15. flemiKu
0 UuMiml, p Mrt* ». Imnurifl 1922,
LP. lea

Izbala vs*k dma poptUii, Isviftail ae4elle ta praznik*.
tnscraU t do 9 petit vrsti 1 D, od 20—15 petit vrst 4 1 D 50 pt večjl inseratt petit vrsta 2 D;  notice,  poslano. Izjave,  reklame, prektlci  petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženltne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročitih od U objav naprej. — In&eratnl davek pattbcj.
Vpralanjtm glede inaeratov naj se prfloll znamka z* odgovor
Uprantiitvo „Slov. Maro-fta" la »Marotna tfskarat" EsafUra aUoa at i, priUldno. — Ttltloa *t. 304.
OrcamOlvo „ilov. Mai**«" Knafiova sdlaa at  i, I. aadstropja
Talaloa itev. 34.
Doplaa apraienta la podpUaa« 1b i^sloatsio traaho^aasv *-*!r   Rokoplaov ta ■•  vrata.   "VI
Postim™ JfevlliM stane 50 par-Z krom.
V Inozisuston 65 par = K 2*60.
Pošialita plaćana v gotovini.
Slovenski Xaro4" valfa v LfoDllanl In po posti:
V Jugoalartll:
ceJoetr.o ::aprej plačan   .   D    90*—
pollctno.......9     45'—
3 mesečno......t    2250
1         ........750
¥ Inozemstvu i
cc'otetno   ......    D   15<V—
pollctno     .,•».«      9    78*—
3 mesefno     #   •   *   •   .     •    39-—
1         ........    U —
Pri morsHtnern povllanju se Ima daijia aaročnlns doplafati.
Novi   nar čnikl   nz\   po?]jejo v prvič naročnino vedno    Zjmf   p^ nakazntd.
Na samo pismena naroćUa brez poslatve denarja se ne noremo ozirati.
Univ. prat. dr. Metod Dofenc:
Glosa h Cl. 13 na]nooeI3ega zabuna.
Tista peščica narodnih  poslan* cev, ki Ima v roki vajeti zakonodaje, se je brez dvoma zavedla,   kakšen bluff tiči med drugrimi določlli v zad* njem zakonu z dne 30. dec. 1921    v proračunskih dvanajstinkah   za Jan. in februar 1922. Ta zakon ima v svo« iih prvih dveh členis hplosna dolo*i»-la, v či. 3. določila o dohodkih,   po tem pa priđe poglavje o razhodklh, a med določili o razhodkih na desetem mestu se nahaja člen 13. Čitaš ga, pa si pomaneš oči, ali si prav čital... Pa resnično: tu stoji, da se zakon z dne 28. aprila 1916 o prisilni porav« nav! izven konkurza in o izpremem* nekaterih odredb konkurznega zako* na in zakona in o Izpođbljanjki prav« nih dejanj glede imovine insolventnih dolžnikov, kl velja za ozemlje Hrvat« ske In Slavonije,    razširja   na    vso kraljevino z naredbaml vred, s kate* rimi je ta zakon izveden«. Tr>rej kar troje zakonov z vsemi naredbaml se z enim mahom razširja na vso kra» Ijevino in vse to velja po členu    17. od 1. januarja 1922 nadalje, česrav je bil ta zakon o dvanajstinkah sele 31. decembra 1921 tiskan in izdan v Be* ogradu! Torej 1. januarja 1921 na vse zgodaj je imelo to proširjenje obvezno moč dasi v vsej Sloveniji niti tu* cat ljudi ni iimelo pojma, kaj stoji v »proširjenih zakonhi In v vseh tistih naredbah povrhu...   Pa morebiti bi kdo mislil. to Droširlerrte je bilo nuj* no potrebno za dobrobit naSega tr« lovstva v Sloveniji...   Temu   na» sproti bodi izrečeno, da Ima Slaveni* ja še izza prevratnega manifesta po polnoma m^đeren izravnalni red, ta* ktsto stečajni (konkurzni) red in !z* podbijalni zakon, da so bili vsl ti 3 zakoni izdani 10. decembra 1914 kot ena celota, da so med vojno presku* šnjo praktične    uporabnostl    dobro prebili in da je hrvatski zakon z dne 28. aprila 1916 v blstvu konija citira* nega   zakona z   dne 10. dec.    1914. Nismo čuli v Sloveniji niti najman}* Šega prlasu o kakšni posebni n*Mrebi po izpremembi našega Izravnainega reda; nismo slišali, da bt bila kakšna korporacija, pa bodisl    tnrovskosta* novska, bodisl pravniška, povpraša« na po mnenju v zadevi, kakor je to drugod v navadi. Kar čez noč naj đo* bimo nadomestilo za naše zakone, pa 5e kakSno!  Hrvatski konk^rznt red se je z zakonom od 28. aprila    1916 i
ipremenil samo deloma, izpodbijnlni zakon takisto, torej bi no zakonu o proračunskih dvanaistinkah veljal polegf novih deločil delrnna naš stari konkurzni red in izr-odbiialni zakon Še naprej. Kako se vse to vjerna, n?.-* ša javnost za enkrat ni izveden in tuđi ne bo, dnk'er se ^nma rte dnkop* lje do avtentičnecra besedila hrvat* skega zakona. Zaka! ta »r??^**^*-?;. zakon ?a t!rv?t«'r» \n ^iro^'o t*** ▼ zakon o proračun, dvanajstlnUah po bes^dllu r^z^'^*7^^, 5« c?-?»rti5a fe nepopolna. Treba si ?a poiskati v kakšni biblinteki. Koliko kraiev pa je v Sloveniji, ki razpolaga s tako bihlb oteko ?!
Pa poreče kdo: saj je venćar ukazano v cl. 17, da nr.i ir% i-t-i skr-he za izvrševanfe zakr-n?- rpiriiste-" (menda »pravde«?) bo zakonk ?e publiciral. pa ho frv?r v reću! Ali v čl. 80 Vidovda-"1*"1*** v**r-••* ?*>* ^*^;\, da zakone prr-^'r^a V-r': - "ft7ow( kl cfrsezri ♦-*•.■** —'-" r'---s-^ ipr narodni skn^^^if, ?n ^* '-«--♦ r^v--.--đaina skT»r?*i^a ^ravf^«, ^i r^^«^? obveznosta zakona ti:dl za poznejsi čas. Iz tec"2 fTfvr?f. c^a i° *--^i-« 7^v^ kakor je bil sklenfen, tore! no cetem besedilu. nbnarrdovati, da ne crre prošfrjevati zakonov z nepor>olno ci tacilo, in pa. da bi nrav nfc ne ovfra-s lo de?atl, da bo velfa\Tiost čl. 1^. rn-kona v pro-rač. dvanaest, nasto^il Se*« le nekai dni po nravilni - ^i-v2(-,-;-hrvat*ikepra zakona. t*e se ^* j© ze moralo nalomiti tud? Sloveti?!?!
Defa! sem uvod^rra, da fe r»^ ščica narodnih poslancev vedsla, kakš^n norre^ Irra zzV*~*rAi>:-<M ?': a la Čl. 13. zak. o pror. dvana*stinah. Ali pa so pomislili. k?ko zelo š^rdule tako pcstO/rani"e naš*mn i^l^dn v inozemstvu? fKj© bi bilo kat tacesra rrogoče v češ^'os'ova^kf!!) Inozem* stvo zavz«*r*a svr-Je ?+«***^^ --,—-.--n?^5f va'utt ?#» nr?v f*^*-^***-^ --bhil t. zv. bud^ctnih «t?konov. Ne mo* remo si vstvariti s1*ke nr.d ^aVrš^'m nritiskom se j<» ta čl. 13 v^-hota^H v zakon, ki za to n!tl po n*l:ki, nfti po vsebinl ni prikladen. Karn^-nt^rle si bodo delali pač tist!. ki jrWaJo ra^ ujedinjenje po strani, In prav eotovo ne bodo za nas r-^odnf! Jaz M rtt opozarjal mcrodnftie č^lte'f**, ća ni prav nobene potrebe, da M re -nrl n*»-s v Sloveniji (o druj^ih kraffh nameno*
ma ne črhnem) uva*al hrvatski Iz« ravnalnl zakon in de!nl K^nkurzn! red ter Izpodhilal- H rakon. Torej kaže najbolje, da se pri nas vsl ti zakoni z vednostjo In s prlvo!jen|em pri* zadetiii rniri^trstev /a S!oYen!'o ne nnblicirajo in s tem izreče, da naj osta ne pri nas v tem poorledu vse pri sta*
rem, dokler se ne bo izdal resnično nov, dobro prem'šlj^n Jn prerešetm zakon za vso države, čl. 13 7*V.^^.?. o pror. dvanajstinah pa naj ostane zadnji skok iz ti^tera tira, hi ga prc-is pisuje Vidcr/dbliska ustava rasi za* konođaji!
. Pismu Iz Bsr':^. -i f..
V Sofiji, sredi januarja.
Pred državnim sodiščem se že več mesecev vodi razprava proti •Manom bivšega ministrstva dr. Ra* dosfavov, ki so cbtcženi, da so Bol-gariio zapeljali v svetovno vojno ter 5  tem   zakrivili   njeno  katastrofo.
Zunanji svet posveča temu pro« cesu razmeroma le malo pozornosti, Jaši daje obravnava naravn°st ka* leidoskopično sliko boigarskih raz*» mer pred in med vojno. Dasi je bilo že preje znane, da je bil bivši car Ferdinand samodržec docela sličen nemškemu Viijemu, vendar je še le ta proces do vseh podrobnostih -jasno pokazal in dckazal. da je v Bol* gariji tako pred vojno kakor tuai n^cd vojnim metežem odlocevaia edino in izključno samo volja Kobur* žana, ki se v svojih ukrepih ni ozis ral niti na raspoloženje ljudstva, še mani pa na nasvete svoje okolice.
Desi ej se je splo§r:o sodilo. da je Ferdmand vsa] začetkoma vojne še kolebaf, da*li bi se nridružil Nemčiji in Avstriji, ali bi stopil na stran za* veznikov. Proces Radoslavov pa spričiijs, da Je Kofr'ržan vnarre! hil trdno cdločen, da se pridruži Nem-č;ji in da je sarro čakal na uhođen trenurck, da izvrSi ta svoj sklep. Pri tem ga je predvsem vodila ena mi* sel in ena neo-tešljiva želja, da se ^aščiTje nad Srbijo radi poraza ob Bregralnlcf.
Kakor je pri vsakem Droce?t! obfčarno, so bfli tuđi tu najprvo za** slišani abto?enci,_ v kolikor so dašli k raspravi. Objektivno so mora pri-' znati, da njihove fzrovedbe ni?o pri* nesic splošno rričaknvanih senzacif. Tud! niih nasto-n ni bil rosebno fiu raski. Vsi brez izjeme so seveda od-! lanjpli vsaVo krivdo, predstavlja!! sebe kot nedolžna ja?rnjeta. ali pa sr, skvšali krivdo prevaliti dru? na drn< resra. Nedavno tega je so<Hšče je!o *a«.lišev2ti svedoke, in vse kaže, da b^do izpcvedbe nrič nudile mnosro v?č zanimivosti, kakor pa suhoparni m dol^očasni  zagovori    obtožencev
in obrajnLa njihovih pravnih zastop* nikov.
Izmed doslej zaslišanih svedo^ kov je vzbi'diia naj več jo pozom o^t oseba g■?ner^•a Ivana Fičeva. Oe-ne ral Fičev je znan iz balkanske voj* ne, kjcr si je v borbi proti Turkom pri,dr>bil lavor je v venec. Ne ni ore se trditi, da bi bil isteka mišljenja kakor Rcdoslavov, ako pa Je začetko* rra svetovne vojne svoječasra sto-pii v njegov kabinet, je to stor!\ ker je bi! prepričan, da bo Bolsrarska po* srala nevtralna fn se ne bo vmesava! a v vrojno
General Fičev je pred državnim sodiščem izpoveda^ v grla\"nem tol?: »V kabinet dr. Radoslavova sem vstor'! začetkema septembra 1914. Storil sem to, ker mi je dr. Radnsla* vov slovesno izjavi!, da b^> nje-sro-'a vlada crva"a v svetovnf vojni nat-strožjo nevtralnost. Dne 8. septeir-bra 1014. sem se udeležil prve seje ministrskcea sveta. Pri toi seji sem imel zar^en rrsrcfcvcr z mTnistrskim predsednikom dr. Rado?lavovim. k: rr?e fe prcs!l nai prf cbČev?r»ii s txvU mi di^omntf do<led?io naarb?am. da h^Je Rrl7-?ri?a ostati za vsako cenc» nevrralna. Tekom raz^^vora je vrcl dr. Radoslavov Iz žer»a no-a papirić, na kateri je bil dc* zadnjih podrobno* sti sestavl?cn račrt ?s. zrvrezo z Nem-či;o. Tzrazil sem svofe -Tačndenic* r?o* vdarjnir>č. da je ta projekt v direk:-nem nssprotju z njegovo dekoracijo STledc nevtralno,?t?. Pr. Radoslavov me je pomir"! rekoč. da je to samo projekt, ki je bil predložen v s\Tho proučevanj-i, zato me je ti:di prosil, nz\ o tei stvari ne srovorim z dnion'* mi ministri, ki na verio ničesar, da sploh ekslstira ta nnčrt.
Kmalu na to sem posla! carjti Ferdinandu referat o dosrodkih na bojišču. V tem referatu sem povdar* ial, da fe potek vojne dmeračen, kakor se je srrva računalo. Nadašal sem, dr» se je izjalovil remški nacrt, da poradi nemska vojska Francijo v
40 dneh, ter pripomnil. da mora Bol« garska z ozirom na to stati i.a straži in se izogibati vseffa. kar bi jo moglo zaplesti v vojno. Kra1] Ferdinand je bil s tem referatom skrajno neza« devoljen ter Je izjavil, da se Bol?a* r;ja mora vrre^ati v voj>o ^e radi te^a. da s© mas^ćute nad SrVl. Na to Ferdinandovo izjavo sem napravit kraiko opazk'>, da so čiTstvn slahf svetovalci. 2e takrat sem pr^M do prepričanja, da se je kralj Ferdinand ze odio čil vstoniti v vojno- in se pridružiti Nemčiii in Avstriji.
Ves ta čas sem rrro£o ohčeval z dipkm atskimi zastopn?Vi antanfe. V vseh svon'h razrrovrrih ^cm pod* crta val. da Bol?arija abso'ntno ostane revtra'na- Tako se ml je posrećilo, da sem v kratkem Času raznr« Ml pri njih v^nl-o ner^jinan«*? v !cv binet drja. Racioslavova. Pri neki rrllik? sem se se^r.l z ItrHbnsVtm poslanikom Cucb;tern, ter c^ za^b* tel z njirn v polit*čnf rar-crov^r. Te^ kom te^a razgovora mf ic f^^r^nn^ki noslar.ik pripomeni, naj se Bolrariia pod nobenim pocroi?m ne da zap^Ma* ri, da bi se pridružila Avs'rlif, kntera ;'e že vnanrei zapisana pocirtM. O tem raz^ov^ru sem na to poroč-rl hiclf kralju Fe^dira^d1!. Frrd'n^^d se je izjavi ita!nan*kec?. p^nn'kn v-rnhr* ta! in ga ijncnoval »bedaste^a star* ca«.
Ko smo krajem L 1014. dobili municijo iz centralnih držav. sem rostal pezoren in jcl sumi ti. da se ir. Radoslavov nag^blie na ncmško n avstrijsko stran.
Leta 1915., ko so Rttsi prodrli do Karr>2ro\\ me je krali Ferdinand dinand poklical k sv::. Bil je docrla obupan in me s?r^?l z hesedami: »Ako Rusi prc<lro v Avstrljlo tn ako antanta zmajra. potem sem izzub* ljen-« Iz teh njegovih besed sem sklepa!, da se je kralj ?e od'rvčfl, da 5:topi na srran centralnih drž-»v. Ka** nejfe se je nnnra^ meni izrazila neka ugledna oseba, da je za nas skrnm! čas. da se pridružimo Neinčiji in Av* striji. To mi je dalo rovrd. da sem poiskal sefa kraljeve kaMnetne pi* sarne DobroviČa ter mu iziavil: »A.1k*» bo car posluga! ta na?vet. r?«k?ra s tem, da lz^rutr! državo fn krotio.« Do* brovič je seveda te moie besede ta* koj sporočil kraliu Ferclhiandn. ki -ni je odslej fe! kazati Se bnlj ndkrito svojo mržnjo, kakor dor.lej. Naklo njen mi ni bi! že od takrat, ko serr? so v balkanski vojni  odknto iz.Javfl
Joseph Đćđier:                                    5
Trlstan In Izolda.
Roman«
Izota, Perinis In Br&n^ena 00 ^ iskali dolgo, končno Je Brang sna i*-gledala med barjanskim bi€j«m «v«tlf-kanje junakovega šlema. Sa Je dihel. P©rinis ga Je vzel na 8Tt)j^ga konja ter ga spravi 1 ekrivaj v aobe za žen-eke. Tam jo Iaota pripovedovale svoji materi, kaj Je doživela t&r Ji Je tujca zAupala. Ko mu Jd kraljio* odpela oklep, je padel -stnipenl pozojer jezik iz njepovega žepa. Tedaj je kraljica Irske zbudila ranjanca z zdravilno ma-čjo nekega EelišĆa in mu Je dejala:
>Tujec, vemt da si le ti premagal pošast. Toda naš senesal, strahopetec in izdajalac, ji je odsekal crlavo in zdaj zahteva za plačilo mojo hčer Izo-to zlatolaskto. Ali ti bo mogo5e. Čez dva dni dokazati v dvoboju, da Je njegova zahteva krivi5na?c
>Kraljica<, Je odgovori! TVistan, >rok je kratek. Toda vam bo p-aft leh-ko, Ozdraviti me v dveh dnfeh. Jaz sem si z zmago pozoja pridobll Izoto; mor-da si jo pridobim tuđi s zmago smto-šala.c
Nato mu je kraljica stregla kroli-'■•nr možno najskrbneje ter mu je skuhala močno rdravilo. Na-slednjega dne mu je Izota pripravila kopel ter ga f» mazilila z nežno roko po telesu z na-U om, ki ga je eestavila njena mati. Njen pogled pa ja obvisel na nojeiir
6ev«m obrazu; videl« j». da Je krasen, in si ja miellU:
>Brez dvr>ma, t5e je njegova hrabrost vredna njeeove lepote, bo moj vi-tei viht^-1 orja^ki mečfc
Tristan, po gorkoti vode in vplivu vonjav oživljen, pa \o je r-e-lodoval, in pri misli, da je priđohil kralji^o zi*-tolasko, je prišel smehljaj na njegov obraz.
Izota je opazila ta n(»smeli ter si Je mislila; >Cenm -se Ja tujec nasrnrh-nil? Mar sem kaj storila, kar te no spodobi? Ali pa »em pozaMl* kakšno ushigo, ki jo Je devica đolžna gostti? Prav potovo, nismehnil se je, ker erem po zabila očistiti njegovo po s trupu za-črnek) brožje.c
Odala je torej tje. kjar je ležalo Tristanovo orožje. >Ta Šlem }a iz do-brega jekla«, je razmišljala. >in gn v sili ne Ostavi na cedilu. Ta jekteni ovratnik fe moćan in prožen, vreden da ga nosi junak.c Natb je vz%la meS v svtojo pest: >Da, to je lep mač. kakr&en pristoja pogumnemu plemiću.c
Potegnila je krviavo rezllo Iz bogato okražene nožnima. Toda tu Je fi-dela, da je iz rezila dolg kos ftkrbasto odlomijleb. Ogledovala Je obllko škrbine: li ni ta meč oni, kt se je skrhal na Morhbltovl lobanjli? Kotebala Je, Preiskoval« znova. se hotela prepričati. In stekla je v svojo sobo, kj?r Je hranila jeklen'i bdiomek, ki je nekdaj ohtičal v Morholtovj Creplnjl. Pritek-nila ga je k Jkrbini, In jedva da se je opazila 3led zaloma!
Tedaj  Je planila n« Tristan*, z*-
vihtf?la   ino ero r-n!   me£   nad     ranjsnćevo fjlaro  ter krli^nlft:
>Ti si Tri«tan iz Lonnoisa! Ti si moril>&c! Morl^ltov mojpera dragega brafr<tnr*a! Zdaj umri še ti!«
Tristnn so je trudil, de bi eadrž-^1 njeno roko; zamnn, njegovo telo je bilo brez mo?i, todn živahen jle bil nje-pov rfnb. Tnko je dfjal torej po hipnem razmišljanju:
>Pa naj umrem! Tođa da ti prihranim dolar ke<-<. me poslušij. Kraljevska hff. vedi. cT'^ nimaj le moči, n'&go tuđi pravico, me n^iti. Moie zivlfenjo je tvoje, ker dvakrat si mi ga že re?ila in znova podnrila. Prvič nekdaj, ker jaz aem bil ranjeni 5trun?r. k! si pra resila s tem, da *i njej?ov*o telo o*vo-borTiKi strupn, ki mu ga je zadal Mor-holtov me?. Ne r-ardevaj, davira da si mi ozdravila tište rane. Mar ja nisem prej'dl v pošteirem boju? Mar sem pre magal Morholta z zvijado? Mar me ni on pozval na bt>j? Mar ni btla. moja dolžnost. da branim svoje živlieni?? Druprič si nm redila, ko si me prisl« Iskat po barjlu. Ah. mij je bilo vend^r zate, jlubezniva deva, da F&m lel po-bijat pozoja! . . . Toda naj molCim o tem; hotel sem ti \» dokazati, da imtl pravico n? moje življenje, ker al me dvakrat : ^ iz -smrtne nevamosti. TJbij me torej, ako misliš, da si s tem pri dobi a ghvo in Čast Gfctovo H ho sladko, kadar boi ležala v objetnu hrabrena seneftala. se -spotnlnjati ra-nje-ne^a ^o=*ta. ki je zastavll svoje življenje, da te pridobi in ki t# je prido-
bil.  a ki   si  j?n  umorila, ko je bil hreg
oir>žia v tejle ko^eli!%
Irota  pa  je  vzklilvnila:
>Čudne brs^e slinim. Č^nro me je hort?! Morholtov morilec osvojiti? Ah. <rotovo: kakor je nekilaj M:.-»rholt hotel devire kurnwalske odvesti na svoji ladii. tako hores ti iz\TŠiti junaštvo, kot leno od^kr>dnino in kot svojo mužnjo unleniti ono, ki je bila MorhoUova llubijenkc mM dekl'^ti . . .<
»Ne> kraliična.c je dejol Tristan. >Tođa nekesra dn? sta prilrteli dve lastavici prav do Tintaarcla ter stn prin??li tvoj zlati ljs. Menil e-'""*m. da pta sla miru in linbezni rame. Zato sem odplul proko morj.'«. da te prido-Wm. Z^to eem ?^ postavil ne boi proti pozoiu in njepovemu strunu. Tfe-rle^ ta las, ki jo vvezen ni^i flatimi nitmi mojega jorira: barva 7l.itih niti jft iz-iniUi. a zlati las ni obleć>l.<
Todaj je vrp-ln Izota dolg*i meo od sebe in je vzela Tristanov -fepift ▼ roke. Videla je vvezeni zlati las in doL-go je molčaia; pot<*m j-> poljubila pofta na nstni v znak sprere ter ga. je oble-kta v drae-or^no opravo . . .
Na dan skup§čine baron&v je po-slal Tristan skrivaj Perinisa. Iteotine-ga paža. na i«vo*lo ladio. Ne»ei je nie-provim tovari?«?-m povelj-?, naj pria*"eijo na dvolr oblečeni. krJcor ^e spbi>>bi odposlanc<?m moco^ne-grv kr«l^A. Tri-stan Je pač upnl, da we nm tejf^a dne iiosre^i.   do?prti   na   cilj   svoje   vožnje.
Oomevtil in njos^vih f*o vito^nv je bilo žro štiri dni brez atehe, ker se
•je bil Tristan izfrabil; zdaj so bfii v<v s^li nifeeov-eci  sporočila.
Drug zi drurim so stopili v dvfv •*»nr». kv-r so ?(* že ^*nrtli irski plrm!-?i. SMli so rsi v l«-tt> vr^ho na isto klop. in drocrl kflmoni i«o se b!e-^ketali đaleč z m"ih bo^a-tih oprav iz skrlata. svile in bajjrra,
Irci 50 se n om on k ovi li: >Kd"> ro ti odlični £o?rt-'I.ie? Kdo jih po7-na ? 'HfrJ-to. ti krafni plaj?£i, pošiti s ?oboV>\ ino i».i zla lim brokr-ito-m? Gl^t^ rtržflie mvv
<"«v. Tir-nnn^ p!*»^n\-, l;--);o Pn svotijo. iiibinf berilf. pr^^rnc-di \n vf ti ka-raeni, ki Jfm ne j*>rn^n^h in^! Kđo !|e .s^* videl kd^i tr kn kr.-» to? O.lkod •© ti  gospode?  CItavj   po?*
Toda sto vitezov je inolč^.o in ne ni*o cenili s sedežev, za. niko^ar. ki }m vstopiL
Ko je *i-ski kralj *^d^l pod nre-stolovo np' ?3. ?e je •ont**.vr.l A?myn-guerreau. Ru^čkar. ponuril, dn dokaže s pri&umi in potrJi ^e z <lvohoi«n, tla je pobii rc?at ter da se mora za-to Iz£»-ta izročit! nj »mu.
Tu -se je Tzota prikloni U svojemu t>e*ru in je de'ala:
->Kr«lj. tnkaj |e mož. ki ima po-gum. očiteiti senešjin. da j? lržnik in izdajica. Tn r&>f. ho;+ Aokirntu da je o?vt>'v>dil n*".*o ri:r-f:elo pn-roi"* tn da vam ni treba izroćnti hfor trrhop- tcu. Obljubite mi pa. da ^a poTn.i!o-?titc?, nij je zagrefcil kčrkoli, da sklonctp. ž njim spravo in ga z«i^st>tuvito svoje hvalež-
uo6ti!<
Kjal] Je pomišljal in ni o<igo^ariL
stran  2.
.SLOVENSKI iM^KOiJ", dijc  19. januarja     ^2.
stev. 15.
t>roti vojni s takratnimi našimi za* vezniki Srb! in Orki.
Skoro istoćasno mi Je đr. Rado* sfavov poveril nalogo, da se poga# jam z ruskim poslanikom Savinskim. V imenu Rusije je nam takrat Savin# skij obljubi! kot nagrado za to, da se pridružimo antanti, nesporno cono v Makedoniji, Crto Enos^Midija v Tra* kiji in korekturo meje v Oobrudži. O pogajanjlh, kf so se vlekla do aprila 1915, sem redno poročal Radoslavo vu. Dne 30. aprila 1915. je general Mackensen prebil rusko fronto. TI« pte dni Je prfspel v Bolgarijo tuđi voo der Ooltz paša. Posctil me te in mi rekel, da se vojna nastfblie h kraju In da je Đolgarska izgubljena, ako se takoj ne pridruži Nemčiii. Odvr* nil sem mu, da se Je do mofi sodbi vojna Sele začela in da sem. pozna* vajoč razpoloženje bolgarskejra na* roda, odložen nasprcvtnik, da bi se Đol&arska vmešavala v vojno. Ta fazgovor s von der Ooltz paSo se je sporočil tud! Ferdinandu, kl je na to ff mano prekinil vsake vezi. Meseca Juni ja 1915. so se zglasili pri meni zastopnikl antante tcr protestirali proti temuf da bolgrarska vlada dr> | voljuje prevoz municije iz NemCiJe
v Turčija Ker o stvari nlsem ni5e« sar vedel, sem odredil preiskavo. Preiskava Je ujfotovila, da se Je de» jansko nahajalo na postaji v Plačko vid 50 vagonov municije za Turci« ja Izdal sem ukaz na) se ta municija zapleni in prepclje v naS vojni arze* nal. To se je samo deloma zgodilo, ker je ministrski predsednik dr. Ra* doslavov izdal ukaz, da se naj veli* ki dcl te municije izročl Turski. Ta dogodek Je bil vzrok za mojo deml* šija, ker sem se prepričal, da ne morem več sodelovati s čari em Hi dr. Radoslavovom.«
Ta izpoved generala Plčeva Je napravila na boJgarsko Javnost velik vtisk, saj je v Bolgarijt mnogo ljudi, ki $e do danes nišo hotel! ver* Jeti, da :? bila udeležba Bolgarije v svetovnl vojni Že vnaprej dogovor* jcna med Radoslavovom In Kobur-Žanom na eni st/sni in med Nemčijo in Avstrijo na drugi strani. Preciz* ne, vsak dvom izključujoče izjave generala Fičeva. bodo mnogo dopri-nesle k temu, da bo vsa boćarska javnost sprevidela, kje so iskati pra* vi in edini krivci za katastrofo, kf Je | zadela Bolgarsko v svotovn! vojni.
Pismo Iz Prage*
V Pragt U Jan .1922.
Zaseđanfe parlamenta, kf se Je prfčelo 10. t. m. tvori zaključek ta» kozvanc^a jesenskega zasedanja la v njem se,kazeta dve glavni strem* ljenji: na eni strani, da bi bilo zase* danje kar najkrajše, na drugi strani pa, da bi se v njem kar največ sto« rila Glavna stvar je dodatni proračun, ki je nejasen in sloni na preko* račenju dovoljenih postavk. Parla* ment se je temu uprl in si izposloval tagotovilo, da v bodoče prenehajo pcadobne izjemnosti. Zadojvoljiv je pojav, da so davčnl prijemki večji nego so bili preliminirani. Ali to ima tuđi svojo senčno stran, ker je pla* čiina moč izčrpana in se plačilnost ne more zvišati. vsled česar ne preostane nič drugega nego radikalno varčenje.
V ospredje sta nenađoma stopi* ta dva momenta, ki izražata sedanjo situacijo. To je agrarna reforma in konsumentska politika. Za agrarno reformo bijejo medsebojni boj socijalisti in agrare!. Obe ti stranki si predstavljata agrarno reformo kot veliko parcelacijo, pri kateri naf bi se napravilo kar največ mogoče last* nikov hi v glavnetn voliicev. Proti temu se treba postaviti in noskrbeti, ča. bi se održala veleposestva v inte* resu prehrane mest. Njihova važ* nost v tem pogledu se je izkazala tiajlepše v času vojne.
Konsumentska politika se označuje z valutnim i razmeraml, kl so ^e sa čsl. republiko zbolJSale potom mednarodnega trga In potom narast* ka zemljedelske In Industrijske produkcije. Vsled tega se javlja nlžja cena. s katero se pa naši agrarci nočejo sprijaznftf. Mtoistrstvo za prehrano je storilo v tem pogfedu pričetek s pocenitvijo peciva, moke fn obutve.
Čsl. krona Je dosegla 9. t m. najvišji kurz v poslednjih dveh letih 8.50 švic. fr. za 100 Kč hi kakor *:e kaže, bo v svojem nara?čan}u Se napredovala. V inozemstvu se Jo smatra za najboljšo srednfeevronsko valuto. Trgovske transakcije, kf so se Izvajale do nedavnega časa s posredovanjem nemSke marke, so se premaknile na plačevanje v čsl. kronah. Vsled tega se Je prlčela za#
znamovati čsL krona v Stokhol mu m Kristijaniji in te dni tuđi že na borzi v Kodanju .Ta pojav sledi iz fl-nančne situacije naše države, ki ima v prometu bankovcev za 12 milijard kron (na vsacegra prebi val ea priđe okoli 850 Kč). V Avstriji tiska* jo na teden 10 milijard In po dunaj-skih poročilih doseže število avsitrij* skih bankovcev do konca januarja 200 milijard (nad 30.000 na eno ose* bo). Skoro jednako obveljavljena Je poljska marka, v Netnčlji pa Je kro* ženje papirja preseglo že zdavnaj 100 milijard. Zbog naše deflacijske politike krožl čsl. krona v inozemstvu le v neznatni množini, kar vpli* va na razvoj kurza. Množina v tujl-ni v prometu se nahajajočih čsl. kron se cenl na nepopolno jedno mi* Hjardo katere večina |e na Dunaju. število nemških mark v inozemstvu znaŠa 75 milijard.
Naša notranja fmančna konsolf« dacija je rudi znatno napredovala. Naš zlati zaklad predstavlja po dana« Snji kurzovi vrednosti 1 milijardo 121 milijonov Kč, bančnl urad flnanČ-negra ministrstva. ima nadalje 7a 1V4 milijarde Kč takozvanih ztatih de* viz (po večini Švicarskih frankov, holandskih zlatnikov in dolarjev), drugega kritja (vrednostnlh papir-iev, menic itd.) za 3 in pol milijarde, tako da znaša bančno kritje skupno | 50% na5e cirkulacije. Takega kritja ni ma danes niti franeoska bankov* nica.
MInIstrskf predsednik dr. BeneŠ se je vrnil s svoega potovanja po Podkarpatski Rusiji s ćelo vrsto raz* ličnih načrtov. Pod vplivom njego-vega referata Je ministrski svet uki-n!l izjemne naredbe, !d so bile došle} tam v veljavi, hi vrše se tam pripra* ve za Izvedbo občlnskih volitev.
Razstava modernih čeških sli* karjev »Tvorba« v praškem domu umetnfkov »Rudolfinum« fe bila otvorjena početkom januarja. Paz* stava preseneča občlnstvo po svoji resnostl v tvorbi In raznolično^ti razstavljenlh predmetov. Moderni slikarski značaj je utisnien večfn?. V prvo vrsto stopa slikar, graflk In rezbar Josip Vdchal, poseben umet-nlk, špirltualist, poln fantazije In bo«
gatega znanstvm v psihičnih vedah tn mističnem spoinanju, individualist vzbujajoč sploSno pozornost. Na« pram razstavi itai futuristov, kl je bi« la pred kratkim v Pragl, stoji češki futurist Vachal s svojo slovansko barvenostjo in mehko dtnamlko svo* jih spiritualnih slik visoko nad hlad« no konstruiranim! izdelkf, ki so jih ra: tavili Prampolinl, Bocioni in dr; tr\ predstavnik! modemega itali-j. . .kefira slikarstva. Va"chal Je raz-sMvil monumentalne mistične rezbe, , tehnično zelo uspele    lesorezbe    in
dru^fe Interesantne stvari. Zelo ugod« na kolekcijo ekspresijonistjfnih slik razstavija učenka pariških 1 "bjsterv Oalimberti*LanovA. V. Kreisin??cr Je podal skupino fijnira'nih slik in pop retov z delikatno noMeso i^avdo^h. L. Sutnar, jeden nrvmlaiši-i čeških primiti vlstov, razstavija nekoliko mehko bar\ranih pokrajin in fijriiril* nih motlvov. Lesorezhar K. Nemec, graflk J. Hodck in r.Iikar i. Prachaz-ka nudij > zbirko moderno rro?.etih deL                       m                  .!.". S.
•         •
To<Li njegovi baronl sa klicali: >Le obljubi, sire, le bbljubl!«
Kralj Je torej de^al: >0b'«tam.<
Tzftta p& je sklonila kol«nt> pred njim:
>O5e. ptvprej me poljubit« ▼ mak •prftve in hvaležnoeti, kl Ju da ste tud! temu možu!c
Ko je prejeti poljub, ie od Si a pto Trl^tana ter ga Je pripeljala «a rofab v *kup&Mno. Ko »o ga zagledan, je T»talo vseh sft> vitezov kakor e© saro m!04, in pozdravili so ga z rokami, prekri žajiiml na prMK ter m se nredill okoli n^ega. Tu so ^deli Irci. da f^ on njih gospod. Tbda marsikdo ga je ta* koj «po«nal !is nastal j© siilen krik:
>To Jo Tr!at*n 1« TJbnnJ&l-^a, Mor-lioltov roorilee!« Goli nra^I sb zabllsk-ulH in beani clasovi so kl 1 rali: >Umrc »ajk
Iw>ta pa je vzklUčnffe:
>Kralj. pol^TiM te0A mofta na vuta, katahr si *>bMnbil!4r
Krali «ra je poljubil na nsta ln hmp se je T^legeL
Nnto je Trista« pokaz«! poBOJev jferik in je «rsnešftla poaval na dvoboj; tamsi sr* a* nPffl ■P1^!^ *« ie Prt* *nal svoi pregreiek.
Tedaj je gov»ril Trfstan takole:
>Go«pođfa tibll »em Morholt«, to-đa ffoflpcl sem preko morja, da tro ponudim !<*po sadoSČenie. D» poravnam krivifO, ki sem vam fo storil aen tr^d-gal svoie telo in življenje, da »em wnm MtbbodU   pofaifi;   teko m mvopi
Izoto, lepotie*>. In ker Je zdaj moja, jo ho6em tuđi na svoji ladjl odpeljati do-reov. Da p* -s© med đezelo irsko in knrnwalsko ne raznreja vefc sovra^tvt*. nego po^lej le ljnberfrti, vedite^ da si Jo kralj Marke, moj dragi cjx)spođ, vz*-me za sopro^o. GTejte tu ste vitezov naJplemeniteiSega. radu, pripravljenih prisoči pri svetlnjah svetnikov, da vam kralj M«rkc ponnja mir in prijateljstvo, da j'e njegtova volja, imeti I?:oto za svojb predrago zakonsko ieno tar da jl bodo slnztR v«! knrnwalski moi-Je kot svoji gt>sp6 in kralj[ici.<
Prineeli to svete kosti v svedanl procesiji, in sto> vitesov je prie«gk>t d* je govori 1 resnico.
Kmlj Je prfjel Izote «i rok© fa fi prošli Tristana, naj Jr> s ^astjo povede k svfcfanra gosnodtu Pred svojimf sto vitezi in pred irskinl baroni |e pri*e-gel Tristan.
Izota fclattolaska pa je trepetala od •ratnote in bolesti. Tako Jo Tristan SS&. nrMa, dasi Jo Je oavojil; l«na porast o zlatera lagn torej ni bila nlfc drogecra, kakor Vž ln dmsrenro t^ lw^9... Tr>* fin, kralj Je pok>*il Izotinb <teenloo ▼ Tristanovo desnico In Tri stan jo le oklenil mo*no % prsti v znak, da Jo sprejema ▼ poeeet ▼ Imenu kralja lrarn w»ldslr ?p a.
Trtko je Tristan h ljnbesnt &o kralja Markrja i rvija?b in brabrostjo pri vedel domov kralj i co zlato! rintao.
paJje prlb.)
narodna skupS£i§iiio
■adaHennlt debate o znnanll ln nafrjiiiii oolffl^?.
— Beograd, 18. Januarja (tevfr.) Narodna skupSČina Je včeraj nadalje-vala debato o vladnl deklaraciji. Znak včeraj§n|e debate Je. da Je cro-vornik Jugoslovenskeffa kluba pni podčrtaval težnje hrvatskih sepnra* tlstov, na^la^al lntej?r!teto Hrvatske države in zajrovaral nacrt r*oVnvj5n* skih avtf>nomU, lmkor sr> era 7asno* vali klerikald. Dr. DeŽellča je srna* trati tudl kat govornika za hrvatski blok. Zanlmivo je dalje rudi dejstvo, da so prejšnji R-ovornlkf ( r . ; :-krHizlral! vladlro mnanio fn n >tra* njo politiko z vidika vidovdanske ustave in s stali^čn načela neormme državne celokupnrvst!. Tako reptiMl-kanec Q j o n o v i č. kak^r U:č\ ?em* Ijoradnlk Joca Jovanovfć In včeral nar. srvc. noslanec Antr>ri Brandtner, vsl so izvajali stvar? no kntike na§e zunanje In notrarnc politike s sta!f§5a državne konsolidacije hi stabilnosti. Klerikalni jro-vornfk na .fe krcnll v opo7fcijo 't.riU ne levice ln naglaSal revizifo nsitavc, čeS da je sedanja ustava slaba, kf 1e Se poslabsala notranJI politični polo-žal
8ejno porolllo«
Narodna skup&tna Sa na vCeraJInJI plenarni seli nadaUevala generalno debato o vlađnl deklaraciji, o žirom a o zunanji in notranj! politikl. Seja Je bila kratka in ie trajala od 16.45 do 20.
Posl. Anton Brandtner (nar. soc.) Je kot govornik opozicije kritizira! naSo zunanjo politiko. Vlada mora jahte vati od avstrifske republike, da da Slovencem na Koroškem vse ugodnosti, ki Jih uživalo NemcI v naii državi. Zahteva od ministra ca zunanje stvari, da izposluje pri avstrij-slri vladi, da otvori na Koroškem slovenske ljudske Sole.
Dalje govori o vrroklh padca naSe vabite ln nagfaša, da se ne more vsa krivda svaliti na Hnančneza ministra, ker ni hll nlhče sposoben reSlti vpraSanJa notranje ln sunanle politike fai se tedaj ne more pri-Cakovatl, da bi bile finance dobre, ker vse te vpllva drugo na drugo.
Zunanja politika se ne more konsolidirati« dokler se ne reSI naJvažneJSe vpra-Janie naSe notranje in zunanje politike, i J. hrvatsko vprađanje.
Oovornlk veli, da nlma namena, braniti katerokoll osebnost Iz hrvatskesra bloka, posebno ker se le glavni zastoprtfk hr-vatskega bloka lzlavil za tako đrfavo. ▼ kateri bi morali Slovenci v Beograd z aeroplanom.
Slovenci «o prf reSlfvf hrvatskega vpTftSanla samt najvltalnele Intereslrani. ker uvidevalo, da !e njihov nacionalni ob- t
stanek moj?^č samo v močni iujrosl >ven» ski državi. Iniciativa za re^itev hrvatvke-2a vprašanja mora iziti iz vlade saTic. Vlada mora priti do prerričanja. da so v??a prizadevanja ra konvolidlranje na*!h notranjih in zunaniih razrrer jalova, ako te  čimprej   ne   re^l   hrvačko   vpra*anje.
Posl. dr. Vc'imir DežeHC fhrv. pučka «tr.) Vlđovdanska ustava )e žal 7a-res poslab?a!a tu?ni Vidov dan in ^pre:em ustave ni nikakor zboljšal stanja. Na^a zunanja politika ni drugega, kakor vrsta i poni^anl  naše države.
Valuta na?l>olj kaže na*e žaf^tno jro-spodarsko stanje. Notranje stanje države Je težko. Del opozicije je zapusti! parlament Ko vlada eleda na đnnaSnJo opozicijo, misli, da je ta zelo majhna ln da ko-mal obrtaja. Zadnje volttve v Zagrebu so pokazale, da je hrvatsko vpra^anle sila. s katero se rr.ora raCunati, in da to ni fantom. Hrvatska in Hrvati nišo r»iVdar zaslu-f\U imena separati^tov. Hrvati ^o bi'i ve-dno nosile! narodnega edinstva. V Zagrebu Ie znan ilirski pokret Strossmaver itd. | Hrvati so bili na!*»oM ravdn^eni pristaši jugosl^ven«Wa, tnda Hrvati so v sveji *ež-\d borbi za ob^tanek naroda tekom *to-letij prfdohMi trd p^nos in ravest, da se Je njihova država vedno chranila ln da )e bila kontinuiteta hrvatske države obranjena tudl v na.'huJSfh časih. Hrvati so s\i>-bodno vstopIL' v novo dr/avo in branilo svojo državo. Resna politika je. ako se de*a po pred1ogu. da se ta Hrvatsko ustvari izjemen položaj. (MedkTicl.) Ta položaj pomeni normalni poinžaj, ki Je pra-vlčen in kater! se mora dati tuđi SlovenliL Bosni. Vojvodini ln Macedonfji. (Poska-nje in hrup! Klic: >Nlmat* pooblastila za Mact. Jonijo!«)
Zahteva pokrajinske avtooomlje ln ve'l, da to ni samo plemenska težnja. Dokler se ne bo spoštovaJa svob^da. ne bo naSa država niti mirna, niti srečna. niti močna. V novi vladi ne vidi n?Č novega. temveč samo staro vlado in pravi, da tej vladf ne rrore dati zaupanja.
Posf. Ethin Kristan (*oc. dem.) Danes se razpravlja o neki vladni deklaraciji* ki Je on ne more najti. Včeraj se ie naik-jal, da bo to deklaracijo a!i sH^al ali dnbit. Skiipščlna ima pravico, da dobi od vlade nekaj, kar bi zaslnž'.to irre dek'aracf'ew Vlada bi bila morala pojasniti svoie stall-<5e o notranlem in znnan'em po'-ežaja. Zameri vladi, da tc^a ni nikdar storila. V narodu je nezadovoljstvo in tesa Je kTiva vlada.
Kristan Je dalje govoril za sporazum s Hrvati. Ohšlrno Je kritizira! rar>aM«ko pogodbo, kl fo 5e nazvat ne «tamo cvrorskn, amnak svetovno nesrečn. Pr'hođ Itsllja-nov na na^o obalo je vedno netivo za kon-f'ikte.   Oovorrik   Je   dalje     za   ▼zpostavltev
ZTCZ«   1   PUS:JO.
Po   Kristanovem    govoru   ie  bila   seja
S zaključena.
Iz naSe hralleolne.
—  Kralfevič Oforgle bi kralieva poroka. Kakor   se   doznava,   }e bil kraljević OjorsJe, k! se nahaja v Ri^ mu, obve§6cn o zaroki kralja Alek* sandra I. ln bo priSel te đn* v Beo* CTad. Ostal bo do vsej priliki dalje časa v Beogradu in se bo uđeležil slovesne poroke. Pričnkujleta se tudl knez Arren in prinev^a JcT^na.
—    Profe«or    Cviji« ▼ Dalmaciji. Kakor Javljaj Iz 8plita» Je 16. t m. rja dcsrml vseučiliški profesor Jovan Ovi-ii«, ki j© t>dpotoval v Kartele da oddih.
Sinod srbak* pravoslavne oerkve. Sinod »rb§k© pravoslavna ©erkve t* eklenil, da premesti svt>je cerkvene orade it Beograda v Karlove*, kjer bt> irhAJalo tuđi službeno gl-i«ilo »Glos-nikc, ki se bo tiskal v •samostanski ti-skarni.
—  Novi lia*t V Llvnti je pri5ol iz-bejati tednik >Hrvateka Državne      V Splitu prtftn« • 1. februari ero izhajati »Vojni Invalid«, v Osijeku pa >Osješki Reportere.
—  MaseJ sa Vojvodino.    V JSfc>v«n Sada ■• Je ustanovilo  dniStvo,  ki  nar morava    sgraditl  muze) za Vojvodino. Obtinski svet v Nbvem Sada Je votiral 100.000 kron pbdpore ia rgradbo mu-B€la>
—  I>rko«tavBo — narodni dobrot-sdk. OrkosUvne KlsU S^aji« je darovni ljudski soli t Vranji 500 akelj tarnknj-inje hranilnice. Akcija so rrednd 200 ftUoč kron.
—  8tro§anfty«rJeY 4an 1b lt>l. mla. đlna. Na Stro«8Tniayer]ev dan se bodo pobirali t vseh »olab na Hrvarikem in t Slavoniji darovi xa kulturnt> sreso ▼ Zagrebu.
—  Na »mrt d»o|eii moHloc. V Novem sadu Je bil na smrt na v«ša-lih   obsojen   Fakula Vasta,   ker Je umoril ravnatelja ondotne sladkorne tovame. Njegovi sokrivci pa na več* letno ieča
Neodrešena domovina*
— Iz !?tre. Pri Ijudskem štetju so ItaH.iani r^ostnnali pnv?r.đf skrajnrv krivično, tako da se poVažc, k3k'Ar da bi bila Istra n?k? velika moŠa^ica raznih iczikov. JrzTk so vrteavali 7a ltalijanskt in istrski ootem Da §e »me* 5ane dna!cktc«. samo brva^Čine in slovensčine nišo hoteli poznati. — Iz Voprinca poročafo, da se ie mudil po tamošnjih vaseh pos!. dr. Ulik* se Stan^er. Ljudstvo se ie zniralo oko!! n]cg:a y obilnem ^te\ilti \n zvesto po^Iu^alo navršila za volitve. TtaHjanski listi porocato. da je itali-jansko vo!i!no gibanje v Istri zeTo uspešno in da v premnocrih krajih Jujroslovoni uvidcvaio potrebo sporazuma z Italibnl. kar oomeni velik korak v napredovani!! ?ta!ii?Tistva v tej pokrajini. Resrica ie ta. da i tali« janl pritiskaio z vso silo na istrske Jugoslovene, katere hočeio prrdo oslepariti pri občlnskih volitvah ka* kor so jih pri državnozborskih. To bo !ta!!j?.*T>m brez dvoma v mnogih krajih tuđi uspelo, ker bo pomogla vlada in faSistovsk?. jr^ri?ča. f5o sporazuna z đomačinl pa italijanska pot ne ^rx*:.
— Bol učiteljev za nasrvno votltno pravico. Kakor znano, ie pred<;toirtik osrednjesra urada za Julijsko pokrajino senator Salata v volilnem redu za ob-Člne tikinil pasivno volilno pravico ra učitelje. Pole* jujroslovenskih nrrvtesti-ra?o proti temu ukinienfu tud" furTan-ski uCitelil, ki so ime!l v Tr?iču to^a-devno zelo hurno zborovanje. S.^^ata Je W1 uč'tet!*W denutacifi fz Trsta od-krito povedal. da ie učitelie zadrto odredba \7 političnih razlocrov. TI noli-tičnl razlog so seveda nanerieni proti fticro^ove^^kim u?Wet»em in srotovo le, da bi Snlnt^ve odredbe ne b:'o. akn bi i ne bilo v deželi iuzoslovenskih učite- | llev!
Polifiirs vesti.
a= &ibfni-I :i dogodek. Ix Spli U javljajo: N«..t k«»mir,ija v Šibeniku w* |3 Sd6tal<i z it.tlij inskini koazulom, ki ,jo navrdel u^y>< ho svojo fireiek.'tve. De-io i« ni pO;oinomA kon,«ioo. Med tem \čeraj odplu?» iz &ibeni-ke lake itali-j.inska križ:.rk,i >Mnrsilai v lukl pa ostario so iMul.-iljo italijair^kt* vojna l»i*i^ ja >Audace<.
—    Italij.Ji^ki  konzuat v S«^ ajevu. ituliJKHPka   % laAi   jo   u^t;:novili   z   do-soljenie*ra n:?§© vla^te v  Siraj**vu konzulat   tor  inK-nJhvn.1.1   za  konzula  trrof* Tuliia   HoIot. inija, ki   Piimj^  sača^no v  hotelu  >r.vrop*<.   V  kratkem  prif.ne konzulat z umlovanJ^m.
—    Aretarije   komuniMov   v   Oiije, ku. >Danc poro&a, da bo oblasti  areti-rftle   voč  ob^S.   ki   so  nn   smnu,   da   ^o
aretiranci jo ttjdi prof^1«or M*i«larlČ v ^omljoni in »anoUn* urednik* \V«is« iu Srhlillor.
^r Ni;i vojni ata^e v RJmn. \% B*w trrfttla porot'-njo. di :•> im^^vni zn nv s^pra vojnoga rM oja v rimu hivfti fef rroncnila^pa ft^^^ o^ii^Jko divizije p\ikr»\Tilk P. .Tnri^i^ Vi j« Ml nazadni« prvirlj^n velikomu c onor^ln^mu f^tabu v  Beogradu.
=r. Baranjski nasrljonri. Veliko števik> Baxanir»^v je ■vojeMsno pt>b^-lijo pr^ rmdž^r^ko invazijo iz nn^p* dola Uhranio, ki je pripadni ^TndzAT-^ki v ju^oplov.^a-ki dcl Baranje, pri rPrncT «?o zapuRt-H na Madzirekom vmi svni© Irnotj?. Mini-"trst^rr> 7^ asrrnrno r^fo'*n*i je tem Mu dem ć*vnjrs\**ri© rar-dciiio potom fo^jih urednikov nokaj z^m iiSo v Raraniii, d\ ao mtopli fivc*-ti. I^indi© eo ao naselili na naJkazanih j zprrlii'.'ih na dnipi »trani pa. \e bilo i odl^nvro, da, ft?* ovrž^o spre^ti »Vlopi j o r«7/d«livi r'^mliiSč ln %*> na^plj^nei dohill nalop. đ^ »e morajo takr>3 Ir.sf*-'iti r zem1]^. r«\ranv-i, ki mso rno(?li izAf^ti touft rrlojr«, =t» po«»l«li d^puta-pi'o v H'vvt^nid ki js> pop^tila ministra 7.^ i^rn'mo roformo, yv4>ftam(*^no politično klabe in t^idl min. pr^dsp^lnika Nikolo Pa.šiM Barenjci rt) navodli min. pr*>d&o<lniku t^žkai^e svoJogHi r^v-ložaja ln jo min. pr^l^o^lnik cbljuMl pomagati, da *e Rror resi tako, kakor znhteva pravirnt>Ft v korist barnnialvih iz«cljen^ev.
r= Italijai»<kr> fanopfcj© o Pninm-roj^vi vladi. >Tempo< pi.-v>: FrHncoBk* kriza r>o?tr.ae labko Icrira rriru in vzpo stavitve Evrope. Me«to I tali i« ie na ^trrni An^lije^ >MeB<*3g^rTt)c pra\*1# d«i je TnToi'Pki mir v novaniofti in da prcvzema Francij*i et^-a^no oduo\-or>* nost napram Kvroni. Frnnroska kn za pomeni bankrot la^nfrrence v Cann«-su in nameravane v Genovi. »S^colo< nriob^uje Ir4ayx> nekopra DrmndovAtTA pn.^itMja, ki jo r<?k?l. da p<> v piri.^ki zl ->rnici zapeljanci iu n/iivucži! ZiLra-vi dol franf-c>3kepa javn**c:a mužnja j** r.-* Bri*»p.dt>H 8tr«uii. Jj&t pravi nadalje, da ?*> »»n^leftki kropi v Cn.nr>ce\i po-voriM o franroskl nari^onnlni kri7:i ln da 7>riri© Hl'ko do razMtfa antnnt** ln do lzolaoil^ FranrMo. Ostm pi>o tudl Nittijovo hlapilo >Peeftoc, ki t>btožu]a Poinpare.^, Tardleuja  In  .Ini^o
—     Strankairpka frrnpArij.i v Poin-rnrrjovrm   kabinetu.     V   ntovoimenova-nem   Poinr3.rejexfkm   k««.>>in^ta   se   r<+\i-tifno  Ptr«nke  znt^onnn^   tnkol?-.   đprno-ti^nr*  stranko   zn.ptc»pnnr"  t^vkt>lo:   demokratski Ic^vlrn 2, drmoVrat^ko ronubli-kansk.^   Ictic«  4. dcnv^lcraTFka umj*   ?|t republik«Y^ri   2,   sooli?.!iptl*TTil   ratlikald 2, ^ocijnli^tirni rennhlikanri 2.
=r Ncvarna politika itnrianst'^irft 7unanjr«ra mTni<»tra, Beoaradpka >Tri^ hunac priobonje plasove ramih it^ll-!f»n<;kfh li^tr>v, ki Ptroro kritiziroto politiko zunan^pra ministra. Do!1a To, rotta vo'M Tta.1Ho v n"vorro pitiT*i^?Trv# V! Tx>«tn-n* !^V.?,-r» kntM«*roffllrui ra Tta-liio. >Tribrna< prflri. da nflSi f^1nt>?4-*lf napram Trsiti *o p^M «lnžbenim n»--tonom Dol!a Tor^ett^ nl^o bili rn\Ti(Ci «ipodni. dar.«** pa ne> rdi. dri nn* Italija sistemat*''T.'^   in  r>o  mrt«fu  ^7rjvf».
= Vppblna pf>i?odbft mr<! HOvjffHk© nrrafino fn tnr^kiT*i nr»r»loml»<ti T ArtrorL Turski nn'lumnlr^ti<xni \\nt >Tl»?rl< pri^ ^iv> bo?«^dPJ0 pogodbe med ^ovjr^t^ko T'krajino in Antroro. Posudba vs*»l)ujo pet Menov. V prvom rh»?,u pri^nav« vlnda Tursko velik« u.iTodnfi .-"kup^in^ poviptFl3t> ro^u^Mko I'kra-^in« ta na prunovi \l.?<te velike nv rodTije pkup£?ine ?, vseral pr^vio^.ml in drznvnimi i^ei^mf, ki bo opiann«* v tur^kem nariionilnom pporaTinmu. Obu vlpdi. Y\ im;it<? ist? cilj?, ne boptf* nik-dar priznali *ioni*n* nr*»d?tvo s ^tr^nl titiin drf^v br^z mH«^b^]n^pa fp^-ra-zuma. Eventualne po?<>lb<* z c! rupi ml držwiv!»mi pe smrjo pkl^nit! 1« na pod-l^pi mf^nc^Jn*51^ \ obv^ptil*!. Vprn£a-nje Dardanfl in ^rr^na m^rjja boft.ta rbe državi si>ora7!fmno nredili tnlrts, da octnno Cari^Tod plirrn mrv«to Turske. Ob<? državi hosf<» nkrb^li pVnpnb zrt čiivanf? r»ravi/* in int^r^'ov Tur^k« ln Ukrajine * Dzi*r»m n.\ crno mo^je in nn. reko. ki s«* zliva^o vpnj. Popodba se mora v tn>h m^p^ih ratificirati.
—  Boim^ri v Boisra^ki. Kafc*>r vo-ro^nio  iz  5>ofi^>.   j<^ v  Bolcar^lci   < VAK 1VVOO0   bec-«noov.   med     njimi     50.000 Rusov.
= Pe^iilt^tl Thiđf*<:Vc^^ ?f«?t?^ ▼ Prdkarr>a*sk' RuslH. -?'nvcn«=kv De-rdk« pri^bCnic rezidtnte H"d^l:«*tra §tet|n. ki se ^c \t^1H 15. fehnnrla bni v Podknrra^sk^ T?i^Hl. ^kur^o ^tcvHo nrebrv?Trrv 7ty?.*-\ 604 s^^. nd k-^te-in fe ,^^0.6^^ T?uterov. 10^009 M^^^arov, ^?..^M ?Mov. 19.^0 (*cMO«lov^tcov. t0.7?! Nemccv. S.i.^1.^ Pntov. M^lfi Romimov ln 1211  dnicih narodnosti.
m                    •
15   itev.
.ai-o^CPi^i\4 NAKUli*. uuc   19    tnuarji   ij^l
sUrfn 3
Gospodarske oestl.
RdSssrstii !efc»f na Bledu.
V dnch od 2č. vio 30. decembra pro-šlega leta je bil na Bledu prvi tečaj za umetno ribogojstvo. Vodil je tečaj naš «nani najboljši m svetovno vpoštevani ribarski strokovnjaa prof. Ivan Franke ob prlmerno.f!   stevilu   nJeleženctv.
Na BIcdu se nahaja Še staro ribie va-lišČe ob potoku Rečica, ki tvori glavni dotok jezera. To vališče je dal odsek za ribarstvo Pckraji.isk^ uprave, oddelka za kmetijstvo. adaptirati ter opremiti z no-vJmi modernim! takozvanim! Scherbelhu-berjevimi valilnimi aparati, v nekaterlh bližnjih studencih pa napraviti provizorlčna vailšča, tako da znaša kapacitta ce4e naprave do po! rnilijona iker. Te blejške na-?z tega centralnoga zavoda nameravajo zaraditi to leto nov moderni ribogojni zavod v Đohinju z velikim vallSčem (za PoIdniR milijon iker) in pritnernimi ribnikl za cdgojevan'e ribjega naroda- Nacrti za to največjo ribogojno napravo so že izdcla-ni in zasiguran ;e tuđi že potrebni krediu Iz tega ceniralnega zavoda n ameravajo zalagati vsa rnanjša lokalna vališča z ikra-ml, dočim bi se 2arod dobavljal direktno ribarskim gospodari em. Potrebno pa Je, da se interesentje spoznalo temeljito In 10 tudl praktično i vserni posli umnega ribogojstva. V to svrho je sklenil odsek za ribarstvo pri oddelku za kmetijstvo prl-rejati večdnevne ribarske tečaje, katerih prvi se je vrši! zadnje dni lanskega !eta na Bledu. Cas za njesa prfređitev diktira narava. Kakor lansko leto, so se tuđi le-tos drstlle pastrvi rad ih mr.jhnih voda ix-redno p07.no in tako se je vrSII glavni lov za pleme   baš  o  Božicu.
Naš   izkuSenf   prebogati   ribarski   nestor Tirof.  Ivan  Franke    le    obdelal    s    svojlml predavanji   na   tem     prvem   tečaju     pole* splošnih   naukov     o   ribah   in     ribogojstvu \ predvsem   pridobivanje   iker,   ntih   umetno oplojevanie In  valenje.  Udeležencl  so imeli   priliko   praktično   spoznati     vsa   dela   v  j Tibjem   vališču.     osmukanje     plemenk     fn  j samcev, v!aganie iker v valilnlce (ali lež- ( niče   hrvO.   prlmerno   reguliranje   vodnega dotoka   itd.   KonČn-o    se   je   %.    predavatelj dotaknil       tudl     vpraSanja     prepotrebneea rarsrva    naših    ribjih    voda     in  zatiran ia Škodljivcev   ribarstva,  pri    katerem     treba nastopfti   z   vsemi   sredstvL   Poslednil   dan se  fe  priredi!   kratek  izlet v Sotesko.  kier nudi   Sava-Bohinjka   vse   razne  oblike   ?o** ske^a   toka.   Tu   Je  videti    mnogo    drst!5č, posebno od postaje nizdol do mostu In pod lezom  v Stengah.
V zgodnji pomladi, ko rridc čas ?a vla-ganle zaroda v proste vode. se bo vrši! j drugi ribarski tečaj na Rledu. kl bo obrav- i navat v glavnem odgojevanje zaroda in j umno gospodarenje t ribjih vodah. Želetl j jle. da se tejra tečaia ude-eže TK>Ieg kmetli- < sklh in itozda^skih strokovniakov posebno j tudl naSi kmetovafet ki fmajo priliko In ve- I selje udejstvovat! *e na tem. pri nas $e ■ sila   zanemarjenem   srospođarskem   polio.       j
— % Drajrfrrta v Zagreba.    Zadnle dneve je opažati    raoidno   7iara*čanie ! cen raznim živilom.  Odbor za rjobl'a- \ nje drajrrnje je sedni določil cenc beli i moki 21  K. čmi  19 K. Ooveje me*o ie 5 posko?f-n   7a 4 K.   teVčle   pa za 5 K. Mast k«: 80 K, jajca 6 K.
—s PoiJR:j5anjn trirovu**ke pogodbe % Avstrijo. Dne 30. janun.Hft. se bo pođaljšala trgovpkra konr^rt^ij^ Tc^d Jucroslavito ia Av?*rljo. Mlnistr^rro ra trgrovino in in^ustiujb j& zaprosilo narodno sknpščino tjA na/lA^nle podalj« <nnle fd konrPTirije za 30 dni. Ob&'nnke  roIiH-e  ▼  JaH^'d  pokrajini.
— Avstrlfskl kreditni zavod za trgovfno In obrt na Dunaftf. V smi* s!u sklepa občnegra 7:bara dne 9. ja« nuarfa t. I. emitira ta ravod 1.250.000 novih delnic po n. a. K 3?0.— nomi* nale. katere so deležne na dobičku od dne 1. jannaria 1922. Starim dei* ničarfem se r>oTTuiaio nove deln'ce po kumi n. a. K 6.500.— za komad tel otre! !n odpadete dve novi đefnici na tri stare. Subskrfpcffa se vt?i od dn-e 16. januarja 6o všteteza 31. ja# nuarja t. ! .V I Obijani pr? Kr^dltnem zavodu za trprovino \n Industrijo. Prešernovs ulira RO. kater? noda ra* dovofje  v:* '   r^hizvzv.a   po?'1*"-**^?
— r Orijentalni sajam n Bratlfftvt Drug! Orijentalni sajam u Bratlslav? obdr-4avat! će se od O.tr>* do \Kto* Jula 1022. Interes za ovaj safam već ie danas venma velik. Brojna domaća poduzeća f tvrdke već su prfjavlH svofe učestvovanTe I za-krplH potrebna mfe^ta. Osim domaćih rvrtkf opaža se 2ivo uCestvovanle poTTsk© inđustrMe* Engleski { franctiskl Intere^enH pregovaraju o izsradnM v^a^tttth paviljona. K ?ta Je sa na?om Jugoslavijom? Na? trsova Čk i prrmet sa CehoslovačVom izka-rule ove brojke: Ukupni I^voz iz čohoslo-»p.e'ke IznaSa 73 mllfjTina q: tia ovo» koH-Clnl participira Jn?oslav!Ja samo sa Jrdan milfjon q robe (za vrlieme od 1. lanu ara do konca septembra prof Te zodfne 10? i). Na ukupnom dovodu u Č*»hos!nvačkti par-tfcfplra Jugoslavija također sa mfnlmil-rom procfTitorn (1%) svetnipnoK nvora (29 nlllfona q). Uvo2enr> le bMo n čeho^fnva-^Vu 39* hPlađa o robe, remelJsVfi vrnfrt-kata. 22 h'lfada q Vore za kolare. !K M-!!ar!a Vnmada konfekcfnne robe. * hfllada q oomočnlh fcemlčklh artfVala. 2» hl1|ada o lana i konnn!*a. 7 Hlladn q mast!, 7 hi-!i-"1a q odniđaVa. 5000 komadi sroveda, ?W) q nida^a. 1000 a mMečnfn predikata. I0O0 q vTna. od ostale robe nvo?rtno fe b?lo i^pod nTljrdn Q o^ vsalr* r^o'^dlne vr^te. V «vr!in Sto t'c«sn?Jof: rbMl^enfa n» trz»-vaJicn-eV^rinrnsV.-v! T»o!Jti l^medln Jusro«:!^-vHe i CehosiovaSke, koi^tltTTirao se Vod OriifMitniTios salma n Rratfslav! .Tnrosla-vmsVI Odbor. Up^ron^!! se sW litfresrntf !ao 1 sva ^Ira ptibllVR. ''•i se r»a iroml od- j bor obrate.  Adresa:   Orijentalni sajam ~ |
Orieutaluv trti — Bratislava — Prastav. sa
Jugoslavenski  Odbor.
—    Posh>bi;ev  Ljubljauto^   in — ijub-iluiuko burid.   V   veiikem  obsegu  pred  <Je-^etmii iu već leti zasnovano asušenje bar-»a, čegar    glavni    predhodnik je  v doac^o if^a    cilja    OiU    i>o    načita —  regulacija Ljubijanice,    to  sfc  pravi:  pogiobitev ob«b uj&iiih strm; i-a - metra in uoženje suuge po obrežnib    zidovib    od Prul    do    iilivu Urubarjevesa  kanala  v  Ljubljanico,   je   teta 1914. ustavila ^vetovna vojna. S tem je bil zadan mestu in bariu težak udarce v oa-rodnc>gosp(kiarikeni  tu  finaačnem  oziru.  K »reći  se  id  pred ubruhotn  vojne  vendarle izvrUI prvi  del  poglobttve,  t  i.:   regulacija Grubarjevcga   kanala.
Da ut ubi uhitila vojna, kako drugačiia bi bila Ljubljana po 31cInem detu z reguii* rano glavno strugo in s krasnim! nabrežni-nii zidovi!    Kdo bo nakaza 1 in da) seda) 6 do 6 mihjonov.    da so ta aktualna zadeva re^i? To na i bo skrb mesrne obćine in države!   Že   pO2K>bitev   Orubarjevega   kanala ie  imela  za Liubljano    ^elo    dobro posle-dlce.    Kdor    ie preživel v Ljubljani    dobo pred pri^eikom o^uševalnih del, ie videl In obč;;tit zelo kvarne pojave za mesto kakor tuđi  za  harjansko prebivalstvo in ozemljo: Fo  vsakem,  dva-   trldnevnem  deževju  po-vodenf   (prep'ava   nižjih   obiektov,   čest   in sploh   vseca   ozemlia)   od   Karolinške   *em-lie do Hauptmanlce. in Ćrnevasl na eni ter Ilovlce do blizine Rudnika na drugi strani. To je bila redna    prtkazen    na    barju   ob mečpem delevfu, elastt  spomiadl in Jeseni, na dragi strani pa je vsako Jesen in zimo ♦osrečevala«   Dub'jano   nepredoma   megla, ki je du>ila ljudi ter bita večinoma tako gosta, da   nisi  videl  dva  koraka predse*  Čim pa je Jela teci Ljubijanica Po 2 metra po-Klobllenem  Orvbarjevem  kanalu   (1912),  so I se  v par  rednih  pokaza1!  učlnkl  na  bar|u! ; Odtok    vode    je    bil  samoposebi  umljlvo ; znatno In  Izdatno pospeSen.    Zemlla se  lo i iela    sušitL    Kdor je imel od Časa do časa j opravka ob ffrtl iz mesta    do Ćrnevasl    In f Lio in ob Llublianfci, Je lahko opažal spr©-membo  pri   vodi  kakor    pri  suhem  svetu. Zemlia  le  z?rubi!a    moCvir^ko v!ago In napetost,   postala   »e   manj   elastična.   F.JuMJa« nlca  na  je   »pad?a«  od  mesta  do  Pre«er|a za 0*0 m. Fn nadaline posledlce: »Rlnfla  !e pre!?niA   v?;akofetna   mes'a.   o   povodnjt   ni. odkar  te  OrubaHev  kana?  odprt  nobenesu sluha  ne  duha  ve£     zemlia    producira    v veČ.ll    merl in če oero*avTi ta rredkral    in njetrovo zem^o v vročih  pomladnih  In poletnih  mcsecfh   ntifČufoCa  suSa,    se   seveda vodn^aki   ?;u5(»   ćmestnf   \'odnvod   šega   sa-i mo do hl? na  Karolfntki    zemftl.    čez  l*kl | most na Ižanfki cesti ni Irpellan), tedaj se | zatvom»ce  r Onibarjevem kana'n rapro fn UubUaniĆno stanje na harfu se takoi dvig-ne do potrebne  »topnje.  Tako  <e  odmorno-re  cdvlef  kartan?kemu  T>oT?ede1cu  nred  su-?o.  Ob večdnevnem dfževju t>a se odpreta ohe zatvornfci. tako da le odtok Ljubljanl-ce  ??idosten   In  ne  more    stopiti  na  barfu če»  bregova  in  preplaviti polja.      S—n.
—*  Kralj  prenziniA    potroritelf-^tro nad izložbom  cosj>ođac"«k*»jB?% ^rn-
StvR v Za*rebrt. K^ko f* nozrtato. prigodom r>rrvsla"r© 8O-eod!5njir^ Hrv.--lav. groProd^rsko^A drn5tva lt?»» središnje zađruire u ZiCT^bu zaključila je dTTi^fT-^n* ?ve^ma sjpdnlca 29. r»r. m|. n» predio? seljak«, Gjure T^jju^ića, d<i ee ovni >-ij«tk! inVilei stvriino r»ro-slavi priredbom velike jubtlu-rns ro«-pođnrsk^ fzloibe. ko^a bi se n Ztatr^-bu priredila po mosTi^nocti več frodind T923.. a s naročitom tend*rt<*>mt dn. Vl izlDžba budfc vjerno t>gledalo privTed-nopr ne^pff napretka nakon posljadn^e jubilarne izložbe jrospodarskoiri druA-tva iz ft. 1391., u nrvom redu Hconom-•skoer i kulturnog napretka n*£ega bo-lja^tv^ Utednr> je oduševljenSm odo-bravHniem zaklinčeno zamoliti NJpjto-vo Veličanstvo Kralja. d<i Dreuzme pokroviteljstvo narl ovnkovom frlo2rt>m. pa 3^ hdmah iz ftjerlnlre odfti5lnn u ovoj stvari brzoiavni pozdrav i molbft Nje-$*>vom Veličanstvu. Ovih dani* primio je na tn nTHpt^dnik 70«pod«rskoga draštva Miroslav srrof Knlm«r od NJp-pova Velt^artstva brzojavku od 2. t m. etifedečf^* en^r?.a1a- ^Odarrivnjo/i «• toplom porivu hrva1<4ko*r -lfivonsko|t ^osp^drtrskoir društva, primam ** * velikim zadovoljstvom zftMite Izlovi)« ko-jn to ^a^lnŽna rl*ii5tvo namirava priredit? ti Zajrrrfcn. Mflo mi \e n Mi mah izrartti ne p«mo fsktrno priznanje na plodnom m«ta tojr drn^tva. knjo «ilavt «vojn o^nmdeoetgfoili5r»^irfi, n^^o \ na-dn. An. ^e^ ono, ■nrm'aČTijoć* *voir bifl^ro-ivorno if^^ovanj". \ t\$ s.id fm-iti n vMn ?to potpunija <vokol!ko ^nalenj^ se Vlaka. — Aleksandar.
—   m N*n«vpilf»tia jratvnHte*1 »f^o-naTa ▼ Henrfk^h. Pnnomit^va vlnfla \* nn^ovrviM«   z^tvr^rifev   arzen^la  v   ^r*-notkab  do  knrr»  jlnniia   t.  1.     "Do  te sr a ^nsa   «*©  orlpTtst*   ▼?»!   nM^^cL   T^pl^.vsk« orc^nirarli«   7»**ot*»<?tir«io   in   pkli<*iiHo ! •^bode  ter   hrio>io   en^rffi^ni*   naetopit1t d« bf vlada T»Tek!ir-»l« ^voi uklfm. TVpra oalbržo np> do*e?eio.   Gopt>OflArrkt  r*.y,-Irro^ v TtaliM nabte^-r* vethr* v**. frtev.
\ko vl^<t<fi t*ko pp«topa e Ben*»tkami. V^Vn naj «© prl^«kii-?e posp*^(*v^nj[e Treta!
—   r    (W»    cefitegfmnr    r«    Irrtmo. j Pfm^V! vladini |?nf TZMhtn tn!«'«trsVn j poredbo,   p^\   k^ter! se bo Imb^rvnlo i ^0   cerite7trnov    rn    Vrrmo    lastniVom j vlnfn'b Vril??!* bfv?e avtfHtsk« r°?tr»e \ bran;1n!ce v nov?*? provfncafi.
—C Bf?f??rvl?kt r^iron o    raT*ro-
fw|« PrctI b-^feznf. Tz Moskve f>oro?a-  j
lo:  Znkon  o zav^rm^anin  protf bole^-  j
ni   nredvffJevn   mfrfa?r»    tH   do pef  od-  j
«foH-ov rff deJ^vrVtf« mer^ no nrM'cn.  j
Ptnčevati morpfo delodnfjilc!. Zđrnvib,  !
Jcatem prerfpi^cio vr^dni rrTrp.vpfff- se  '-
rror?*n rfei Vo pref da'^f brc.rpbč:io,  |
7r^mvi'p  na. Vi  fib  prerlrif^efn  oHvatnl  j zdravniki, fe morado plaCati.    , ^ ,^J
IU] bo proklet na O£he!
>ia oćetovo ruhi^vo je bil Trockij Izttbčtm i l iidov-^ke verake občn:»e. >DaiIy fciprees« j© priiieđel sld-«ldće  fX>ročilo-.
V   meli  sinagogi   Jek^t^i iiicalavski *e je ubrala   iido v^ka otići na    ĐeloLid,
4 alep rttareo v kaflaj*u »^ j^ jM, zaklju-! ćeni *lužhi božji prli.Hzai alurju iu je
z&klic^l a tresočim glasom:
>Ott(ožuićm       i^ev^       HronateiriA
(Troekega), člana  te občine!«
*C*a*  g*  obtožuješ?<   je   rpra^al
rabin.
Očetov gla* i© odgovori 1 kre»pkeie:
>Obtožuidm ga, da je pr-iomit zakon j svojih očietov; obtožujeiii ga, da je po-| fltal 6t>vražnik Židov in sovT&žnik čUj~ \ Teštva<.
>To eo tczke obtu?i,f! Dokaži jih!< I        Glasao  je odmevni     očetov    glas;
| >Vsak   flan  te   obtirie je  mota   prica. j Vea iiusija, vt% *vet!c !         Zavladala jd glohokd tuiiw. F*r>teai j je dej&l rabin: >I>nk<izai ai   Kaj je £<*-\ daj moja dolžn»st?c
\lazes Bronsteia jt* dvf^nil roke j nad svojo glvvo ter ia gov^irll kakor ; star prorok st«u*e zaveže poradi >K*«etle i          >Lev BroĐ«tein ruij  \*, izoKA^n i*
i občine iidov? Proklet naj »*, m bret | miru se naj potika i namirniini, s vp1^-; ml sovražniki Bo#a t«*r naj ne najde j spasa niti na zemlji niti r peki u niti v i Debelih U
j         V rt*oru je ponavljitU o>^ina: >Naj
| bo izoboen, proklet in nemirenlc J         Zdaj jB stopil pred altftr dru? ra-
\ bln in je zdlclira! na \^#» Miri Ptrani: 1 >Cuj, Izrael, takio je hite tvojje^a 8*>v-| ružni kale — Nat« \<* r»\m<A\l eeilmero \ molitev te*r po^usil «»^lmer«> «ve<i kot j simbol, da naj bo iz^b^en v izbrisan is
spomiim   liv^čib.     Pot<*rn   «o  je   rahin
s>brnil k o<Vtn.
i          >Mozm  Bronsteinc.  i*-  rekel  *\.ev
J Bronstein fa izobčen iz nV^lne.  A zah* i tovel   ei   huiSo  ka-07^   Po^iJ   rakon  mi J velova, đn t9 VT>rft?wm: Mai naj bo pro-| klet za vso večno*t?c i          Razburjenje     obline   J*»   narnft^b
« velikaneko. Toda nihe> ni niti Crhnil. I Vse očt 90 bile obrnj^ne na nesre<*ne<?a j oceta, ki je padel na knlena tor $<■* mol-! 5e moli!, molil. Nato se ]o dvignil s Bil-
ao eaiergijo in deial:
>N<i|  bo proklet na v»* vok«?!< Ob   teh   be^^dah   je  t^Vt^o   vzkrik-
nil, stara ženska je omedle»la — Troc-
kega mati.
Zločinci.
Zaslepljenost na5eiara narod? s!^« vf ponekod naravnost orbite. Ord* in nad vse sramotne orgrije. Tako se je zgodila nezaslišanost. da se je upal jugfosiovenski list javno pohvaliti * tem, da je njearovo delo znatno pr\-pomo^rlo k temu, da sno doživeli iu pram Italijanom in Madžarom ve* uspehe. Nasprotje proti režimn se pretvarict v izdafalstvo in to se po« zneje še proslavlja! Večje sramote pač" §e ni doživel na$ narod In več-je^a moral nesra padca pač ne po* znamo.
Pa naj bo zločin nad narodom *s tako ost?Tden, bil bi premostlliv, če li bil ponolnofa  osamljen. Temu pa ni tako. Čitamo, da bujskajo nekateri ▼ Amerikl proti na?5i državi in na Maa-žarskem ter v Avstrijl se or?rani7V j rajo prfdno vsf,    ki bi hoteli postati : zopet naSl valpeti.                                 ;
V  zadnjem času pa se je dozoriil i nov zločin, kl prese«:a vse dnise. Ce zasrreši kdo izdaistvo nad na§im nh« rodom, ni to tako hudo,    ker vedno bolj urejajoče se razmere fn    vedno bolj rastoča državljanska    zavest 2e . same    vzamejo    izdaialcem      vnliv. Enako ne moremo dost? szsrubfti    v Avstriji in na Mad^nrskrm. kalt! n* eni strani so vsi naš! odpadniki tam ; znani kot propalice, na drugi strani pa po pnnesreČnem Karlovem  pucu Izgunlja njih delo    vedno    bolj    na ugledu.                                                   \
Čfsto dnij^a pa To stvar  v Pri-morju. kamor so v posledniom ^asu ] zanesil svofe izdalaisko delo rrnsi ;<v steplleni a'i r>a v dno čuše izkvarjc-nl odpadnikf. 5 Pore?kepra okraia se ! nam rtarrre* poru "a. dr. pr'hrja v zadnjem     Č3su  Iz  Ju^osir.vtre    mn^srt >;nros|?kov« v Tstro,    k! Sirilo   tr»ed tjuđstvom rn-'ne lafnjfve ve^tl o |ih j poslaviji hi M govore posebr« rir*rti 5rbom. Ce noml^Iimo. v kakih r«i?-merah živi na§ Istr^k! kmet. nos^bn»i v obmorskem rore?kem okraju, pr tem si lahko mislimo, kako nevnrnost predstavi Ja jo ti apostoli   izrjaialsiva. Istrski kmet, ki premija oaC vse muke, duševne in telesne. kl se liti «plnn I more izmisliti nasilni tnfee in kl Ima I ec'fno upanje na Jugoslavlfo. nai iz> j rrtibi se to nado. Mahne nal z roko in \ obtTpn ?n —■ rnzrarodovanie ie ztvv-rralo. Ce bf *?! istrsVi kmet botjat m če bi fmei doma knftfrlcn In časopj* j se, bi mn$rel P^č z lahkoto iznoznati { 'a2 teh na^Tmlj^nih *nrosiakov«. To-1 dsi fstiski kmet fe beden. nožtranc so I vse nleenve lrrvT^*i!Or» :!i -Cerove *o* | Ie pa zaprte. Vrrn vsetra na ie nosrcn j in dobr^srčen. Vi £e irr^Mji !n?rii-j vns^ ftjilijrra. Tn P^* ^^^;.m liiidpm r.^ ^pripisuje zmožnost laži,   Ali bi po*
vsem tem bilo čudno.    Če bi istrski
! kmet obupal nad lugr^avijo in i>b:u I pal nad osvohojenjem. V tistem r.-nii, ! ko bi se to zzodi!r» «e vs'3 na^ n^ \ dočnost uniOena. ka-ti nemogoCv ie određenje, če ie proti narod, kamere-: ga se tiče.
i Zato moramo / vso brezubii!^ 1 niiStjo nastoriti proti takim Iažniknrri, | izdajakein In fiaSo »siejo je treba za-! varo>ati ;a?i?>, da nafar-.i.o vemo. S;-Jo I
in zaka« j« šcl preko nje. Z vso rew nobo kliću.io vlad;. da to stori. kajtt za na.^c življcnske interese gre.
Me,a je kakor lupina oreha, C« «e ona siaba, ce ni pdvšckI d^bro id* fjrta, v. ide l'o jedr;; črv. nrnpaae oreh. Nj pnstie. da n;im črvj uniju-jejo je<v3, ziJ^rite n^-io. nnsemljeti« prosjake in orrge zluiince v ječof
.         TaK > trde zalucvc so v uitert-s«
I naroda1
r.Hit^rz.
bene tu *\kt\i prid >hil ei je v za-i'i^ 11 j ta«=u dAFtu«) iiK>pfo profr»«jr klavirja j na tak/ij^nieni ko;iS^rv<iU»riju *fla*5<>o-I ii«» Matice go&p. Janko K -t ?ni k. l'o-seLna pozumost v/.i ujkijc* nieiio\re kla-virske tklad^o, poeet>no p4 žj *ajnr>-gpevi ki fo ('oloiaa izšli v No\ih Akur-! dili, fieloma i-a r z«il?>žnl£tvu Gla.sbtu^ I Mati<;a v Ljubljani Ikivnik so<>iiijo r ! komomem večeru, icrtterc^a prii^'i dna | 23. t. m. v Filharniooi^iil d\or;ini kvar-1 tft Zika. Igml i>o«io kkivfrski iiart v j Dvofakovena klavirskom kvintetu, VI | »i ada ma«i n^jhol^n kcni. »lela slavu«-« j ga Čohn. Zti/ot-k k^nrvrto to^ro f>b S. - zvečer. Vef letflki. Vetopniee od 18. t. ; m dalj** y r»i>.arni Gla.sbene M-iUce. i G<wpoe*k* u lira 8.  I.
i           -     ^vnrjakol^l-ti   jrlrdali^Ki   o^e**   r
1 LjuMjaiii. Pr^^i^u^t ]<* M. f.,iuJilj«ii.v ra-! ja in pl^e. naš .-^ntj.ikto^ski odsr f>» I vrši ri«l]'o svop kulturno imlo^ro. cmot-i ri>iio ^lodl z«i evojinii kulturnim! rilii. S V t'*ku «a<injih desetih rinl je podni tM izvinio i^re in ^icer >Kakrfeen coarol,
■   tnk  plusrac,   >Br?»t  Soko.'c  1n   >Napolo-onor 8amovar<.  V r^^h troh er.o*'f*i<in-
1 kah je hilo ra,r*»-h*no na"■• najl^lj^o ? fgralno o^oVii*?. VIo'jt s<» bH*? jak<> firVv
*   no rh'-cd^lj^.e. p^»^inl ijjrel'*! «o pok;^.-
*   tali   vso  *voj*>   rutino   in   kilavo   a,?ll-1 no^t,  kar  Je  prvf   posrof   ri   a^p«*TiniG f do]»r<M-j.   rl^InJiA.':t.     Folija   reeh   treh ' i/?er. ie Vj^a ^  -sretnih  rokaii  za*lui-
' *.e^ft kulturn^VD deHv<a c. -Slavka I RaTriikarjđ. f^<*^r ««i je ^ridobil t ' onf^bsh ^*»«aria, e^^ JT^mov* in ? Mr. | il^a 5>dli^n^ novp mn^i, kl  Kinrjor^čno
■   bpopolnuj<*jlo T>rv^tni   an^ir^M.  Opalilo I ^** ief da ie bil  >Br«t Sokola r naettci ! rir^riidiran.   vrridar  je  v   reloti     radi!
jako   rsark^Rt?-«-.   slife*   if^Jc   r^dlcth   i«-Hrnlh ijrer. Marii1k*-»v >S' t'oI'ohot cj.-movarf je pikra  r>gitirA n^  aa£e malo-i raestnp  razm^r?.   Kar *e  fiO-o   poscmf'Z-nib icr^lrev   j^ pon^ariti pr^^^err   • li jo  g.   Bučax  ncvk>«s*»7en   humorist.   i*t*>-tr»Vo je e. M-trkic r dveh razli^nih r!o-g?h.  ?la«ti  kot  p-^rt)k  Otr^^ar.  na stopi! kof dovršen isrraJ^r. G.  C^fiar i*e ie izkftzal  kof  pravi   tiiri^mik    t     svolih i dvfh vloijah. G^^nL   P^trić^v^ in  Ka-j roova  .^€a vrli  Sormdnici  i»efntiakob*-kr*-j  ea odr^.  k?   kf^^tt*   izredr?c-  zi^ii« -»ti f ter ^r» r «voje vlr^t? porvolroic   ožn'i-! ta. G.  Vit je pra<*rat k*vM5r ni of?ii
*  in znsluži a p. Podrrh^rf^f.Ti!, ki -^> cwi-j likuje p ftvt^o originalno rp^=ko  in T>-! borno no*rrf>nirnl   fir»1_  T?»e>oH5o  rx>*:v«v-; i^>.       Tildi   cr-   MuS'Č  jr  iako   nadarien j iprralfV-.  od   katerf»2V     p7-?*rfr:ijeino    ?« ( rrraoct) ler»ih kreacfj. ^Tn^^o torH trd'*n, I <Ia   Sent^koS.«ki   HMaMSki    -'*»r  k!J.»h I raznoTrsmim   tefkofiam     T^»»trio     rržl
svoio naloe'o in ]> ** ?pt*v^7»<i ser?f\ r»n-
redil  *<.   1S nr^ist iv.
Snr*Hnitf» ln nan^it<» #i *Pro-j ro** ' Prva «tevilka ie rsvnokar iz-'  <ia.   \ scSIna  ji  if»    P~»tM  --   xnknj in
lc*ko? D« hor*o naro»l no^tenink^'**! S $ta4rm! Tniv. prof. rfr. K Or.v^d. I %'sr^n.i. mol r**d! Silvin ^^rti^nko HT&-i d^sii! Prof. Vi. J^i'An. Sv- bodn^ ani ! hlapri? Fr. S Flntcrfir Alkohol in kri-\ mliiatlsttti;^ T'niT. p^s>f. $r. M. Do'env. I Krmiva «rra! K.uPi'itHj A! Kriiftnik. ! Drohi^. TJpf <*t^ne let\t* «^ai<v> en lif^r : vin«: 10 di:i.irjrtv. V«>^ p<^t^ri.n jav-! nost pIovjtij'Ic?* «e Ti7T^^3 t»«H ne<!«vno ' objavljcmo  jlkobolno  ^t^t^tiko   v  S1^*-
veniii. Pre n^niinrd* t>*» !pU> zapale1 *^; i  a»xtio   TPP*»lir-rtPea   d^vka.   ^la/a-   T^.iii\>-
l|r\na   IO   nitlno;\«v   fcrrm.    Kriče^**   -i<*-
f *e? Po^i>ird.itf* l?^t. ki ><*U t*nm k'i«'«4-
' ftnmi   rlu  rviprMnor:1    S  trm  "p^k.iž^tfl
V8«)  r^^ro   vo^ic. o»  bi  *s  fa   *tr^r*e
rp7Tm>rc *pni-nlr.             C&ra\i!fftt.vo  \e
Potjuns1.«  i; - '»   TO
;          —   Jos.   ^-irfir:   Sf^r.^?ncll|skc   ft«-  !
' ?mf. bajke In nravlifcc. CJ.^tak^^. Prre- J ' dil Jns. Sit by, 5l;V?i F Pb^bv. V Litibl-'ani 1921. 7?U>?fH Splo*. dt 1 iz-obraž. rvezn ♦Svob-^da*. Jos. S:»chv j nfl«; ic seznartl1 s tcmcHnirni nanki bnd-d!ii?7nd z bro?tirico, kl smo ji očitali edino n.nnr:ko. da u1 nrefič!^. Kot na-dMievnnfe s\-ofe nr»T^^e pač smntrn to1^ zbt'ko S^ sar!?V»-;fa nrrvr^enih S?»ik I« bn««?. T"»Vo« t^ovf»ri/i: zb^ka ie nrnv r«in;rr»*v» in lepr ^^»m^ltt S1^ venec r Travom! rmimi arii^kih Tndif-cev, ie namen te zbirke Tri čiuTr'O: rrr.i^-na tiaČ«*'a so pr,iv ist.. ki ilh ?e ffoHI v svoUh hn.«n?h f.c Rzop. ta ni'm I,pfo^trn In v^l morati vd Krista d^* «l©i. Kar le !cnr». no^ter^. v^cTcdno. ozvišerr\ ]t na knlt'jrnem svetu tnrei novcem <»nnko že od vekov? Kakor Kri^t ie Huddba f« već Vakor pet vn-letli pred nilm »ijil llircfsrvo. rtni ho rnvfo.   rotr^e'lUvo     In   ti«mt!ieno.   In
MČtf    i©    le^^t    resnlee      <    nricnr\c! .-^-»r^|.
nravH'^nml. rv>vrstm? I« bT'V^mi Nau-V:1 brdb'7nia co t-icfi f-r^'^nstva fer so večno pr^^. T?ko ^e ?!fi^ t^Td' vs** te n?»erf m bnikc. kakor bi uh napsri kri-«^t!»>ii, kiilt!irer, m^dem č'ovek. ?r*Tn"> 10 bKit? in pravli'c podai^ ^ticbv v f. tv/*tVt» a ^'c* *•' rrr1"?!?!'* p^lne ?lctc etiVe *n pHni:^m». NVhval^'n'k" brM % no'? Vr*" Inn^v *e nfn'iT>o!i^li«v. ^?**-snlc^ 1 ^Vo n^'dc na'nr^mneli?!. VcT1-ko r-*«» In kr^'Va prT^*1. P^?rtvovr»l-nost |e riiv5r> čednost. Kn/nTrvrikn ■ no Izpremcnl nobena beseda. Ničemer« [
n-»>! ubija wm?. sebe O>cl v /evij ko» ži je 1c osel. Vsaka luinp.irija so preko-si s ^e večjo. Slo^a ja?l. Plenienitosl ie na'bolj5a obramba. Večno rrsni;^ Želimo si 5e veČ takih zbirk. Jezlc prc-vodr.v ?e doher '*'vejjcmu bi 5e kej« Ie!ikr> ^podtikal ob >h >mkanju«. F'rav posebno maramo Se D^hvalitišeizvT^ttio il'i^tracile Fr. Plabkcca. k) zn* nsatl in rođaja k bcseiMli? priv Jobrt* ^li*^ ce. Zbirko tore] starsem in mladin! tu* nlo prijK>ro*amo. Vi 'ir» im^rn<> en^Vili ćc\z In prcverjeni srno da najdf»0 mno^o Ijubitel'cv.
--   »N*sa   ot«d*^>!na*.   /   fnrav*rj ^» 1   19^1» prirne Izhv.'iti v  Karlovcu  rt«»-% **»čmk   >\aJ?4  ctt^idfMiiiK, ki   ix>  prij.a-^ai članke in sliko iz <h*W» In o c^H Ju. i."fj«1n^ :]i.     Bavi!   s>  bo   -a  o^v^^jiDifm JutTi«?o.-eTFkih   kra.'^v,  naroda   in  n:#-iiovlh j)*vaer>no^ti. indu^trij.j,  Lc-;MtJflx*-6tva,     r«Jrav«tverlh   rnzmr»r  iti  in   *ym nudi! »i.loh vpojr^fi t danafuie tt^,. ^ rr. >,'}< f»ov namen je »rzhuiati KTnl<ie'   >#. rorovaula in za i*_-pc<t« n^iA© k»*aljo> .   «.' Potrebo!   <r»   togh  ^troko   :^ricv?n.'*-* li^ta ne- parno dinVi   amphk  tiui'   pri/ ▼atnlki, ker H^ta s tnkimi cilji r Jutro aleviji  i& nimaiRo, kliub tenri, dt si  Td' r?\ žr»Timo. T^m potom »u f>_apr*»r^ity *«4 oni, ki nameravafo pikati r list «'^n' n»* poM'jati  fotografija:  v njero in*^H*■*♦<,, kakor  lw\\   vsi  ^nl.  ki   «•  pf.fr-«»rw »>• na^J   narooitl,     da   tb   ^imprej*    n^r^ CJnnki  bodo  ti^k&ni   *•   jeziku   v  k^t* r**m bo*7.^» *-r»i?ani. Za ^lnnke o f5*>)*Trpvi> ;*»    odrudrjnei  *n«i   trorjinA    pro^M-ai» o«talo i\ Manke o TIrvai*?k!  In Sr-ji-i. <"Vna pt*vimnl Jte-ilki ho 2 rt'iftra. T»-f^rma^ije   kakor tiuli   v*«»   pt»ailjk#» r^| .««    nafilorljo    na*.    Vređnl^tvo    *Sm'w otadžbin»<     Karloraa     Rikov«i£ka   "_T. Prof  Du%an Jakfei^..
-    Vorf knjiid  rn olrtnlre \v  /*-i\~ «ke   obrtna   ^ol©    Prnvkar   irJili   'v-ni^H >Rartinstvo in  2en?ke obrti«  »n >Ktii jrovc»d?r\T> za ienske obrti« *t* l^ph Dri* đobltev  r  razvoju  obrtnoAolg^ ^  liter^ *nre. ^e^tavii 1ti j« H. PMkrajS^k   r-n faeor Tia tehniftni srednji *oll ▼ Lju^v ljani,    po ta^plu  k>^en«*i?a    j.K^1#iiflni» tvarine  za-   posnim zri«  obrtne fikupm€u. podaiata   pa  vp©.    k^r  je  trfcha   rMffli obrtnici,  kf   ho^-e   ljtr^v-atl   • l. rt  \>rt*' udarno.  »Obrtno ra^un»tvtx orvravn.iv^. v r>rvem delu  na ptvUagi   p^ocmitn »k«. račuiiA an:'>alA?o, rs>-at, *konto.   >ror» riio itd, Ohrestn!  račun •erna^^a &♦»* rMJico   z.  i7nu*unj^ra.Tijeiii  obre^ti.   oV r?^tne mere. ^rlarnlc* !n ćas*. Na<l«lj#. sovdH ta del o novrlb. t>  knmi. o r**-T sojilnlcah In hranllnfoab ln n«r*>«lM oi »araroraniu  ra boljim   fVi^i   a 7   .;♦" teolj ^troko^en. TukaJ Jo pt»vor o kaJ-t tnlaciji   (naknpnl  fn r'tKlfeinr;, tnr»J w [ir^dmetu.  ki   Je za- vaako obrtnioo  r^ • ?bn« va?no«ti   V tem «*xld*»!k« |« dalji« nav*viny>. kni tnd! hbkn vptl^i n« nm t!»fno »v»nr» fvbrtnlh lMetVrvv tr. TV»k^l • d^ri-norn«atnwn  ^fima  T>^l^>   Mk^ii^ii ^Do^pf^k^ s rnmim! tahAt^m«   r. , po.* t*-<ifT-kr>v*MTrn  1cn^lcoTtx1«tvu    n.-itr**1 ■•*.»?• obrtn'ca w*rr»o 8**?^ knil?r«, rl*» 1rn<i is*«** T^^rT^d o svojem rx^fflo^tiTifx»   Tr^ent«* fift  kni»ra  11   nrvfalfi   nr«H'IM    ni -t ^r« im^Ha, b^er^nf^na knUcra  ♦'   vwtk «\«* T»okn7e.  koliko trnu  ratovi ne.  «* <r^«r-nl kn1;trl   n«jd^   tts&  ar»rlke  ln   -*>lrnik#, knjiga ea irdatke na 1** iMn>n<**irf?p*.i • \i   r»iT»or?o^ek   rra   frre^n-niev^n^   nr«» <-*»nt«*»T   ra  OTvravna Btr«n5k?» ln  ra *fo*J ček.   T«  ImHcra  3^  pov^ern  #«unn--.•>*«• '^Ia   \To|r,«» nnvpra ^ fndi dl^po^^M**. Vi olpi^ivalo ^st^r^iifile prve Invfn tnr**.  V«e t>a j<? n^ložrnn y  rpl 'li   ki •o lim r^  rafr> rfodan^ nrp.kt1«S>t» f^tnr-ljon«»  nalrt-'.   Ob  kot..-ni   kntiipovr^Rtva najd^   tiul*   kratak   slovensko   n^rtv^kl in   r^rr:M:o ^l^v*»nclti   fllnv-*M*^   trthrtiA r>\h lxr^">v. O?.rtn!^Tn_ kt ^« y,tMtiv^|fli' /« kom^rrf^'no Ffran fiYo1<*ca   ^brt«, T^rirn^r« ?nrnt> kn*'?1 r.?»i'oT»VfA   Pnbivu-ta se t krilTsrnml >U^t€lkkt* tfsTcarn^r 5n r ^rucPs    k^HT^rnah.     ^Ohrtnn  *•*-rrnj^tvn«   *tr*rp   frd\>   r*»ra!io  7   TMr-a/--iov. ^O^rfTah kr1tf*ovod<»tvx>' p*» 1? Din.
~-    ICv»rtH   7?Va nrlr^di,  kalror j« Silo že iavHct.o dn* ??. t. ra   r dvrv-n7# mi:.' r/iu'.'-n© dni^r.o grnj ITT   knmnr . ni r^?r. Xa sr^r^in   t^T«    rp^«*r« ?• TVM^-»vn*v-   kvartet   v   ^ 'iTirn.   flrn*!*.-•>fiv tm^n^"1ti V:-'art»*t  >Tr Tnojera ?,tv»^ 1'VmNf  in  TVv-<.«rVo<r kv*nW  ra  ^^vir, *? rrr>«»!F   rf^'o li  7M^   PH M t<^M *n de'nif   r.mf,   J«nkr>   R a t n i k.   Vria* nire O.1 1R.  L m,  d«*T^ v rtiaftrn!  OM« S^a M^tff-€».  On^rwvc|c«v ulica 8   I
RFPF^Toti?  VM?onvi?n*  ni-MA. j/rsr* v r Tr^OANT.
T> r * m & ct^*v^*   i«? t1T1   r-»^iqt  r
"r*M*»V. ?°. j«n. T^r^to.
lipiJi^;-* v  r*KTfT>l  tJnr^tfTp^^-i^k1   Tr
O n «• r a.             *
fVtriek.  19   i^ii.-  Fv^nT^Hnllr. TY
\v,»f|i     oo   i<r.   Tosrji. Tzreii. Poneddliek, 23. Jda.; eaprta
stran 4.
.SLOVtifsblvi NAKOLT, ti"c   19   jauuarja   l^^2.
Sicv.  15.
Telefonska In brzolaona poručila.
URADNA OBJAVA ZAROKE.
—  Beocrad, 18. Jan. (Tzvir.) Ka* ttnetna pisama minlstrskega   sveta Je izdala   sledečo   uradno   objavo: PredsedsTO mlnlstrskcga sreta tma tat obJaTlti riem driaTlianom kra-lerine Srbov, HrratOT fai Sloven* •6t9 da se Ie NJ. Vel. kralj Aleksan« ier L 9. t. a t Sinaj zaročfl s kr. Vis. kraUično Marijo, hčerko NJ. Vel. fomunskeea kralja.
rOJAAKJL KONVENCIJA 8 ROMU NIJO.
—  Beograd, 18. jan.   (Izr.)  >Beo *rad*ki Dnevnik« javlja ii Bukarelte:
V  kratkem prispe t Beograd romanski general Hristesco, sef generalne«« ita-b*. Njegova misija Je. da salrtjaci toj. po konvencijo me« Romansko im kraljevino 8HS.
K fcej Test! pripominja »Beograd-ikl Dnevnike, da se je rpralanje kon-vencija že obravnavalo povodom obiska S£$ega kralja Aleksandra ▼ Sinaji. Ge-aersJ Hrist<?sco Je r>riJa*^J Jugoslove-atov. Kot atale je bil povodom pohoda jroti Sofiji leta 1913. prideljen nafil rojskt
ITALIJANSKO BROOOVJB T NASlH VODAH.
—  Split, 18. jan  (Ibt.)  VčeraJ ob T.    svece* j* r>ri^r>ela ▼ splitsko   luko ifctlijanska kriiarka malesra tipa >Fra-telli  Gairolli«. Ta križarka nadome«« veliko   kHžsurko   >Ribbttt<,  ki   odplule tekom prihodnjih  dni  t »roje  <k>mnG& yrist«niSfce. nairolH pm ostane nnđalje
V  splitski luki. Tekom dana&niejara dne *e predstavi komandant nov« križarke paftim  oblastem.   SploŠnt>  ematrajo,  da !• Italija s to izmenj*v*> krilark Indt« j^ktno priznala, da Je krivda radi Šibe. ailkik **>^f*iflc«v n* 1*aHj*n*M strani.
MUSLIMANSKI KLUB.
—  Beograd.    18. fanuarja.    flzr.? Teicorn    današnjega   dneva lzroče za-stopm'kl    ffnančnesra     kluba     poslane! Korkut, dr. Hrasnica In Kapetanovi ć ministrskemu    predsednikti %. P?š;ću vse resolucUe irtavne*a odbora   .Tufcoslovenske    muslimanske  or-iranizscije. V resoludjah so točno pre-efzirane  vse  zahteve  muslimanov  rie-de    nađa?ine*a    sodelovanja    v vladi. Med drusrtm zahtevajo revolucije,    da narodna    skupSčfna   konstituira odbor sa zunanjo politika
INTtPPHLACIJA O »BELI KOKI«,
—  Beograd.    18. fanuaria.    (Izv.j
V narodni sktin§đrrt Je v5eraj vlofi! ra-iflcalnl   poslanec 2u<ović Internelaclio &a vojnefa ministra flede obstoia tajne ▼ojaške    organizacije    nazvane   »bela toka«.    PosTanec zahteva % ozirom na vesti    razSirJene    pred neka! Časom ▼ Sasoptsju In Javnosti,    da    da mln'stef toČen odgovor in ukretie vse notrebnov H 9* taka organizacija preoove.
IMENOVAN m ftlBENlSKEOA ŠKOFA.
—  Beocrad,    18.  Januari«,    ffzvj Kafcor    favliajo    iz Rima,    Je Vatikan frnennval   sa   SJbenlSkera 5kofa patra Mlleta.
ISTRSKI IZREDVI DEŽELOT   OD-BOR.
—  Trst, 17. Jan. (Tzvir.) VčeraJ Je imel otvoritvetio seio Istrski !/• redni deždni cdbor v Poreču. Nav« »oči so bili samo    italijanskl    člani. Zastopnik vlade Giannonl je pofcdra* vil oc^homike in    obljubljal    vladno ixm:oč, da bo prebivalstvo uživalo dobrote    rsvobojenja.      Predsednfk Chersich je v dolcem govoru razla-gal raznovrstne gospodarske !n dru* fe potrebe, katerih je v Istri nebroj. Končno pa je poslal iz dvorane nek* danjetra deželnega zbora, »Dleta del Kessuno«,  gorak pozdrav kralju v Rimu. Zastopniki raznih    strank so prijavili tvoje sode! ovan je. Tako je končala    svojo prvo    sejo    sedania »Dieta del Nessuno«. Italifanski go» apodje so imeli potem banket.
ObCtnike ooltfne a JalllsU pokrallaL
—  Tr»t, 17. jan.  (irMmo.) V «©<!©-(|o »o te vršiU ob5in«k» volltv« »koro f* vseh ©bčiifcfch na Gorlško - Gradi-i?ftn*kem.  Na Tolroinck^n Je Bapađel ▼elik «neg In  tako rolilci  i?!  fforskih Vaet nieo moprli na voli&Se. Živahno pa )• bilo t Tolminu bmti^ib, k%kor  tuđi p© drugih roTiž^ih v dolini. Udeležba t jroriškem okrniu Je bila dobr%.     V veeh 154 M'oven«kih ob<Tinah Je m«t>©Ia popoTnA  elovenska  afirmacija       Zbog prometnih  ©vir  boćb  rezultati    snani iele ea r>ar dni. V Idriii J* biU udMef-ba nopolna. Na Gradilčanekein po bili volilni boji med komunisti,    narodnim blokom In kleriknlci.  T\>slr?dnii  imAJo re^ino t Gradi §ki. v Krminu    p»    «o jrorlrlt komunisti. V Trbitu In Ponte*. ii  ima ▼ečinr> Ualifcinska lista. T D*-vinu ima Te?im> Zvezn. med Itali^ni in Slovenci, V Doberdobti Ima. T?6inb so-•alistična plo^^n«ka stranka, mftnjiino narodno  ilorrnska stranka. V TržiČu ]• prodrl  itnli}«ir»ski nftcijonAlnf    blok.
VELIK4 PONEVERBA CARINIKA.
—   Beogarđ,    18. Januarja.    (Izv.) V Đitol:u so aretirali carinika Mito 11-jana. PriSI! so na sled veliki poneverbt. Definitivno so dosedaj   ▼   Ctrlnskem tiradu uirotovili U 6 nrfliioooT 4iiw f#v deficita.
Zlfa pobegnlla Iz Selce?
Otm — krali MaitarakL Ula rtftattalat
—  Beograd. 18. Jaa. (Izr.) Teko« T^eraJinJegUk dneva mo v Beograd do-Bp^U preko Dunaja saupna    p©ro£ila, dk }• bivfta ce«Ario* ZiU, nanadoma po
operaciji svojega sina Roberta izginila is Sviće in da je na potl  na Madžarsko,   kjer   namerava  oklicatl     svojeg* sinA   Otona,   biv&eg*  prestolonasledni-v  :■.% madžarskega kr>tlj% in aebe xa ntinjo.  V«led  te  vesti  U bila  II. a izmenjava brzbjavk med Pragot xeštt> in Baopradoro.  Mala antan-*» odloCena e vsemi sređetvi prepr«-:\   poskus   reetavrariie    HabehurgOT \ lladiarskem.    Velika    antanta    bo wxzor]Mui. da obrne veCJo pažnjo de-' *inju  habsburSke  propagande.
—  Beojrrad, 18. Jun. (Isv.) Poslanik č^^koslovažkf* repnhlilrd g. Kalina    Jd Tjeraj dopoldne obiskal znn^njecra ministra |t. drja. N i n ft 1 £ %, • k'aterlm Je imel dali§e konference o javlienem no. ^lnisu   Zit«  izvesti   reptnvraciio   Hnbs-buržanov  na   M«^*Arskem.   Pri^^kuf^-Jo skupno a kciio Fr>munskef čeAkoslo-Taške in na&e države.
—  Beo*rađ, IS   if.n    (Itv.}    VI-d* je dobila feaunno obrestilo, d* t* blvia-avstriiska res^rica Z'fc* 9 svojini sinom OtOnom odT)otov»tlrt  iz Sviće    ne^n»»no kam. Se v nedeljo. O »tvar! «ainl je visu da razrravlHla Se na saAfijH ^e^i m^nt-st-ske|tfi sveta. Na tej seji se je skledilo,  da se % definitivnim!  *kle?>l  r^a-ka tako dol«1^, doklor ne nrirte ^l«*v^no l>otrdilo o tef pfvari. Doslel se t\  «?o-81b rar>heno potrdHo, da bi s*d Min  7AtA nsnotila v resn'M ns M«d^*«r«»ko. KUnb temu j^ vl«da rkrenila   vse   potrebne varnostne odredbe.
—  Ihisa). 18. j*w. (Irrj) Ts Budlm-peite je đo$!a preko Vrati »lave vest, <}& jfe v?eraj dospela na M^d^ftrsko blr-JU kraljica 7Atn in da -?e nah?»j% na prrs-dn nekeira mfldžarskejra    nw^nafc*..    O pe«".icnosti te v«*tl    na    Dunaju dvo-»i)e.
—  Orade«, 18. jan. (Tur.) Ve-iti, kl prihajajb iz Madi«rske»a? ne vedo nl-^esar poTe<lAti a povratku kraljice 7A-te.  SploSno  prevladuje  mnenje,  da  so vest! o  Zitinem povratku na Madžar. sko ismiUljene.
—  BrmtiMava. 18. \nn. fTzv.) Do-slej ni bilt) mo*mfe dobiti noh?na^a tk>-trdilt, da se j^  Žita v rrsnici  vrniTa nsa Madžarsko.  Vkijub  temu je 5#Žko-^Iov«u5ka vlada ukrenlla vse potrebno, da bi bila pripravljena ca vse slučaj**
KJB JE ŽITA?
—A Pariz. 17. j*n. (Havas) »Petit PaHs?en< javljfa, \% Zeneve: V bern^kih vladnih krofflh dementirajo govoric*>, da ttMnemva blvSa eessrtcs Žita po-dalJSati »vol« bivsnja v Svi rt n pretve-rt, da bo y kratkem porodila. Ker se Je •nemrij« nienerm s'na ponoipoma r*o-tre^tta. se skoro porrne ▼ M*d^iro. Zji nje« fjovratek se T>r? mravi j*J© ▼»© v«r-novtiie odredbe. Pređno edpetiijet bo ie enkrat posetila troje deeo na gradu H&rlefrg.
VESTI IZ RUSIJE.
—d Morfcva, 17. jan. (Br«*i«no.) Dne 2. Januaria je bila podpisanHi tursko - nkrajinpka popodba.
—d Moskva- 17. jan. (Bres*A L»ind* ikl komisar «a etrnanie stvari Ći^ertn je povodom Mdnjib do«!t)dkoy v K«re-11 ji noslal fin?Vi* vladi noto, v krit^rl obdolžuje Finsko, da podpira protirs-vo!uci*t> \t\ \o dela od^ovortin t& povratilo nastale gmotne Ikođe. Pot, ki vodi do mirne poravnave. pravi nota, ie odvisna od tepa, da izpoini finska vi a* 6Vi Efthtffrs, ki jih je postavila ruska Vlada,
—d Harkov, 17. lan. (Brer,«.) Rte. vile utradajo^ih otroic r jekaterlno-davskem rn«?«a 1(19.000: od vsfpra skupa] strada 400.000 ljjodi. V eherson-skem okra.in strada 96.000 odraslih ifi 46.000 oirok.
IRSKA.
—d  Dablin, 17. ian.  (Tteuter.)   Za-2asna vliada je izdala proglas, r kate. rem  poziva uradnik?.  naj  svojo  slnž-rt> normalno nadaljujeio. De*5et nn^le- | gkih batri^onov je dobilo povelje    naj i nADudomA  zn puste  Ir^ko.
—đ Oublin, 1C. jsn. (Reuter.) Za-6aana Irska vlada je vc-raj dopoldne Easdđla rr*d v Dnblinu, ki j* bll doslej sedef podkralia Irske ter je tako orM-
■t a vi jal  *r. cl ^Siro  "o^rod^tvo  v  Trski.
ŽELPTNiSKT PROMCT V VOJVODINI NORMALEN.
—  Beocrad,    18.  fannarjfc.    !Txv.) Pred  dtievi fadl pomanikania pfemo-Ita  restrlneiranl  felezniSM  oromet nt državnih  fele^nlcah    ¥ Vofvodini    le bil t včeraJInjTm dnem sonet   popol-noma vznostavijen.
NAKUP STCPmrTfSOVIH POIV JETIJ.
—  Btocrftđ,    18. Janatiia,    (Itv.) BtvH veneraini konrul    đr. Rože O-rovlć je predloži! naSl   vlad! predio*, đa vlada nakupi Stembdsovo podjetje In drujra v Bosni od dunairklb ff^an-Cikov flnansirana podleti «a 70 iti?1f1o-nov JtiroslovensMh kroti.   \Hada «to|l u« stalilču, da tf«a oredlojta ne more »preleti, ker ie Ctrovfć pri te itraitt-
*                                — — **                                i
—  Sokol II v Ljubljani sklicuje ra četrtek, dne 19. t. m., točno ob 8. uri  rvečer  v  telovadnici  na  realki informativni sestanek    članstva    /a sestavo    kandlđatne liste  za  oblnt tbor, kl $e vr&i dne 22. t m. Pridite vsi!
—     Sokolsko fledallSče ▼  R*-đovljlcl uprizori  v nedeljo, dne  22. t. m. točno ob petih ivečer Grillpar-rerjevo »Pramati«.
Tarlstlha In sport.
— Slavenska planinsko đrnStvo I« planinski ples. V Llubljanl Imamo, posebno radnja leta, res mnogo veselic ta različnih prireditev. Tuđi SPD namerava prirediti 1. svečana i 1. svoj planinski ples. toda namen te veselice Je čisto nekai drugega, kakor pri drugih sličnih prlrediivah. SPI> ]e namreč prisiljeno, se posluževati te prilike za nabiranje potrebnih sredstev za vzdrževanje, popravila tn graditev planinskih potov in koč, ne ISČe pa tri tik ih ali drugih pritikah nobcnlh zasebnih koristi Društveno delovattie gre na to, da iir^emu cbčlnstvu nudi najugodne|5o priliko za uživanje naravne lepote naSih lepih p'anin In za okrepitev In utrditev zdravja. furi-stovskl sport ie tud! edina najugodneiša prilika za povzdtgo tulskega prometa. Zato je dolžnost vsakega Slovenca, da planinsko druStvo po svoji moči podpira. Prav nikjer si Človek svojega zdravja r.e more tako utrdltl in marsikatero bolezen odstraniti, kakor pri pametnih planinskih turah. Id nudilo nafzdrave)Se fai naflepše razvedrio obenem. Kdor se Je enkrat «ju-naCil za eno lepo planinsko turo. ie posta! prav gotovo turist Ptanmskl ples se na| tore] ne pnmerja z drugiml takimi prirHlt-vam!. marveč smatra Ie za primerno pri-lika. kjer Je mofoče dmStvu pridobiti ta doVr> stvar nekaj potrebnih prispevko^. NaMranje dohitkov naj se ne smatra za nepotrebno nođtegr vanje. marveč Ie kot rodoljubno f*aforr» In dolfnost. Brcr ff'e-ms ie vsaV prli^tel) pfanlnstva naprelen, da po &vofl moč! t kaklnlm dobitkom ili denimim rr'^ncvkom drnSrvo prlskn*! na pomoC In oznad svole darflo s svoltm imenom. Darita nat se oddafalo nablralcem ali pa v pisaml SPD Kralja Petra tri §i 1. Tuđi najmanj*! prispevk! se hvaleSno spre-femajo. Imena darovt'cev se bodo v avrho kontrole objavila v »Planlnskem Vestniku«.
—   Te©re«fie'»i^  »T^nSiki  tečnj  «n no-vinca && bn  vr?M   19.   t.  m.  rve^er ob 8. uri  v veliki  dvorfmi  >Me§rne*?a. doma c v L1nh1y*ni. Vabimo v?e novine^, da  se  rVvero  to^no  ob n«rr»v^r1«?^i   uri H nridai'o f^e i«o^o?^ t f^lni rmn^ar-^ki onremi in opravi s •n'uCTni !tj ra-licami  vred   «^a  «e  natar^no pomfrt^b inruM, odnrnviio rt*a«*ost« tki  in opo^ori novin<?« na v«e kar je tr**>a ttr^tfiM t» TJred   praktičnim   v**>>»nieT?i   o   teretiti in se na bo tapruMfo! K>* r*> nenntrel>. rmm prvi dan t>ri rrraktl^rem veibnn-ju. — P^ortna rve^a*
—  Zimski «Tw»rtn| termini. S^ortTjfi zve«a priredi v letoinil »ezoni il^df^e tekrae:   20.   I.   drmiTia. tekm^   na  Bl^dn in fffnnŠkA t^Tcma Mrzli ahid^nec (r*>«t. nohinjl)   Blad.  2.  II.  Sanlca^ka   «a   prvenstvo Bohinia r BMiiniii. 5. TT. S^n-ka^k<i ta prvenstva Jn*»n«l.-»viJ» v Bo-hinju. 12.  II. S^nfka t^ktna r terenu sa   prvenstvo    Slovenije    v    Bohinju. 19.  II.  SmuSka   t^k^nn v sicokih *a prvenstvo   Jns;ofllaviie  »s   »k^kalnic^  v B&hiniit. 28. II. SmuSku tekma v terenu tri ^"venstvo Ju^roffVvijjo n? Planici  pr"   Kran|^i   j«rori.  Podrobn^iši  raz-T>isi  borio v Sportu, ki  Iziđe 25.   t  m. Vae eportnik«    orK>^«riamo  Ie  dane«. da #t>je vztrajno trening.
—   Smoči za Tde!cfenc*5 stnu* šfee^a tečaja, katere razdelf Snortna zveza v sredo opoldne med  15. In 16. uro dobe posameznikj fe z lepri* timacijami njih klnbov    ali dnijflini verodnstojnimi izkaznicami trtr nroti Jamstveni iziavl za smuči. Odškod-nine za obrabo smučl Je t^e^a položiti Din. 10.— evcntuelne noSkodbe se bo moralo posebej plaćati. Ono« zarjamo pa, da Je tečaf sa^n nnpolno* ma brrr^'nj^n.  Smrtna  zvrza.
—  ltoVh : Arstiija. 15. t. m. se Ie vršila v Milanu reprezentativna tekma med Avstrijo in Ttalijo. ki Je završila z neodlučnim rezultatom 3 : 3.
—  V Zagreba  fe porazil d^naf^kl S. K. Ortmark 14. t. m. zafrrcbSko Ili-rijo   z 10 : 0 In    15. t m. Oradjanski §. K. 2 : 0.
—  KcfeSfrska IHri?n skifcitje za
četrtek. dne 10. t. rr. ob 8. uri zvečer sestanek v Prešemnvo sobo re> stavracije Novi svet. Na dnevnem redu je rešitev diferenc nastalih v klubiT. Udeležba le dolžnost za vsa* kega člana. Kole^arskl klub »Tliriia«.
—   »Slovenske«« lo^^Veiara dm« štva« XI. redni občnl zbor se vrši letos na svečnlco dne 2. f^bniarja ob 3. urf pop. v restavracfjskih orosto-rih Narodneprt doma v   LjnM-ani z oblčainfm dnevnim redom. P^ivl?-** mo člane. da se zborovanja ranesiji* vo udeleže, ker bo re*itl več aktivi* nih vprašan}. VsaV fi?n zastona Irh-ko Še pet odsotnfb članov. JC«t po# obfastilo velfa drn^tvena    i7V?»Tnfca (nlaČUnf list) za»tr*nane??a. Vel'avne so ttidi Se larske bVp^n'ce. Parrostoi* ne predl^jre Jft nrHa^it' * ćni r»r?J
; r»dboru s'ccr nrdef^ v ra^oravo If». če jim chcnl 7%or prizna znr*M ^m^ nosti.                                        Odbor.
i                                              ^   a    *                                              I
RsgnSacUa Ljubljane
Na ć&&t mnogim lastnikom etarih hiš je u?otoviti veselo d<*j§tvo, da jih n© d*\]Q već >modernizirAti<, ampak ti« lt> vzonu, ki pa Je dat pospod Kozina t Cojzovo palftčo, skrhno varujojo eta-ri Aloff tuđi pri obnovi. Tak« mi ja 1^ po prenovila hifea 11 3 v Gopjr,ski uli-ci, tako je tuđi f^oapod Kii^trin svojo htfeo ob ropalu Vabove ulio© in Rina-ake ceetd, ki j? pravi biser starih ljubljanskih hid, okusijd in elo^i primerno popwivil in ol^pSal. Med dohro obnovljene atare hiše snudn tuđi hiAa na vogalu Pod Tran'o in špntjjnkohftkeff-a nabrežja, last D^lavsket;^ polpornejia družtva. in Friedrichov* hi>a št 13 na Meetn^tn tr^u.
Temu n««proti pa se je por»rar«i hi-S» it. 3 na Turjaškem trsu pre^ej pfv nearečila. Ena najlenMh ljubljanskih riil, stirinedptronna Bl«?iw*i»ova hiSa na Meetnem trpu, \&M u. J>-on* Souva.-na, je nujino potre'^na Dr^nnvitv«*. rav-notnkt> tudf poHopj* srm^niSr-a. Tzmrd javnih stavb &» je leto« nrenovila ru-nanja fapfl^a fr^nči?kancki» cerkv«* še dokaj srefno, ft?r>rav motijo rnzličn© barve »tebrov in počeznih liniji enot-noit faMde.
Pa radi mani #»tar^ hi?e so #•• le+off v Tolikom številu pr^rovile. toko t>*>-ffethno na Gospo«v*tski cesti in Pv. Petra cesti, v Wolfovi ullri, hiša na vokalu GradiWa in Nun«k* ulirr, k1 jo Je rrav oku^no prenovila Okrajfna hty\-ni^ka bl^fr^ina-, hotel TTnionc, prfj-nii hDtel >Tricrlav< fsedai Akndpm^ki dom) v Kolodvorski ulici. Vzorno je prenovi! in prezidnl ^. Kre?«»r svolo hito n* Sentnet^r^ki c^«ti, tuđi tvrdka Rakovec. Mediff in Zankl jo prennvila svoii hi Si na Marliinem treu in na S*»nt-peterski r^sti praT redno. Od javnih stavb se je ptopolnonti in okusno in udobno prenovilo po^loDJd južne?« ko-l»*dAT»ra x rax*ir^enfem in TKmrnoženjem Manjen prealikanlem Čakalnic in perona itd. Južna ieltfsnica jo kihko državni iehfrnici vz/>r. ker državni kolodvor in n}f*rrn, okolica je ie lelo po-treben obrovih'o in ol^pSave.
Država aploh premalo ukrh'i tm ohranitov in prenovljenjo rvojih po-nlopij. Tako ja runanioat rišje r^flike Ml pa močkesra in ienake^a učiteljiS<*a ito zelo lanemarjena, ravnr>taico rudi poslonja finančn« del^racijla na Kreko-vem trgu. Da sa pri vo^Jnirah. ki v*n-dar nišo atare^a datuma, folihog nič na ponravlja in obnavlja, J« snano.
Ako bodo hvalHfcn* ikrb hilnih ro-pestnikov sa rananje lico svojih hi i t bodočem letu tako moćna kot v pr^tek-letn, more T^ublj«ma »6a«oma vendar rop^t bpravičiti svoi narodni naaiv >b'*la Ljubljana«.
PoTrniroo te seda| k olepčavi mašta, kj spada v delokrog občina! Zd ob priliki, ko smo utemeljivali potreb-nost nt>v^ga reg^ilaoijpke^A n«črt&, smo nastali nekdtj primerov rariirjenja in pođaljsanja eest in ulie. Tu naj na-vedemfi one c«tns in ulične r*crulacij*, ki bo t oiirom na rast roest nnjno potrebne in tud! v okviru seđ^ njega r^-crulficijek«ga nacrta umestne in iived-Ijive.
Prva. skrb naj bbdi r a % 11 r 5 * -nje Aleksandrove ceste (tro-toarja) od opera do velikeg* drdvor«-da s tem. da p« ođmaknrjo vrtna ofcraj© tn dva mestra naiaj nazaj; tako do-Mjeni hodnik naj se asfaltira. Sporedno • tem bo treba anfaltni trotoar od Maverjev« hISe do Jadranska banka najronnj sa 1 metar proti cesti rariM riti. Aleksandrova cesta boda v kratkera zaradi kavarn© in bara v kreditni pa-Ui?i. »amdi opere. Narodnega doma in velikesra drevJOrada nostdla najr^ja in najobljuđenejSa ljuT>ljan. prDm*»na(te. Ta promenada naj se opremi • Urokl-mi trotoiarfi. omo^oH pa tuđi s tem, da se *>d 5. do &. ure prepove raaktera vožnja skozi to resto in odvrna vozni promft -?ko2i Knaflievo In Gnjer© ulico. 8 tako promenado dobi Ljubljana velikome^tni jučni zn.icaj, posebno fe»-daj, «ko se bt>de dovolilo kavarn^m pred Kreditno hanko \n prad Natt>dnim domom postavljati mira in stola na prosto.
V rva«! i regulacijo te*m dela Js dm era cahtera, da ie Gladaliftka nlica ?tre*© e Ant. Knezovo nllcb in da «d to svrho razl.nsti potrebni kos po-!v«?stava TomafJ^evlh dedičev nasproti T. državne jrimna^Jje. Sedaj r»*a ti dve nlici Mfflo hodnik ea peice* ob vrtu gimnazije, vozni promet od Go-sposvet-pk© c^ste h «ledal!š?u na sa vr§i « va-likim ovinkom ali preko Ehinajske sli nreko B'eiweiso\-^ renta. Ob Anton Knerovl nilel #• ^nude In aa bodo pri-hodnje leto frradild lepe In ahsaSna vile; tuđi i ozirom na ©lens^vfc me-sta je potrebno, da w*tejo prd© nlonka, ki kurijo ta nizviiajo^i sa đel nrfest*.
Krr ea ja letos £a prodrla podalj-inna PrnSakovm ulica Ča* Dunajskb c«to n»lmo Gospodarske rvez© do rasta na drfcimo Železni^o. naj sa prodre tud! proti temu podali Mru usm^nena Karsnlkova ulica, ¥> tembolj, k» Ja i «rrsdbo T6nnie^va vila i* speljan rgornji del in bi bilo treba pro-dreti la majhan ko«, da se regulira ulično omrežie in a tem pozivi nm tem delu stavbenska fivahnost.
li Utega razloga bi bite pod^l^sti npral^tovo ulico prvko Pralakova đo Ceste na južno f^lernico.
Tuđi Nunska ulica v Bporriem đe-lu BTeiweHove ccpt* r»*»^prot! Z°schlo>-ve In Startova rile Je potrebna rai-MrJrnUL
Pcmllrnti bo treba cesto na Mlrjn. ker tr? j# rarr>o lcto<* on'ii «*-o>lo flva^no H^ftnfe. ki se br>d© T»rl-H)đnii* l"to ?e rodvniilo. Pri tn rriliki bo trthn, upoMeva)«* nas veta komisija «a varstvo apomenikov. končno in na
umetnlSki in arheološko pravilni način reži ti vpradanje sedej zopet zanemurjenega rimskegu zidu,  edine^«   vidnega  epomina    rimfka
Moderno mesto mora biti v v*eh tr-gih. ce^tah, uhcah, kj- r je večji pro-tnet, douro tlakovano. To je v Ljubljani potrebno že zaradi tradicijbln^lnf ga ljubljanske*;.! blata. Stara Ljubljana ni bila tlakovan* le roeptni trg in Marijin lr£ je bil in je *-e nie*>tonxa utrjon s sta-iinskimi, primitivno okr£r*nlroi kanini ir apnenca. 1'rejSnjl ottMnfiki svet j# i«r>oznal ptitre^ posp*6<*ti utrjenja In tlakovanj« Ijuhljanskih ce<«t in ulic in j<* v tn Rvrbfi najel 10mi li jonsko poso-jilo. r^osrdaj «o se s p*tmim vnljarjem dodobrti utrdile C>sta n.i južno tMeznf-co. Kolodvorska, Komonskrga Iti Pal-matir:»'-a ulica, del B!eiweisore cp*t* in T.attrrmannov drcvor»?<l oh stavbah lju^^ar^k^sa sejma. TI ti kovala sa Ja fc innl'r-' rr^nitnimi Vnrk.um prav dobro VvV > ' li^-a in del Sv. Petra re*U do F              -^ ulice. Na ta na/in naj
se p..               n nu'rtn tl-iVuie Re o**a-
li dal S\. /etra c^ftf\ poi^m ^tritar-ievu ulic.t, M^^tni trg. Pred Bkofijo ia Poljan«lca  cesta.
Temu pr«»5T:'inu M ne Ml> Q?o-I vAriati i«3run Stritf.rjev« nllf*. Stir*-pa in Mr\«tn*»c« ti ca * r»>i1alj.^kom PrcnJ pkofijo. kJT naj ^e ur»*di tlakovanj^ i asfaltom rfli !>a z le^enimi kork.ioit. TI d^li st uccn m«**ta k> po »v<»j^tn zmeA-?niu bolj mirni, % tvi>Hlo vendar ie«1ro m>^ta in <ie&r iiajl^r>«i in naido*fr>j-n^j-i del. Tu g* nabajs rrfcirrisitrat. stol-nic-, po^^opja, kl ne nr*ne^ojo drdrm-ja In i u im ie zaradi svoj«» ^taro^ti !n ČAMiOiivosfi.
Tlakovatf pa, sa TDnm t »^faltom ali s kckaml r^^kfiko tud! Alek^an-dr>tva costi do Blei»*ei*ove cente in ftelanburffov^ ulica, riratlifića do dram-skega gK>lttli&fa. Tlaknvarn* ce<tt tu nlic v obli iju ju«tič7v© palača Trn «-sJaj ni tako nujno potrebno ker *** ondi n# koncentrira   meetoo   življenje.
Zdraostoo.
—   U«tanovitev   »Pr©Utu»>*rknIi»iu i ne li|?e*. Dno 13. jan. je bila v Manbo-• ru  ustanovljena > Proti tuberkulozna li-
g«<. za kar <a je pridobil na.ivao ma-; «lug doo, dr. M a t k o. Prvi selo dobro I obiskani obeni ffor ja • pozdravnim ! nagovorom otvori 1 r. dr. I^ajn&ić. Zbo-' rovan>i cd le udelrvilo inno^o odličnih ; -* peo, zlasti r.dravnikov (tr pedagogov. I Lica je zasnovana na «i ni ornati ^d^tt\ ' dnln t najširem obae^pi. Pri6wnj<*. % na*-! biranjem »tatistidnih podntkov, i iakar ; njem najnevameji-ih Sfneadi^ tuboi ko~ i loze, a pr\-o poruoćjo po danih ranno. j rah. s poukom ljudtl\u. • proparane!* | v naj^irših kro^ih, z u*t%Qovit\ ijo tu-i borkulnzne amhulance, kjer se bulniki i ssdravniiko prei&ćejo in — jih • tuber-! kulia injekcijanu x*v*j-uJs proti air-Jenju boi^zni. Kot veO'ji cilj pa je ra. mialjen lasto i licin <k>m. najbri* na zdrav em, ?e neinfioiranem juinfin r»o« borja Pohorj«, LiffA M j% tuđi materi ] jelno postavila ti» idravo podU|(o. O. \ okrajni  glavar je* preekrbH. da J-* ^ro«-
Ipodaraki   urad   TOtiral   unUunovitvi   hp«» 50.000  K.   katero   irlavnieo   j©   sa   Us* ±9 mad tem nnjbolj delavn* crt>ap& Tl^ea Suppanetz    kateri   je,   ta  bolezen  ugrabila nAJljuhčfe otroke.  s svojim  pnrim rhnlom  ivi^ata na  CiOOOO K.   Na ob. ču em rtK^ni sta priMontia dva ustanov-j na   član*   arff.   dr.   Pipu*   la*r   ravnatelj j  Drave   Kriinic   a  4000   K,   nadatj*  dr ! Irirolift tuđi ft 4.000 K. PriMopilo Je k | lici s« Isti večer tiidl te 200 rudnih in i prvdnornih ^lanov. Sprei^ta ao bila pra-; rila in izvoljen nr>vi odV>r. tvi Ael^ mu ; *opet okr. cl »var «. dr. Lfejnftic1 s pod-; ?»redsed.  ministrom  n.  r   dr  Jankovi-cem ter docentom dr   Matkom, tainiko-ma g. Mirko Ravfeu-  ter ya Milica Gr-?ar, aortrofra  inpana. prvi  Mteajnik ^. ravnatelj   Grbac,  blag*jnić>rke  ^re.  po. T>rogs  dr.   Zakraf^ka  ter  **>nroflra   vi*. ilvin. zd>a\-nikA Pim^ta. Ostali odbor: Alt    dr. Medved. dr. Tomin**k.    Jarh Ribi5, dr.  Karol  Ipavic  voj. Bd^a^rn^lt dr. Koren^an. Niimestnikf:  ^ra Malstro-v«#  Klobučar,  Brdajs,  Valjak,  Kriini^., dr.  Srnec, dr.  Thalmann.  Presrh»dnik^: župan   Grčar,  dr.   Jatix16.   Volitvam   j* sladilo   ranimivo   predavanja     docenta dr.   Matka, t>   tuberkulo^nero  delu   An-glije knt prrakinje n^ tem polju {         — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom   tedv>nske.ya   »drav^tvenepa   i»-; kaza je bilo v T^iubflani v 6afu r>d 8. — I 14. t. m. novoroi^nih 25. umrlih 38. od ; te-h doma^inov 19. tujoov 14, v »avodiri ! 21. Rrnrfnl  vTiroki:     življcn^ka *labfrx«t 3. Jetikt 7. plju?nica X ffrifa 1. ir?n-» hiba  5,  rak  2.  dru^f    naravni   virokl 12. Smrtna poškodba 1. N.iznanjene nn-j lerlllva bolezni:  Akrtatinka  1   frriia U ospice 1.
—    SlovenAo  E^ravnilka  JrnStvo
t LJnbjljmi. Na T. r«nlnem občnem y.V.rt-ru >Sk>v^n^k?^a zdravni^kerFi društva x- Ljubljani« dn;» 5. t ra. je bil Izvolj^n ta-le odb<r»r: pred«ednik prira lr. Vinko G r e g o r i c\ podnreds. dr. T*>n* J a-mar. tajnik dr. Fran S v e t i n %. t«j. nam. dr. AlMn Gre<rorc l»ta*?'*jnik dr. Alojrlj ft 1 e h t a, Ma^ nam dr Jo-wp VolavSek. knjižničar pn'. dr. Alojz Z * lr> k a r, odHomikl- prlm dr. Fran Goatl. dr. Rudo!! Kobni, đr. AndV. Jt>nko, dr. Kf»rcl B r a b ec, dr. MavTlcil M a t J a 8 11. dr. Mavrld] Neunerrer. — Pro«flke m M^rh-ner-^f«derjevo ustanovo *e oporMrj^io. da vlože prošnje (>> 31. t. ra. na odbor >R'ovf»npk«^ga rdrdvni£k?pa društva v Ljublj«.ni.€
Prlsfopaffs k „ Ingo-slDucnsU matici!*«
15. č-ev.
.SLOVENSKI NAROD*, due  19. jaiiuarja  lifiO.
5. stran.
EMgeoae ussfi.
V Liubtjani. 18. fanuarfa 1922,
—  Dr. Šiisteršlč se povrne?   Z
vso trdovratnostjo se širi vest, da se v kratkem povrne v Ljubljana dr. Ivan Susteršič, ki biva sedai v kopa* lišču Volders pri Hallu na Tirolskom. Pravijo, da so njegovi politični pri* jatelji intervenirali pri centralni vla* ći v Beogradu ter izposlovali, <!a jim je dala obvezno obljubo, da ne bo delala nobenih zaprek drju. Šuster šiču. ako se namerava vrniti v domovino. Nam se te vesti ne zde ver* jetne. NotoriČno znano je, da je Ml dr. ŠusteršiČ persona jrratissima na dvoru bivšega cesarja Karla in da je vžival posebno zaupanje in izredno naklonjenost bivše cesarice Zite. V najintfmnejših odnošajih je ostal Su» steršič s Karlom in Žito tndi po pre* vratu in med osebami, ki so svoje-časno posečale Karla in Žito v Svici, se je opetovano navajalo nidi njegovo Irne. Da je dr. Susteršič osta! do danes v ozkih zvezah in stikih z bivšim avstrijskim dvorom, o tem ni dvomlti. Z ozirom na ta dejstva fci bila politična napaka prvega reda, 2V0 bi vlada dovolila povratek dr. ŠusterSiču v domovino v časti, ko so restavracijskf poskusi Habsbnr* £anov takorekoč na dnevnem redu. Habsburška propaganda, kf Je pri nas, o tem menda rudi vlada ni v dvomih. še dokaj jaka, bi dobila z drjem. Susteršičem sprernepra tn nad vse nretkanesra voditelja. Da*H bi b!lo to v državnem interesu, o tem ral premišljajo tišti, ki se baje z^olj iz človekoljubnosti zavzemajo «a SusteršiČa. Baje zagrovarjajo misel, da se dovoH dr. Susteršiču vrnitev v Ljubljane, tuđi nekateri naivni po* ?!tiki v Beogradu. Iz političnih ozi-rov baje. Pravfio, da bi se dalo §u-steršiča pridobiti za — državno !de* jo ter z njim ubiti ćrja. KoroSca in vse dpjere centrifugalne elemente, ki so na dehi v klerikalni stranki. Nam se zdi ta ideja tako fanastična. da ne ^oremo vertett, da b! se rodila v "Javi kakšnepa prevdamega politi* ka. Nam dr. Korošec n! simnat^čen, vendar pa je nam stokrat Ijubši kot dr. SusterSifi s svoto umazano pre* teklostfr* in s svoto dvamlttvo se-damostfo. Vesti o dr. ??ister?>!č!i se "fHlno ponavliaio v gotovih razdob-'h in čisto jrotovo Je, da so zanj na dehi razne tajne sfle. zatrt bf bilo Mm^fnn. da nam vlada enkrat nafo* *i čistejra vfna o svojem staH^čn na« ~>r?m ćr. ?nster5fču. ki jo naši državi ^^mo nevarnei^l, kakor vsf Fran« ki. Sacbsf fn OatrllardiM sVupaJ.
—  Bofezen ministra dr. Žerjava. Vaš be^radski donisnik nam Je po« s!al dnncs zjutraj o bolezni ministra ~n    socijalno    politiko đr. Ore^orfa 2er?ava ta-te zdravnfšk! bnHetfn, ki ?e bfl izdan snoči: »Pljučrtica se na* Hm v polaprani rerolucf.fi radi kom-nHlrac!fe  z vnetfem    prsne    mrene. Temperatura labilna 37—38.5.    Srce dobra Splošno stanje dobro. Nevar* nnst še ni minila radi sekundarne in* fckc*fe.    Zdravniki upajo na uspeh. Dr. Konjevlć m. p.«
—  Zadušnice. \t Beograda }av« Itajo: V Voznesenskt cerkvt je bila včeraj ob 10. dop. zad:i§n!ca za pok. vojvodom MI$I6em. Zalne svečano* *tl se ie udeležil dvor, dalje zastop* riki vlade in narodni poslanci. Ob II. dap. pa je b?l v saborni cerkv! Sest-resečn? parastos za pnkojnim mini* strom Miloradom Praškovićem, Paraste je opravil metropolit Dlmitrf« je. Para^tosu so prfsostvovali mini* stri dr. Ktimanudi. PrfbiČeviĆ in dr. KrsteTj,   predsedrtik     dem.     stranke T r*jba   Davldovtć  ter  rrmo^o  rtaro<i-
'- poslancev brez razlike noiltiČnih rrank.
—   Predavanje    o    ćr.   Masarvkn* .hposlovenskn - feSkoslovoŠka   Uza.   v LhibVjani priredi v petek. dne 20. t. m. ^ 8. zvečer v veliki dvorani Mestncga d'tma predavanje 0 predseđniku čeko-r'nvaškc    republike    T.  G.  Masarvkn, r'ega življenju fn deln.    Predavat   bo ćr. Ivan Lan. Stevilne skioptičn? slike hndn pnjasnjevale zlavne momente iz *j'vlienfa    teza velikeza češkeza  poU-i;kn in filozofa.    Vstopnlna za osebo 1 dinar. K nbV.ni ndeleŽbi vabi odbor.
—  ^\rh finančn? nprave za planfn-slfc kože. Neka plnnlnsk« tat>*a na Sta-irrskem j© zaprosila za dovoij^nje trnr f5ke. Prošnja ni bila dolgo refeena. Ko «?!<?rlnjič le prida rosi te v. eo j'* gladila v tf-rn prni-ahi:  rr^fiko za to ko*r> bi na-vPozrulTtjs že d^.H, aTiTpak — te jo d-nrot* toj eni ktsri, potem ?mo v n^varno^ti, da 7.ihfpvfljo vse m.5© planin^lcd ko$© Pidi vsoka pvolo trafiko. — Da.  to bi  bila ^e^  vcliknn«ka  nar\*«,rno?t!   Enjti   toba-čru  ir^moDo!   o^iromd  naša   financa  bi ^d t*i način razpec^lo in spravila v de-nar šo n^kaj reč to'>aka — to pa ven-fl"r ne  %re.  Preveč bi  pe oknžii   «v«*ži planinski  Krak  in  plnninri bi držnv-no olnc:,T.jno pr^vf1? obopTteli.
— Pođraženle v Mariboru. Na kar
^ttio ves čas opozariali. se ie zsrodilo. Ker *e po razpustu občinskesra sodiSSa v  Mariboru   preienjala    kontrolna  obu
U&t u. regulacli cea in ker na živia-
skem trsru prekupd sa itaUjo brez energične kontrole umetno dvieajo cc-ne, se ie tuđi doslej najcenejši Maribor približa! visokim cenam mesa v drujrih večjih mestih. Zdaj se je vpo-klicat v življenje Sele stari odsek   : "*
—   Nastopiio predavanje lektor* ia    češkega    jezika in književnosti. Panes ob 12. je imel g. lektor dr. V. Bnrian v veliki dvorani našega vse-učilišča svoje nastopno    predavanje o razvoju  če§kc<ra knjlževne^a jezi* ka.    Češki književni jezik, v bistvu jezik praški, sta iz narodne^a je-zika ustvarila Hns in I^obrovsk^. Preda* vnnja so so !ide!c?ili ra2f"rt akadenu skih   slušateljev  jrff.   pokrajinski  na-mestnik minister Iv. Hribar z crospo soproffn, peneral. konzul dr. O. Be-nc§, šef oddelka za prosveto Fr. Skag berne, rektor dr. Gr. Krek, prorek* tor dr. Zupančič, dekan dr. Oavazzi, vseiičil. profesorji    dr. 2oteer,    dr. Radojčič, dr. Lunjak in dr. Bubnov. predsednik vl§. sodišča Kavčnik, za župana dr. Periča map. svetnik Tr. Oovokar, odbor Ceske obee, zastop* niki češ. uradnlštva, več dam in zor spodov.
—  Pravastavno slavile ▼ TrfIčn. Tz Tržiča nam poročajo, da je tam izbrana družba na vaMlo jte:. kapetana Pankovića in plavnetra Mstop* nika ?a Srbijo tvrdke P. Korrna Jan-kovića praznovala pravoslavno stav, Je prestopa v novo leto. Na proslavi se Je zhra!o    za    trži?5ke?ra Sokola 1174 đlnarjev. Taklb večerov v družbi pravp^lavTvh si ?aUttio ?>e Trtno^o.
—  Žnpan r ZarrPn. V ZaVrču jo Ml v seji obćinskecra sveta 1. prosinca iz-voljan ea župana poseetnik Josip Tm-ha,      pristat      samostojne     kmetij^ke stranke.
—  Nov župan v Bučečovclh. Vsled smrti   prejSnjejca   župana   je   bil   pri novih  županskih  vol i rvah    irvoljen   za Župana napredni kmet sr. Martin K o 1-m a n i č-
—  Ples Slov. plan. druStva v Celju je bil v soboto.   Udeležba    žal ni bila velika.    Večina  uradnišrva  državneea^ kakor   tuđi    zasebnejra je bila   vsled svojega     jonotneRa  stanja   primorana« da ostane doma.
—   Kamnolom t Podpečf,    kjer je leto in dan zaposlenih nad 50 lomilcev, klesačev  in  ostalih   delavcev.   dobavlja stavbni   materijal   za  vso   Slovenijo  in slcer deloma t>o suhem, delorna po vodi. Letno se izvozi po 100—200 vozov oklesanega kamna na  stavbišča. BoliSi k?men  za  stopnjice §e dovaža rudi z Nabrežine.
—   Objava.     Pošrnn   in   brzojavni ravnateljstvo  naznanja,   da   bo  spremalo   ra5uno    od    svojih   dobavitelj»v, trgovskih   ^*rr1k,  obrtnikov   ter  račun« za porabr> električnecra    toka   in plirtA Ddslej samo v dinarski veljavi. ker jih mora tuđi računovodstvo vknjiževati v taj reljavi.
—   Najlep5c Irnjljre, slovenske, sr-bohrvatske,  čeSke.  ruske, nem§ke, ita-Iijan5ke, franeoske !n  anR:le§ke  izposo-ja     šentjakobska     napredna   kniižnica, Vožarski  pot.  koncem   Floriianske  ulice, električno postajaliSče, vsak delav-nik od !5. do po! 8. z\'ečer. Kupuiejo se knjige po najvišjl ceni.
—   Tatvina.    26  letna  Kaštelan Jakica je  ukradla   15.  Jarmarja  svo jemu gosnodarJT.T Josipu Mohoriču na SuSaku 60000 K in  pobejoiila    baje proti Ljubljani.
—  PobegI! moHlcc to dezerter. Dne 8. januaria je bil v Olobokem umorjen narednik Pcter   Mauer, ko le hotel aretirati dezerterja Franc Varleca. Varlec Je no umoru neznano kam ponegnll. Je nizke in čvrste postave, okroj^leg-a lica In govori samo slovensko.
—  Pozor!      Meso!      Nagnan ja    '»o Btrankam,  ki  st> ee  j&animale  za moso od dl vješta prn^i^a, da se bod« Isto pro-dajalo n'A drobno na stojnici PopoviĆ v četrtek. — Bfr^ar Bmlc
—  Tatvina dežnlka. Apolonlji Per-ko, Sivilji v Spodnji SiSki, je bil v Ora-di^ču ukraden nov dežnik, vreden 500 kron.
—     Za    Ju^oslovcnsko Matica, po-družnifA Rnkek. đaruja g,  Andrej   Žu-j ljan  *>  priliki  pbrok«  %  gdćno.  Franjo Ivanec 500 kron.
Drnf toene oestl.
—  Predavanje    o    S.    Gregorčiču. Društvo   >Soćac  naznanja, da  predavfe v so>x>to dne 21. t. m. ob pol 8. zvečer v salonu hotela L#toyd %. đ)r. A. Glonar o Sirtfon Gr3^o-rči<hi. Vetop prost.
—   Pevsko    društvo    »Lfubljanslrl Zvon«.    Danes vaia ženskejca, v peiek moške?a, v nedeljo dopoldne točoo ob desetih  mešanega zbora.  Odbor.
—  \.'»rodna Citalnica v 8podnji 81-^ki prir« <"ii  svojo običajno »Vodnikovo besedo«   dne 2.  svezana t 1.  pri  g.  P. 6t**picu  (v «alonu) v ši^ki. Bogat •posred. — Odbor.
—  Realčno   podporno   draitvo  t Ljubljani    ima    svoj  redni občnl zbor dne 28. januarja t L    ob 18. v rcalčni
zborovalnicL
—  Klub »Sofii«f    podružnica Jese-111c*  nagnan ja, da se vrši   rodni  občnl zbor  društva  v  nedeljo,   dne  22.   t.   ra. bb pol 3. po pol dne v hotelu pri >po£tlc 1* Jeeenicib.
nalnouelSa pororiia.
KoBferencfl d SenaoL
lUUta razpoSHta va*)31a. — Začetdk konference 8. marca.
—  Beograd,  18. januarja  (Izv.) Mlnistrstvo za zunanc zadeve Je vče« ra] preielo uradno povahllo ltnlHan* rette, da se naša država udeleži go« skega zunanje^a ministra Delta Tor-«oodarsk3 tn finančne konf?r?r:ce v Genovi Na§a vlada ođrHJš'Je na to konferenco dva delegata.
—  Berlin, 18. jan. (Izv.) Nemču ja o^pošlje v Qenovo pet delegatov. Kot predsednik delegacije bo najbrže zopet fungiral dr .Rathenau.
—  Pariz, \$. Januarja (Izv.) LI* sti poročajo, da Ocnova Se ni definitivno dolo^ena kot kraj za jrospo* darsko  in   finančno konferenca     V poštev priđe tudl Rim.
-— d DunaJ, 17. Jaisuarja. TtalI« Janski poslanik Ors!ni*Bnroni Je danes L'Točil zveznemu kancelarju dr. Schobru noto ltaliianske?:a znnanjc* s:a ministra Pefla Torrette, s katero se vabi Avstrija na podla?! resoluci* je, ki jo je dne 6. Jan, 1922 snrejela konferenca v Cannesu, k udeležbi I na gospodarsko In finan<*nr» konfe* renco, k! se prične dno 8. marca 19^2 v Genovi.
— London, 17. fan, (Wolff>. Raren Zjedinicnih držav so bili povnMjeni na wi'it>psko gi>spod<irflko konf.>r^n<!o ▼ Genovi vpi narodi t Evropi približno 25. Ako bi štele d«!^ffacije in t^^ništva vnakega naroda povpr«^T^o po 14 o»**b, p*>tem bi bilo n*i t*?j ktmfer^nH na\TBO-^ih r**ejfti «Unn.*»j okrop tiso^ o«*»b. To-irj bi bila to, kar »e o*obj^ ti*^, najv«-?ia konforfnea, kar Jih Je bilo đo«lf»j.
—d Pariš, 17. >N©w York TI«r«ld< poroda, da »3 nameraTa Poincare u<!e-ležiti goapodarpke konference v Genovi, ako Be Uovd Ge*>rpe in Bonom i od-lo^'ita, da bopta t>e^bno VA^topaln An-fflijo oziromii Tt>ilijo. V tom primaru bi   priđost\t>val   otvontvi    konferf*ne*,
potem  pa  bi   zn«t>pstvo   fra/*ro»kfh   fn-  ; teresov  prenus-til  drugomu.                      ;
—d Ijonđou,    17. jan.   (Havaa)     Iz ! Rigt* jJivljrjt,   ca ii:>sr'A  pio^iam bolj.  j i«viškr   vi ade  na  kortfcrr-iifi   v  Genovi  1 tele   točke:   1)   Plndftvanje   niskih   dol-gov. 2)  Vrraitev 00 D^njfkimi. Ju<l'niču  in   V^auglu   Rusiji   odvzMih   ti^ov-skih ladii. ?.)  Od^tr>pitev vzhodnd S\bi-nje. 4)  Obnova po* po dar 6 tv a r Rusiji. 5)   Cfcspu.ifii-ki   o-inoSrtii     do     ino7'Tn-stva. ^»vj^tSfrO vlfid.> Kode zantop.il na gt*nov**ki   konfer#»nn   rđ^-onal   f'ič< rin, Zuriip in l.anft^ar*1 --iT
AVSTRIJSKA KRIZA IN DOGOVOR  V  LANL
—   Dunaj,   18.   januarja.   (Izv.)   Na seji   strankineza  vodstva   so  kr§čan--ki  • socialci   razpravllali    o  staliSču    Vele- ; nemcev napram  dosrfn'oru  v Lani.  Hi- j lo je sklenjeno   da  kršča^^ko soefalna | stranka  rospe^i v parlamentu razoravo j o ratifikaciji  dogovora    v Lani    in  da  ( glasuje   za   rdjjovor.                                 j
—  DunaJ,  t8. J2n*iarja.  (Irv.) Med j krtCanskimi  socialei in    Velencrncl so ; bile tekom včerajSnjcsra    dneva konfc- ; rence   radi   politične^a   ix>loža1a,   Knr.-  ; ference   so   se   ude!e?evali   tudf   za«t-T»-niki   nem<ke  kmetiiske   stranke.   Kr:7
v avstrijskem kabinetu Se ni <">dctrar I na.   V   političnih    krojph    nr!čaku? da krščar^ki  sodalci   se^tavljo    rn?-1 šlnsko vlado, kl bo izvcdla ra+ifkci-rr    , dogovora   v  Lan'.  DemTsHa  c©toknpne-ea   dr.   Schoberjcvcea   Vab?netn   DriCa-  j kujejo tekom  današnjega doera.
maidfirskflL
— d Buć*mr)e«ti», T7. jan. Ka« Tcor poroOLijo listi, je po'icffa arctfra-!a biv^e^ra stotrrfka, v či?rar r^a^ova-nj« je na$Ia koTrpromitujoče spfse, kateri <;e nana^ajo na ustanovitev Karlova hHrade. o kpterf *e trovorfl rv>^!?5^ec Friedrich na zadnff seff narodne slo.jpSčine. PoHcffa fe vz^to* tovila, c^a se Je teh Drip^av »*d<»!ef** valo v«? cr^.rr'fVov \7. Zpr^ad^e Madžarske. Od teh je bil eden areti-ran.
Izpred sodI5£a#
— Radi ža?Jen!a Vollčanctra 3 feta. Anton Miška, kovač iz Postoj* ne, si je šel ogledat Nem. Avstrfjo, od kcx!er se Je vrnil s konxTnlstčni-rrj idejami preko St. lija v Maribor. V St. IHu je postal dobre volje in tam poisrranfčnl straži razlacral republikanske razore ter rabf! ž?.l?!vc izraze o kralju Aleksandru. Ko jra )e straža pricrnala pred tonr!!??rske<2:a častnlka Krstila, se je tridl pred njim obna§!! žaljfvo, Češ, »Vi z?me niste nlč, jaz delam, kar hočem.c Pri elav* ni razprav! v Marfbom s© !e Mi^ka ra^ovarjal s ^Hanostjo, da ra straža (I?us) ni razumela. kako te on ?e V^* ma?ral v vojni razbiti Avstiijo ter »pomasral postaviti Jusosfavfjo«. Ker sta pri'^i pod prfscsro odločno potr* dili ovadbo, Je senrt moral fzrečf ob-sodbo, prla^ečo se r»a tri leta zar>ora. Ko Je W£ka to -;T!«a!. ^e Je od l^ka skoro onesvestil. To jf© — »Junik«!
—   »Mafhen «1  po^ta!, rnrifatcU^! Ob priliki velikih mnd^aronskih de* monstraclj v Murski Soboti za pri* klopitev Prekmurja k Ogrskf. se je tuđi madžaronski trj?ovec    Vincenc Aravav radoval in obenem mašče-val nad znanim! mu Slovenci. Ko je med dmerimi na cestf   ujrTcdnl   tuđi notarja Kodraea je 5kodo?e!Jno r*o* zdravil  v madžar§Čini če5,  »majhen si postal, prijatelj«. Za to čestitko Je Arvav pred kazenskfm sodiščem v Murski Soboti prejel 3000 K »najrra« de«. Arvay se Je proti tej razsodb! pritožil na okrožno sod'?če Maribor, ki pa je neutemljeni vzklfc zavmilo. In tako je g .Arvay    postal    zopet »majhen«,
—  Afera rtynje]ncs:a Castnika. Mariborski    scT\n.t ic >c dni končal dolzo-trajno obmejno  afero  Irma Traten^ek-kapetan Oliver Mijhl. Kapetan Mlchl je bi!  po  prevratu   povcljn'k   ^bmeine  vo-jaške posadke pri  Sv. .luriu ob Pesnici, rodom banatski Svab, žena njegova Madžarka. ^e ta rodbinska okolnost je dala    povod nezadovo!jstvu    obmeinih Slovencev v tako krltičnem času.    ka-k'T je bila doba po prevratu, ko smo si stali z Avstriio v vojnih   odnoSaJih na-sprot!. Michla se Je dv-IfUo tudl raznih kaznivih  nerednosti,    posebno  tihotap-stva. Ker se Ijudje nlso upali proti kapetanu očitno nastopiti, so upali, da bo general Maister preskrbel   odstranitev tako nezanesljivejfa častnika. V ta nameti se je na do ti 1 a ca, Irma Tratenšek. ta$ča    zdravnika   dr. Ceha v Maribor, kjer Je v privatni rodbini zaupno Doto-Žila nekemu Častniku vso stvar. Name-sto da bi se bila uvedla orei^kava.    Je dotični častnik napravil ovadbo,    ki je dala kapetanu Michlu povod, da je ko. Tratenšekovo potoni državneea pravd-ništva    toži!  rad!  zločina obrekovanja. Tako Je iz dojrodkov izza 1. 1919 nastala doka pravda, o katere nodrobnostih smo te    svoi#ečasno   roroča'l.    Zadnja razprava se je preložila posebno znra-di O5?ebTres:a za^liSanja kanetana Michla. Značilno.    Kanetana  Michla ni bilo nafti v Jneos'aviJI? Izsrini! je v Romu-nijo.    Prišel je pač njesrov   tedanif komandant major KranJčeviČ, kl o kapetanu   ni   mogel   izpovedatl   posebno
«?rod"f>. Zaeovorrs'V dr. T?o^?na Je fzva-jal. da se je nbtoženki Traten-ekovi !>osreči! dokaz vsaj verojetnosti ?n si-cer za slučaje: da je knpetan ob tako kritičnern času po§:ljal ozir. sprejema! nisma Iz Avstr'Je, da je res prodal 1 konja v Avstrijo, da ie rodp^ral tiho-tapsrvo klobas 17 MiHb^ra, da je dal trsro\'cem in £ostilničar:em nalojr. da morajo od voiakov s?refem2tl avstrij-skl denar er.ako z lusoslovenskn valuto, da so mu prononsirani Ncmci kot Je Klusf prired'll večerfo s faznni itd. in da se je kapetan dr. Cehu ponudi! mu proti nagradi Dreskrbcti bolnike. Senat ie izrekel končnoveljavno razsodbo. s katero se obtozenka Irma Tratenšek oprosti ^d obtofbe, ker se je sodišče prepričalo, da je obto?enka svo?e po-misleke proti kanetnrtu le zaurala Častniku generala Maistra. v ostnlem na da se ji je v celoti posrečil dokaz dobre vere.
—   Končna  obsodba   l&^tnika  pa>rcv. mlina  <!r.   Franra.  Pred   vzklimiTn   se-ftptom M«rihor se j* xnana n^er^ lai»t-nika  pait^mlin* dr.  Fr'\n7?i  vrndnr  lo r-ftHjufila   s  r>H^odV>   dr.   F ran za   radi prf*«tonkn   *   12   7i"HlcV^fra   rft.kona   na 5*000  K  plobA.  doMm   j«"dmcri   o^tni^-Pfv* tr*rov*v Sirk tiidi tr Tvot bil oprtv f^en. ZAdcr« dntirfi fo v poletje 1. 192t"» ko re i> Tic:^tovik>, da 1c Sirk frođai*l ^rvivr»  molrn   iz  paromlina  dr.   Franra> kj^r je k«miflHa nAAla ctrn§f»n nered In n^snago. Zac^fvB. g± je odst^nllfi kaz*»n-skermi    ^odnikn.    ki  fa oha Oi'fit>*pnpA oprostil z rtH,Tvnr> ra7clft5*7nrt ohoMbo. katerr*  jo  sedaj   vrklieni  Kmut deloma prednigaMl.
Dopisi.
—   Tb   Babncf^a   polja.   ft-*I.   vruđstvo «e   lTr^nt>r!i   pvoio   ml«»din©   !<*kr^rJt>   *a-
hvnljuj> vpem onim. ki ao na knt^riko-li nn^in pripomogli naži oboa^Jni ^oli do prvpotrebrteerfi stc'rsr^r- rK?^a. Op*>-Mtr> pč rfthvaljuio dobrim icrnlcem iro-spodom. kl bo nni f.al službeno ««pustili in £ro«r>oj 2«ra.r-IInolnk Iz \tdr-kovc* r\ -nlornonit no\-t>lMen dar. V ?voji ETinrs* doKTv>tljivofti nam J* na* - naklonila 3 m* lesft za kulise, Vat^re pyt>Tv^lniti ne bo ve** tnko težavno. Z»tc> rr«iT vsom in «a vse r*>noimo «rć-na hvala.
Borze.
—   Z&£reb.  IX jan.  (Izv.)   Z*V11u-
?ek. Dovizo; Curih —.—. 57.50. Parli 24.25. 24T.O T^ondon 1?^.—, 1260.—. Berlin 1 .">.->.—, 1f.7.—. PunaJ B.70r 3.0O. Prag^ 502.— 504.—, Italija 12.75, 12.90 Valute: dolar 293.50, 294.—, lira —.—. 12.75, marka 150.—, —.—. &1. kit>na —.—, 495.—, av. krona —.—, 4.—.
—  Ctrrih. 17. ]nn. Z<Mrre>> 1.80. Trn-naj  O.ir.9,   Berlin  2.7C>4      Pruga   8.r»51, Mll.in   22..VM.     Pnrir.   42.324,    London 21.774, Ncvvtork 5.15.
—  Trst 17. jan.  Tn^rrh 7 90   Pra-$ra S«.2.". T.ondon 9G.85, Newvork 22.S5. Cunh 4<4—.
—   Prasra,     17.   fam^rh.    Znsrreb 20.46S   Dtrnnj  0.79*.  BerJH  32.—, London 252 75. Newynrk 59.875.
—   Budimpešta,   17.   lanimrfa.   Za-crreb 245.—. Dunaj 9.50, Praga 1225.—, Curih  14.000.—.
—   Dunaj.   1ft.   *an.   (Ij:v.>     VčemJ-9nja Mapovna borra j© belo^itA:  svinjska mast 1742 a. K. riž 450 a. K, bosanske »live 770 a. K loko DunaJ.
•   Hrir:ci.   A.rB-ild  H'illriesei  ie mneaft, ui  več  žensk  tnega  muža  morda  popolno-rr*a  csrečl   getovo pa  ic. da ga osreči  vofi pip. Sevcda ^c zdi  taka trdtev zelo frivolna.  Fa  ni.  Moralcn  dr^avl]an  srne  ime« U •no  leno.   a   več  pip.  Ce   urorabLai  veđno isto p:po, ti ntha tekr.lti. Pr! ženi ]e to haj« č*Mo narobe:  čim d ie  jo imaš ...  Ali čt zas>edal  novo pipo, trei in  Jo kuplL    Pri žen?kah  to ne zre.    Kajtl    novi pipi lehk« napolnK  glavo   s  člir.crkrli.    nkf>J   le  rato v^a nenjeviia in farc'a. ženska pa ... Ciri starei^a   je.  tem  gorkejša.  Pipa pa se  ven-darlc  ohlidi   in   te  pusti   v*aj   oddahnit!   se. V:aMh     postane  pira   crcnVa   In   uporna.    • hitro  ji  odvijeS    elavo  in  io  brci  troSkov uredit     A   ženika?    Ce  hoće!    jrcnkl   Ia unoml leni urnvnari e!avr>, te to velji vse* lej  offnmno. Predvscm pa: te se ene pip« navcličr\^. vzamei druio, in nihč« tf ne re-» Ce   ničesa-.     IJa   se  naveličal   tene,  o   Bog! Ve<   svet   te   nosi  po   zobeh.  Pravi  prijatelj pipe   ima  r:P  cei   harem,  vseh   vr*t  In   vefl-Vo-.ti,  veh  barv  in  ^pecUainittl.  In  vtak* ljubi, dokier se mu pač ljubi; z* v*ako pri* liko si Izbcre drrso. a nobrna ni tato 1j»-bo'urnm.   Tn   VaJir   Jo   poVub'ia.   ne   govori nobena.   Kve»3;ernu   drcml'e   <n   smrči.   Tega pri   ŠensVi   ne   doilvfŠ.     V'^aka   e^vofl   prav takrat  nalvei,    kadtr    hl    morala    naibolf molčati   V dru-'bl pipe, rudi več p!o. lehko čisto   mirno   d:'ii.  ▼  dnj?bt   fen*ke  pa   nl-kolf. I © fato ker more mol la*Je izhajati ■ 25 plrami.  nc^o z eno ^amo žena  Je  uvi-drnt   moro?amfia.     Te   Turk(     imajo  lehko več žen ter mnogo narffticj  in člbuknv.  Ko-ran trdi, da ženike nimajo dufte In d3 Imalo •e to v rJavi   Var lim mol van'o fba<e. 60-bor ali slab tabak, kaknr v Člbukih.  A  M»-hamed se le irmti!: zakaj p'pe le rač m<v gDČo ljjb'tl. a ?en^k n! m^z^t pušttl. Rei pa   je,   da   Je   dandines   cei   harem   plp   ce-ne<<i    nego en»  sama    tena.    21 as ti    £• ■! tvoja!
*   Stotnlk   KoperJikl  mmrL  Ka   Lakšem-burškern    je    preiivci    svoja    zadnja   leta nekdaj  tako slovečl stotnik K^penilki. čev-Uar   Voizt    Stotni^ko   uniformo  le  bil   n*-taknil  na  tvoje  suho    teto    čcvljar Volft malovreden   človek.  ki   Je  bil  opetovano ¥ rapora.   u?tavi    Je   predrzno   prvo   patrutla. kl Jo Je srečal.  zasedel ž n!o občin^kl dom v   Kopcniku   In   izroral    oh'inskn   Maeijno. Iz^inil Je bil In Sele po dolcem času so ca lztaknile oblasti. Ves svet se Je smejal ta* krat  Nemčljl  In  nfenemu    ml itarirmu.    1S let Je cd tega,  Sedaj. ko je  umri Knpenik. se   zapet  beleži  njegovo  lm©  po  Časopisi* In  pi'elo se  komentarji  k  fenllalnema  čin« čavljarja   Voiffta.   »Neue   Pr.   Prcwe«   pravi« da    Je  Kopenfck    predstav!lal    oravrapra* resneza   svarllca   ta   Nemčljo,   na   ka teret* pa  se  ni  polagala  potrebna pozornost  Ti čevljar, poznava'ec ljudi in trpki filozo! )• Izborno     presodil     mcntallteto     VUJemov« Nemčlje   In   pogodit    re^pekt   pred  nem.Oco uniformo    ter    brezmejno  udanost  vojajlđ »Ml.    Koncem    konca bi  morda niti ne bOa prišlo d3  svetovne  vojno,   ako  bi  bili  zito-ra)   In   spodaj   pravo£a«no   uvideli.   da   K/V-penfk s prave perspektive ni bil nlkaka hu-morifti(?na    flgora,      t&arvač    nekaJ    £UIT obratnega.
Polzoedlbe.
— Izgubit se Je lovskl r>es (fermaST, kl slišl na ime »Dulf«   mlave barve.   • pasjo   znamkn 5t. 753 1S.   Kdor ga Jt na^el ati ve.   kje bi se nahajal   naj to sporočl proti primerni nacrradf na tvrd-ko Hreznik <5c  PHtsch, Ljubljana, Can-karjevo nnbre2^e.
—    Iz^abljrnA   j*»   bila v nedelfi) zvgČčt v Gr?u1i5^u zapć^tnH, urir* 7. Jer-mr«Tifla>m.  Pošten najditelj  se prosi, dA io oddA proti   pHmprT^I   nagradi   v  pl» oarni Ivana Jela?ir»a, Krafenska cesta X na naslnv Danilo Borg.
—  Kdo ve ka| r> Francu O^^per CICii. kl h sinžll prf 17 retr. 4 komp. ter je bil I. 1915 maja vjet na Rttskem Tnendn v Kubnrle. ninska oMast ali morehitt v Kub! ali Baku ra Ruskem) Poračila naj se poSJJefo njegovi ženi Franci Ga5per«č na DukovŠ^kf pri Skofg I .oki.    M orobiti    je    dotlčnik »mri? Kdo ve Val?______________
Ral Je Elsaflnld — to se znaf Lekarnar Feller —Stnblca.
Glavni   nrednlkr Rast o Pu stoslemliK
Odgovorni urednik r Ivan   Podržal
Sprejmem
trgovsk^o«   pomoćnika,   kl   to
uurjen v manufakturni in specerijild •trokl ter popularno obvladi 2elexn!no. Natlov pove uprava Slov. Naroda.    451
3prejm«m vaako
popoldansko delo,
pltr.rniko, blagijniSko In rodobno. Po« nudbe pod .Stalna moč i65* nj upravo Slov. Nar ^a.                              45$
Bzjava.
Nagnan nm, da n.iem plafnica f» dd-go.e, kate c bi naprav a Anton Sfbrc in Franc B 3ž na   me Fančl T«lnk,
Z\ onarska  u1 ca 7.                           461
Kili \iM iglnjlov
LJuhljana-Trft in n za| bi ml \t prt-jaznosti     nared I    neko    uclug«    V
Trstu?   Naslov  ra    Skou   ~mr*U
kroj. moj^ter, RidL>vliic*-Mo*nJ«.     4tm
6 sirsa
.SLOVENSKI NAKOD', due  19   januarja  \ ^2
Štev. 15
tzf. fira3€*ia, *<arej£a dama, najraja h kavernu starejšemu goarodu kot gospo-d uja, Gre indi breirlično. — Poru:dl* piHm leltčo 100, Ljnbljana.          439
Drva
nr-a-cn na prodaj približno 190 m*. Kdor ffeli kupiti drva, bu ova. naj se obrne *i lastnika Ivan Pucalj, Dane 7 pri Ribnici. Cea« po dugovoru.       370
Tračnice
rfofljlve, fo 150 in 200 cm ddfce, 70 cm i?td*\\?. okoli 100 m, na prodaj. Fran Pogačnlk, Ljubljana, D.najfka cesta 36.                  450
Trgovsko naobražena gospodična se iell pridružiti koi kom pa nj on ka k dobro vpeljant trgovini katere kol. si bodi široke  i   ca. 150.000 krcnaml.   Dopisi
Rod   •Venera 416* na   upravo  Slovcn. laroda.                                                416
Plsarnevodio
tl&a •*>, Joclp Rapoo, odvetnlk v Mviboru.                                         457
T liiiT
• -■M*a   stanovanja   In   hrano   ali
ic>»»o i««nov»nje. erent. ft sostanovul-mmi v eni soi>i. Pcudb? pod 1L ,222 454* na "prtvo Slov. Nsroća.          454
orehau les
v <đeb!ih ali že rezan lra?ttft) *-w?v'ca Penkala v Zagrebu. Ob ?f*cm s ponudbo je navesti ceno.
BnllgovodUa|a
aimostolna omotna veta otiamilkit) cici sa pođjttj« na deseti at aarafaaa«
Hrana in stanovanje v tiili. Naslov povc An. sav. Drago Bes«J)akk Jk arug. Ljub-Ijina. Sodna ulica L                       440
Penziionlst
srednjih U , tivelban v pisarultkih pc-tlih, sa laća za takojtaji nastop. — Samo pisment ponudbe a otnaCbo preji-n #ga službovanja se prosijo pod „V«t-nutc* na An. zav. Diago Beatljak A drug, Ljubljana, Sodna ulica *.       441
Deklica
st„.a  16  let,  poštena  In prd a. i pri memo šolsko fiobratbo, laaa anaata v kaki   trgovini   v meatu   kot   učen.a Ponudo« pod .Učenje 449* aa tpravo S ov. Naroda.                                   449
Masla se kn
2 teacni »te rt i s oknl I« vrata a If parni
t,- ve( pisalnlh me itd.   Poiive a« na
Oankarjavaaa   Mbraftjti   at. 1.
i trgovina p ;>tvoo in ptoteniaamt.)     442
PlsarnlSka tnoC
s  prakso,    crt^na    »ov.   stenografi )r, *trojep»s|», kj^o od hra t«r v*eh pliar- ! nflklh dei.   IŠaa   alutba.   Ponudhr -od  .Piii: ilka  moj 445* na upravo Slov. Naroda.                      i               445
Iščem mesta
kat akladla6nlli maiane »troke prt ka\zm vcčjfm rodjetju. Naslov po*?-upravu S;ov. Narod«.                        443
IigoKln pfisisndia !
43 let   star,   oženjen,   smo?*«   štovao sHrga. hrvatskejj^r ne-^*kcfa »n it«''*Bn-skeca jezika, 1*6« službo kot posla vodja, o ori Sefa a!t pa con k« ?fl vso j Siovenijo.    Ponudbe   pod   .Potiovod-   , 43 — 444 na upravo Slov. Naroda.     4>4
Mi konkurente!
l^fif^p.     •frojno, C«sto. lurovo   tj««A|*44A    čista beia, tehn. raf'n f^iStSf;         (Vuikand).          wOStSII<«Vf  iurcvar    bcncii.   pe*
tftnej itd dobavija od 1 vagona naprfj, sastaanlk poljaka tvrdka. \ io cl na ra7poin?o. Ponudbe pod .PoIon' na An. zavod Drago Baaaljak« £ drug9 Ljubljana« Sodna ullea S.                                              i62
iijii - ioMb
d. 1 za iiUio i tmovios
(Uvez* Izvoz) Kapital: LM.I. 300.000.
lalitrti ate: 111. »ii Mi liti 11
Piliti ili slavna poslovahici: MiiaaĐ (5). Via Paofs Sa tasnabis H. 2.
Ovata TliftUIdi vol?, svinje, masi, maslo,
iivo in zakieno perotnino, jajca, vsakovrsten
les, oglje in premo^, cement, topinu, esence,
posuSeno sadje, fižol, žita itd.
?s^sfs -Z Ita!!Js: platnene, volneno !n svileno blage, predmete iz konoplje, jute in lanu; vsakovrstne klobuke in kape ter fese, žvepio, modro galico, kameno in morsko sol, riž, vsakovrstne čevlje, konfecijo-nirano perilo in odeje, tehnične in rnebi« nične predmete, pisalne stroje itd.
fse mi oeniiji nslonj» i Una.
Kožuh     i
nautraataj. Ogleda umSv. Jakoba nabtežju 33.                                        446
HISa    *
■i. Inventarjem in semljis/can aa praela. Beti Stekiaaa, St. Rupcit Dolenjako.
: praktikanta :
(BMfMMlM)
a primerno •cobiaabo, v atarostt 16 do 17 let appsjm« lesna industrija. Ponudbe na MPaa\ti«l praalal IBS. LJMbliana I.                                   4-J
I8e se sanntoina Miia
smožna modne tr ovlne na tuka|ln1"m trgu. Ponadbe a alko na urravnltvo Slov. Nar. pod #M dna 301". q aVni pogojl ao : samostojno in pop Ino manje slovenskega Jezika v govoru in p\ savi rolec nemlkega jezika. Vst p takoj. |
12000 kron nogrotfo
I dam za svi tlo,   prazno sobo s poseb niiu vhodom v pritliči*   ali 1. nrdstr. v sradinl mrsta.   Ponudbe   pod   .Piifam dobro 350" na upravo Slov. Nar.     ^9
Blagajnlčarka
i vefletno prak o imožna tndi dela v komptoarju tali prosnaaltl doirđa-nje službeno mrsto pre tuđi kot kon-tonstin a ali pi-ami$ka moč. Naslov pove uprava Slov. Naroda.               410
Meseftno sobo
laea privatni uraatnlk za takoj v Ljub* anl ali predmestju    Ponudbe   pod .Pljća   po dagovoru  397' na   upravni *tvo Slov.   Naroda.                            39/
Hiacinte
v lenih h^ivah ima trgovina s arnvni Savsr A Comp., Ljubljana. Wolfo a u ka 12. C mk semen po ljetno na žd. htevo                                                 420

M >'vMv hrano
tl.rro. 5« spr« :mejo j^o-podc. Na^!-<v pove uprava Siov. Naroda               38;
Za šivanje
detnaiklh obl«k ss laća samo prvo^iat. a, r«s sjmostojna moć pod zelo ufodn mi pogoji. Naslov upravni-suu Slov. Naroda.                           419
G. F. Jorasek
:f lilllllC jtlJOTif.tl
v  L ubi a ni W llota    12.
Uv.Sttjfm ogli evinft ter popraviti ria-sotirte? ia birmooi.tv speci elio strekof* no, t«Čno in fen«
Z „V Orćal Henne", Pariš
barva Nse v vs-h rtnnc^h in iidehije vtja iflsrfl d'\n M. Podkr jj .e rf friicr za djme »n gospode, Ljubl)anaf Sv. Petr« costa «t. 32.                                      9754
,Diamalt*
Pozor, pfVarjl! .D1AMALT" tvornice H ustr A Sobotka, Dunaj - Sadlau v Drfdv jni kakovosti ^e do i zopet *r: gavn^r; lustopstvn 'a J"gn a.i"1 Edvard Duža^eo, Zagreb, Slila-dišće Stros>»m»fa)rowai ut. IO. fclOl
sodarii
i« takoj 6pre}mo[o.
^agrefeaika  tvornica  ba-cavA a. d.v   Zagreb.
Proda »•  krasna
stenska  preproga.
Poi^ve se: CelovSka c 61, Spod-Siska.                                           421
StavbODo w$\#
Al. in Val. flccetto,
Ljubljana, Trnovski pristan 14
t'prise^^n« sodna zvcdtnca, prevrema sa^ovr: ne visoke it^vbe, fzvr* ev a^itov in pron^unov, nb ^stv^no ken-
ctfjcn'raia rosredovainica za na\u« n prodajo poaistcv in zcmlj:5č.     8*_7
dobro    chranjena    . \Vertheim * štev. 3.
Dynamo
xa ca. 60 luči.
Trans.TislIa rioninfetna
ca. 55—65 mm v premern dol^a 6 m z 1 glavno jeriiemco in 2 stranskima jermen'cama ali brez, z zraven spadajočimi stenskimi konzolami z ležiSči (R n^5chmier-tager). me kupi takol-
Obračatl  <>e  ;e  mra'-nost   na
Dolnlčar   &   Rlobtei       ljut-l]aJia, VolarsHi pol hU 1«
Vrei
se proda istotam ca  1000  dobro ohran enih   jutastih.
i                 Spretnsga                 |
; iiavlilega itopl
I       če le mo?o"e strce   vif-n'pt,   nri   lad^vn'h   odjenmlc h   finbro
i       liv dere^a aprejme avstr. tvornica pločevinatltt 4ka«
J       telj.   v*'"   'ne  pon   rin« p   d  f,W.  K.  466O"   r.a Anou.    Expet1
*      Rudolff Moste, Wlin l.f SalloralAH^ 2.                  453       !
kaVtaaaVBBaaaaaanBa^aa^B^BaaaaaavBBBBBSiSbiKBBaE^BmaaBaaaaaaaaaVsi
■r ■aassBssV aa»Ba»iBaa^BBBBBBiaaaaaa»»aaa^Biaaa»aaaaaalaiaaaaaBBaaaaa"a»^a^Ba»
i     Za EleKtrcdaa tovamo na DoMavi pr! Jesenlcab
|                                               lft&emo
in! ^eno, nsnoročenega in energičnega
i loiita asistenta
I z vi!!© obrtno-loliko *H vi?okololsko Irobraibo. — Prfdnoat imalo oni, ki imajo fe n?kaj prakse v tovarn ik!h obrtti \ — Ponudbe i navedbo   studij,   rrferenc   fn  zihtev   giede   pače   Ja
nasloviti   na nas'ov:
;         Kranjske Indostrllshe drnltie«
Jesenlce-Follne.
i
■
MM            A m m 2 #i m*&     1 jm ju
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J Po^ači^, Hnb-ifattft,   DaliaittiDava   oU l./I. PosreJovalci  se  dobro  p'ačajo. oze diviacine
kupu I • p9 na|vil|t oetit pll! I IISillB^   II«  AiMU HlllC-r
Ljubljana,   S¥,   Fiotlla^^   iiL  9, Išiemo 2 milij&na           i
bukovih prsgou
far vsako količino                                     i
hrastovih   pra^ov
Standart Tvpe svobodno ni ugodno pristani§ce. Brze ponudbe na I IiiiSje tier Tra« 2r<MiTie, T ara - T«nHcof  ĆašIcoslova^Ua.!
Salama
prva vrata
i no\io blaso
X         povnern zrf'a |    m 4oli! aavaftt
I  Prsa hrvatska  trorafca I  jaJama, S!r>efta masa l
i               mnfL             i
I M.Gavriiović] I sinovi d. d,
I       Patrlafa
I    Glavno iattopstro sa Skrventk>:
j       R. eUNC in drug
I Mit    - l|uW|««a - trtu.
m.s|
KttnuukJ
PrcRiefni zoiiod 20 premos d. d.«Ljubljani
prodala Iz slovenskih premogovnlkov
veleniski, šenijanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v ce.ili vajronih po oriirina'nih crn th prenio-j i^oviiikov 'Ltt doutačo vpornho. kakor ludi /,a industrijska !                                        podjtija in razpečava
i <
Ia ceh0slovaški in angleški koks za livarne in domJo vporabo, kovaški premog in crni premog.
H*Fle«: VIOMSTMI ZAVOD ZA PREM00 đ d. LlikMaaa, Nna^Ha nl'oi 19.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANEil1
Podružnice:
Split« Trst, Sarajevo« Carica,  Celje,   Maribor« Ptuj| Breaiee*
LJUBLJANA - STR1TARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodala sreike rairedne loterlie.
Tele!, itcv. 261 in 413.                         Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana.
Delniška  glavnica K 50,000.000.
Rezervni    zakladi K 45,000 000
Lastnina in tisk »Narodne tiskamec
Za inseratni dd odgovoren Valentin kopitar.