Poštnina plačana ▼ gotovini
S ped. tn abbon. poatale. - II Oruppo 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	... L 3.500
PODUREDNIŠTVO ;	Letna inozemstvo . .	... L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
m	
	9
mik
Leto XXV. - Štev. 1 (1233)
Gorica - četrtek, 4. januarja 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
Horoskop	za leto1973 Politični dogodki ob koncu leta
Staro leto je zbežalo in s seboj je odpeljalo mnogo želj in sladkih nad.
Tako smo deklamirali kot otroci. Kar smo nekdaj kot otroci deklamirali, sedaj kot odrasli ugotavljamo. Mnogo sladkih nad je odpeljalo leto 1972. Predvsem smo vsi bili razočarani, ker ni prišlo do premirja v Vietnamu. Ko pravim »vsi«, mislim na celotno svetovno javnost, ne samo na najbolj prizadete Vietnamce. Glasnik tega razočaranja je bil v prvi vrsti sv. oče Pavel VI., ki je svoje božične govore in poslanice posvetil predvsem vprašanju miru na svetu. »Na vas, ki ste odgovorni za usodo narodov, državni voditelji, diplomati, politiki, filozofi in znanstveniki, časnikarji, industrialci, sindikalni delavci, vojaki, umetniki, gospodarstveniki... na vas mladi, ki stopate v življenje; na vas, ki trpite, upate in obupujete; na vas, ki ste postali žrtve sovraštva, vojne, egoizma, krivic; na vas vse se v začetku novega leta 1973 obračamo, da vam znova govorimo o miru, da, o miru, ki je mogoč.«
RAZOČARANJE ZARADI VIETNAMA
Pavlu VI. so se pridružili drugi državni voditelji in odgovorni za skupni blagor človeštva od generalnega tajnika Združenih narodov Waldheima do predsednika Tita, Leoneja in številnih drugih državnih poglavarjev. Vsi so ostrmeli, ko so se prav pred božičnimi prazniki razvneli novi boji v Vietnamu in se je razdivjalo bombardiranje ameriških bombnikov nad Severnim Vietnamom: človeštvo je ostalo razočarano, kajti splošno pričakovanje je bilo, da bo v tej nesrečni deželi prišlo do premirja še v letu 1972. Tako pa je ostalo to težko breme miru v Vietnamu nespremenjeno in je prešlo kot težka hipoteka v novo leto 1973.
GROŽNJE DRUGOD PO SVETU
Tudi okrog Izraela se stvari niso premaknile. Priča o tem napad teroristov na izraelsko poslaništvo v Bangkoku in bombardiranje golanskih višav. V Sev. Irski strasti na eni in na drugi strani niso prav nič potišale. K vsem tem sporom se je prav ob koncu leta pridružil še spor o dvojezičnih tablah na južnem Koroškem. Za sedaj to ni še mednarodni problem, ali vendar je problem, ki utegne motiti mimo sožitje med državami v alpskem prostoru, sožitje, ki se je ugodno začelo razvijati v skupen blagor vseh prizadetih ljudstev, ki pa je sedaj po krivdi nekaterih nacionalnih šovinistov začelo resno ogrožati ta mir in sodelovanje. Ali si ti ljudje želijo nazaj čase fašizma in nacizma?
SINDIKALNI SPORI V ITALIJI
V	Italiji sami je ostalo ozračje moreče zaradi neporavnanih sindikalnih sporov. Še nekako štiri milijone delavcev čaka na ugodno rešitev delovnih pogodb. Tako sindikati, posebno kovinarskih delavcev, kot združenje industrljcev so se zamrznili v svojih zahtevah in nočejo popustiti. Sledijo stavke, ki samo vsem škodujejo, tako delavcem kot industrljcem, in s tem celotnemu narodnemu gospodarstvu. Neverjetno, da se v Italiji sindikalni spori ne morejo reševati brez stavk, ki so večkrat nesmiselne, zmeraj pa prej škodljive kot koristne.
TEŽAVE V JUGOSLAVIJI
Tudi v sosedni Jugosloviji stopajo v novo leto polni skrbi, ki so predvsem gospodarskega značaja. Z novim letom so napovedali najostrejše ukrepe za povečanje proizvodnje in zmanjšanje stroškov, ki naj bi jih izpeljali iz nelikvidnosti. Gospodarske težave so najbrž krive tudi za politično krizo, ki je zajela jugoslovansko Zvezo komunistov, kjer so po nekaterih republikah zamenjali celotne ekipe vodilnih ljudi ter marsikaterega postavili tudi Pred sodišče. Ventil iz tega hudega gospodarskega položaja je emigracija, ki je zavzela že resne oblike pravega bega delovne sile. Računajo, da je bilo ob koncu le-ta 1972 na delu v tujini okrog 950.000 ju-
goslovanskih delavcev, moških in žensk. To se pravi, da se bližamo točki, ko bo več mladih delovnih moči v tujini kot pa doma. Saj je znano, da gredo delat na tuje predvsem mladi ljudje.
IZUMIRANJE SLOV. BENEČIJE
To je nekaj resnih problemov, ki so iz leta 1972 prešli nerešeni v novo leto 1973. Toda tudi med nami samimi v naši ožji družbi so nerešeni problemi, ki je prav, da jih omenimo. Na prvem mestu je Slovenska Benečija. Ta dežela je na tem, da izumre, da postane nenaseljena pokrajina. Božična številka glasila beneških duhovnikov »Dom« opozarja na to z rezultati ljudskega štetja. V desetih letih od 1961 do 1971 je padlo število prebivalcev v občinah Slov. Benečije za 32 % in sicer od 14.293 v letu 1961 na 9.643 v letu 1971. V območju občin terske doline pa celo za 40 % od 6.998 v letu 1961 na 4.140 v letu 1971. To so strahotne številke, ki pričajo, kako se praznijo te gorske občine ob vzhodni italijanski meji. Ljudje se izseljujejo v iskanju boljšega in lažjega kosa kruha.
Toda jeli prav tako? Ali ni država dolžna, da nudi ljudem delo doma? Ali niso deželne oblasti dolžne, da se zavzamejo tudi za prebivalce teh gorskih občin in jim nudijo možnost zaposlitve doma? Zakaj v deželnem programu za razvoj industrije ni nobenih načrtov, da bi zgradili kake primerne tovarne tudi na Čedadskem in ne samo okrog Vidma, Tržiča in Pordenona? Ali ni bolj na mestu decentralizacija industrije kakor pa koncentracija delovne sile? To so vprašanja, ki naj jih razmislijo tudi deželni voditelji. Mi pri tem zelo odobravamo prizadevanja deželnega poslanca dr. Štoke, ki je v deželnem svetu skoro edini, ki se trudi, da bi dežela bolj učinkovito priskočila na pomoč prebivalcem nadiških in terskih dolin.
DUŠNOPASTIRSKA OSKRBA
V	NABREŽINSKO DEVINSKEM DEKANATU
Ker smo pri domačih problemih, bi spomnili še na enega, ki se je pojavil ob koncu preteklega leta; gre za vprašanje dušnopastirske oskrbe v nabrežinsko-de-vinskem dekanatu. V časopisih Voce Ison-tina in Katoliškem glasu je bilo brati razne polemične spise v tem oziru z medsebojnim obtoževanjem in trditvami, ki samo zastrupljajo ozračje med verniki in duhovniki, k rešitvi vprašanja pa ne pripomorejo prav nič. Duhovski svet in go-riška nadškofijska oblast bi morala zadevo proučiti in na miren način poiskati ustrezne rešitve. S polemikami se taki problemi samo vse bolj zapletajo.
DEŽELNE VOLITVE V LETU 1973
V	novo leto stopamo torej s kupom mednarodnih in naših domačih nerešenih problemov. Tem se bodo v tem letu pridružili še nekateri. Predvsem bodo to deželne volitve, ki morajo biti v prvi polovici tega leta. Zadnje občinske volitve v Trstu niso bile za demokratične Slovence posebno vzpodbudne. Rahlo nazadovanje slovenske liste je zaskrbljujoče, kar znači, da starejši rod, ki je bil utrjen v slovenski demokratični misli, izurima, mladi rod pa gre za raznimi praznimi internacionalnimi gesli. Ta blagodoneče zvenijo, pomenijo pa za našo manjšino počasno smrt. Boris Pahor in drugi so v Zalivu to dokazali s statistiko v rokah. Mislim, da je zato dolžnost vseh naših demokratičnih politikov, da zelo resno vzamejo pripravo na prihodnje deželne volitve, ki bi morale ustvariti trden blok vseh demokratično zavednih Slovencev od Milj pri Trstu do žabnlc v Kanalski dolini. Kakšni osebni interesi in prepirčki bi tukaj morali absolutno v ozadje.
GOSPODARSKA RAST NAŠE MANJŠINE
Drugi nujen problem je gospodarska rast naše manjšine. Ne gre tu za brezposelnost ali Izseljevanje slovenskih ljudi na
(Nadaljevanje na 2. strani)
Božični in novoletni prazniki pomenijo povsod v zapadnem svetu čas, ko gre mednarodna politika za nekaj dni na počitnice. Zato ni bilo beležiti kakih posebno važnih dogodkov. Vendar se je nabralo to in ono, kar je prav, da omenimo.
DEJAVNOST SV. OČETA
Predvsem naj omenimo dejavnost sv. očeta Pavla VI. Zanj pretekli prazniki niso bili dnevi počitka, kakor niso bili dnevi počitka za škofe po svetu in za duhovnike. Božični prazniki so pač dnevi, ko se spomnijo na cerkev in na liturgične slovesnosti tudi taki, ki jih sicer ni videti pri službi božji. Polnočna maša na sveti večer je videla sv. očeta v dolgem predoru pod Monte Soratte kakih sto kilometrov severno od Rima, kamor je šel imet polnočnico med tamkajšnje delavce-minerje, ki kopljejo več kilometrov dolg predor za novo železnico, ki bo direktno povezovala Rim z Milanom po najkrajši poti. Na sveto noč je bil Pavel VI. rudar med rudarji s čelado na glavi, da jim je voščil blagoslovljene božične praznike in da je med njimi pri sv. maši doživel skrivnost prve svete noči v Betlehemu. Naslednji dan, na božič je ob 11. uri maševal v baziliki sv. Petra ter po maši z lože na pročelju bazilike dal blagoslov »urbi et orbi«-, Rimu in celemu svetu ter voščil srečen božič vsem ljudem sveta v številnih jezikih, med temi tudi v hrvaščini.
V	soboto 23. decembra je pa sv. oče prejel božična voščila, ki so mu jih izrekli kardinali v imenu svojem in cele Cerkve. Ob tej priložnosti je Pavel VI. imel daljši govor, v katerem se je dotaknil raznih vprašanj sedanjega časa, ki pečejo tako Cerkev kot vse človeštvo. Predvsem je znova poudaril svojo željo po miru in pozval vse odgovorne, naj se bolj trudijo, da bi prišlo do miru tako v Vietnamu,
kot v Palestini, na Severnem Irskem in drugod. Posebej se je pa ustavil ob nekaterih vprašanjih, ki od bliže zadevajo Cerkev. Med temi je omenil sedanje oporečni-štvo v Cerkvi in z njim povezano nepokorščino. Vendar ne enega ne drugega ni vzel kot tragično dejstvo, temveč kot znamenje sedanjih časov, ko človeška družba raste in prehaja v novo dobo, pri tem pa doživlja krizo rasti podobno kot se dogaja tudi posameznemu človeku, kadar iz otroštva prehaja v odraslo dobo. S človeštvom je deležna take krize tudi Cerkev, ki se kaže v oporečništvu in v primerih upora cerkveni oblasti.
PREGANJANA ALBANSKA CERKEV
Druga boleča rana sodobne Cerkve so pa utesnitve v njenem poslanstvu, ki jih doživlja pod nekaterimi režimi. Tu je Pavel VI. prvič omenil Albanijo. Dejal je; »Dovolite, da odpremo svoje srce zaradi žalosti, ki jo občutimo ob misli na neki narod, ki je sicer majhen po svojem državnem obsegu, toda bogat po svojih krščanskih in kulturnih tradicijah, ki nam je zemljepisno blizu in še bliže zaradi naših očetovskih čustev do njega, toda daleč od nas zaradi ograj, ki so jih postavili, tako daleč, kot bi ga ločili široki oceani: ta narod je albanski narod. Do sedaj Albanije nismo nikoli javno omenili ne iz pozabe, temveč ker nismo marali, da bi ne še bolj poslabšali položaja katoličanov kot tudi pripadnikov drugih verstev. Udarili so po pastirjih in razbegla se je čreda, tako da ni videti nobenega človeškega upanja za Cerkev med albanskim ljudstvom. Vendar hočemo upati proti upanju in albanskemu ljudstvu izražamo naše občudovanje, spoštovanje in prijateljstvo, ki nam ga narekujejo njegova zgodovina in njegov sedanji položaj.«
Mir je mogoč
Tudi letos so na novega leta dan po vsem katoliškem svetu praznovali dan miru. Naslov letošnjega razmišljanja ob tem dnevu je bil: Mir je mogoč. Pavel VI. je izbral to temo, ker nas je hotel opogumiti.
V	dokumentu, ki ga je za to priložnost objavil Sv. sedež, je govora o zgodovini, v kateri je bilo doslej že okoli 8.(XX) različnih vojn in nato 8.000 mirovnih pogodb. Pa se še vedno nismo iz zgodovine nič naučili. Še vedno obstajajo nove napetosti. V zgodovini pa so le bila mirovna obdobja. Čeprav je po letu 1945 bilo že okoli 50 spopadov, jih je pa tudi okoli 200 že bilo preprečenih z raznovrstnimi pogajanji in dogovarjanji. Zato nam tudi zgodovina govori, da je mogoče priti do miru.
Zgodovina pa je tesno povezana z naukom o človeku. Pavel VI. je rekel, da »je mir človek«, človek, ki je zmožen dobrega in hudega, prijateljstva in sovraštva, ki gre z besedo naprej, z dejanji pa nazaj. Človek je v samem sebi razklan. Ali bo v njem zmagal duhovni ali grešni človek?
Ali bo mogel človek sam ustvariti in ohranjevati mir? Pavel VI. pravi: Pri človeku je to nemogoče, pri Bogu pa je vse mogoče! Nato postavlja tri trditve:
1. Iz vere vemo, da si človek ne kuje sam svoje usode, ampak ga vodi očetovska božja roka, ki soodloča pri poteku dogodkov.
2. Vedno moramo naglašati, da je mir mogoč. Še več, mir moramo hoteti, mir moramo ljubiti.
3. Papež nato odločno uporabi »meč« božje besede in pribije, da je mir mogoč. Človek mora vedno znova vse storiti, da ga omogoči. Mir ni sad naključja. Bog ga je zaupal naši svobodi, zato je danes odvisen od človeka. Človek pa se danes nahaja v čisto spremenjenem položaju. Današnji svet veliko več ve in več more kot nekdaj. Človek obvladuje vesolje. Danes bodočnosti ne moremo brati iz preteklosti. Kar je bilo včeraj nemogoče, danes lahko dosežemo.
Vojna postaja danes vedno bolj anahronistična. Že sami vojni ekscesi govorijo proti njej. Nad narodi mora vladati razum in ne sila. Potrebne so nove strukture, ki bodo vključevale strokovnjake, organizacije, trgovinske in kulturne pogodbe in tako urejale mednarodno življenje, Tu morajo sodelovati tudi duhovni ljudje, tudi teologi.
Nad vsem pa moramo imeti ljubezen, tako navzgor kot naokrog. Ljubezen bo premostila vse razlike med rasami.
Iz tega, da se je Pavel VI. odločil javno obsoditi kruto preganjanje kristjanov in drugih veroizpovedi v Albaniji, je znamenje, da so propadli vsi poskusi sv. Stolice, da bi se na kak način omilil položaj vernikov v tej najbolj diktatorski republiki. Morda je tudi znamenje, da Vatikan le ne bo zaradi ljubega miru zmeraj in povsod molčal, kadar se teptajo človečanske pravice v komunističnih državah kot želijo nekateri »oporečniki« v Cerkvi. Ti namreč vidijo in obsojajo vse, kar ni prav v zapadnem demokratičnem svetu, nimajo pa nikoli besede obsodbe za tisto, kar se dogaja pod komunističnimi režimi.
BOMBARIRANJE SEVERNEGA VIETNAMA
Dogodek, ki je žalostno pretresel svetovno javnost med prazniki, je bilo obnovljeno bombardiranje Severnega Vietnama, ki ga je ukazal Nixon, potem ko so začasno propadli mirovni razgovori v Parizu. Šlo je za tako strahovito bombardiranje Hanoia in Haifonga, obeh največjih mest v Sev. Vietnamu, kot ga ta nesrečna dežela ni še doživela v vseh 25 letih vojne. Cel svet se je zgražal nad tem in obsojal Nixonovo odločitev, ki je bila res kruta in nečloveška. Šele zadnji dan leta so sporočili, da je predsednik Nixon ukinil bombardiranje Sev. Vietnama in da se bodo po novem letu začeli novi mirovni pogovori v Parizu. Bog daj, da bi res pripeljali do miru.
V ITALIJI
V	naši državi je ugodno vplivala odločitev sodišča, da se Valpreda in njegovi tovariši izpustijo na začasno svobodo. Kot znano, so Val-predo in nekatere njegove prijatelje priprli pred tremi leti, po znanem atentatu v Kmečki banki v Milanu. Takrat je bilo 16 smrtnih žrtev. Obtožili so, da so atentata krivi anarhisti. Zato so priprli Val-predo, Pinellija in še nekaj drugih ljudi. Pinelli je med zasliševanjem skočil skozi okno in se ubil, kot je trdila policija, Valpreda in tovariši so pa tri leta čakali na razpravo. V tem času je policija odkrila nekaj novih znamenj, ki kažejo, da je atentat verjetno bil delo neofašistov. Zato je pravično, da so Valpredo in tovariše izpustili na svobodo, dokler ne pride do sodbe.
Zadeva, ki vznemirja te dni Italijane, je novi davek ali IVA, kot so ga krstili. Ta bo vnesel veliko novosti v italijanski davčni sistem in tudi veliko dela trgovcem in vsem obrtnikom.
Slovenščina na univerzi v Vidmu
Univerza v Vidmu se razvija in ima že okoli 1.700 študentov, med njimi več Slovencev. Letos je prevzel pouk slovenske literature prof. Martin Jevnikar, ki že deseto leto uči slovenski jezik in literaturo na univerzi v Padovi. Predava v italijanščini in slovenščini. Akademiki se lahko učijo slovenščine eno, dve, tri, ali štiri leta. Trenutno obiskuje predavanja kakih 25 študentov. Slovenski jezik poučuje že drugo leto prof. Robert Petaros, letos pa je dobila asistentsko mesto za slovansko filologijo prof. Neva Godini-Godnič.
V	kratkem bodo podelili dve mesti za srb-sko-hrvaški jezik in literaturo. Tudi za ti mesti sta zaprosila dva tržaška rojaka.
Na univerzi v Trstu pa je dobila mesto za slovensko literaturo prof. Marija Pirjevec namesto prof. Colognattija, ki je odšel v pokoj.
Čarobna beseda
BESEDE ŽIVLJENJA
PAVLOVE SMERNICE ZA NOVO LETO
»Naj varu Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa da dulia modrosti in razodetja, da bi ga spoznali, in vašemu srcu razsvetljene oči, da bi videli, kakšno je upanje, v katero vas je poklical, in kakšno je bogastvo njegove veličastne dediščine pri svetih« (Ef 1, 17-18).
Lepšega voščila nam pač ni mogel nasloviti sveti Pavel na to prvo nedeljo v novem letu!
1. Kdo nam bo dal »duha modrosti« in »razsvetljene oči« v novem letu Gospodovem, če ne ravno Bog Oče po Svetem Duhu! Svet nam ponuja neko drugo modrost! Modrost denarja, uživanja, slave. Vse nam ponuja, samo prave, notranje sreče nam ne more dati.
2. »in razodetja, da bi ga spoznali«. Kaj nam pomaga vsa znanost, če pa Boga ne poznamo. On bo konec koncev le naš zadnji cilj! Kaj bomo storili letos, da bomo malo bolje poznali svojega Boga? Bomo kaj prebirali sveto pismo, ali vsaj kako resno knjigo o Bogu?
3. »upanje, v katero vas je poklical«. Koliko naših bratov in sester obupuje danes nad življenjem, ker so pozabili na krščansko upanje v božjo Previdnost nad nami!
4. »bogato dediščino pri svetih«. V novem letu bomo srečnejši, če se bomo trudili nabirati bolj dobra dela, kakor pa minljive zaklade na zemlji.
:iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiNi!iiiii!iiiii!ii!iNii!iiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiii!iiiiiii!iimiiiiiiiiiiiimiiiiiiii![iiiiiiiiiiijiiiiinmi!mimiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii!ii
Mir! Kako čudovita je ta beseda in koliko lepih predstav se ob njej budi. Kako smo po njem hrepeneli, ko so grmeli bombniki nad našimi glavami in odlagali svoj smrtonosni tovor na naselja pod seboj. Kako smo si želeli, da bi mogli iti spet enkrat mimo k počitku, se vsesti brez strahu k mizi, iti varno na cesto.
In ko je po šestih letih vojne bil mir spet vzpostavljen, smo bili presrečni. Koliko src se je spokojno oddahnilo in vrglo morečo skrb proč. Od tistega poletja v letu 1945 je že minilo dobro četrtstoletje. Skoro smo pozabili, kakšna vrednota je mir, mladi rod pa sploh več ne doume, kaj vse vključuje vojni spopad.
PRAZNO GOVORIČENJE
Pa vendar, po nekaterih delih sveta, da omenimo le Vietnam, se nedolžna kri še vedno preliva, v prah se rušijo mesta, milijoni ljudi pa hirajo in umirajo kot begunci. Kot norčevanje iz teh nesrečnežev pa izzveni ravnanje mogočnežev tega sveta, ki sedijo za zelenimi mizami in že leta in leta govoričijo o miru prav tako kot je dejal prerok Jeremija: »Govorili so: Mir, mir! Miru pa ni bilo.«
Res, o miru govorijo, pa se ves čas na vojno pripravljajo. Odkod ta strašna neiskrenost, odkod to strahotno nasprotje? Spet nam odgovarja božji Duh: Non est pax impiis. Ni miru za brezbožnike. Nimajo ga v sebi, zato ga tudi drugim ne morejo posredovati. Zavrgli so Njega, ki je vrelec žive vode — vrelec miru, sožitja in dejavne ljubezni — in si skopali vodnjake, ki ne držijo vode. Vodnjake, pri katerih se človek notranje izsuši in v pekoči duhovni žeji pogine.
EDINA REŠITEV
Edina rešitev za svet in človeštvo je v
Sv. maša za izseljence na Dunaju
Na prvo adventno nedeljo je bila v votivni cerkvi na Dunaju sv. maša za izseljence, ki živijo in delajo na Dunaju. Z dunajskim pomožnim nadškofom Jachy-mom so somaševali slovenski, hrvatski, češki, slovaški, poljski in italijanski duhovnik. Največ je bilo prisotnih hrvatskih delavcev. Škof Jachym se je v imenu avstrijskih škofov zahvalil izseljencem za pomoč, ki jo nudijo Avstriji, od Avstrijcev pa je zahteval, naj bodo do tujih dedavcev obzirni in pravični.
Tudi pravni predpisi so potrebni
Nedavno je sv. oče v govoru poudaril, da potrebuje katoliška Cerkev tudi pravne predpise, ki urejajo življenje v Cerkvi. To je bil odgovor na razne ugovore proti cerkvenemu pravu, češ da juridični predpisi zavirajo duhovno rast in duhovno življenje v Cerkvi.
Ugotavljanje števila misijonarjev
Ugandski državni poglavar general Amin je izvedel štetje vseh misijonarjev. Teh je v Ugandi 1.455, od teh 1.293 katoliških, 93 protestantskih in 67 raznih verskih ločin. Po generalovem ukazu je moralo 58 misijonarjev zapustiti deželo, češ da so v državi nezakonito in da so v resnici najemniki, ki so prišli v deželo iz nekdanjega belgijskega Konga. Posredovanje apostolskega nuncija pri generalu Aminu ni imelo nobenega uspeha. Med izgnanimi misijonarji je več italijanskih.
Pastirsko pismo angolskih škofov
škofje iz Angole (portugalska kolonija v Afriki) nameravajo izdati pastirsko pismo o pravičnosti v smislu izjav škofijske smode. Od leta 1961 divja v tej koloniji državljanska vojna in mnogi duhovniki ter misijonarji so škofom očitali, da so preveč povezani s kolonialnimi oblastmi, ker o krivicah molčijo. S tem pastirskim pismom naj bi škofje zavzeli jasno stališče do razmer v deželi.
Napetosti med Cerkvijo in državo v Panami
V	Panami (Srednja Amerika) zahteva novi zakon, da morejo kot duhovniki delovati v deželi samo domačini. Ker je od 308 duhovnikov le 38 domačinov, je Cerkev hudo prizadeta. Papeški nuncij je ostro protestiral in nevarnost je, da bo
tem, da se vrnemo k Njemu, ki je rekel ob svojem slovesu s tega sveta: »Svoj mir vam zapustim, svoj mir vam dam.« Ta mir je bil v sveti božični noči po angelih prvič javno opevan in zaželen vsem ljudem na zemlji, ki so blage volje.
Tedaj je vladalo sovraštvo tudi med nebom in zemljo. Božje prekletstvo je ležalo nad človeškim rodom. Zemlja je bila ovita v temo greha, verske nevednosti, moralnih zablod in malikovanja. In kar je bilo najhuje: sama se iz tega stanja ni mogla izvleči.
Pa se je Vsemogočni v svojem usmiljenju nagnil do nje in ji poslal Odrešenika, svojega Sina, da zadosti za človeštvo in ga spravi z Bogom. Bog je ponudil človeku roko, celo njegovo naravo si je prevzel, da je lahko s svojim trpljenjem človeško telo posvetil in očistil ter ga usposobil za poveličano vstajenje.
S tem je tudi pokazal pot človeškemu rodu. Močni naj se sklonijo k slabotnemu, bogati naj pomagajo revnim, razžaljeni naj odpustijo svojim žalivcem. Ne bi smelo biti no svetu več zatiranih, manjvrednih, preziranih in podhranjenih ljudi, marveč vsi naj bi bili otroci enega in istega Očeta, ki vse enako ljubi.
To bratsko pot človeka do človeka, družine do družine in naroda do naroda so povabljeni hoditi predvsem tisti, ki so sprejeli betlehemsko sporočilo in se pridružili novorojenemu Detetu. Vsi kristjani so poklicani, da brez dvoumnosti ali ljubezni zgolj na ustih v dejanju in resnici pospešujejo mir in spravo ter izkazujejo odpuščanje in ljubezen, ki jo je prinesel Kristus na svet. Na ta način bodo mnogo pripomogli k pomirjenju na svetu in osebno doprinesli svoj prispevek k uresničitvi želja, ki jih te dni izrekamo z besedami: Srečno in uspešno novo leto 1973!
-jk
prišlo do hudih sporov med Cerkvijo in državo. Do trenj je prišlo že pred enim letom, ko je neznano kam izginil župnik Gallego, ki je ostro kritiziral državno socialno poditiko in sam ustanavljal gospodarske zadruge.
Katoliška Cerkev v Indiji
Indija šteje okrog 550 milijonov prebivalcev. Od teh je okrog 8 milijonov katoličanov. Ob koncu leta 1971 je bilo v Indiji 5.800 škofijskih duhovnikov in 3.400 redovnih duhovnikov, od teh 800 tujcev; 2.300 redovnih bratov in 34.000 redovnih sester, od teh 2.000 inozemskih.
Od verstev v Indiji so po številu daleč prvi hinduisti. Teh je 83 % vsega prebivalstva, muslimanov je 11 %, kristjanov ('katoličanov in protestantov) pa niti 3 %. Vseli skupaj je le okrog 14 milijonov. Prav je, da se ob takih številkah katoličani zamislimo in se vprašamo, ali smo storili v zadostni meri svojo misijonsko dolžnost.
Knjižica »NAŠA DARITEV«
Ravno za božične praznike smo dobili knjižico za sodelovanje pri sv. maši NASA DARITEV v novi šesti izdaji. Knjižica je prirejena tako, da omogoča lažje sodelovanje pri sv. maši. Kaj je v knjižici?
Red sv. maše, vse štiri evharistične molitve, nekaj psalmov za zahvalo po sv. obhajilu, litanije Srca Jezusovega s posvečenjem, litanije Matere božje z molitvami za prve sobote in odpevi za pete litanije, litanije vseh svetnikov. V knjižici so tudi nedeljske večernice in večernice za Marijine praznike, ki bodo služile za popoldansko službo božjo.
V	knjižici je 124 pesmi in sicer: mašne, za pripravo darov, evharistične, Marijine, šmarnične, adventne, božične, postne, velikonočne, za razne priložnosti in še nekaj mladinskih duhovnih popevk. Tisk je dvobarven.
Knjižica je dobro vezana, platnice so lepe barve. In prav vezava je močno vplivala na ceno knjižice. A dosedanje skušnje so ipolkazale, da mora biti vezava trpežna, drugače se knjižica hitro uniči.
Knjižica sc dobi pri dušnih pastirjih, na upravi našega lista in po knjigarnah. Cena 450 lir. Natis in izdajo knjižice je oskrbela Duhovska zveza v Trstu. Priporočamo!
Borbeno brezboštvo
Za dobrega komunista ni dovolj, da je le brezbožnik, ampak mora biti borben brezbožnik. Tako je izjavil pisec v sovjetski reviji Znanost in vera: »Ne bomo mogli izpolniti naše temeljne naloge: pripraviti mladih, da bodo aktivno gradili komunizem, ako ne bomo vodili preračunane in dejavne borbe zoper versko pojmovanje v svetu. Ankete kažejo, da je število verujočih majhno. Toda more se biti brez vere v Boga, a tudi brez globokega ateističnega prepričanja. Za take ni jamstva, da ne bodo kdaj v posebnih okoliščinah začutili potrebe po veri in se jim bo obudilo to, kar so jim govorili o veri v otroških letih.«
Nato revija navaja neko anketo, ki jo je izvedel Vzgojni institut v Kijevu. Četrtina mladih, ki so bili vprašani glede vere, je izjavila, da so aktivni ateisti glede na katero koli religijo. Polovica mladih se je pa izjavila, da sicer ne verujejo, a da so indiferentni do vere in do tistih, ki verujejo. Revija prizna, da jih prav ta indiferentnost mladine do vere in do verujočih vznemirja. Pisec zaključi članek z besedami: »Ne bodimo samo gledalci, ki čakajo prekrižanih rok, da bo vera izumrla sama od sebe.«
ZA KMETOVALCE
Nagradni natečaji za živinorejce
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu razpisuje sledeče nagradne natečaje, ki zadevajo živinorejsko dejavnost: 1. Nagradni tečaj za izboljšanje hlevov ter hlevske opreme, senikov in prostorov za shranjevanje mleka. Nagradni sklad 4.000.000 lir. 2. Nagradni natečaj za izboljšanje oz. gradnjo kumikov na posestvu. Nagradni sklad 2.000.000 lir. 3. Nagradni natečaj za izboljšanje oz. gradnjo svinjakov na posestvu. Nagradni sklad 1.000.000 lir.
Natečajev se lahko udeležijo živinorejci tržaške pokrajine. Prošnje na navadnem papirju sprejema Kmetijsko nadzorništvo do 15. januarja 1973.
Rok za izvedbo del traja do 30. maja 1973. Skupno z obvestilom o končanih delih je treba predložiti podroben merski obračun o izvedenih delih.
Nagrade, ki bodo dodeljene po pregledu del s strani posebne komisije, ne bodo mogle presegati 50% dopustnih izdatkov za material in delovno silo.
Večji prispevek za oljčno olje
Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu, ulica Roma 20, sporoča vsem pridelovalcem oljk, da je letos država povečala prispevek na oljčno olje in sicer na 308 lir za kg. Navodila za prošnje in potrebne priloge bodo objavljena kasneje in ob pravem času.
Pridelovanje v rastlinjakih
Uprava velesejma v Veroni je pod imenom »PROTAGRI« priredila od 25. do 29. oktobra prvi in zplo zanimiv sestanek stro kovnjakov za pridelovanje v rastlinjakih. Povod za to prireditev je dalo dejstvo, da se je pridelovanje v pokritem povečalo v desetih letih od 1.000 ha na 20.000 ha in da se je s tem Italija uvrstila na drugo mesto na svetu (prednjači le Japonska). Na študijskih dnevih so govorili o proizvodnji in tržišču, o razmnoževalnem materialu, o zemlji in gnojenju ter o gradnji rastlinjakov. Ob tej priložnosti je bila odprta razstava raznih vrst rastlinjakov, njihove opreme in pridelkov. Prireditve so se udeležili tudi strokovnjaki iz drug.h držav. Razstava je bila zelo poučna za vsakogar, ki se bavi s pridelovanjem v pokritem. Prihodnja prireditev je predvidena za oktober 1974.
Deželne pobude
Deželna uprava je letos izdala zakon št. 40, s katerim je dopolnila zakone št. 9 in 2b iz leta 1967 in št. 31 iz leta 1969, ki določajo razne ugodnosti za trgovce.
Po novem zakonu lahko prejmejo prispevke do 20 % predvidenih naložb nabav ne in prodajne zadruge, ki delujejo po načelih vzajemnosti ne pa zaslužka.
Za trgovce daje deželna uprava prispevke za odplačilo obresti na posojila, ki so jih najeli za trgovske potrebe.
Za občine predvideva isti zakon prispevke za izgradnjo in opremo tržnic za prodajo sadja, zelenjave, mesa in rib na debelo, z letnimi obroki do 20 let.
Zadevne prošnje za poslovno leto 1973 sprejema deželno odborništvo za industrijo in trgovino v Trstu, ul. Trento 2, naj kasneje do 31. marca.
LEDENE ROŽE
I.
Ko sem predzadnji dan leta bil s prijatelji na Sv. Višarjah in smo v baru čakali na odhod žičnice v dolino, smo videli, kako so se na oknih delale ledene rože. Sonce je zahajalo za Poltednikom, senca je začela objemati doline in segati više proti višarskim vrhovom: na oknih so se kazale ledene rože in se risale v čudnih oblikah. Nekaj takih čudnih rož želim pokazati bralcem Katoliškega glasa v letu 1973. Naj se ne pohujšujejo kakšni goriški Žagarji ali tržaške Neže, zakaj ledene rože, so ledene, saj bi sicer ne, bile ledene.
* * *
G. Vinko Zaletel je za pretekle božične praznike razposlal svojim znancem po svetu pismo z voščili. Iz tega pisma iztrgam odlomek: »Sem še celibater: toda to ni nujno, ko se vendar toliko sobratov oženi; tudi na Koroškem. Sem še katoliški: tudi lo ni nujno, saj je prav sedaj celo dekan teološke fakultete na Dunaju izstopil iz Cerkve. Včasih sem bil mladinec, sedaj sem pa za nekatere konservativec. Sam se čutim nekje v sredi. Nisem pa tak pro-gresist, da bi bil celo filokomunist in da bi sprejemal vse zmešane ideje, Cerkev pa blatil in trgal...«
Upam, da mi g. Vinko Zaletel ne bo zameril, ker sem v javnost dal teh nekaj njegovih ugotovitev. Lansko poletje je dopolnil 60 let, zato ni več v letih, ko ljudje radi zamerijo. Iz besed g. Zaletela namreč izstopajo trije problemi sodobne Cerkve:
1. Neoženjenost duhovnikov. Naši mladi so se ob celibat že nekajkrat spotaknili. A jim povem, da je lažje biti zvest celibatu kakor pa zvest ženi ali možu v zakonu. Statistike trdijo, da je celibatu nezvestih duhovnikov le razmeroma majhen odstotek, v zakonu nezvestih žena in mož je pa število strahotno veliko; po uradnih statistikah gre ponekod za 20 do 25 % zakoncev, ki zahtevajo ločitev zaradi nezvestobe enega ali drugega zakonca. Koliko je pa skritih nezvestob v zakonu. Kaj bi lahko izpričale samo naše spovednice! Smo torej duhovniki le bolj zvesti dani besedi kakor pa zakonci. Vendar, pravi g. Vinko, hvala milosti božji, ne meni!
2. Izstopi duhovnikov iz Cerkve so bili zmeraj žalosten pojav, ki ni lasten le današnjim časom. Danes za take pojave vemo več, ker jih razno časopisje rado razpihuje in dela iz njih škandale. A so farizejski škandali. Vsak duhovnik je tudi človek, ki se mora boriti ne samo za svoj celibat nego tudi za svojo vero. Ali ni prav, da smo si v tem vsi enaki? Zato moramo drug drugega podpirati in ne se nad bližnjim pohujševati.
3. O progresističnih duhovnikih je v teh časih povsod govora in pisanja. Njih progresivnost se v glavnem kaže v tem, da kritizirajo vse, kar počenja uradna Cerkev, in hvalijo vse, kar se dogaja na tako imenovani »levici«. Na eni strani je vse sveto in dobro, na oni drugi strani pa vse obsojanja vredno. Iz takšnega gledanja spoznaš »progresističnega« duhovnika, pa tudi progresističnega kristjana. V bistvu pa sami vidite, da ne gre za kako resnično progresivnost ali naprednost, temveč za odstop od Cerkve. Kajti čiulno je, da bi bile napake samo na eni strani, vse dobro pa na drugi strani, ko vendar vemo, iz kakšnih korenin izhaja naprednost oporečnikov: ne izhaja iz ljubezni, temveč iz sovraštva in želje po svetnih dobrinah. Zato taki duhovniki »progresisti« skoro zmeraj
končajo v odpadu od celibata in od Cerkve. Znamenje, da jih v njih »progresivnost,i« ni vodil in jih ne vodi božji Duh.
Zanimiva knjiga
V	Nemčiji je izšla zanimiva knjiga: življenjepis kardinala Bea, ki je pripravljal pot ekumenskemu gibanju. Sedanji vrhovni predstojnik jezuitske družbe Pedro Ar-rupe pravi v predgovoru, da je bil kardinal Bea izredno dober, odprt, dobrohoten, uslužen, do skrajnosti zvest Cerkvi. Skratka, imel je lastnosti, ki so mu pomagale, da je lahko globoko zaoral v zedinitveno delo vseh kristjanov. Knjigo je sestavilo več pisateljev.
Horoskop za leto 1973
(nadaljevanje s 1. strani)
Goriškem in Tržaškem. Sedaj smo v takšnem položaju, da slovenski človek, ki hoče delati, zaposlitev dobi. Gre za naše obrtnike, trgovce, male industrij ce in za kmetovalce. Teh je sicer malo, a so prav oni bili najbolj prizadeti z raznimi razlastitvami tako na Tržaškem kot na Goriškem. Prav sedaj človek z bolestjo v srcu gleda, kako odkopavajo rodovitno zemljo na so-vodenjskem in štandreškem polju za nove ceste, za obmejno prometno postajo, za nekaj novih tovarn. Cena, ki jo mora slovenski kmet pri tem plačati za »napredek«, je odločno krivična. Saj mu odvzeto zemljo plačujejo od 200 do 800 lir kv. meter.
V	Katoliškem glasu smo že rekli, da je to tatvina, in danes to ponavljamo: Takšna odkupna cena dobre orne zemlje v okolici Gorice je tatvina, ki jo družba zagreši nad državljani. In vse stranke, ki so za takšno odkupno ceno glasovale v goriškem občin-svem svetu in v drugih izvoljenih svetih, so glasovale za tatvino in za krivico. Ce družba zahteva, da državljani pošteno plačujemo davke, naj tudi ona pošteno plača, kar državljanu odvzame, pa naj gre za hiše ali za njive. Poštenje je poštenje!
Tako na Tržaškem kot na Goriškem imamo lepo število slovenskih obrtnikov vseh vrst, malih in tudi večjih trgovcev pa nekaj industrijskih podjetij. Vsi ti živijo bolj ali manj vsak zase in med njimi ni kake gospodarske povezave. Nekaj posojilnic in tudi obe slovenski banki niso uspele, da bi združile kako večje število teh naših gospodarskih ljudi. In vendar smo pred prvo svetovno vojno zaživeli kot narod in se uveljavili, ko smo se tudi gospodarsko združili in postali močni. Zakaj nismo po zadnji vojni prišli do česa podobnega? Ali morda zato, ker hočejo nekateri tudi kapital politično pobarvati?
HOROSKOP ZA LETO 1973
Horoskop za leto 1973 ni torej najbolj ugoden. Vendar so bile v preteklosti še bolj zaskrbljujoče napovedi, tako za našo manjšino kot za ves svet. Prav pa je, da probleme poznamo in da jih vsak na svojem področju skušamo reševati. To velja za državnike, ki vodijo usodo narodov, kot za naše politike, ki so odgovorni za politično hi gospodarsko rast naše narodne manjšine, pa tudi za nas duhovnike in verne laike, ki smo odgovorni za duhovno zorenje slovenske Cerkve v zamejstvu. Problemi so, da jih rešujemo. Rešujmo jih vsak na svojem področju, da se horoskop obrne v svetlejšo napoved.
MIKLAVŽ BOŽIC
lllllllltinNIIIIIIIIIIIItllllltlllllllllllilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinHHIIIIIIIIIIlllllltlllllllllllllllinilllllllllllllMIlIMIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllltllllllllMIIIIIIIIIIII
Imaš knjige Goriške Mohorjeve družbe?
OKNO V DANAŠNJI SVET
Knjiga o poslednjih rečeh
Leto dni po smrti dr. Jakoba Ukmarja je izšla njegova knjiga »Nauk o poslednjih rečeh ali eshatologija«; predgovor ji je napisal mesec dni, preden je umrl.
Kljub zelo znanemu avtorjevemu imenu bo marsikdo vzel to knjigo v roke z neko skepso, češ ali je vredno, da dandanes, ko polno uživamo dobrote tega sveta in mehanične civilizacije, ki nam je ali nam bo prinesla raj na zemlji, kot se sliši in bere, sploh še mislimo na te reči, to se pravi na tako imenovane poslednje reči, ki so: smrt, sodba, pekeil, vice, nebesa, ki bodo itak prišle same po sebi, ako sploh pridejo, ker so negotove, razen smrti seveda, kateri ne uide nihče, pa naj bo predsednik v Beli hiši ali pa delavec na cesti.
Vendar svetujemo vsakemu, naj včasih pogleda v to knjigo, ki vsebuje veliko bogastvo preprosto povedanih, a važnih misli. To delo ni moglo nastati v nekaj mesecih, temveč je sad morda polstoletnega ali še daljšega premišljevanja in študija. Pisec je prebral in premislil vse, kar stoji o teh rečeh v svetem pismu, kar so pisali cerkveni očetje in poznejši bogoslovni pisatelji do današnjih dni, a tudi tisti, ki so se oddaljili od nauka cerkvenega učiteljstva. Mnogokrat pogumno reče: To je verska skrivnost; v tem življenju je ne bomo nikdar odkrili; moramo pa verovati. Vprašanj, katera obravnava, je zelo veliko. Med njimi so taka, ki bi veliki večini bralcev najbrž nikoli ne prišla v glavo, npr.: Ali bo pekel trajal večno? Ali je v peklu kaj počitnic? Kako bodo umrli tisti, ki bodo na sodni dan še živi? Kateri jezik bomo govorili po vstajenju? Razpravlja pa tudi o bolj znanih pojmih, kot so vice, kje so nebesa in kje je pekel, o preseljevanju duš, o neumrljivosti duše, o zopetnem Kristusovem prihodu, o antikristu, o vstajenju mrtvih. Skratka, to je nepregledna vrsta reči, ki so v zvezi s predmeti, o katerih govori naslov.
Nikomur ne bo škodovalo, temveč vsakemu bo samo koristilo, če bo dnevno prebral iz te knjige nekaj vrst. Kmalu bo zaslutil pravo mero človekovo ter ne bo segal dalj, kot sežejo človeške zmožnosti in razum.
Knjigo je potrdila cerkvena oblast. Ukmar se izraža preprosto, lahko umljivo in natančno. Ako je bilo treba v jezikovnem pogledu kaj popraviti, je poskrbel pisatelj in odličen stilist Alojz Rebula.
NEKAJ MISLI IZ »NAUKA O POSLEDNJIH REČEH«
Smrt je »posledica« izvirnega greha, ne pa »kazen« za izvirni greh, ker Bog ne more kaznovati, kjer ni nobene moralne krivde. (23)
Smrt je nekakšno srečanje z Bogom. (31)
Vsi, tudi veseljak, ki je ljubil šumno družbo in užival vse udobnosti, vsi se bližamo samoti in tihoti smrtne ure, ki jo bo moral vsakdo čisto sam prestati. Cisto sam se bo srečal z Bogom, sam osebno; nobena organizacija, noben sindikat, nobena stranka ga ne bo zastopala, ne zagovarjala. Nekdaj družabno bitje bo ob smrti č,sto samo v kratkem, pa odločilnem dvogovoru s stvarnikom. Sedanje življenje je torej resna zadeva in brezbrižnost za zadnjo uro je menda najbolj nesrečna posledica našega ropotajočega napredka. (41)
V	nekaterih kristjanih se je udomačil napačen pojem Boga kot nekakšnega brezobzirnega kontrolorja, ki hudomušno preži nad tem revnim človekom in čaka, kdaj bo grešil, da lopne po njem in ga vrže v pogubljenje. Res je naš Gospod učil, da se moramo bati tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel. — Daleč pa prevladuje v evangeljski blagovesti slika Boga kot našega najboljšega in dobrohotnega Očeta,
ki veleva svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. (41-42)
Človek, bodi ponižen. Ne sanjaj, da boš kmalu obvladal vesolje. Ne govori, da je »svet« postal majhen, zato ker našo zemljo preletiš v nekaj urah. Majhen je bil res ta »svet« za človeško znanje skozi dolga tisočletja .V zadnjih stoletjih pa je postal velik, tako velik, da ga ni mogoče preleteti niti v milijonih let in ga ne more človek niti v mislih dojeti. In v tem ogromnem vesolju mar ve kdo, da eksistira ta neznatna kroglica, na kateri biva človeški rod že tisočletja. (79)
Bistvo nebeške blaženosti je v gledanju Boga. To gledanje je nekaj tako neizmerno velikega, je milost čez vse milosti. Želja videti Boga je že od nekdaj v človeški duši. (81)
Tu gre za neko nadnaravno umsko gledanje, ki se bistveno razlikuje od naravnega gledanja z očmi. (89)
Ob smrti postane smrtni greh, ki še ni bil odpuščen, nespremenljivo stanje. (132) Kjer ni moralne krivde, Bog ne kaznuje. Duše nekrščenih otrok so gotovo brez vsake moralne krivde, so popolnoma nedolžne. (140)
Držimo se torej pravila Janeza Zlatouste-ga: »Ne poprašujmo, kje je pekel, marveč glejmo, da ne pridemo vanj.« In ko je brezbožnik norčevaje vprašal: »Kje je tisti pekel, ki se ga vi kristjani tako bojite?« je dobil pravilen odgovor: »Ce boš kot brezbožnik živel in umrl, najdeš pekel brez iskanja.« (143)
Med največje skrivnosti človeške zgodovine spada vedni boj moralno slabega proti moralno dobremu; boj laži in zmote proti resnici, boj krivice proti pravici. (201)
Anka
V	soboto 16. in nedeljo 17. decembra je gostovalo na Tržaškem Prešernovo gledališče iz Kranja. Igralci so nastopili trikrat in sicer v soboto v Finžgarjevem domu na Opčinah, v nedeljo popoldan v Marijinem domu v ulici Risorta v mestu in zvečer v Bazovici v tamkajšnji kino dvorani. Prišli so na povabilo Slovenske prosvete iz Trsta, ki je želela v naših domovih posredovati Cankarjevo dramo. Gostovanje je bilo v dogovoru z ZKPO Slovenije v Ljubljani.
Kot smo že poročali, so zaigrali Cankarja v režiji mladega gledališčnika Janeza Povšeta. Predstavi je dal prav režiser neki mladostni zalet, ne da bi pri tem kakor koli Cankarja potvarjal. V celoti je zvenela Cankarjeva misel in je pela njegova beseda. V ritem pa je vnesel mladostno razgibanost in živahnost tako, da je predstava ves čas pritegovala in zanimala gledavce.
Zanimivo je bilo spremljati to živahno skupino na različnih odrih. Openska predstava je v intimnem Finžgarjevem domu izredno lepo zaživela. Gledali so jo največ študentje, ki jih je kar precej na Opčinah. Dvorana bi bila sicer lahko bolj polna ob takem dogodku, a so jo s svojo prisotnostjo skoraj napolnili prav študentje in seveda tudi več starejših openskih ljubiteljev gledališča. Predstave se je udeležil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Boris
Slovenska skupnost o aktualnih vprašanjih
V ponedeljek 18. decembra se je sestal svet Slovenske skupnosti, ki je obravnaval rezultate zadnjih tržaških občinskih volitev, potek in vsebino razgovorov s strankami leve sredine -ter osnutek Slovenske skupnosti in deželnega odbora za prispevke občinam, ki imajo stroške zaradi uvajanja dvojezičnosti.
O	rezultatih zadnjih tržaških občinskih volitev je izčrpno poročal namestnik tajnika dr. Dolhar, ki je analiziral izide po posameznih okrajih in voliščih. Ugotovil je, da so kljub vsemu volitve pokazale, kako močno je Slovenska skupnost zasidrana v politični zavesti zamejskih Slovencev. V močni konkurenci italijanskih strank mora zdaj Slovenska skupnost intenzivno na delo, da nadoknadi delno izgubo glasov pri preteklih volitvah. Dr. Dolhar je nato podrobno poročal tudi o poteku razgovorov s strankami leve sredine. Svet je odobril sedanje korake izvršnega odbora Slovenske skupnosti, dokončno mnenje oz. sklep pa bo svet dal pred zaključkom pogajanj.
V nadaljevanju seje je deželni svetovalec dr. Štoka poročal še o delovanju deželnega sveta in o novih zakonih, ki bodo kmalu na dnevnem redu. S tem v zvezi je poročal o diskusiji, ki se je razvila v pristojni deželni komisiji o zakonskem osnutku deželnega odbora o pomoči občinam za dvojezičnost ter o zadevnem zakonskem osnutku, ki ga je z isto vsebino vložila tudi Slovenska skupnost.
Na kraju seje svčta Slovenske skupnosti je podal blagajniško poročilo dr. Mljač,
Trampuž in pisatelj prof. Alojz Rebula.
V mestu so prihiteli k predstavi naši meščani, tisti zvesti ljubitelji slovenske besede, ki v Marijinem domu že od nekdaj nikdar ne manjkajo. Bilo je tudi nekaj mladine. Zanimivo je, da so tudi tu z velikim zanimanjem in s polnim razumevanjem spremljali predstavo.
Zvečer so potem igralci iz Kranja spoznali še Bazovico in bazovske ljudi. To je -bilo prvo srečanje s to vasjo, čeprav so jo že poznali po pripovedovanju. Tudi Bazovci so prihiteli še kar v lepem številu, čeprav menimo, da bodo morali počasi nekoliko ven iz -tistega lokalnega patriotizma, ki jim je lasten: ko namreč nastopijo domači, njihovi otroci ali odrasli kot pevci ali kako drugače, takrat zmanjka v dvorani sedežev. To je zelo lepo in prav. V tem oziru jih občudujemo.
Toda imeti morajo smisel še za kaj lepega in kvalitetnega od drugod. Ce pridejo igralci na primer tako od daleč in poiščejo Bazovico za Trstom, zahteva — če nič drugega — že takt vasi, da se zgrne in pozdravi goste. Tokrat pa so se lahko prepričali tisti, ki so bili v dvorani, da so gledali izredno dobro igranega Cankarja in so odhajali domov zelo zadovoljni in polni priznanja. Takih priložnosti Bazovci ne bi smeli zamujati.
Goste je spremljal prof. Peterlin in je na vseh treh krajih v nekaj besedah pojasnil Cankarjevo dramo in predstavil igralce občinstvu, igralcem pa naše kraje. Izkazalo se je, da je bilo to zelo koristno, saj je bil tako v trenutku navezan kontakt med občinstvom in izvajalci.
V času svojega gostovanja se je ansambel Prešernovega gledališča srečal z našimi kraji, v nedeljo popoldne so igralci obiskali Miramar, potem so si ogledali nekaj stavb, kjer so slovenske šole. V prijateljski družbi so navezali stik s tukajšnjimi ljudmi, posebno s tistimi, ki se zanimajo za gledališče. Pozno zvečer so jih gostitelji spremili proti Femetičem.
Nabirka »Adveniat«
Nemški katoličani so tudi v letošnjem adventu zbirali darove za .potrebe v deželah Latinske Amerike. Ta nabirka, ki se imenuje »Adveniat« in se pon a vij a že dvanajst let je dala doslej skupno okoli sto milijard lir.
ki je ugotovil, da so bili izdatki večji od prostovoljnih prispevkov članov -in volivcev Slovenske skupnosti in da se bo treba ponovno obrniti na somišljenike za kritje volivnih stroškov.
Razvila se je podrobna in konstruktivna diskusija, v katero so posegli mnogi člani sveta, med njimi člani izvršnega odbora dr. Štoka, dr. Dolhar in dr. Mljač ter člani sveta Tuta, Lokar, Maver, Vremec, Metlika, -Petaros, Kokorovec, Guštin in drugi.
50 let v trgovini Fortunato
»Letos sem že 50 let v tej trgovini,« tako je bežno, mimogrede povedal Avgust Furlan. To -ime in priimek pravzaprav malo povesta širši javnosti, saj je najmanj znan pod tem imenom. Dali so mu že razna imena; -naj dodam še svojega, za kar, upam, mi ne bo zameril. Lahko bi se imenoval tudi: inštitucija. Koliko generacij je že prišlo v to trgovino, koliko duhovnikov, koliko naših ljudi iz mesta, Istre, Krasa, Italijanov, Hrvatov, Nemcev. Lahko ga imenujemo inštitucija, saj je trgovina v zgodovinskem in poslovnem pomenu tesno povezana z njim. Ce bi pisal podroben dnevnik, bi brali v njem marsikaj zanimivega.
Pol stoletja. Zamislimo si, kakšni dogodki so se vrstili v tem času: prva leta po prvi svetovni vojni, druga svetovna vojna, doba fašizma, nacizma, gospodarskih polomov in vstaje. Nič čudnega zato, če je tvrdka trikrat šla v stečaj in trikrat jo je Avgust Furlan rešil. Bilo je to leta 1930, 1933 in 1945. 2e datumi povedo starejšim osebam dobro znane tedanje razmere. V začetku je bila trgovina stara štacuna, kot jih je bilo mnogo tedaj. Sedanji petdesetletnik se je sam lotil zidarskega in pleskarskega dela ter jo temeljito preuredil.
Nič čudnega, če ti danes takoj postreže z vsakim podatkom: o najnovejši nabožni knjigi, o nemogoči izdaji zadnjega brevirja, o neredni dobavi po pošti, pa o finančnih razmerah. Vse to ti kar na tekočem traku našteje s svojim baritonskim glasom, z mahanjem rok in običajnim zaključkom: Ne vem, kam bomo končali.
Brez dvoma danes ne bi bilo te trgovine, če ne bi bilo Avgusta Furlana, njegovega truda, prizadevnosti in tudi sposobnosti.
Duhovniki smo mu hvaležni za vse dobro, ki ga je v tem dolgem času opravil. Obenem mu od srca čestitamo in se mu zahvaljujemo za vse njegovo izvršeno delo.
Občni zbor Slovenskega kulturnega kluba
V soboto 16. decembra je imel Slovenski kulturni klub v Trstu svoj redni občni zbor. Odborniki so prikazali klubsko delovanje, ki je bilo v pretekli sezoni zelo živahno. Poleg sobotnih večerov, kateri so bili posvečeni kulturnim, družbenim in drugim vprašanjem ter filmskim večerom, je v okviru SKK deloval krožek za družbena vprašanja. Klub je priredil tudi nekaj izletov, sodeloval pri mladinskem socialnem dnevu in predvsem pripravil 6. tabor zamejske mladine v Trstu.
Po poročilih je povedal nekaj misli dosedanji predsednik Martin Brecelj. Ocenil je dosedanje delo in nakazal smer, v kateri naj bi se delo kluba razvijalo: večja družabnost, sistematičnost sobotnih večerov, povezava z goriško in koroško mladino, pa tudi z mladino iz republike Slovenije, sodelovanje vseh članov pri klubov-skem življenju, poglabljanje resnično krščanskega in narodnega duha, ki morata biti temelj delovanja organizacije.
Po razrešnici staremu odboru so bile volitve. V novi odbor je bilo izvoljenih 16 članov, srednješolcev iz vseh tržaških višjih šol in akademikov, ki so si pristojnosti razdelili na prvi seji.
Novi odborniki so: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Magda Jevnikar, Tanja Rebula, Anka Peterlin, Marija Besednjak, Ester Sferco, Barbara Lapornik, Marija Brecelj, Jasna Repinc, Ivo Petkovšek, Aldo Žerjal, Boris Kobal, Marijan Kravos, Boris Artač in Melita Valli.
Rojan
V zadnjem času so zapustili naše župnijsko občestvo in se vrnili v Očetovo hišo številni zvesti člani.
Vrsta se je začela s Frančiško Može, o kateri smo že poročali. Potem ji je sledila Marija Bandelj (Bandelli) s Scale Sante. Redno vsako nedeljo je prihajala k slovenski maši, dokler so ji moči dopuščale. Tiho in skrito, kakor je skrito živela, je
Dr. Helena Brajša med zapuščenimi otroki v zavetišču Vugrovec blizu Zagreba
V nedeljo 7. januarja ob 16. uri bo v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu
BOŽIČNI KONCERT
v priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov.
Eostovanie Prešernoma
V	soboto 6. januarja ob 3h popoldne na praznik svetih Treh kraljev bo v ZGONIKU
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
nastopajo:
★ mešani cerkveni zbor iz Sv. Križa ■k moški zbor »Fantje izpod Grmade« A domači mešani cerkveni zbor.
Posamezne točke sporeda bo povezoval g. dekan msgr. I. Knetič. — Vabljeni!
odšla Valerija Andlovec od Piščancev. Na nedeljo je bilo. še je sledila maši po radiu. Po kosilu pa je mimo zaspala.
Zapustil nas je tudi Ernest Riščanc. Dalj časa je bolehal, a potem nenadno zaspal. Srce je onemoglo. Rad je hodil z nami na razna božja pota in izlete. V Rojanu je bil poznan kot dober delavec in resen mož.
Vrsto je zaključila članica Marijine družbe Ana Gosler. Dočakala je visoko starost 91 let. Do zadnjega je ohranila svež razum. Z zanimanjem je spremljala vse naše župnijsko življenje, prebirala Katoliški glas, Družino, Mladiko, Ognjišče, Mohorjeve knjige. Dokler je mogla, je vsak dan prihajala k sv. maši, zadnji dve leti pa je sledila maši po radiu. Odlikovala se je po globoki srčni dobroti.
Dobri Bog naj vsem našim dragim umrlim podeli večno življenje, sorodnikom pa, ki so jih te smrti prizadele, naj nakloni svojo božjo tolažbo.	S.	Z.
Izgubili smo duhovnika
Po dolgi bolezni je umrl v Trstu duhovnik Jožef Sossa. Bil je doma iz Istre, kjer se je rodil pred 60 leti. Duhovnik je bil od leta 1935. Najprej je služboval v Istri, nato pa v Trstu, najprej kot kaplan v glavni bolnišnici in potem kot kaplan pri Novem sv. Antonu. Naj počiva v miru!
Šentjakobsko kulturno društvo
Za Šentjakobčane je bilo letošnje leto nekaka prelomnica. Odprli smo Dom, ki že prav lepo deluje. Naj omenimo le nekatere dejavnosti, trenutno predvsem med mlajšimi:
Lepo se razvija otroški zborček, pouk glasbe, skupina veveričk. Pred božičem so otroci pripravili jaslice, tako da so sami izdelali pastirce, ovčice in vse, kar je za to potrebno. Zares so zanimive, ker jih je izdelala otroška domišljija in preprostost.
Letošnji Miklavž je prvič v Domu obdaril 42 otrok. Pred njegovim prihodom so otroci .priredili igrico s petjem in glasbo.
Zelo dobro je uspel koncert, ki ga je organiziral Dom v šentjakobski cerkvi. Zbor »Jacobus Gallus« je žel izredno odobravanje občinstva, ki je do kraja napolnilo prostorno cerkev.
Leto pa smo zaključili z lepo otroško igrico in družabnim popoldnevom.
V novem letu imamo v načrtu razširitev raznih dejavnosti. Omenimo koncert božične renesančne glasbe, ki bo v stolnici sv. Justa v četrtek 4. januarja.
V prostorih Doma imamo v programu niz predavanj z raznih področij.
Z božjo pomočjo in nesebičnim sodelovanjem naših ljudi smo lahko zadovoljni s preteklim delom in z zaupanjem gledamo v bodočnost. Prisrčna hvala vsem, ki se nesebično žrtvujejo za Dom, sodelujejo in ga denarno podpirajo. Prav srčno vabimo vse Šentjakobčane, da hi se tem dobrotnikom pridružili. Vsem žalimo blagoslovljeno ter uspehov polno novo leto!
Poroka
Na praznik sv. Štefana sta stopila na skupno pot življenja ravnatelj enotne srednje šole na Proseku dr. Humbert Mamolo in asistentka na univerza dr. Tanja Prinčič. Prijatelji iz Rojana, zlasti cerkveni pevski zbor, jima voščijo veliko sreče v skupnem življenju!
Spremembe na Opčinah
Za kanonika stolnega kapitlja pri Sv. Justu v Trstu je bil imenovan Gianni Pi-nesi, dosedanji župnik v župniji Marije, Kraljice sveta na Opčinah. Za novega župnega upravitelja te župnije je bil imenovan Giorgio Giurissi, dosedanji italijanski kaplan v župniji sv. Jerneja na Opčinah. Mesto g. Giurissija v župniji sv. Jerneja bo prevzel g. Luigi Sferco.
Ljudje
Pavel Fonda je zmagal pri natečaju za dodelitev stalnega mesta za asistenta v tržaški umobolnici.
Jože Cesar, znani tržaški slikar, razstavlja 26 novih del v galeriji Barisi.
Andrej Hrvat, Josip čurman, Dušan Milič, Miroslav Žagar, Anton Ražem in Josip Stoper, šest slovenskih kmetovalcev, so prejeli nagrade za zvestobo delu, ki jih je podelila trgovinska zbornica.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI vabi na
KONCERT B02IČNIH PESMI
na katerem bosta nastopila zbora »Mirko Filej« in »Lojze Bratuž«. Koncert bo na praznik sv. Treh kraljev 6. januarja ob 15. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Ponovitev koncerta bo v nedeljo 7. januarja ob 14,30 v župni cerkvi v Žabnicah. Na tem koncertu bo sodeloval tudi domači cerkveni pevski zbor.
Gostovanje SSG v Gorici
OBVESTILA
IT Za slovenske misijonarje in za gobavce:
"N. N. za misijonarja, iki prosi za odejo /10.000; F. B. 5.000; N. N. iz Rupe v isipo-
Pred božičnimi prazniki je tržaško Slovensko stalno gledališče gostovalo v Gorici z dvema igrama: v sredo 20. decembra zvečer je nastopilo v Verdijevem gledališču z Benedetičevo dramo »Pravila igre«, naslednji dan, v četrtek 21. decembra pa je v Katoliškem domu dvakrat pokazalo otroško igro »Janko in Metka«.
»PRAVILA IGRE«
»Pravila igre« je tekst, ki je ponekod žel precej graje, drugod pa dokaj pozitivno oceno. Goričani, ki smo igro videli v Verdijevem gledališču, se bolj nagibamo k pozitivni oceni tega Benedetičevega dela. Predvsem zato, ker je v njem zagrabil temo, ki je za nas vse zelo aktualna, namreč problem odtujevanja slovenske zemlje. Ob dogajanju na odru si nehote pomislil na to, kar se dogaja v štandrežu, Sovodnjah, okrog Trsta, na vsem Krasu. Ne trdimo, da bi se problem ne dal tudi drugače obdelati, bolj dramatično in manj filozofsko, vendar je tudi ta način, kakor je Benedetič prikazal slovenskega delavca-kmeta, ki mu špekulanti hočejo odkupiti zemljo, ustrezal in gledalca zadovoljil, posebno še ker je Jožko Lukeš podal svoj lik zelo prepričevalno. Res je, da v Benedetičevem tekstu ni pravega zapleta in razpleta, torej ni pravega dejanja, temveč predvsem razglabljanje in razpravljanje, kljub temu so osebe, razpletene okrog očeta, precej žive in resnične. Vendar drama ni realistična, precej simbolična, kar se vidi predvsem iz nastopa gospoda X, ki ga je igral A. Petje, in pa igralke, ki jo je upodobila Mira Sar-dočeva. To sta dva lika, ki ne spadata v realistično okolje, kjer se dejanje vrši; hočeta pa najbrž povedati, da je treba tudi celotno dramo vzeti bolj kot simbolično izpoved kakor pa realističen prikaz. Vsekakor so goriški gledalci odhajali od igre precej zadovoljni, kar se ne dogaja zmeraj, ko nastopa tržaško slovensko gledališče.
»JANKO IN METKA«
Naslednji dan je isto gledališče nastopilo v dvorani Katoliškega doma za naše otroke. Prikazalo jim je otroško igro »Janko in Metka«. Režiral jo je Mario Uršič. Igrali so jo dvakrat, dopoldne za enotno srednjo šolo in za nekatere osnovne šole z dežele. Otroci so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Popoldne je bila zasedba manj številna, vendar še zmeraj dobra. Ogledal sem si to popoldansko predstavo in se čudil, kako so otroci igro doživljali in z njo sodelovali: so pač najbolj hvaležna publika vsakega gledališča. K temu je pripomogla tudi igra sama, ki so jo tržaški igralci zelo živo podali; posebna pohvala gre Janku in Metki, pa tudi ostalim otrokom, ki so prijetno rajali in peli. Seveda gre zasluga za uspelo igro tudi odraslim članom gledališča: očetu, čarovnici, stricu Jemaču, učitelju in vsem ostalim.
VPRAŠANJE ŠOLNIKOM
To je bila druga otroška predstava v Gorici v tem šolskem letu. Verjetno bo še ena. Ob tem bi opozoril, da otroci ne samo radi gledajo otroške igre, temveč tudi sami radi nastopa/jo na odru. V ta namen so služili nastopi pri šolskih prireditvah, posebno še pri skupni prireditvi v Katoliškem domu. Sedaj že dve leti ni bilo več take prireditve, verjetno zaradi nesmiselne polemike, ki je takrat nastala ob zlonamernem pisanju slovenskega tržaškega dnevnika. Ali ni že čas, da na to pozabimo in zopet mislimo na kak večji nastop slovenskih šol pred koncem šolskega leta? Letošnje božičnice so pokazale, da imamo
zopet dobre pevske zbore na šolah in seveda tud; igralce.
M. B.
Sesljan - Cerkvene zadeve
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Znanec me je opozoril, da je v italijanskem tedniku Voce Isontina z dne 24. decembra 1972 zopet članek o sesljanskih zadevah. Prebral sem članek. Vrsta laži pod pobožnim naslovom: Assistenza reli-giosa. Niso vredne odgovora. Le to. Podpisan je z napol imenom neki italijanski duhovnik, ki nima v Sesljanu nič opraviti. Trdi, da v Sesljanu 10.12.1972 ni bilo maše za Italijane. Pogledam v Oznanilno knjigo in vidim, da je bil za tisti dan premaknjen umik vseh treh maš: v Sesljanu z 8,30 na 9 (slovenska), z 11 na 10 (italijanska) in z 10 na 11 v Mavhinjah. Vse zaradi slovesnejšega praznovanja sv. Miklavža v Mavhinjah. Tako sesljanski kakor mavhinjski verniki so bili predčasno obveščeni in ljudje dobre volje so lahko šli k maši, kadar so hoteli. ,
Clankar v V. I. zaključuje svojo laž z zmagoslavnim vzklikom: Ouesti i fattil (che non si possono contestare battendo
i	pugni sul tavolo).
Clankar j a pohvali tudi odgovorni urednik s svojo opombo — kakor da bi jaz razbijal po mizi.
V. I. naj pove, kako se imenuje in kje živi tisti italijanski duhovnik, ki je prišel k meni 2. 8.1972 in vpil in razbijal po mizi in mi grozil.
Kar se tiče maše za italijanske vernike v Sesljanu še to: Ko sem po bolezni okreval, je bila redno -in vedno vsako nedeljo in zapovedan praznik od 6.8.1972 do 24. decembra 1972 ob llh.
Tega dne je bila zadnjič — brez vsakega italijanskega vernika ali vernice. Kdor je ljudi naščuval, naj ne hodijo k maši, ki je njim namenjena, naj potem ne pretaka krokodilovih solz.
To je moj drugi in hkrati zadnji odgovor ljudem, ki lažejo.
Sesljan, 29. 12.1972
ŠTEFAN TONKLI sesljanski cerkveni upravitelj
Videm ima novega nadškofa
Na mesto odstopivšega msgr. Zaffonata je sv. oče imenoval novega nadškofa za videmsko nadškofijo. Je to Alfredo Bat-tisti, do sedaj generalni vikar v Padovi. Novi škof je še mlad, saj ima 48 let. Posvečen bo v domači škofiji, službo v Vidmu pa bo nastopil 18. marca.
Zdi se, da Furlani z novim imenovanjem niso preveč zadovoljni, ker bi si želeli rajši škofa, ki bi bil domačin, to je Furlan. Vendar ker je novi škof še razmeroma mlad, je upati, da se bo vživel v posebnosti furlanskega ljudstva in da bo upošteval, da živijo v videmski nadškofiji tudi Slovenci in Nemci.
Avtocesta Videm-Kokovo
ANAS, ustanova, ki ima v oskrbi italijanske državne ceste, je odobrila načrte in potrebne milijarde, da se zgradi avtomobilska cesta od Vidma do Kokovega na avstrijski meji. V ta namen so odobrili 64 milijard lir. Z deli bodo začeli že to leto in jih bodo končali do leta 1977. Na meji z Avstrijo bodo prostori za pregled potnih listov in za finančno kontrolo isti za italijansko in avstrijsko policijo in fi-nanco. Zgradili jih bodo na vzhodni strani reke Žlice. Za tovornjake bo poseben parkirni prostor za finančni pregled. Tako se bo potniški promet razvijal povsem nemoteno.
Zanimive jaslice
V	župni cerkvi v Trbižu so postavili zanimive in originalne jaslice. Za ozadje so si zamislili trbiško okolico z obema mednarodnima mejnima blokoma. Zato je videti na enem kraju ozadja mejni prehod Kokovo z avstrijsko in italijansko zastavo, na drugem koncu pa je mejni prehod pri Ratečah z italijansko in jugoslovansko zastavo. Najbrž je v Trbižu jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo prvič vidna v cerkvi.
Tudi drugače pričajo Trbižani, da so precej internacionalni. Saj so tudi v svoji prenovljeni cerkvi na enem barvnem oknu upodobili sv. Cirila in Metoda s slovenskim napisom, na drugem cesarja Karla Velikega in sv. Urha z nemškim napisom, potem sv. Mohorja in Fortuoata z latinskim napisom, na četrtem oknu sta upodobljena dva svetnika pa z italijanskim napisom.
Osebna razstava Roberta Daneua
V	nedeljo 17. decembra je bila v Slomškovem domu v Bazovici otvoritev prve osebne razstave Roberta Daneua. Novega slikarja je predstavil župnik msgr. Živic. Robert Daneu je po poklicu mestni redar. Slikati je začel pred enim letom z namenom, da bi si skrajšal čas v bolnišnici. Pridobil si je drugo nagrado na državnem slikarskem tekmovanju mestnih redarjev.
Daneu razstavlja 36 olj s tematiko Krasa in Sv. Križa. Slike prikazujejo razglede nad Trstom, Sesljanski zaliv, značilne kra-ške kotičke, svojo navezanost na rojstno vas pa izraža slikar z galerijo hiš iz Sv. Križa. Razstava je bila odprta do 26. decembra.
Širite »Katoliški glas" ★
DAROVI Za Marijin dom v Rojanu: v (počastitev našega dragega bratranca Ernesta Piščanca daruje Ana Sivic 5.000 lir in enako v počastitev svojih nepozabnih pokojnih 5.000; v počastitev pok. Ernesta Piščanc 'darujejo: družina Pieri 1.000, Alojzija Cooohi 1.000, družina Gentili 5.000; namesto cvetja pokojnemu Ernestu Piščanc: A. M. 5.000, Antonija Malič 2.000, An Vanda Miikolj
2.000 dir; ob smrti Ane Goslar darujejo družine Lugmand, Dambrasi in Crisanaz
50.000 lir.
J. M. ob obletnici smrti žene Frančiške
daruje po 4.000 'lir za Alojzi j evišoe in Zavod sv. Družine.
Za Alojzijevišče: dir. I. Franko 20.000; N. N. preostanek od naročnine 6.500 lir.
Za sovodenjsko cerkev: Antonija Toroš
5.000 lir.
Za šentjakobski Dom: Vittorio Dovgan 2.000; Viktorija Križmančič 10.000; Santina Driussi 5.000; Frančiška Glavič 2.000; ob krstu Barbare Rudolf 10.000; B. K. 2.000; V. M. 10.000; družina Hlača 10.000; K. Ju-račič 5.000; B. P. 5.000; F. M. 50.000; O. J.
50.000 lir.
Za Marijin dom v ul. Risorta (od sept. do dec. 1972): Vitez Marija 20.000; N. N. 200.000; N. N. 5.000; Š. A. 5.000; F. I. 10.000; Fabijan Manija v spomin na ipok. starše 10.000; Simčič Bojana 5.000; Šinigoj Antonija 10.000; N. N. 10.000; Mužina Manija 5.000; Novaco 5.000; N. N. 1.000; F. M. 5.000; L. R. 10.000; N. N. 10.000; N. N. 2.000; Saibec Frančiška 20.000; A. B. 90.000; Bernarda v počastitev Ljudmile Terčon 5.000; T. č. v spomin na dr. Ukmarja 10.000; N. N. 1.000; N. N. za odkup zastave 100.000; B. G. v zahvalo Bogu in Materi božji ob 50-letnici sprejema v Mar. družbo 50.000; M. J. 20.000; N. N. 2.000; Tudor Marija 20.000; N. N. 2.000; ga. Novak 2.900; N. N. 5.000; N. N. 2.500; za odkup oiborija 19 družbenik 115.000; N. N. 2.000; N. N. 50.000; N. N. 20.000; N. N. 10.000; M. P. 5.000; N. N. 30.000; N. N. 1.000; N. N. 10.000; Šorli Rezka 40.000; Olga Baučar 25.000; N. N. 50.000; nabirka v družbi 310.600 lir.
Cirila Saksida (ZDA) daruje v spomin msgr. S. Gregorca im dr. F. Delaka po 10 dolarjev za Zavod sv. Drtužine in za Aloj-zij svišče.
Za Katoliški glas: O.A.T., Nahrežina,
5.000 lir.
Za števerjansko cerkev: Agata iin Marko Brajnik ob poroki 10.000 lir.
Sestre Jakopič: za Slaveniik 8.000; za cerkvico v Bogdancih 2.000; v hvaležen spomin na msgr. Gregorca po 142.000 za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Radio Trst A bo vse štiri sobote v januarju oddajal goriško »Cecilijamko 1972« ob 19,25.
Na Mirenskem Gradu bo v nedeljo 7. januarja ob 16l! ikoncert božičnih pesmi, ki ga prireja Akademski pevski zvar »Sv. -Cecilije« iz Ljubljane. Cerkev je ogrevana. Vljudno vabljeni!
DAROVI
V	spomin pred kratkim umrle sestre Erneste darujejo Doktoričev! za Alojzije višče in za Zavod sv. Družine po 5.000 lir.
Ob smrti stoletnega tasta daruje ntjego-va snaha za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine, za Katolišlki dom in v tiskovni sklad Katoliškega glasa po 5.000 lir.
A. K. iz Gorice daruje za slovensiko župnijo pri S. Ivanu, za Alojzijevišče, za Zavod sv. -Družine in za cerkev v Bogdancih po 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Alojzija Pocarini 20.000; Veronika Pirjevec 1.000; Terezija Polenčič 5.000; Ivan Blažič 2.000; Marija Brisiko-Pavlin 2.000; Pavla Klanjšček 5.000; R. Slatinšek 50.000; L. B. 5.000; N. N. 20.000; N. N. 1.000; N. N. 10.000; N. N. 10.000; Ančka Vojvoda 5.000; N. N., šte-verjan, 5.000; A. T., Gorica, 5.000; Milika Velikonja 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: Milka Velikonja 5.000; Terezija Polenčič 5.000; M. Z. 5.000; N. N., Števerjan, 5.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: družini Mario Dolenc in Uči v spomin na poik. Jadrana Dolenc 10.000; družina Furlan Marija ob blagoslovu hiše 5.000 lir.
Za tiskovni sklad Kat. glasa: N. N., So vodnje, 2.000 lir.
Za cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih: družina Demank namesto cvetja na grob Antonije Berdon 2.000; idnužini Fabris in Komar iz Ricmanj ob pogrebu matere Antonije Berdon 10.000; botri male Helene Jalkac 5.000; družina Kuret iz Ricmanj
5.000	'lir.
Za števerjansko cerkev: namesto cvetja na grob Silvančka Humar Fellicita in Avgusta Rožič 7.000; N. N. 5.000; družina Rožič 5.000 lir.
' min na pok. Karla Reja, ustanovitelja župnije 5.000 lir.
Za Baragov dom: družina Berdon, Bulije, namesto cvetja na grob Antonije Berdon 2.000; dobrotnica iz Ricmanj 5.000; družina Jakac ob krstu male Helene 10.000; družina Komar-Kozlovič, Log, ob pogrebu matere Klare Komar 10.000; dobrotnica iz Rojana 10.000 lir.
N. N. daruje po 20.000 lir za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Alojzijevišče, za Zavod sv. Družine, za Katolišiki dam in v tiskovni sklad Katoliškega glasa.
L. B. daruje po 5.000 lir za Katolišlki dom, za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče.
Za Marijin dom v Rojanu: Pina Piščanc v spomin umrlega moža Ernesta 15.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Justina Vadik 1.000; Lojzka Škeriavaj, mesečni prispeveik, 2.000; mama v spomin ob obletnici sina Jadrana Dolenc 5.000; Ratzenbeak v spomin tete Terezine 2.200; N. N. (Š.A.) 4.000; družina Vidau namesto ovetj a na grob pok. Romana Vitta 5.000; Slava Fučka-Brando-lin 24.000; Tončka in Pepi Gorkič 2.000; Justa Guštin-Planinšek 10.000; Danila Levstik Žerjal v očetov spomin ob obletnici smrti
10.000 lir.
Za cerkvico na Banah: družina Husu namesto ovetja na grob pak. Franca Ban
2.000 lir.
Za cerkvico na Ferlugah: N. N. (1) 5.000; N. N. (2) 5.000; Tončka Grabar 2.000 lir. Justina Komjanc daruje za Alojzijevišče
10.000 lir v spomin svojih poik. staršev in
10.000 lir za Zavod sv. Družine v počastitev spomina pok staršev Olge Bavdaž.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
TICOZZI FEDERICO
POSLOVALNICA TRAKTORJEV »FORD«
IN KOSILNIC »BCS«
TRAKTORJI »ERON« ZA HRIBOVIT TEREN
GORICA, tel. 2302	Piazza	della	Vittoria,	6	(Travnik)
ZAHVALA
V torek 19. decembra se je vrnila v Očetovo hišo naša preljubljena mama in stara mama
Ana Gosler roj. Udovič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način počastili ljubljeno mamo in so z nami sočustvovali v žalosti. Prav posebno se zahvaljujemo rojanski Marijini družbi.
Hčeri Ana in Jolanda z družinama in drugi sorodniki
Trst - Rojan, 28. decembra 1972
Marija Slama
počiva v Gospodu.
žalujoči sinovi in hčere Natalija, Giorgio, Marija in Lidija z družinami, preljubi vnuki Myriam, Maura, Ana, Boris, Sandi, David in Igor, sestra in brata
Trst, 28. decembra 1972
Ob bridki izgubi drage mame
Marije Brezavšček
se lepo zahvaljujeva našemu dušnemu pastirju msgr. Francu Močniku za pogrebno sv. mašo lin obrede v cerkvi sv. Ivana, ge. Marici Čargo za vso pomoč kot tudi vsem prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam bili sočutno ob strani ob tej težki izgubi.
Hči in zet
Gorica, 29. decembra 1972
HiiHiiiiiiinNmiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiNiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiHiiiiiM
Mohorjeve knjige v vsako slovensko družino