Št. 49. V Gorici, dne 20. jmija 1899. Tečaj XXIX. Izhaja dvakrat na teden t Štirih Izdanjlh. in sicer: vsaktorek in petek, '/Jutranje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo izredno prilogo vred po poŠti ' na dom poailjana: prajematia ali v Gorici Vse leto.......gld. 0-— , .pol leta . .......» 3-— ^etrt leta-.1:*.': V . ;••.—»• 1--50 ,------ ...„ Posamične številke stanejo <> kr. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v .Goriški Tiskarni* A. OabrSoek vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila l»roa doposlane naročnine so ne oziramo. „PRi MOUEC* izhaja, neodvisnood «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. T20. «So5a> in »Primorec« se prodajate v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenfiiC na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). f Uredulštro in odpr*TniltTO se nahaja v Gosposki ulici 8t 9 v Gorioi v H. nadslr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke ^vsalc "dan od 11, do IS. ure predpoldne* »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacHe in druge re5i, "katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošilieao le upravniStvu. ^ ;" Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne Oglasi In poslanic« se radunijo po petit-vrstata, če tiskano 1-krat 8 kr.;,2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po, pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „GorlSka Tiskarna« A. SMrSeek tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* še »Slovansko knjižnico* katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih, o do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstiga. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog" in narod! cGor. Tiskarna> A. GabrSček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. DežeBnozborska kriza. Ko je sprevidel deželni glavar dr. Pajer po zadnji ponesrečeni seji, da mu tudi vi-rilni glas ne pojde kar brezpogojno na li-manice, potem ko je odklonil prej zahteve slovenskih poslancev, pod katerimi bi bili vstopili zopet v deželno zbornico, se je napotil na Dunaj, iskat svčta, kako omogočiti delovanje goriško-gradiščanskega deželnega zbora. Kaj je opravil na Dunaju, tega ne - ,*mo, slišimo le o novih pogajanjih, od katerih pričakujejo razni krogi rešitve deželnozborske krize. Takoj ko se je vrnil deželni glavar v Gorico, smo slišali glasove, da nova pogajanja omogočijo delovanje deželnega zbora, ne da bi povedali, kaj naj se zgodi v to svrho; Italijani pa so razglašali v javnosti, da vladi ne ugajajo tiste .»pretirane" zahteve Slovencev, da torej Slovenci odnehajo v strahu pred vlado, vsled česar postane deželni zbor zopet sposoben za delo. Naj si bo tako ali tako, zdi se nam, da tu vmes tiči roka vlade, katera bi vendar rada videla, da bi se naš deželni zbor ne odlikoval s tako dolgotrajnim molčanjem; kako pa ona misli rešiti krizo, bomo videli v kratkem, če smemo verjeti glasovom italijanske stranke, potem namerava pritisniti z nova na slovenski strani. To je tudi verjetno, ker pri sedanjih za Italijane v Primorju skrajno ugodnih razmerah med njo in njimi je skoro izključeno, da bi zahtevala od njih popustljivosti v toliko, da bi mogli slovenski poslanci vstopiti zopet v deželni zbor. Nameravana pogajanja imajo menda samo ta namen, poskusiti še enkrat, kako bi se dal z zvijačo zopet upogniti slovenski tilnik. Da bi bilo tem možem do tega, da dajo slovenskim poslancem garancijo, da v deželnem zboru se bodo čutili odslej r a v-nopravne ž njimi, na to pač ni misliti, če vzamemo v požtev vse ono, kar se je godilo in kar se godi med nami in njimi v zadnjih letih I Kakošno stališče so zavzeli slovenski poslanci nasproti novim pogajanjem, ne vemo; ako se jim bo zdelo potrebno, povedati to v javnosti, se menda Že oglasijo sami. Italijani so že povedali. Njihovi poslanci so sklenili pretekli petek skrajno previdnost nasproti Slovencem pri novih poga- MARCO V1SCONTI Zgodovinski roman -m- italijanski napisal Commaso Grossi (Dalje) Toda vrnimo se k Ottorinu. On je torej imenoval grofa, da bi mogel potem govoriti o hčeri. Ko je pravil zadnje besede o redovnikovem spreobrnjenju, je videl na Markovem [obrazu izraz tistega notranjega veselja, ki smo ga omenili, to je izraz prehodnega občutka za-dovoljnosti, ker je videl, da njegova prizadevanja niso bila brezuspešna. Opa-zivši to, se je Ottorino osrčil. Toda koj se je Marku zopet zmračil obraz in rekel je z le slabo zakritim zasmehom: «Glej, ko te jaz spravljam med vratolomne tvoje vrstnike, da bi se ž njimi skušal in sukal kopja in meče ter se pomenkoval o konjih in bojnih igrah, se ti uri vaš med duhovščino in se tam pričkaš o papežih in cerkvenih določbah*. «Saj veste», je odgovoril mladenič nekoliko zbegan, a vendar zadovoljen, da je le mogel na kak način vpeljati govorjenje, «grof je Šo le malo časa v janjih, katera se imajo vršiti po zaupnikih pod predsedstvom Pajerjevim. Povedali so, da nič ne riskujejo s takimi novimi poga-? janji, ker končno je odvismo vse le od njih glasov in brez njih ni deželnega zbora. V tako previdnost pa jih sili okolnost, da slovanski poslanci Pri morja so se zavezali v Trstu, ne deležiti se zasedanja po vseh treh deželnih zborih v Primorju, in sedaj se pa kar naenkrat oglašajo za nova pogajanja! To mora biti kaka zanjka. Italijanski Udi namreč pripovedujejo, da slovensko ljudstvo na Goriškem je začelo mrmljati proti abstinenci svojih poslancev, in ko se je to mrmljanje spremenilo v odkrito nejevoljo, da so slovenski prvaki, tako pri-morani, začeli pogajanja. Da bi bilo ljudstvo prisililo poslance do takega koraka, to je seveda laž, katere se poslužujejo Italijani le radi tega, da delajo same sebe lepe, kako da so spravljivi, da oni niso krivi nedelavnosti deželnega zbora itd., tako lepo premeteno, kakor že znajo. Njihov boj s Slovenci da je le defenziva, s tistim bojem da le odbijajo napade na svojo narodnost, da se varujejo škode, katero jim hoče zadati slovenska objestnost, Slovencem da je pri pogajanjih le namen, ukovati italijanski narod v verige ter ga bičati, čemur seveda se morajo upirati Italijani. Dokler bodo tako mislili in delali, dotlej je menda brezvspešno, govoriti ž njimi sploh kako besedo, ki bi merila na poravnanje krize v deželnem zboru. To pač uvidi vsakdo! Raj torej ? Hlapčevske vloge, katero hočejo usiliti Italijani zopet našim poslancem, tiste vloge odločno ne smejo sprejeti, da bi zamenili abstinenco z drugo obliko politike, skoro ni mogoče, kakor smo že večkrat povdarjali, torej bi ne preostalo d i^ega, — kot razpustiti deželni zbor ter z novimi volitvami uvesti drugega duha v zbornico, ki bi se mogel pojavljati nasproti Italijanom kaj ostreje in občutljiveje, kakor doslej! S temi pogajanji, s tem cincanjem se kriza le zavlačuje, in ne pridemo nikamor naprej. — Pričakujemo torej, da sedanja pogajanja narede konec krizi, ali da se omo- Milanu; jaz mu moram biti hvaležen zavoljo njegove dobrohotnosti, katero mi vedno skazuje, in... da po pravici povem... tudi Ž njegovo družino... «Toda revež se je mahoma ustavil, kajti videl je, da se je Markov obraz silno zatem-nil. «0 joj U je dejal v svojem srcu, «nič ni pri dobri volji, sam Bog ve\ kaj mu roji po glavi!» Obrnil je tedaj govor na drugi predmet, a videlo se mu je le preveč, kako* je bil v zadregi, ker je moral okolo loviti misli in besede, da bi ne ostal osramočen, ko je bilo treba govoriti, a tega vendar ni smel izustiti, kar je imel v srcu in že na jeziku. Marko je poslušal tisto prazno govoričenje in opazoval na tihem njegovo zmedenost; pri tem je upiral nanj neki tako* mrzli pogled, da se je dozdevalo, kakor da ga hoče prebosti ž njim; pred tem pogledom je moral vsak, tudi najdrznejši človek, povesiti očf. Iz tega mučnega položaja je rešil mladeniča neki dvorjanič, ki je prišel na vrata javljajoč, da čaka zunaj opat svetega Ambroža. «Naj pride naprej!» je rekel gospodar. Mladenič je odšel; bil je pač nekoliko razžaljen vsled takega obnašanja, vendar vse je akupaj pripisoval Markovi čudni naravi bolj nego čemu dru- gočj delovanje dež. zbora ali pa da se isti razpeti. T* je odvisno seveda veliko od Italijanov, kako stališče zavzamejo, še več pa od eneržije na strani slovenskih poslancev, katero eneržijo treba pokazati o tej priliki, da bodo računi na obeh straneh čisti, in da bo vlada vedela, kaj ima storiti, ali še poreče: ,es wird weiter g*frettet" ali js»e odloči za razpustitev deželnega zbora. Najbližja prihodnjost pa Že nam utegne pokazati, kako in kaj bo. Dopisi. Iz Voloskega okraja v Istri. (Konec). — V tej deželi mora biti vse abnormalno, in ko bi ne bilo tako, bi ne bilo več Istre, Ljudje, kateri ne poznajo Istre, bodo zmajali z glavo, kako je mogoče v občini, kjer so 1903 Hrvatje, oziroma Slovenci, kjer Je 38 Nemcev ter 1 Italijan, kako je v taki občini mogoče, spraviti skupaj italijanski občinski zastop z italijanskim županom. Kje drugje bi kaj takega seveda ne bilo mogoče, a mi smo v Istri, in še v Voloskcm okraju, kjer biva vinski trgovec na debelo — brez vin a I — Italijanko županstvo v občini, kjer* ni Italijanov! Človeku, kateri še zna pametno misliti, kaj takega seveda ne more v glavo, a kdor hoče živeti v Istri, ne sme misliti tako, kakor veleva človeški razum, ampak kakor velevajo neznosni istrski odnošaji! Italijanski občinski odbor v občini, kjer ni Italijanov, sta spravila skupaj okrajni glavar na Voioskem Fabiani ter pokojni župan v Veprincu Andrejčič. O veprinski občini se je v zadnjem času mnogo pisalo, osobito po primorskih časopisih, in to radi dogodkov, kateri so se vršili pred volitvami, med istimi in po njih, a slednjič radi skrivnostnega umora bivšega Župana Andrejčiča, o katerem je tudi »Soča* sporočila svojim čitateljem. Človek, kateri čita časopise, ne da bi poznal razmere pobližje, si bo mislil, da je 7 Veprincu vsaj odlična italijanska manjšina, ker drugače si ne more misliti vseh onih bojev ob zadnjih občinskih volitvah. Res ji pa, da je v Veprincu po zadnjem gemu; in bil si je v svesti, t svoj namen, brž ko ga dobi pri dobri volji. Med tem se je mudil največ na strani svoje zaročenke, govoreč jej o svoji ljubezni, o svojih prvih nadejali. Presrečen se je spominjal ž njo vseh dni j, katere sta bila preživela skupaj v Limonti, zlasti pa dogodb na jezeru in na lovu. S šaljivo strogostjo je popra-ševal po razlogu tedanje njene molčečnosti. In vse mu je delalo radost; kajti bodisi da jo je mati rahlo pokarala, ali pa če !se je Biče s pretrganimi. besedami zsjgoVarjala, ali če je pri takih pogovorih nenadoma sramežljivo zaru-dela, iz vsega je zaljubljeni mladenič zajemal gotovost, da tudi ona njega ljubi. Nekega dne ga je Marko povabil, da bi ga spremljal pri ježi po mestu. Med mnogimi plemenitaši je uprav njega odbral, da mu bo jezdil na strani. Bilo je to odlikovanje, po katerem je vroče hrepenel vsak tistih mladih vitezov, ki so občudovali tega slavljenega moža. Ljudstva se je kar trlo po oknih, mo-stovžih in ulicah; vsi so hoteli videt: Marka in so mu navdušeno skazovali svoje spoštovanje. On je odzdravljal sedaj kimaje z glavo, sedaj pa prijazno ljudskem štetju 1, reci eden Italijan in 38 Nemcev; a vsi drugi so Hrvatje in Slovenci! Človek naj primerja te številke in potem naj sodi, kako je mogoče spraviti v soglasje s človeškim razumom te številke in dejstvo, da so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali v 2 razredih pristaši italijanske ' stranke l Toda kdor hoče živeti v Istri, mora pustiti na stran načela človeškega razuma in zdrave logike, ter misliti po ~ istrski! Kako daleč so dovedli brezvestni od italijanske stranke plačani agitatorji ubogo ljudstvo v VeprinSčini, je najjatmeji dokaz dejstvo, da se narodna stranka ob zadnjih občinskih volitvah v 2, in 3. razredu ni upala, niti kandidate postaviti. Vdeležila pa se je narodna stranka volitve v 1. razredu, in tudi zmagala, kar je gotovo dobro znamenje za bodočnost, ker je to dokaz, da je večina inteligence na naSej strani, in zalo smemo upati, da so imeli „šarenjaki" tudi v 2, in 3. razredu letos zadnjo zmago v Veprincu, Po Istri sploh se vrlo v obče v vseh občinah volitve jako burno, vendar se je še o malokaterih volitvah toliko pisalo kakor o zadnjih volitvah v Veprincu, Dasi se naši v 2. in 3. razredu niso udeležili niti volitev, mogli so vendar veliko pretrpeti od nahujskanega ljudstva, in to osobito duhovniki, a na kapelana v Poljanah so celo streljali skozi okno!! Že pred volitvami se je pisalo po časopisih, da je poteklo županu Andrejčiču polno klet vina, kar da mu je provzročilo več tisoč goldinarjev škode in italijansko časopisje je torej zvrnilo vso krivdo na — hrvatsko stranko! Res pa je, da je zadeva s potečenim vinom nekako skrivnostna,in so celo ljudje, kateri dvomijo, da bi bilo Andtejčiču sploh poteklo omenjeno viao, drugi zopet pripovedujejo, da je spravil vinu sam v drugo klet itd. Res je, da gotovosti še danes ni nobone. Nekateri spravljajo govorico s potoče-nim vinom celo v zvezo s skrivnostnim umorom pok. Andrejčiča. Toda to je povsem neverjetno. Pokojni Andrejčič je bil bogat mož in bi si gotovo ne bil vzel tako zelo k steguje* roko. NeizreČuo ljubeznjivo so je vedel z bratrancem, ki mu je jezdil ob boku, kakor da bi ga hotel s tem odškodovati za osornost, s katero ga je bil zadnjič odpravil. »Poslušaj, bratranec*, mu je rekel potem ko je bil nekoliko pomolčal, «jaz bom moral kmalu oditi v Toskano in ti pojdeš z menoj*. Mladenič ves užaljen vsled tega nenadnega sporočila, je odgovoril neodločno: «To je nov znak vaše posebne dobrohotnosti do mene, toda... ravno sedaj...» «Kaj, ti je morda sedaj kaj drugega bolj pri srcu nego zadeva tvojega O pomislite, nikakor ne, ali...» «No kaj ?» t Saj veste, da sem tudi jaz mej prireditelji bojnih iger in da je pod objavo pisano tudi moje ime». tCe ni drugega zadržka, temu se pač lehko odpomore. Ali je nemara moj dvčr tako slab, da bi se ne moglo tu dobiti nobenega viteza, kateri bi te nadomestoval ? Ce tak6 zahteva korist lastnega gospoda, je odsotnost opravičena. — A jaz te razumem*, je nadaljeval potem smehljaje se —- toda z nekim prisiljenim nasmehom — «in stavim, stcu, tudi ko* bi mu bilo res poteklo za par tisoč goldinarjev vina! Vsekako pa je mogoče, da je njegov samomor v zvezi z zadnjimi občinskimi vo-litvami v Veprincu. On ni bil več izvoljen za župana in to mu je morda zagrenilo življenje. — Vendar pustimo žalostna razmotrivanja in mrtvi naj počivajo v miru! Iz vsega dosedaj navedenega zamore vsakdo razvideti, da so razmere v Voloskem o"-raju uprav neznosne. Načelo vladajoče Ha-\anske klike je : Slovansko ljudstvo ostani v temi nevednosti, ker ta klika dobro ve, da z onim dnevom, ko se zjasni pred očmi istrskega Slovana-trpina, odklenka tudi njenemu gospodarstvu za vselej. Vladajoča italijanska klika se ima zahvaliti za svoje gospodstvo edino le ljudski nevednosti, za to se pa tudi protivi z vsemi silami, ko je treba ustanoviti kako našo šolo. So hrvatske in slovenske občine, katere prosijo že leta in leta za šole v materinem jeziku, ali brezuspešno. Več starišev v Voloskem je prosila že pred 2 leti za ljudsko šolo s hrvatskim učnim jezikom, in po 2 letih je prošnja srečno dospela do tam, da so poklicali dolične stariše na glavarstvo ter jih vprašali, če res želijo isto, za kar so prosili 1 Ko se je pa šlo za italijanske paralelke v Opatiji, je bila zadeva v 14 dneh rešena!! Tako se godi v Istri! — Prihodnjič še kaj! —- Iz Solnograda, — Prijatelj našega lista nam piše: rAvstrijski Nemci so pač vročekrvni, kajti slovanska sapica, katera jim pihlja sedaj, ni dovolj hladilna, ampak žele si hladnejših slovanskih sapic. Pa kdo bi jim kaj takega zameril, vsaj stari nemški hrast ni več za senco; pušča namreč že pekoče solnčne žarke skozi gole veje. Niso pa vsi Nemci jednako vročekrvni, ker nekaterim zadostuje ta sapica; vedo namreč, da vihar, kateri se utegne izcimiti iz te sapice, zamore prelomiti kar tako čez sredo nemški nar. hrast, Posledica temu je, da se je boljše z lepa vpogniti. — Neki tukajšnji nemški list piše: »Komur je le trohica razvidnosti, mora priznati, da se binkoštne narodnostne zahteve »združenih nemških strank* ne morejo nikdar vzakoniti; ta program kaže, kakor da bi bil sestavljen od razposajenih učencev, ne pa od razumnih politikov, kajti po glavnem stavku teh zahtev: »Vse Nemcem in samo Nemcem6, ni nikdar mogoče slovanskim strankam odobriti program, kajti kaj takega bi bilo Slovanom samomor; brez odobritve Slovanov pa ne morejo biti te zahteve nemških strank nikdar zakon. In če pride do resnega boja med strankama, je radi majoritete Slovanov dovolj jasno, da se skonča boj zmago Slovanov*. Domače in razne novice. Osebne vesti. — Tehnik Artur L a n-zinger v Roveretu je imenovan stavbenim elevom na poštnem ravnateljstvu v Trstu. Carinski asistent V. Začek v Trstu je imenovan kontrolorjem v Mor. Šembergu. Odlikovanje. — Profesor Janez Jesen ko v Trstu je stopil v pokoj na svojo lastno prošnjo. Tem povodom mu je podelilo Njeg. Veličanstvo naslov šolskega svetnika. Upokojeni g. profesor je vrl slovenski značaj in odličen pedagog. Ker je bil tudi velik zaščitnik srednješolske slovenske mladine, ga bodo Tržačani zeI6 pogrešali. da uganem, zakaj ti ne ugaja ta nenadni odhod! Ker ima v kratkem času priti v Milan Franchino Uuseoni s svojo hčerjo... Toda za sedaj dolžnost ne bo v kvar ljubezni. Tred odhodom ji lehko še podaš zaročni prstan*. Ko je bil Ottorino tak6 spravljen v stisko, je sprevidel, da ni več časa obotavljati se, ampak da se je treba izraziti [odločno, zatorej je začel takd: «Zelo bi mi bilo neljubo, Če bi vam morda ne ugajal, ali prosim vas za zvestobo, s katero sem vam vedno služil...> «Kam hočeš dospeti s tem uvodom», je dejal Marko osorno preteguje- mu besedo, «ali si se morda premislil?,..« «Da po pravici povem*, je odgovoril mladenič, «jaz nisem nikoli zatrdno obljubil Franchinovi hčeri... Bilo je le površno govorjenje, in mislim, da morem še vedno razpolagati s seboj». V tem so bili dešli jezdeci do Brere del Guercio in so se pomikali mimo dvorca grofa Del Balzo. Ottorino in Marko sta istočasno dvignila oči proti mostovžu, s katerega sta gledala oče in hči. Bralec pač lehko ugane, na katerega obeli se je obrnil hčerin pogled, v tem ko je oče metal poljube in bi se bil skoro prekopicil čez rnbstovževo Šolski svetnik Jesenko je bil rojen 1. j 1838 v Poljana', na Kranjskem. Po dovršenih študijah je bil prvotno suplent na gimna-ziju v Gorici, odkoder je prišel v Trst L 1867. Podučeval je zemljepisje in zgodovino, v katerih predmetih je bil prav veščak, ter je izdal v svoji stroki tudi več šolskih knjig v slovenskem jeziku. Naj živi do skrajnih mej človeškega življenja! Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrl v seboto g. Leop. 8 e 1 a r, upokojeni Šolski ravnatelj, v starosti 71 let. Pokojnik, rodom Idrijčan, je bil znamenit cerkveni glasbeni skladatelj. N. v m. p,! Kardinal dr. MIssia. Slovesno polaganje kardinalskega bireta se bo vršilo v torek 27.4t. m. ob 11. uri dopoludnev dvorni župni cerkvi na Dunaju. Tako je določeno defenitivno. Včeraj se je^ vršil v-Rimu konzistorij, v katerem je papež imenoval 11 kardinalov, med njimi tudi našega nadškofa in kneza. Conte Camillo Pecci prinese baje že danes v Gorico nadškofu kardinalski birel. Zlato veliko kolajno Salvutorjcvo je sklenil dati dunajski mestni zastop grofi* | Karlu Goronini-Gronbergu za njegove zasluge, katere si je stekel kot predsednik morskega kopališča v Gradežu. Obletnica. — Včeraj je j- deklo leto po smrti blagopokojne gospe Rozine Ga-brščekore, uzorne slovenske žene in soproge. V Solkanu j a bila žalna slovesnost, katero sta opravila tamošnja gg. duhovnika, preč. mons. Janez Kolavčič in č. g. ka-pelan Janez Dermastia. Mir njeni plemeniti duši! V .Krojaško zadrugo" je vpisanih do zdaj 235 udov s 505 deleži po 20 gld. — Zo druga začne poslovanje s trgovino s krojnim blagom dne 1. sept. t. 1. v svoji j prodajalnici v Gosposki ulici št. 7. (v hiši j ljudske posojilnice), kjer prodaja zdaj pohištvo g. Marvin. - Povdarjali smo že, da sami krojači nimajo dovolj de- J narja za to podjetje in da je zalegadel treba, da tudi drugi, obrtniki in kmetje, pri- J stopijo k tej zadrugi. To povdarjamo danes zopet, ker nekateri vedno še menijo, da je zadruga le za krojače. — Potrebno pa je, da zadruga začne trgovino z gotovim denarjem in ne na upanje. V ta namen moramo imeti vsaj 20.000 gld. v roki, ko začnemo. — Nekateri gospodje, ki ne morejo vplačati velikih svot, so nam velikodušno j obljubili poroštvo za veče svote pri ljudski posojilnici. Vstopnina znaša (ne glede na število j deležev) 1 gld., knjižica 20 kr., vsak delež J 20 gld. Denar naj blagovolijo vsi pošiljati pod naslovom: .Krojaška zadruga". Gorica.. i Načelništvo. Shod pri Rebku. — Dne 25. t. m. ob 4% bode na vrtu gostilne »pri Rebku" I shod v pouk o krščansko-socijalnem načrtu j v obče, posebe pa še o zadružni organiza- J ciji in o ,Krojaški zadrugi" v Gorici. I Shod je javen, in upamo, da se zbere ljud- j stvo iz bližnje okolice v obilnem številu. J Udeleženci bodo imeli priliko vpisati se v j »Krojaško zadrugo. Shod je sklical dr. Jos. Pavlica. j Gimnazij v ulici Codelli? Cuje se, df. v tej ulici nameravajo sezidati nov gimna- j zij. — Tako bi se torej iz Sedanje sredine j mesta preselil za sodnijo tudi gimnazij. j Veselica »Goriškega Sokola" je bila odložena zaradi mokrotnega vremena ; j še popoldne je deževalo, zalo je bila ne- j mogoča veselica na mokrem in b-adnem J vrtu. Odložitev je bila naznanjena z lepaki j po mestu. — Ako bo lepo vreme, bo ta j lepa veselica našega vrlega »Sokola* pri- j hodnjo nedeljo ob 6. zvečer. Nadejamo se, 1 da se je udeleže Slovenci v mestu in oko- J ograjo, vsled preglobokih poklonov, katere je delal Marku. Ko so bili prešli mimo, se je hotel mladenič poprijeti prejšnjega govorjenja, toda njegov gospod mu je osorno pakazal z roko, naj se odmakne nazaj in naj se pridruži četici, ki ga je spremljala. Na to sputivši vajeti konju na vrat, ga je spodbodel silno v trebuh in ga gnal vratolomno, dokler ni dospel v dvorišče svoje palače; tam je skočil raz njega in ne da bi zinil, se je pobral po stopnicah ter se ni pokazal več celi dan. Naj nam bralec dovoli, da stopimo sedaj nekoliko nazaj, ter pogledamo, kaj se je med tem godilo v Limonti, kjer smo pustili nekaj naših znancev, ko se je ravno nad njih glavo zbirala nevihta, to je, ko je prihajal Bcllebuono s šestdesetimi vojaki, da bi kar pokončal celo vas. j Med tem ko so ti razbojniki proti večeru odhajali od leškega obrežja in potem tiho veslali proti Limonti premišljuje rop in poboj, jo po drugi strani Lupo tekel kolikor je mogel gori in doli po vijugastih in strmih gorskih stezah., želec dospeti še o pravem času, ' i lici v prav obilem Številu.»Čisti dobiček je namreč namenjen za .Glasbeno šolo", ki prav pridno deluje, a »Sokol« nima ni-kakih dohodkov za njeno vzdrževanje. Iz te šole dobimo v Gorici glasbeni naraščaj: izurjene pevce, tamburaše in godce. Kdo ne čuti potrebe, da bi imeli v Gorici svojo godbo in orkester?! - Kdor je zavzet za tak napredek, naj podpira »Sokola"! Kako nsglo uraduje goriški magistrat. — Neki slovenski stavbeni podjetnik je priglasil tukajšnjemu magistratu kot prvi instanci, da ima v mestu na treh krajih J izvršiti razna stavbena dela. Za tista dela se j mudi, ali kaj se za to zmeni goriški magistrat! I Mesece in mesece še lezi dotična prošnja na I magistratu, katere pa nočejo rešiti samo zato, i ker tiče — Slovencu l Ne preostane mu torej [ drugega kot pritožiti se na namestništvu, in I sicer tako, da ošabni gospodi na magistratu I preide veselje enkrat za vselej, delati škodo | Slovencem I [ Shod t Vrtojbi. — V nedeljo popo- I ludne je bil krščansko-katoliški delavski shod I v Vrtojbi na dvorišču g. p!. Gironcolija. Udeležba velika, veliko jih je bilo tudi iz Šem-I petra. Govorili so pred vsem preč. g. dr. | Pavlica o namenu delavskega društva, [ povdarjal je velikansko škodo kapitalizma, ve-1 liko korist posojilnic, vabil je k združenju J ter svaril pred prepirom. Slično je govoril I tudi šempeterski preč. g. kapelan L i č a n, I vspodbujal k varčevanju, omenil, da se usta-| novi v Šempetru »Gospodarska zadruga*, ki J bi začela poslovati jeseni. Za njim je preč. j g. dr. Gregorčič pozdravil navzoče, rekel, I da ne ve kaj reči o državnem zboru, ker I spi, in istotako o dež. zboru, za kateri se J vrše pogajanja. Vspobujal je k pristopanju I h krojaški zadrugi in k delavskemu društvu, j Govorniku so klicali: živiolBilo je še drugih j govornikov, katerim vsem je končno hvaležno } poslušajoče ljudstvo zaklicalo „živio" l I V Gor. Vrtojbi nameravajo ustanoviti — kakor nam poročajo — pod vodstvom tamošnjega g. nadučitelja pevsko društvo, h kateremu se vabijo vertojbenski fantje. Lnhonka v Kojskeni. — Poročajo nam : »V Kojskem je neka štacunarica, trda Slovenka, ki se pa sramuje govoriti slovensko ter hoče z vsakim, kateri pride od zvunaj ter je nekoliko lepše oblečen, nekako starinsko talijanščino mlatiti. Pred nekoliko dnevi sem prišel slučajno v Kojsko, kjer me pozdravi neka ženska z belim predpasnikom z „buon giorno signor*. »Kdo ste vi" jo prašam »ali niste Slovenka?" »ši šlnjor mi šon slava ma šon butigeraqua in Quisca". Pa kaj, zalo ne smete govoriti slovensko, nadaljujem svoje vprašanje. „Ma koša la vol" odgovori ona »quando che vien qtiaiche persona extia bisonja par- lar per talijan se no ne diži che non siemo j educati mi e mio marito parlemo skvasi sem- | pre per talijan nam gre bolj na roko. I La seusi mi devc andar far pranzo per che noslri lavoranli vel manjar quando | che ze mezo zorno že mostriš", in potem odide zvesta domorodka, ne da bi mi bila pustila toliko časa, da bi jo bil pošteno odštel. i »Bog Ti odpusti velik greh", sem mrmral sam med seboj ter sem žalostno odšel. »Primorsko učiteljsko društvo*. — Na občnem zboru učiteljskega društva za sežanski šo'ski okraj, ki je bit dne 4. maja t. 1. v Štanjelu, je bil sprejet tudi predlog, da naj se osnuje »Primorsko učiteljsko društvo", v katerem se bodo strinjala vsa slovenska in italijanska učiteljska društva. Prečitana so bila na občnem zboru tudi pravila z do-stavkom, da novo društvo začne delovati že v teku 2 mesecev. Torej v kratkem! Poročevalec v »Popotniku" pravi: Pod geslom »vtribus unitis" bodemo delovali Slovani in Italijani v prospeh šolstva in boljšega našega gmotnega stanja. Tako društvo — ako bi bilo mogoče ob sedanjih razmerah sploh priti do njega — bi bilo velike važnosti za rešitev učiteljskega vprašanja v deželi. Ali zdi se nam, da lepa .misel je prišla skoro prepozno. Sedaj ko so vsi goriški Italijani in Furlani nahuj-skani proti ustanovitvi deželnega šolskega zaloga, kateri se upirajo tudi furlanski učitelji, ker so odvisni od vseh stranij, — kakor so se že sami javno izrazili — sedaj ko hočejo italijanski poslanci rešiti učiteljsko vprašanje tako, da bi dali podpore okrajnim šolskim zalogom, seveda furlanskim večji del, slovenskim pa, kar baš ostane, sedaj mislimo je ustanovitev takega društva nemogoča. Ako pa se kljubu temu ustanovi ter začne tudi delovati, bo nas le veselilo, ker vidimo v takem društvu kolikor toliko pripomoček k rešitvi naše deželnozborske krize. »tfarameo" na Srpeniei. — Poročajo nam, da_neki^lovenski_ sobni slikar iz Ka^ nala si je najel laškega pomočnika iz Gorice, s katerim sedaj dela v Srpeniei. Dva gospoda tam sta bila grozna radovedna, kaka je lista zloglasna pesem »Marameo*. Radi tega sta silila pomočnika, naj jo zapoje. Ta se je branil, ker ve, da pesem žali Slovence, no končno sta mu ponudila denar, in pomočnik je začel peti. Odslej pa jo prepeva ob vsaki priliki, ker smatra kot dovoljenje tisto siljenje onih dveh gospodov; prepevajo v čast tistima dvema gospodoma in v jezo drugim ljudem, ki pozivljejo tem potom županstvo, da naj takoj prisili tistega mojstra, da mora zabraniti svojemu pomočniku peti pesem, ki žali Slovence, ker sicer, ako ne preneha z lepa, ga zadene zaslužena kazen od strani razžaljenega ljudstva. Bralno In pevsko društvo v Št. An-drežu bode imelo v nedeljo dne 25. t. m. občni zbor v prostorih g. Jožefa Nanuta ob 1 popoldne z navadnim dnevnim redom. Da se udje mnogobrojno udeleži*, vabi uljudno — odbor. Vojaško-vetcransko društvo v So-vodnjah je odložilo preteklo nedeljo radi slabega vremena svojo tombolo in ples v proslavo 50-letnega vladanja Njeg. Veličanstva na pri hod n j o nedeljo dne 25. t. m., na kar se opozarja, da se je mnogobrojno udeleže; vršila se bode ob vsakem vremenu, čisti dohodek se obrne v prid ubožnim vojakom-veteranom. Tablice za tom* bolo prodaja v Gorici tobakarnar Sehvvarz v Šolski ulici. Tombola v Komnu je tudi preložena na prihodnjo nodeljo. Vplačevanje osebiiodoliodnliiskega in rcntucga davka. — 1. t. in. je bilo plačati 1. obrok osebnodohodninskega in rent-nega davka za I. 1899; ta obrok treba pla-čati v smislu zakona v il.ičajih, v katerih se še ni izvršil predpis teh davkov za tekoče leto, od nosno še ni bil odstavljen plačilni nalog, takoj po lanskem določilu, ker drugače nastopi dolžnost, plačati tudi zamudne obresti. Kako ravnati z mlekom? -~ Bro-šurico iz peresa g. Milana Ivaneiča, ki je izšla v naši tiskarni pod gornjim zaglavjem, smo omenili v »Soči8 in v »Primorcu". Glede cene pa se je nam urinila pomota. Glasiti se ima prav tako: Gena 15 kr. s poštnino vred; 10 izvodov stane 1 gld. Ponavljamo, da knjižica je vredna vsega priporočila. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Bočlnj in okolico. — Družba sv. »Cirila in Metoda" se je pomnožila z žensko podružnico za Ročiuj in okolico/ V odbor novoustanovljene podružnice so vstopile : g. Alojzija P e r š e-tova prvomestnica, g. Terezija Dugar-jeva podpredsednica, gdč. Ana P a v s i č-eva tajnica, g. Ana Srenšček-ova tajnice namestnica, g. Terezija R a h o 1 i n-ova blagajnicarica in g. da bi mogel naznaniti svojim ubogim j vaščanom pretečo nevarnost ter pripraviti J jih na beg, ali pa če mogoče na kako obrambo. Limontini pa, nič slabega sluteči, so se tedaj, kakor vsak vččer, vra- | čali v svoje kočiče, kjer so potem brez- j skrbno opravljali navadna večerna dela. | Bajta brodarja, ki je bil o nevihti J zgubil sina, je stala, kakor rečeno, ne- | koliko zunaj vasi proti severu. Z jezera se je videlo samo nekoliko njene slamnate strehe z lesenim križem na vrhu; vse drugo sta zakrivala dva stara kostanja. Od znotraj je bila soba brez tlaka, v podstrešju pod brez stropa; J pod in stene so bile vse črne od dima. V kotu je bila postelja pokrita z j debelo odejo. To je bilo ležišče ubogega Anigozza. Sedaj je ležal na njem kodrast psiček, njegov zvesti prijatelj. Ob vznožju postelje, komaj dva j koraka proč od nje, je bil nameščen J težek zaboj, napolnjen z zemljo. Na tem J je po tedanji šegi, ki je bila razširjena po celi Evropi, gorel ogenj; zidana ognjišča so bila tedaj še nova iznajdba, j in videlo se jih je le malo kje. Na ognju je na trinožniku stal loneo. Bolj spredaj, in sicer prav na sredi sobe, je stala I bukova miza. Štiri slamnati stoli, kakih šest vesel, lesena polica na steni, na kateri so bili razloženi neki krožniki, tri glinene sklede in tri medene žlice, svetle kakor zlatd, skrinja in mreža za ribji lov — je bilo revno pohištvo tiste sobe. Pri mizi pod železno svetilnico je sedela stara Marta, utopij enčeva mati, in je predla. Njen obraz, ki je bil pač vel a vendar ne medel, z maloštevilnimi gubami, njena vitka rast, njeno odločno gibanje je kazalo močno in zdravo nrav, katere niso mogle upogniti težave in neprijetnosti revnega življenja. Toda tisto Čelo, s katerega je sicer odseval blaženi mir, je bilo sedaj zatemnjeno vsled neke nedavne in nenavadne žalosti. Kdor bi jo bil sedaj prvikrat videl, bi bil lehko zapazil na njenih licih neko bledost, katera ji je sicer mogla biti tuja, in bi bil uganil, da tiste oči, zatekle in zdelane po premnogih iz-litih solzah, vendar niso bile vajene joku. Uglobljena v molitev je gibala ustnici, toda od njene tihe molitve se ni moglo slišati tirugega nego Šepet zadnjih zlogov; videlo se je pa, kak<5 je izgovorjene besede spremljala s pogostim, pobožnim pripogibanjem glave. (Dalje pride). Marija Rahbttn-ova blagajničarico nar mestnica. — Ta najmlajša podružnica ima 25 letnic in 42 podpornic ter je že vposlala za tek. leto 30 gld. udnine družbi. Slava vrlim rodoljubkinjam ob njihovem požrtvovalnem delovanju za vzgojo in pouk slovenske dece. — Slovenskemu občinstvu pa je ta nova ženska podružnica živ dokaz, da je družba sv. Cirila in Metoda vedno sveža, vedno mlada, vednjo jra^toča. — .Naprej! Primerno darilo otrokom koncem šolskega leta je knjižica »Bratje in sestre, vse dosežemo z gorečo molitvijo", katero smo že omenili v listu. Komad stane 10 kr.; če se jih pošlje najmanj 10,0, je poštnina prosta, drugače navajjna.. Dobiček je namenjen Alojzijevišču in ,'Šolsk*emu' domu" v Gorici. Knjižico razpošilja Anton Rejec, Gorica, dietro al Castello 4. Otroci tujih podanikov, ki žive v Avstriji, _sp_. podvrženih glede šolske obvez--! nosti našim šolskim zakonom, Tako je odločila poklicana oblast na vprašanje krajnega šolskega sveta v Trstu. »Soda" in »Sloga«. (Dalje.) — Jz vsega, kar smo culi, je torej jasno,„da ima aSloga* lahko na razpolago dva že razširjena in utrjena lista, ne da jej je kakorkoli skrbeti za uredništvo ali za gmotni obstanek. Tak6 ugoden položaj ima malokatero politiko društvo! — To so gotovo imeli več ali manj določno pred očmi tudi udeležniki zadnjega »Sloginega* zbora, ki so z vsemi proti 17 glasovom odklonili predlog ajdovskega nadučitelja g. Bajta, „naj si »Sloga* osnuje posebno glasilo*. Ali tudi onih 17 glasov v tem oziru še manj tehta nego šteje, ker izmed vseh je menda en sam naročnik »Soče* in nijeden »P. L." Ker je torej sijajno- propadel Bajtov predlog, je pa hitel podati preč. g. župnik in deželni poslanec Grča posredovalen predlog, češ: naj si »Sloga" pridobi glasilo po združenju »Soče* in »Prim. Lista*. Ta predlog ni bil tak6 nepristranski stavljen, kakor je bil od zbora sprejet, marveč hotelo se je s predsedniškega mesta zopet odpreti vratca, katera je občni zbor zaprl s pokopom Bajtovega predloga. Predlagalo se je namreč nekaj takega, kar se je za gotovo vedelo, da se ne zgodi, a bi občinstvu po večini ugajalo. In res je preč. g. čepovanski župnik kar predlagal, naj ostane »Soča* politiško glasilo, »P. L.* pa naj bo bolj verski list. Predlog je bil torej sprejet! — Od takrat so potekli kmalu štirje tedni, a v smislu sprejetega predloga se ni še nič storilo, pač pa se zdi, da nekaterim gospodom roji le Bajtov predlog po glavi; izvršili bi ga radi na vsak način, in ker v imenu »Sloge* ne kaže, bi poskusili menda radi srečo kot zasebniki, — razlog se že dobi v opravičenje takd nevarnega in ambicijoznega koraka. Ali se morda varani? Združenje »Soče" in »Prim. Lista" je naravnost nesmiselna zahteva, ker je skoro neizvršljiva. To je brez dvoma vedel tudi preč. g. Grča, ko je stavil svoj posredovalni predlog, kajti značilo bi popolno kapitulacijo »P. L.*, v kar pa gospodje za njim ne privolijo še tako kmalu. Zategadel sem jako radoveden, s kakošnim načrtom pride »Slogin* odbor do »Soče* in »Prim. Lista" na podlagi sprejetega Grčevega predloga. Kolikor sem mogel slišati razne glasove o mojih predlogih v zadnji »Soči", se del§ ti v dve glavni vrsti: Mnogo jih je, ki trdi, da sem se le š a 1 i 1 s predlogom, naj bo odslej »P. L." tako „Slogino" glasilo, kakoršno je bila doslej »Soča*. Tem odgovarjam, da moj predlog je le povsem naravna posledica obstoječih razmer, katerih nisem jaz ustvaril. Povsem pravilno bi torej bilo, ako bi prevzel »P. L.* »Sočino« dedščino v »Slogi*. Jaz bi bil povsem zadovoljen iz razlogov, katere sem odkrito povedal zadnjič. Po drugi strani pa sem čul glasove: Kar predlaga Gabršček o „P. L.* — ne bo nič iz te moke. Naš »P. L." hoče imeli svo-bodneje roke, prav tako, kakor »Soča* danes govori o sebi. — BP. L." je torej, ako je tako, povsem na »Sočinem* stališču. Toda i to je »Slogi* še vedno povsem ugodno in odgovarja njenim potrebam. »Sloga* se poslužuje lahko dveh listov, več itak ne potrebuje. Da bi izhajal v deželi en sam list, to je »Slogino* glasilo, itak ne doseže, naj dela tudi z vsemi silami priznanih prvakov; opozarjam le na »Primorec* in »Delavski Prijatelj-, ki sta poleg »Soče* in »P. L.* jako razširjena. Kaj s tema dvema? Na kritiko tudi »Sloginega* delovanja in njene politike je treba biti torej vedno pripravljenim ! Kak6 torej iz te — zagate ? Jaz menim takč: Nekaj dobre volje tu in tam, pa pojde vse prav in dobro! Zdi se mi pa, da dobre volje še ni, vsaj jaz je ne opazim prav nič pri merodajnih gospodih. Od prvakov z dežele imam mnogo poročil, kakošno mnenje prevaguje ; zadovoljen sem 1 V mestu pa živimo 2daj v dobi novih pogajanj z Italijani, z onimi življi, o katerih so že sklenjeni naši računi, ker s takimi ljudmi je vsak pošten mir nemogoč. S tem je kriza odložena, ofi-cijozi so se oddahnili za nekaj časa. Na slovenski strani pa pobirajo taka »pogajanja* vse zanimanje za druge potrebe — zatč ne ve nikdo odgovora na najjednostavniša vprašanja o važnih pojavih v domači hiši. Ali nierbdajna gospoda pripravlja morda kako i z p. e n a d e n j e slovenskemu narodu ?! . A. G. Listnica. — Dopis, iz »učiteljskih krogov": Vaš dopis v celoti ne velja, ker »Slogin* odbor po občnem zboru niti seje ni imel, —- torej se ni še sestavil brez učiteljskega zastopnika. O drugih točkah pa Vam nujno odsvetujemo, da bi pisali, zlasti ne v taki obliki. Pogovorite se še z drugimi. G. J. T—n na G. Vaše poročilo je nas razveselilo. Le pišite nam še kaj; kar bo dobrega, porabimo vse. Razgled po svetu. Cesar — bolan. — Cesar se je pr sobotni inšpekciji vojaštva prehladil in ne more iz "sobe. Avdijence 19. t. m. so bile odpovedane. Cesar ni v postelji, nego počiva na otomani. K položaja. — Ogerski listi sa. splošno vsi zadovoljno izjavljajo o vspehih Szellovih, pbvdarjaje, da je Szell prodrl z vs^mi svojimi predlogi ter da so s tem odstranjene vse ovire za ogersko gospodarsko samostojnost. Jedini »Egvetertes* z dogovori ni zadovoljen in se huduje, da v ogerski zbornici ni nobene opozicije proti nagodbi. Takoimenovani dunajski kompromis glede nagodbe obsega jednajst točk, ki se našajo na mlinski promet, na konsulaistvo, na strokovne referente pri zastopstvih v inozemstvu, na statistiko blaga, na odpravo tirolskih carin na žito, na postopanje proti ponarejanju vina in živil in na postopanje glede trgovinskih pogodb z inozemstvom. Kriza, katera je bila nastala, in katero je cesar poravnal, je nastala radi zadnjih dveh točk. Vlada namerava sklicati državni zbor za drugo polovico septembra. Ali kako ? Prej si mora zagotoviti solidarnost desnice, na kateri se je začelo krhati, ker vlada naravnost norce brije z Jugoslovani in Malorusi, dočim jo njihovi zastopniki, stoječi na desnici, prav izdatno podpirajo. Tu bo treba jasnega obračuna, ker tlake smo se naveličali. Kaj pa obstrukcija? Še dviga glavo in utegne tudi še onemogočiti delovanje državnega zbore. Kako se je rešiti, tega grof Thun še ne v6, in menda tudi še jeseni ne bo vedel. Pred vsem je pač treba utrditi desnico, kar se stori s tem, da da Slovanom, kar jim tiče, ter odpravi neznosne razmere v primorskih pokrajinah l Češki poslanec dr. Pncnk je izdal razpravo o poliliških dogodkih izza poslednjega časa. V tej razpravi se izteka za to, da se ima jezikovno vprašanje rešiti na ta način, da se zagotovi ravnopravnost vsem narodnim manjšinam v državi. Torej stališče, katero smo mi vedno zastopali. Proti češkim delavcem. — Nemško ministerstvo je odredilo poizvedovanja, kako utesniti naseljevanje čeških delavcev na Saksonskem, vsled katerega je nemški značaj dežele in zlasti obmejnih krajev v nevarnosti! It ali junaštvo na Reki. — Na Reki so osnovali liberalno italijansko društvo. V odboru so: dr. Miha Mayia.nder, dr. Samuel Mavlander, dr. Kušar, E. Rak, Josip Dumi-čič in dr. Vio. — Sanji Romulovi potomci! Sklenili so z večino glasov, da na Reki ni druge, nego italijanska narodnost; kdor ni Italijan, ta je tujec ali renegaUl Socijaln i demokrat je na Dunaju so 18. t. m. priredili petinpetdeset shodov, na katerih so protestovali proti nameravani občinski volilni reformi v prid krščansko - so-cijalni stranki. Shodi so se vršili v redu. Po shodih je bilo aretovanih več socijalistov, ker so hoteli uprizoriti nekake demonstracije. V soboto priredb socijalisti velik obhod po mestu, kateremu sledi ljudski shod pod milim nebom. Ogerski državni zbor. — Iti. t. m. so se razdelili razni predlogi nagodbe, ki navajajo, da je predlog o uravnavi carinskih in trgovinskih razmerah prišel iz prepričanja, da ohranitev sedanjih razmer odgovarja najbolje gospodarskim, posebno pa zemljedelskim koristim dežele; kajti nagodba zagotavlja ogerskemu kmetoval&tvu tržišče, ki bode od dne do dne ugodnejše, ter osvo-bojuje Ogersko bolj in bolj izprememb svetovne trgovine. Gospodaruki odsek zbornice poslancev je sprejel v generalni in speeijam debati zakonski predlog o ureditvi carine in trgovine. Ministerski predsednik pl. Szell je bil ovrgel prigovore o pozicijo nalnih govornikov. Na-glašal je, da je kakor znano, pristaš ukupne carine, če mogoče, na temelju carinske in trgovinske zveze, ako so zajedno zavarovane gospodarske in obrtne koristi dežele. Pravico ustanovitve samostojnega carinskega ozemlja je smatrati kakor važno sredstvo obrambe, ako bi se ne dosegle, česar sicer ne pričakuje naredbe, ki bi odgovarjale ogerskim gospodarskim razmeram. Szell upa, da se obe državni polovici slednjič vendar le sporazumeti ter urediti svoje razmerje v obojno korist. Mirovna konferenca. — Na mirovni konferenci v Haagu se vrše" razprave zelo nemirno. Večkrat so bile strune že tako napete, da bi bile kmalu počile. Sedaj hoče zopet sultan odpoklican' svoje zastopnike s kongresa, ker vlade ne dovolijo, da bi se izgnali armenski in mlado-turški agitatorji. Katoliški poslanci so odklonili povabilo vlade k slavnostl, ki jo priredi na čast dele- gatom na mirovni konferenci. S tem hočejo iznovii protestovati proti izključitvi papeževega zastopnika. Uvoz vina iz Italije. — Dalmatinski deželni odbor je podal vladi vlogo, s katero prosi pri obnovitvi trgovinske pogodbe z Italijo opustiti vinsko klavzulo ter na uvoz vina iz Italije postaviti colnine 8 gld. v zlatu na kvintal. --•'¦ Predsedniku' francoske republike Lonbetuse se še ni.posrečilo dobiti moža, ki bi sestavil novo ministrstvo na mesto odsto-pivšega. Ovire so z vseh stranij. Drejrfns pride pred sodišče v Rennesn dne 17. julija. Tam menda se vendar dožene. končno, v koliko je kriv Drevfus izdajstva domovine in v koliko drugi. Potem se namerava, ako ga oproste, naseliti v Dalmaciji. ___Albanci. — Iz Belegagrada je šla 15. t. m. vest, da so Albanci, katerim se je pridružilo 2000 regularne turške vojske, prekoračili srbsko mejo pri Jablonici in napadli kmete. Unel se je boj, ki je trajal ves dan. Napadalci so vjeli tri oddelke srbske mejne straže. Vojaška oblastva so poslala na lice mesta oboroženo moč, ki naj prežene napad. ¦—Srbsko ministrstvo zunanjih del razglaša pojasnilo, v katerem se potrjuje vest in se naznanja, da ta dogodba ne bo imela političnih posledic, kar bi m utegnilo sklepati iz zbiranja srbskih vojaških čet na turški meji, Jeden srbski in jeden turški komisar vodita preiskavo na licu mesta, Srbija. — Po celi Srbiji se razširja brošura, s katero se srbska mladina hujska na revolucijo in se jej zagotavlja podpora Rusije in Črne gore. Brez dvoma je to brošuro izdala vlada sama, ker išče povsod prepirov, da se vzdrži na krmilu, zlasti pa prepirov s Črno goro, Jako zanimive izkopljlno so našli v Mogorilu pri Capljini v Hercegovini. Izkopali so namreč tam cel rimski tabor z dobro ohranjenimi zidovi, vratml, stolpi in hodniki, — in gotovo v kiatkem pridejo še do drugih zanimivostij. Po notrajnosti teh prostorov, bi se dalo soditi, da je bil svoj čas ta tabor Žrtev velikega požara, ker so se povsod našli ostanki lesnega oglja, Časniki ? Belgiji. — V državi Belgiji je izšlo 1. 1890. nič manj kot 4089 časnikov in sicer; L34 politiških, 153 za oglase, 65 verskih, 65 medicinskih in lekarniških, 64 obrtnijskih, 43 flnancijelnih, 53 športskih, 51 pedagogičnih, 50 trgovskih, 44 socialističnih, 41 znanstvenih, 40 poljedelskih, 33 pravniških, 29 književnih in umetnostnih, 29 glediščnih, 22 šaljivih, 17 beletrističnih, 15 dijaških, 14 iiustrovanih, 12 glasbenih, 10 modnih, 6 framazonskih, 5 za hišno ekonomijo, 3 vojaški, 7 nemških, 3 angleški, 23 za ljubitelje golobov, 486 raznih za mestne interese in 19 občinskih in pokrajinskih glasnikov. Najdražja knjiga. -— V vatikanski knjižnici v Rimu je r»arinsko sveto pismo, pisano v hebrejskem jeziku, velikega formata, težko 62 kilogramov. Za to knjigo je za papeža julija II. 1512 neko hebrejsko društvo dajalo toliko zlata, kolikor tehta, — ali papež je vendar ni hotel prodati, marveč jo je ohranil za vatikansko knjižnico. — In to sv. pismo je še vedno vredno 1 milijon 875 tisoč frankov. Kuga v Egiptu. — V Aleksandriji sta se pripetila dne 15. t. m. dva nova slučaja kuge. Vabilo na naroČbo. — Namenjen sem izdavati list za slovenske skladbe z naslovom »Glasbena Zora*, kateri bo izhajal 16. dne vsakega meseca in prinašal v obsegu 8 do 12 straneh različne slovenske skladbe, ponajveč moške in mešane zbore, čveterospeve, samospeve in dvospeve s klavirskim sprem-Ijevanjem, klavirske točke i. t. d. Naročnina lista za po! leta znaša 1 gld. 50 kr., katera naj se pošilja pod naslovom spodaj naznanjenim. Prvi broj bo izšel že meseca julija, ako se dovolj naročnikov priglasi, da se tiskovni stroški poravnajo. Zatorej uljudno vabim vse ljubitelje domače glasbe in pevska društva, da me blagovolijo pri tem podjetju podpirati in da se z naročbo podvizajo, da mi bode mogoče vse za tisk potrebno pravočasno ukreniti in določiti število iztisov. Z odličnem spoštovanjem Fran G e r b i č, vodja šole »Glasbena Matica", Turjaški trg,štev. 1. v Ljubljani. Črnogorski knez. — Poročila iz Crne-gore najodločneje zavračajo vest nemških Časnikov, da bi bil knez Nikola bolan na umu. Kaj je torej res ? V moderni Rusiji. — »Neues W»ener Tagblatt* prinaša v svoji sobotni Številki dne 17. t. m. pod gorenjim naglavjem v ponlistku velezanimivo črtico o Rusiji. 30 dunajskih velikih obrtnikov, tovarnarjev in prijateljev obrti se je napotilo v Rusijo, iz katere se vračajo kar naravnost očarani! Ti možje pripovedujejo, da eksisluje v velikem carstvu moderna Rusija, v kateri so videli ?ehniške, gospodarske, socijalnopolitiške naprave itd., kakor drugodi nikjer, da v tej moderni Rusiji je videti celo najmodernejše. Kdo bi si bil mislil, da zastopniki zapadnega gospodarstva se podajo v Rusijo ne le za to, da istemu pridobe tam ugleda, temveč da se tam kaj nauče! Omenjeni gospodje so bili v Lodzu, Varšavi, Rigi, Petrograd«, Moskvi, Kijevu, Odesi itd. • V bližini Petrograda je velika tovarna za usnje, kjer Izdelajo na leto stotisoe kož. Lastniki so 3 pravi Rusi, ki ne znajo, niti besedice nemški. In kako skrbš za svoje delavce, katerih je 600. Za te skrbe kakor tudi za otroke in za onemogle delavce-starčke v bogati in najdostojnejši meri. Letni proračun v to svrho znaša okoli milijona rubljev. Bolnišnica, otroški vrtci, šole itd.; ali ni s tem rešeno že tam tudi so-cijalno-politisko vprašanje v vseh glavnih potezah? Dalje pravijo omenjeni gospodje, da za nekatere avstrijske izdelke bi bila ugodna trgovina z Rusijo, zlasti ker sibirska železnica kar naravnost sili v to trgovca. Ali tu bo treba začeti učiti se ruščine, trgovska mladež naj kar prične ž njo, ker v trgovini bo ruščina svetovni jezik,in sicer kar najhitreje! — (Kako pa pravi baron Hein? „Gott sei Dank", da se še ni potreba učiti ruščine!! Naj posluša te nemške velike tovarnarje in obrtnike I) Rusi so jim tudi povedali, da Avstrijci se dajo veliko preveč hitro po drugih odstranjevati iz trgovine, kar gospode ni prijetno zadelo. S kratka: veliko so videli in veliko so se naučili v Rusiji, v katero so šli v mislih, da je barbarska, iz katere pa so se vrnili s trdnim prepričanjem, da je moderna, bolj moderna, kakor marsikatera druga »moderna* država! - Tako sodijo današnji dan o Rusiji pristni Nemci 1 Zahvala. Podpisana se čuti dolžno, da se tem potom javno zahvaljuje velespoštovanemu g. dr, Aleksiju Rojicu, zdravniku v Gorici, za njegov trud, spretnost in skrb tekom hude bolezni mojega soprogo. Hvaležno se bodem spominjala njegove požrtvovalnosti, katera je edino rešila mojega soproga, V Gorici, dne 19, junija 1899. _________ Miwlja Eotol. Išče se uiti&ta %% mvtod\ttv\co (drogerijo), Ponudbe se sprejemajo v mirodilniel v tržni ulici. Št. 634. Razglas! Dosedaj običajni sej m (trg) v Bovcu na praznik sv. Urna to je 4, julija oziroma prvo nedeljo potem, je prepovedan. Županstvo v Bovcu, dne 16. jun. 1899. Jonko. Proda se trgovino in zalogo ur. Za poizvedbe naj se obrne v magistralno ulico št. 8. II. nadslr. Stečgtf. »Goriška ljudska posojilnica" odda v najem z dnem 1. oktobra t. 1. v hiši št. 6. v ulici sv. Ivana 2 sobi, kuhinjo, klet, hlev, dvorišče in vrt pri tleh; sobo, 2 sobici in kuhinjo v prvem nadstopju za rabo krčme. Pismene ponudbe s kavcijo 200 gld. izroče" naj se zapečateno ob uradnih urah od 9. do 12. ure v zadružnih prostorih hšt. 9 v ulici Vet-turini najkasneje do 22. tek. meseca. Pogodba se sklene za dobo petih let. Z dnem 1. sept. tek. leta se odeli tudi v najem oni prostor, kjer je sedaj delavnica g. Steiner Ignacija. Pismene ponudbe je doposlati »Goriški ljudski posojilnici* do 22. tekočega meseca. V Gorici, dne 10. junija 1899. Ustanovljeno leta 1863. Prvi primorski zavod za izdelovanje aromatiških izcedkov, likve-i rov itd. tvrde Frafelli -liri|ii Gradišča, Isonzo. Čistilnica na par: konjaka, alivcvto, tropinovoa In najfinejših llkverov, Jcvarna vinskega kisa \ po edino racijonelni sistemi »Pasteur«. Javna zalivala. Cospodu Frann WIlhelina, lekarnarju. Neonkirchen, Spodnje Avstrijsko. Da stopam v javnost, je le radi tega, ker se čutim dolžno izreči gospodu Wilhelir.u, lekarnarju v Neunkirchen, najsrčnejšo zahvalo za učinek, katerega mi je naprava njega Wilhetoov čaj pri mojih revmatičnih bolečinah, in da opozorim na ta čaj vse one, ki trpijo na tem grozovitem zlu. "*" Nemogoče mi je naslikati bolečine katere sem trpela Aozi cela 3 leta o vsaki vremenski spremembi in katerih se nisem mogla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne z uporabo žveplenih kopelji v Baden-u pri Dunaju. Cele noči premetavala. sem se po postelji, tek se je vidno krčil, izgledala sem ža-loslno in moči so pojemale. Po 4 tedenski uporabi Wilhelm-ovega čaja oproščena sem bila bolečin in sem še sedaj, dssiravnu ne pgem čaja že 6 tednov, in telesni stan se je poboljšal. Prepričana sem, da vsaki, ki se zateEe o slicm bolezni do tega čaja, blagoslovljal bode izumitelja istega, gosp, Frana Wilhelm-a. HI S posebnim visokim spoštovanjem gruJica Bntschiu-Strcitreld, soproga podpolkovnika. Dober zaslužek za sposobne, vztrajne, potovalne zastopnike, zmožne deželnih jezikov z dobrimi referencijnmi. Več pri ljudski zavarovalnici „Ulli-VOrsalO" v Vrtni ulici št, 25. Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka M 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalni™ umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse no zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno irk na perilo. (P. cl.' Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, t Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoma to-le blago: Sladkor — kavo — rli - mast — p»o«r — sveče — olje — škrob — ječmen - kavlno primes« — moko _ grla - drobne In debele otrobe — turšlco — zob — sol — moko z« pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd. 3 20 8 Zalili pristna dalmatinskega žganja m debeli ter pristnega črnega in belega vina. l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birtaance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. A^A^A^A^i Prave in edine želodčne kapljice, (Varstven*,, Zdravilnamo6teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vridijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico ^s- popije. Okrepe po-Sv. Anton Padov. kvarjeni želodce, store, da zgine v kratkem času omoiiea in živoiea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. —9 Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za narocitve in pošiljatve pa jedino le v le-¦ >¦ karni Cristofoletti v Gorici. Gg. stavbenikom priporočata po zmernih ceneh železniške šine, nositelje (Iraverse), cevi za stranišča z vso pripravo, najboljši, \edno sveži Por 11 a n d- in -R o m an-Cement, ter vsakovrstne okove. Velestovanjem udana Konjedic & Zajec, pred naškofijo št. 5. Učenca za železnarsko stroko sprejme trgovina Ko n j en d i c & Z aj e c v Gorici. UH1MEHT. efiPSGt esftvss. iz Richteitfeve lekarne pripoznano kot izvrstno 60l mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in i~gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom" namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako .'lieklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. j Ricfcttrjeva lekarna .pri ilifei levi' v PRAGI. irfrinM^fTfrt^Tvt^mi Špedicijska poslovnica ipar HTalifi t Gorici ; 30 »i io v »lici Minili 12 se toplo priporoča Slovencem v ! Gorici in z dežele. ; Im »prt m i& pmalujt pMita. Podružna prodajalna usnja v Kojstem. Usojam si naznanili slavnemu občinstvu, da sem odprl v Kojskem list. 93 v Brdih podražilo prodajalno usnju iz moje tovarne v Runi. Cene tvorniško. — Tam je ludi zaloga navadnega kmečkoga obuvala. Podružnico priporočam, zagolnvljajo točno postrežbo z dobrim blagom. Andrej Jakil, tovarnar v Rupi. J ODLIKOVAN LV J fotografski atelier f < na Travniku štev. H v Gorici, podružnica na Acqucdottn št. 25 v Trstu, priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v blagohotno podporo. i B. kr. jrivii. kraji vsakaterenu nzHrijfvi krojiti slleifs mkeaode. Kdor želi vstopili v drvihB za Izdelovanje teb strojev, jaz mu zagotovim, da so to podjetje neslo 50%. Martin Poirerajj trgovec, civilni in vojaški krojač v Gorici na Travniku št. 22. I. načtstr. Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spadajoč i h p r i p r a v za o b 1 e k e v s a k e g a stanu. Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago tudi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to j. 3 m 25 cm za celo obleko stane 2 fl. 21 kr. Dobivajo se patentirani hlač n i k i, kateri na pasih od hlač ni treba gumbov, služijo tudi, da se hlače besijo, da se ne zvijajo. Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek tudi za dame flneje vrste po vsakateri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkupi pri meni blago, mu je prosta volja si delati kjer hoče, ker pri meni je blago prav po ceni. Delo je nekaj dražje, ker se šiva večinoma z rokami. Izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni mogoče zahtevati. Anton Potat?ky v Gorici. Na evedf RaStelja 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega to drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne siroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetliijicc, — Rožni venci. — Mašnc knjižice. Ilšna obuvala za vse lefne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, Krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35 -8 Y zavarovalnica kl življenje, nezgode in otroke. Ustanovljena 20. septembra 1.1853. Glavni kapital znaša 6,000.000 mark; skupni reservni fond koncem I. 1806. 143,312.055 kron 81 vin; skupna aktiva 157,456.189 kron. — Življensko zavarovanje koncem 1. 189»}. znaša 681.892 polic z svoto nad 593,071.881 kron 86 vin. Otvorila je za Gorico in okolico pri gospodu Ferd. Žagar-ju, Gorica v ulici Morelli štev. 12. i. nadstropje. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 41 52-9 pviporofia pristna bata j^jm^a^. *»«*i«kih,del in črna vina ^%^S^ matlnsklh in iz vipavskih,