce dezeloi odbor dezeli dobro vstrecl, naj se ozira po domacih, avstrijskih strokovnjakih in naj iz-bcre moia, kateri ne bo znal samo ucene kmetijske knjige pisariti ia zuajdbe delati, ampaktudi izgledno kmetijo vravnati in poSteno in razumno gospodariti. Ce ga najde, potem potihnejo kmalo oni lahkomiselni glasovi, kateri zahtevajo, da se veminentno kmetijski deieli po tolikih zrtvah razru2i prevalno kmetijsko niiliSCe. — ___________ Dopisi far gmiikt Okolice, 6. jan. (Izv. dop.) ptka blizo Gonce.) 0 bitki, o kateri Yam porocam, ne bo govorila uobena zgodovina, in da bi, — sramotno bi bilo za na§o mestno okolico, kder se, posebno v narodno najinrtvejih ktajih, najhuje Sopiri ia viasih prav grdd razpasuje kmeCka surovost. Ali ste uze kedaj sliSali o lodoljubih iz Pevme, ali da bi se tarn kako narodno druStvice snovalo, ali da bi sanio trije, itirje skup&j stopili in poskrbeli za kako narodno za-bavo, za kaj poStenega slovRnskeea pptja *> Niste sli-sah; jaz tudi ne. Fac pa beremo prav pogostoma po goriikih uliCnih voglih „Oggi ballo a Peuma" in ce nas ob nedeljah in vetkrat tudi druge dni pelje pot skozi Pevmo, sliSimo navaduo tako neotesano, popa-Leno furiansko-italijansko upitje, dajebrze zverskemu tulenju podobno, nego cloveskemu petju,—da ne go-vorira o divjih tepezih, kakorSni se tu leto za letom ponavijajo v dokaz, na kako nizki stopinji stoji Se tu ljudska kultura. Tudi sovraStvo, katero goje zlasti mladencl sosednih vasi med seboj in ki dozori vca-8ih, vecinoma pa na javnih plesib, do krvavih dejanj, ne daja naSi okolici nic boljSega spricevala. Tega se je lahko preprical, kdor je Sel na novega leta dan o neki uri mimo BoSkinove krcme v dolnji Pcvrai. Ercma je bila pravo bojiSce j tako imenovani „Puin-tarji", vaScani pri goriSkem mostn, so se hudo sprli z Oslayci in Pevmcani, udrihale sotrde pesti, pa tudi kamenje je ropotalo in noai so Svigali na desno in na levo, da sosepc koncani bitki muogi z oguljeuira hrb-tom, ?. modrimi marogami po ebrazu in zivotu in celo se i&eleeimi ranami doraov vlekli. Povoda ni bilo po-sebnega; a da se na tlect zrja\ici ogenj vname, tudi ni treba mnogo pihati. Hid potnenljive besede so na ssah vzbudiie staro sovrazno tekmovanje in od besedi je priSlo kmalo do dejanj, katera bo slednjic" se ka- j zenska oblast preiskovala in kakor je pricakovati, tndi • ostro kaznovala. Po tern se bo naSa blazena mladost v hladni samoti pametila. Zalostno! M. Vkradenim i darovanim jaretom-jevelik razIogek.Btt— Kadi soded bogatega tat6 je rekel: „On nej vkradel, on je samo vzel, i uihCe nej ga videl*. i bogat tat je bil nedolznim spozna^^ B^ke casti ienski spol v Hereegovini u2iva, po-sname se lehko iz teh ie izrekov: jjZakaj pojeS ves dan?* „,,2ena mi je sinoft n-tniu.ac — „Kedaj si se oienil?* WBPred ietom.ttK — j,Kedaj si zadnji krat pel? Bspred letom.ttB.~sKako 4iviS se svojo zavo?a (vpraSaia je mati svojo komaj onioieno, najmlajSo hcer) wwPrav dobrol Bog jo zivi od nedelje do ponedeljka.^*—„Ali si Stel, koliko krat 8i svojo 2eno tepei?tt BWSe ne vem ne, koliko krat sem jo poljubil, a kako bi vedel, koliko krat sem jo tepel.""—almate li telegraf?* (praSal je Dalmatinee) S8Ne, a h Cemu bi bile pa naSe zene na svetu?tttt (pdgovoril mu je raja.)—„HuCeS li, da zastran tvoje Mdobuosti v vodo skoftm?* (rekel je jezno Herce-govec svojej 2em). BBY morji je prav mebko, vhiad-nem potoci prav prijazno; izberi si, Ijobfiek mojlkar ti bo IjabSe** (zavrae ga skrbna zenica).—-Ded \ kaj misle o sebi dekieta?" BnOna misle, da so od 14. do 16. za sultana, od 16. do 18: za vezirja, od 18. t wa?a TCefe^ da je Ie mo^-Btt-BKogaboSraj* Se hotela bogatega starca al ubozega mladenfia?8 nwWit qU, tyioa mati, da ne Iro^me nowiiotala,** IzSeiane, 4. jan. (izv. dop.) S^etega Stepana veier I. 1. nej na SezanScini hvalevredno minol, in miroljabnema filoveku, kateri vidi, da se vsi pretepi in poboji le ob praznicih gode\ kmalo ne bo zameriti, ako ga prevzame 2elja, da bi ne bilo mej tednom nc-benega pi-aznika. Y samej Sezani so fantje celo z mo2i vred do drez pplnofii po krcmah in vasi razsa-jali; padel je marsikak c?rk, marsikak cmok in mar-sikog»i je stisnjena pest nemilo v rebra ali pod rebra poljubil a. Posebnib zlih posledie pa nej iraelo vse to poaoCno kvakanje in pretepavanje, samo marsikoga so drugi dan nenavadno Jasje boleli. Petoje skopeljskih mladeniLev prisilili so necega Frana Nabergoja iz Lot vipavskih, da jim je v krfimi na ^ingari€i tako imeuofano fantovScino pladati moral. Take navade so zares grde, snrove in na§im mladeni-cem na sremoto, kajti zastran njih nam se tujci po-smehujo. Naj bi nasa zupa«stva skrbela, da se te grde razvade enkrat za vselej odprave I BivSi tomajaki fantovski zupan, znan pretepavec I?an Cerne FilakovSCev, je isti veier po nekej poje-dini, ktero je v imenu fantov§5ine plaLal neki sedem-najstletni misebradec, JoMuSoneo, cerkvencevenm sinu prebil s kamenom zgornjo ustnieo, en zob mu je iz-bil, drugi zob pa razbil, sain pa jih je toliko dobil, da menda Se dan danes delati ne more. Andrej Orel Robiduikov iz Utovelj je isti veier ob desetej uri v svojem leglu nze dremal, ko so ga njegovi mlajsl tovaraSi prisli klicat in vabit, da naj gre pomagat odgnati domn fante z Grahovega-brda, ki so ne daled od Utovelj razsajalL Sel je in pri§et preblizu svojih protivaikov. Ti so zagnali v tek njega jn njegovega tovaru§a Antona AntonCifia, in ker se je Orel zdrsnol in na tla se zgrudil, udarili so z vso silo na-nj Stirje fantje Brici, ter ga s krivafiem na hrbtu in na stegnu tezko ranili. Zalostno, avendar le je vedno Se resnicno: „kedor iS^e, najde*. \Z TrSta, 2. januarija 1879. (Izv. dop.*) (Novo leto. — Y Bosno! — Nove volitve. — Citaluica. — „Edinosttf. — Naro^ajte „Na§o Slogo".) Naj zaLnem danes, kakor je uze obifiajno, z voScili za novo leto. Da bi hotel naotcti vsa vuscila, Kalxsia iiusnu v SfCU u^e toliko let, napolnil bi Vara par kolon z njimi; a zadosti bode, de reeeni: naj bi z letom 1879. Sloven-cem napoiila zora svobode, naj bi v tern Ietu zadela nova doba, v kateri Avstrija spoznav&i svoje prave prijatelje, zopet stopi mej svoje otroke in mej vso e-nako deli darove pravice in blagra in se oprosti onih jeiobov, ki so dozdaj Ie sebi v korist in v Skodo cell dcuzini gospodarili. Mi Siovani cutimo, da se mora Se v tern letu nekaj zgoditi v na§o korist in da mora nebati kontu-maciranje Slovanov v Avstriji najbrze se v tem letu, kajti zmeSnjava, katera vlada na Dunaji in v PeStu, ne sme vec dolgo trajati, tega so metida zdaj prepri-cani tudi visoki krogi. Leto 1879 vtegne imeti torej v svojih gubah marsikako va^no spremembo; nam Slovauom pa se nij bati teh sprememb, ker slabSe se nam skorone more goditi, kakor se namje godilo zadnja leta. Gotovi pa sinemo biti, da osvojitev Bosne in Hercegovine bode imela le dobre nasledke za nas vse avstrijske Slovane, to nam svedocl vpitje Madjarov in ustavovercev in naeln, kako je zafcel vladati vojvoda Wurfcemberg v Sarajevem. *) ZadnjiS propozao prijeli.— Ured. —wKedaj se imajo otrociporo&ti?" BnSina oleni, ke-dar hofieS, hc«r pa kedar moreS.tttt Sploh mora se pa reel, da je Hercegovinec pri vsej pokvarjenosti viSih stanov ostal Se precej zdrav na amu i srei svojem. Jedro naroda je zdravo in iz tacega naroda gotovo.kaj vzraste. K njegovim Segam primerimo Se te Ie pregovore: BBNa kaj ima potnik naj viSe gledati ?* Nastrab bozji i navsvojo 6ast.ttK—»Zakaj ne moliS?" (praSal je nekdo Crnogorca pred veSerjo). „„ Ako Bog kaj ima i da, zahvalim mu: kedar ni6 ve6 ne da, Se le mo-lim.ttB—„Kterih ^enskih ima se clovek najviSe bati?tt —WBYsacega starega dekleta, mlade pasterice i prili-zajoce se katoliCanke.KK—nKaj ti je bilo najteze po-miriti?,i flBMater i zeno.fttt — „0d kedaj se vi dva brata ne pravdata viSe?K »»Turci so nama vse vzeli i sedaj nejmava za kaj se veC pravdati."" Ko je Sel sin v daljue kraje, svetoval ma jeotec takole: „Drzi se nove ceste i starega prijatelja; mofinejSemu hodi nasproti s kapieo v roci. slabejsemu pa s pestjo; kedar lisica pridiga, pazi na gose."— Lukavecki, ¦ i.....'. ¦ ' I- - J-llWUMMi Tukaj namrec pozvedavamo, da i§Le za Bosno samo slovanske uradnike; prislo je enako vabilo tudi sem v Trst; a v tem vabilu stoji izrc6no, da smejo le taki uradniki prositi za slu^be, ki dobro znajo pi-sati hrvatsko, alipavsaj slovensko. Tudi Sole, katere se bodo nekda z nova napravile, imajo postati strogo narodne in ne bodo tain muCili ljudstva z nemSCino, kakor pri nas. Voznikov in delavcev iz slovenskih krajev je Slo skoz Trst na tisofie v Bosno in Herce-govino in vozniki so sploh zadovoljni s6 zasluzkom; tudi piSejo, da jim dezela dopada; samo trpljenja je dosti, ker primanjkuje suhot in druge komoditete, na katere je pri nas navajen tudi kmet. Da bode treba dosti railjotiov, predno bo tam doli vredjenovse, to je gotovo, a stroiek ta ne bode neproduktiven in zatorej pozdravljamo leto 1879. z ve-seljem tudi za to, ker je i njim zafiela tudi si-stematiLna vredba onih de^el, kar nam svedofii zadnji proklam vojvode Wurtemberga, po katerem prevzame Avstrija popolnoma v svoje roke vlado v pridobljenih de^elah. Od tukaj se je za Bosno u2e oglasilo neko-liko uradnikov Slovencev in Hrvatov. Za nas trzaSke Slovcnce pa ima novo leto Se poseben pomen. Iineli bomo v tem letu nove volitve mestnih odbornikov, oziroma dez. poslancev in novega ztipana. Te volitve so u2e razpisane in se bodo vr-Sile prvo polovico marcija. Treba je, da se trzaSki Siovani in nali vrli okolifiani uze zdaj pripravljamo na ta vazni Cas, kajti borba bo huda in stranka italijan-skill rogovilezw uze spravlja skupaj denar, da bi z njim demoralizovala naSe volilee. Uze se sliSi, da so se zbrali pri sv. Ivauu ne-kateri volkovi v jaticji obleki; ti podkupljoni ljudje nekda hoLejo snovati neko stranko, ki je unikum, kr^titi jo hocejo nekda „novi Slovenci". Tcdaj ima-mo uze stare, mlade in zdaj Se nove. Toda te nove Slovence bomo zadusili Se pied porodom, kajti nic prav si ne upajo na dan Kakor sem u^e vetfkrat trdil v svojih dopisih, dalo bi se v Trstu zmagati, samo da so Slovenci nekoliko edinfi in delavni, in da vlada nekoliko posteno nam pod roko segne. Vlada bi morala z nami praviCno ravnati in ne samo rabiti nas za straSilo, ampak za element, ki bode tukaj zvesto varoval Avstrijo in torej mora mofian postati. 0 tej zadevi bom Yam Se vefikrat kaj pisal. V nedeljo imela jenaSa citalnica obfini zbor, pri katerem se je zacasno potrdil atari odbor, in dala lie mu je naloga, da sklice Lez 1 ali 2 meseca zopet obfini zbor, v katerem se bodo pravila nekoliko pre-naredila posebno glede Stevila odbornikov. Ker so se U^uski Siovani zdaj jeli bolj zanimati zacitalnico, se je nadejati, da bomo imeli ta pust Mvahne veselice; slisi se, da bode vsako nedeljo pies. DruStvo „EdinostB bode tudi v novem letu — tega se smemo nadejati — jako uspeSno delalo. Pod-pirala ga bode tudi „NaSa Slcga". Ta izvrsteu list zasluii, da ga narofievajo tudi Slovenci, ker piSe tako razumljivo hrvaScwo, da je skoro od previdnosti nam odloden, da se polagoma nau6imo soroduega jezika. Vsak slovenski kmet, ki MSoeoH prebirajo bode raz-umel in zraven stane samo gold. 2 na leto. Torej Slovenci narocajte si gal IZ Puija, 7. jan. (Izv. dop.) Povsod se Siovani cvrsto gibljejo, celd mej Nemci na Dunaji, v Gradcu in drugod ustanovila so se slovanska druStvat katera vsako po svoje pospeSujejo razvoj Slovanstva bodi na literarnem ali politiLnem polji, bodi tudi v socijalnem oziru. Kaj Cuda tedaj, da smo se zaceli tudi Siovani, katere je pripihala osoda od vseh slo-vanskih pokrajin na juzno ost tuzne Istre, v Pulj, nekoliko dramiti in ediuiti? V druzbi se da kaj storitl in dosefii; posamezen Slovan zgubi mej tujo mnozico vso narodno veljavo. To so prvi sprevideli tu zivecl Uehi in povabili so nas Slovence, da skupaj snujemo druStvo. Zbralo se nas je kakih 40, izvolili smo za* 6asni odbor, sestavili pravila in poslali je namestni-Stvu v Trst v potrjenje. DruStvo smo krstili „6esko-slovanski spolek". A cujte! akopram ni druStvu na-mera, da bi se pecalo s politiko, je namestniStvo ven-dar pravila zavrnilo, 6e§, da 5e tudi ni druStvo s po-cetka politifino, vtegne vendar s 6asom postati itd. Ne razumemo sicer, od kod izvaja vlada svoj sklep, niti ne, v Cem bi vtegnilo vtikanje Slovanov V politifine stvari v Istri Skodovati, ako bi tudi res kaj tacega nametavali, — a ker sumimo, da se morda namestniStvo najvec nad druStvenim imenom spodtika, mislimo je zdaj prekretiti v wSlovansko narodno Ci-talnico" in v tem zmislu popravljena pravila zopet v potrdbo predloziti. Ce se smejo Siovani drugod in celo na ptujem shajati. ter skupuo zabavati in omi-kavati, zakaj bi se (mi Siovani ne smeli na svojem donill? __—^. B* Politidni pregled. V Goriui 10. januarija* 2 DUNAJA. Nj. Velicanstvo, cesarica, je priSla due %, t. m. 2 CroddHO-ja, kder je daljs casa bivala, sem nazaj in ostane tu dopomladi; Cesarjevic' Rudolf prezimi letos v Pragi, nadvoj-vodinja Valerija, njegova sestra, pa v GoddUO-jn. __ 15. t. m, se zopet snide drzuvni zbor. Ka- kor poroca navadno dobro podufiena „Montags-Revue", ostane sedanje ministerstvo, dokler ne bo v zboru koneeno re§en predlog zarad ber-linske pogobe. Po dotieni razpravi; odstopijo ne-kateri ministri, drugi pa ostanejo najbrLe pod predsedstvom kneza Adolfa Auersperga do noyih drzavnozborskih voiitev, katere se imajo letos vrslti. — Zoper vit. S c h 5 n e r e r-jev pruski zdiblej se se vedno oglasajo avstrijsko-nem&ke obcme z mozatimi protesti, Mo2 je se svojo veleizdajsko nesramnostjo blizo to dosegel, — kar dosezajo na Primorskem italijanissimi s<§ svojimi proklami in petardarai. „ Wiener Zeitung" poroca 8. jannarija, da je sekcijski Sef baron Caliee (gori&ki dezelan) postal tajnisvetovalec Nj.'V.', grof Szechcnyi pa da je imenovun za poslanika v Berlinu. Dogovori zaradi sprave mej Nemei in Slovani na Ceskem napredujejo se precej povoljuo in 6e srecno izidejo, potem pridejo Cehi v drzavni zbor, ki bi potem mofino spremenii svoje lice in sieer vsem avstrijskim Slovanom v veliko korist. — „Politiki" se z Dunaja pise, da cesar sam z velikim zadovoljstvom prica-kuie sprave med Nemci in Oelu in da je upati, da se skoro uresni&i ta nada. Da bi nas le tudi ta pot ne goljufalal Iz Zagreb a. V volilncm okraji Novi Vinodol so volili 4. t. ra. za poslanea Ivana Vonfiino, za narodno stvar jako zasluzenega moza. — Zbor obravnava hrvatski prorata za leto 1879. Potreba za avtonomno upravo Hr-vatske in Slavonijc je prorafiunjena na 3 raili-jone, za Grantco pa na 2 milijona 226.300 gl. OGKRSKi drzavni prorat;un koze, da bo koncem leta zopet blizo 23 miljonov deficita.— Zato pa zavraea novi financni minister grof Szapary vso odgovornost na svoje prednike, 6e§, da so oni tako slabo gospodarili. IZ BOSNE. Nova deMna vlada obstoji iz treh razdelkov: eden za notraiijo upravo, drugi za pravosodje in tretji za finance. Vi§e vodstvo pa spada v deiokrog skupnega rainisterstva, ka-tero bo v vseh stvareh, ki se tieejo Bosne in Hercegovine, dogovorno ravnalo z avstrijskim in ogerskim ministerstvom. Nova kronovina ne spada po tern takem niti k Cis- niti k Translajtaniji, ampak je odvisna samo od drzave. Ustavovercem ni6 kaj prav ne disi, da je Bosna vsled tega odtegcjena nadzorstvu drzavnega zboia. Od kar je nekoliko prenehalo dezevanje, se zopet vrafiajo deiavci od vseh strani in javna zapo6etja o&vljajo dezelo. Po cesti mej Brodom in Sarajevem — razcn soteske pri Kobilaglavi-se lahko obthije z vozovi. — V Hercegovino je priilo polno voznikov iz vseh strani, posebno Kranjcev, Cicev in Italijanov. ALBANGI se ne marajo nikakor vdati do-lo6bi berlinske pogodbe, po kateri bi se Podgorica pridruzila Srbiji; nekda se hodejo temu z orozjem v roki ustavljati. — Za tern germom ti6e najbiie* italijanski zajci. Prislo je baje mnogo italijanskih agentov v Albanijo, kateri trosijo plakate vnemajoSe Albance za zvezo z Italijo. — Prijaznejsa je albanska liga Avstrij-eem. Te dni je sklenila v posebnem shodu: 1. Albanci ne bodo branili, 6e avstrijska vojska za-sede Novibazar. 2. Prebivalstvo naj se pozove, da zopet trguje in obauje z Bosno kakor poprej. — To resolucijo jenaznanila liga tudi avstrijski vladi v Sarajevo. IZ RUSIJE. V Astrahanu, na kaspi§kem morju, se je vnela strasna kuga, ki so jo nekda zanesli iz Tureije vrnivsi se kozaki.— Pogajanje med Rusijo in Turcijo zarad definitivnega niiru se je pretrgalo, ker ne mara prva odmakniti svoje vojske, dokler ne bo Podgorica izrocena Crnogori. — Afganski emir pride meseca fe-bruarija z generalom Kaufmann-om, ki mu je Bel naproti, v Petrograd. IZ CARIGRADA se poro5a, da je Sulej-jniin paia izgnan Iz TurCije in da je obsojen na zgubo svojega dostojanstva. V Carigradu je prebivalstvo Se vedno razburjeno, innajzanesljivejsc vojne Lete so po mestu tako nastavljene, da bi lahko kako revolucijo brz zatrle. Rustem pas a, katolican, je imenovan za guvernerja v vzhodni Rumeliji. Vse velevlasti so do zdaj uze to inienovanje potrdile, samo Rusija ne se. . NA FRANCOSKEM so se zadnje dni vr-sile volitve za senat. Republikanci so sijajno zmagali; izmed 98 novoizvoljenih je 82 Gam-bettovcev in samo 16 konservativcev; to pri- i haja od tod, ker so se zadnji mej seboj razce-pili, Zdaj §teje francoski senat 119 konservativcev in 176 republikancev. IZ RIMA se porofia, da je papeL potrdil nasvete Dijakovarskega vladike Strossmajer-ja glede* uravnave katoli§ke cerkve v Bosni. Nuncij Jakobini na Dunaji se zdaj v tern zmislu dogo-varja z avstrijsko vlado. V MADRIDU so 3. t. m. ob glavo dejali tistega Moncassi-ja, ki je hotel lani gpanjskega kralja umoriti. Kralj ga je nekda Mel pomi-lostiti, a ministri so zahtevali njegovo smrt. IZ LONDONA se poro6a, da je lord Bea-consfleld hudo zbolel; huda putika (podagra) ga nekda po kosteh trLe. V AFGANISTANU ni §e vojska konLana. Afgani se se na vso mod branijo in Anglezi bodo imeli §e silo posla, predno jih uzugajo. Rod Mahmavadzirij je vpadcl na angle§ko zemljo, plenii in pozgal Tank. Domade stvari, GoriSka 6italnioa je narofiila za loto 1879 sledefio fitisoiiise: Slovenski Naiod, Slovencc, Novice, Zg. Danica, Slov. Gospodur, Sofia, Edinost, Gospodar-ski list, Zvon, Veitec, Ccrkveni glasbenik, Ueiteljski tovariS, Brencelj, L'JSco del Litorale, L'Isonzo. L'Os-servatore triestino, I/Adria, Obzor, Vienac, NaSaslo* ga, Bosensko-herc. Noviue, Vatevlaud, Politik, Reform, Presse, Neue ft*. Presse, Triester Zeitung, Tagespost, Lcipziger illustr. Zeitung, Alte und neue Welt, Figaro, A'island, FJiegende Blllfcter.—V letognjem predpu-stu napravi Citalnica sledeCe veselice: 1. V saboto 11. ian. pleano veselico, 2. V saboto 2&. Jan. plesno ve-selico, 3. V saboto 8. febr. veliki pies, 4. V saboto 22. febr. plesno veselico. Ysako pros to saboto se bodo verSile plesne va-je z glasovirom. Vsi vdelezniki teh vaj se prosijo, da k njim zahajajo v domaci obleki. Neudje se smejo vdele^iti plesnih veselic 1 e z vstopnim listom. Vstopnice se bodo oddajale v o mej en em Stevilu pri odboru. Zvstopnimi listki vpeljani gostje se morajo pred zafietkom plesa ravna-telju veselice predstaviti. ZaCetek je vselej ob 8. uri zveeer. K obilni vdelezbi vljudno vabi odbor. t Andrej Wolf, dekan kanalski je preteklo nedeljo 5. t. m. ob 6. uri zvefier po kratki bolezni preskrbljen s6 sv. toMHnimi sakramenti v 62. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Rajnki je slu^boval kot dekan v Kanalu celih 18 let in kakoje Kanalska fiieda ljubila svojega dusnega pastirji, do* kazai je velikausk pogreb, kteri se je vrSil v sredo dne 8. t. m. zjutraj. Zbralo se je nad 2000 ljudi od bli^njih in daljnih ktajev; pogreb je vodil v. «« g. J. Kragejj, dekan Tolmifiski z asistencijo 22 drttgih du-hovnikov, dalje se je vdelezila pogreba vsa solska mladina, uradniki c. k. soduije in davkarije, t)b6inski zastop se" zastavo z g. zupajom na 6elu; ker je toil rajuki skoz ves das, kar diialnica obstoji, njeni ud, so i& tudi Citalnidarji s6 zastavo sprejmili; posebno imponirala je pofcaf na straza v prazaieni opravi, ki je ob enem za red skrbela, za kar jej gre vsa hvala. Kanalski pevci zapeli so mu, preden so ga iz farov2a vzdignili, „Nad zvuzdami", potem vcerkvi pred ma§o „Roza in trnje" in slednjid na grobu „Jamica tihatt. Pri niasi pel se je Requiem za dva glasa, pela sta ga ta dan v pivo gg. Wallenhof in Honig. Rakev je kin6ai prekrascn lavorjev venec z dragocenimi trakovi, kterega je podarila blaga gospa, zupanja; z eno be-sedo mo^ je imel pogreb, kakor si ga je zasluiu. Zemljica mu bodi lahkal Odlikovanje. Ravnatelj c. k. vi§e realke v Go-rici, dr. Egidij Schreiber, jeza svoje zasluge odli* kovan s aastnim naslovom §olskega svetovalca. Enaka Hst se je primerila tudi nekdanjemu znanemu pro-i'esorju raCunstva na tukajSnjem gimnaziji, P au s c h i tz-tf zdaj gimn. ravnatelju v Gradcu. Duhovske spremembe, V. 6. gospod Peter Kobal, do zdaj dekan v Bovcu, je imenovan za de-kana v Sempetvu pri Gouci namesto v, & gw J, Mevcina, kateri je postal dekan prvostolne cerkve vGo-rici. Za administratorja v Bovcu pride v. (5. gosp, Fran-, ce Vidic, do zdaj kaplan pri farni ccrkvi sv. Jgnacija v Gorici. — Z gosp.. Kobalom zgubi Bov§ki deka-nr'j izvrstnega vodjo, tauioSnja duhovSfiina uljudno-k'o-legijaluega nacelnika in komaj nekoliko probujepana-rodna stvar—svoj glayni steber; zana§amo se sicer, da mu bode g. Yidic vseskozi vreden naslednik. Pri ^ej priliki, ne moreino zamokiati, kar se nam iz Tolmiu-skega poroea, da se je nekda gosp. okrajni glavar Toi-, minski spozpavSi odiifine lastnosti. v. 6. g. gosp., P. Kq- bala in posebno njagov nevpogljivo-mozki znafiaj iskre-__ no potezalza njegovo Castno premeSCenje na boljSo fat-o. Tako je prav, da se zaslu^eni, znaCajni mozje podpirajo. Slamal Samomor. Pretekio saboto zve6er mej 6. in 7. uro si je LivJjenje vzel mladenefi Josip Faganel, ter-govski pomo5nik pri suknotr^cu B.... v Gorici, Nasli so obe^enega na strani^i pri Stacuni njogovega go-spodarja, Celi dan je nekda prav mirno in marljivo opravljal svoja dela in nihee ni mogd sumiti, da mu roj6 tako nesrefnc misli po glavi. Zdaj pravijo, daje imel nekoliko dolga, katercga ni mogel poravnati. Za-losten zagovor mludim. Cilim moCem! — Konkurz. Znana vinotrgovska Anna nbrataFai-fer* na Korenjl v Gorici je te dni napovedalA konkurz, t. j. ustavila platila. Dolga je nekda nad 90, premo^enja pa kaj nad 80 tisofi goldinarjov. Mlad kracUjivec. Kakor je on dan v Gorici ob belem dnevi sinukiiil iz goriikih jed prihodnji ta-ljanski nmCenik sveti Tabaj, utekel je 13, oktobra t. 1. o poludne iz se^anske temnice osemnajstletni golo* bradec, Ta sprideni mladeneC, ki je najprej trdil, da se pise J van Domicelj, potem pa, da mu pravijo Mar« tin Stebot, ukradel je meseca maja t 1. Andrt»ju Ko-renu iz Podgoija koperskoga h page eno kobilo, kte-ro je prodal 13, maja I, 1, blvSemu i prihodnjema Storskemu zupanu Josipu Suii za 23 gld. Ne dolgo potem ukradel je nccemu Seno?,e§2u eno kravoi ktejjo, je sreLno za 50 gld. v postojnskem.KruSevjl pro^laj. Zvecw 11. oktobra I 1, ukradel jo pa tpafte necemu fi^maiulifiii iz Baxovico eno kmvo, ktero je skiisil v torjnli prodati. Po prizadevanji vrlega goBpodarift Franca Dolgana zaletcl je pa v tej vasi v o»'<»2niske ve«, ter je bil potem odveden v se^anske sodn^ temnice, Te dni ga je ugrabilo cos, kr. redarstvo trzaiko pod imenom Antona Kapelja Roliba, ter izroeila, kftmor spada. Kobarilka ditalnica napravi v nedeljo 12. t, m. vesel vecer * plesom v, g. ^ganovej dvorani. Za« Cctek toeno ob 61/2 zvefier. Vstoponina 20 kr. Odbor. Iz Kobari&a nam pi§6 znanect Osupnilo nte je torati v dopisu s Proseka v zadnji BSoditt, da J6 toliko italijanskih voznikov na potu v Herceg ivitici,1 kamor so poklicani za prevazanje erarskega blaga* Kobarid in okolica Steje lepo itevilo zdravih, krepkih konj, kateri se gotovo lahko merijo z laSkimi kljusa* mi,"in na§i vozniki so vsak cas pripravyeni, podati se v Hercegovino, ali kamor si bodi< daje Vi kajpo^ Stenega zaslu2ka. A ponudba tukajSnjega ob5ana gr Kok...., kateri ima u2e par konj v Hercegovinl na delu, da bi tam Se za 50 dela dobil, ni bila v Trstg* sprejeta. Menim, da bi se morala vlada pri taknr podvzetjih vendar bolj na svoje drzavljane ozirati, ws* go na tujee; temvefi ker so zdaj hudi 6asl In raw tukajsnji posestniki ZAslu2ka silnO potrebni. KakO bomo sicer davke plaCevali ? Iz Sempetra pri Gorici se nam plSei t vese* Ijem smo pozdravili vest, da dobimo 2 novim deka-nom, pree. g. Kobalom, vrlega rodoljuba v svojo Bredo* Kakor sliSimo, je priSel te dni nenadoma sent ritt; ogled, in zalilo nas je zares, da nismo za to mc ve* deli, ker bi se mu bili sicer kaj radi spodobno pOJ kloniii. Najhujc pa nas je dregnila nevieenft vestj da se mu ni tukaj nifi kaj dopadalo in da se celo misli odtegniti. Za Boga, le tega ne! Saj ga tekj 2eljno pricakujemo ter smo preverjeni, da se bo tudi on v naSi vasi kmalo domafiega Cutil. Sluaba je tu tudi zadosta prijetna in gotovo ne tako ievna, Ha* kor mu jo jc vtegoil ta ali uni popisati. Pa bi mu torej kmalo radostnega srea zaklicati mogh: Dobro doaj| Vefi Sempeterskih moi EmigracHa. Iz Korminskega okraja so zopefe zaceli revnejsi prebivaki, zlasti gosposki ko!oni; pre-seljevati se v argentinskorepubliko vjufni Ame-riki. Tudi dolnji Cerovci, kakik 70 njih, odpravl ajo se v ono obljubljeno de», kamor jiffl je §el Janv stanovanja iskat njih nekdanji orglar. Naj bodo prf " *li, ker ne marajo posluSatt svantev! polit. druStvo „EcUnost" je lmeto 7. t. m. v postorih tr2aske eitalnice svoj XX. obSni zbor pod predsedstvom drzavnega poslanea, gosp. Jvana M »r berffoia. V poroCilu o dru§tv«nein delovanji je pott-darjal gosp. Dolinar posebno top napredek kateregajj SLito drustvo stem, da je raztegndo svoj ddotag 4z celoPrimorsko. Sijajni tabor v Dohm je pryi top uaU teganapredka, V novi odbor so tewtam: & ^aeSa L !m ?»ber«oj, n o4onta » Joief Primoiifc, IvanDolinar, Viktor Dolenec, Stefan Nadli§ek, toma2 Novak, Jurij Jan, (de-kan dolinski), France Sabac iz Novega grada, Jvan Sa&cin. Za prihodnjid nam sporoCi inorda kaj ve6 o tern zbora na§ tr2a§ki dopisnik. Notarsteh mest na Kranjskera je 14 iz-praznenih, znamenje pouianjkanja juvistov, in sicer: Idrija, Bistrica, hoit SenozefiG, TrMS, Kranjska gora, Logatec, Kostanjevica, Velike La§2e, Zu2enberk, Ra-dece, Metlika, Trebnje in Brdo. ProSnje naj se v 4 tednih vloie pri notarskej komori v Ljnbljani. Zvon. JLepoznanski list s podobami. V. teLaj. Izdaje in ureduje J. Stritar, Ha Dunaji 1879. O tern Hstu pile J, Charpentier v „Novicah:tt Lansko leto je bilo sloveuskenro lepoznanstvn ne-ugodno: izgubili smodva lepoznanska Ibta, „Zoroa in BBesedniktt, kateroga je bil zapustil nepozabljivi Anton Janeiifc slovenskemu svetu v znamenje svoje doraovinske ljubezni, Ostal je nam scdaj sam „Zvona, kateri se uze dolgo poiteno trudi za nasoga naroda prosveto. ReSi nam je po vsej pravici, da nas je prva Stevilka letoinjega zvona posebno veselo iznenadejala in g. StriUrjn sroo bvakini, da je svoj list tako „prerodil*. Z „galerijo slovenskih pesnikov* (Valentin Vodnik pricenja to galerijopozgledudr. Blei-weisovcga nekdaujega „KoledarLkatt) se je odprlo „Zv." Siroko polje zanimivega, kar bode izvestno do-brodejno uplivalo zlasti na naso mladino. Brez poklo-nov povemo g. prof. Levcu, da je naein njegovega opisavanja naSih zasluznih rojakov vsepohvale vredeo. Ctosp. lievec pi§e jedrovito, brez vsega raztezanja svo-jega predmeta, in to je bistvena stvar, da se spisi la-ze paraetijo. — 0 g, Sfcritarju govoriti je nepotreb-no: njegova izvrstna dela pozna in z veseljem prebira slovenki svet. A ene ielje ni raoci nam zamolcati, in ta je: naj bi se okolo „Zvonatt ZDrali vsi nasi od-lUSni pisatelji, ba bode ta beletristicni list zrcalo na-sih duSnih kreposti! Mnogaimenase v„ZvonuK progreSajo j naj jim velja v bodoSe njegovo glasilo: Vivos vocoi — Cena listu je 5 gold, za vse leto, in navoia se: *Wien, Wahring, Herrengasse 74." Kllpevnost. V zalogi ljuMjanskega bukvarja J. Giontinija, ki je ravnokar zalozil gosp. AleSovcevo ulovensko knjigo „Vojska na TurSknn", pride kmalu na svitlo ncmSka knjiga „Ueber Bosuien und die Occupation" (o Bosni in njeni zasedi), ki jo je spisal nai neumorni pisatelj pi. P. Radios in posvetil Lsm. baronu FilipoviCu. Slavni vojskovodja je s posebno redostjo sprejel Badicevo dedikacijo ter se mu v od-pisu od 30. dne p. m. iz Prage * toplo besedo za-hvalil za skazano mu cast, katero „le v tern zraislu sprejme, da velja c k. avstrijski arraadi in njemu kot njenemu reprezentantu" ter prepricanje izreka, da bode aknjiga, vredna dobro znanega imena pisateljevega, spisana v duhu zgodovinske resnice in avstrijskega patrijotizma.tt