Št. 45. V Gorici, dni 5. noveml>rai=i897. Teči-g XXVII. . „Soča" prilogo , izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „Gs8'tdir.kt Lit)' vred po posti prejemaim ali v Gorici na dom poSiljunn: vse leta.....gld. 4-10, pol leta ..... , 220, četrt leta .... , 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu. „friB«rec" izhaja vsakih i4 dnij vsak drugi torek in velja za eelo leto 80 kr. »Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsa! segu 16 stranij. Kadar je v pelek praznik, izideta listi je v ob- četrtek. (Izdaja za deželo.) Oznanila in .POSLANICE" plačujejo se za petstopno pelit-vrsto; S kr., če se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za večjo črko po prostoru. Posamične številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri kavroneicu nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponlc della lj"abra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj so uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravništvu „Sočo". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnislvo je v Gosposki ulici 0. Izdajatelj In odgovorni urednik Vinko Levičnik — „ Bog" hi narod! *' — Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna" A. Gabrsčeh (odgov. J. KrmnoM). Kdo bo nadškof goriški ? V Gorici, 3. nov. To je zdaj glavno vprašanje pri na« na Goriškem. Rešiti se ima'te dni, prihajajo pa tudi glasovi od raznih stranij, da je že rešeno; (zategadel je naša radovednost toliko bolj napeta. Za osebo novega vladike naše nadškof ije se zanimajo tudi zunaj goriške dežele, posebno v Trstu, v Istri in zlasti še neka vrsta ljudi j v Italiji. Kazni časopisi raznašajo v svet vsakovrstne no« viee in kažejo preoeituo, kako silno jih skrbi njim ugodna rešitev tega vprašanja. In ta okolnost .še povišajo važnost imenovanja novega nadškofa in metropolita v naši Goriei, zajedno pa bi morala merodajno kroge opozarjati na : previdnost, previdnost in z*.»pet previdnost! Lahonski časopisi raznih nijaiis so fo dni raznašali vest, da je že imenovan škof j)oreško-puljski premih mons. dr. J n n ez I' 1 a p p. ,Mattiuo., cpieeolo , ('orriere , (laz/.etta di Vonezin', rimska Tribuna itd, so prioheevali to novico kot gotovo dejstvo in prinašali so tudi že dolge življenjepise o tem novem nadškofu in inetropolitu goriškem. t'In nek v <\>rrieru> od torka jo pre/.auimiv, da bi ne podali svojim eb tateljem vsaj nekaterih mtslij. Najpoprv pravi, da vest o imenovanju inons. Ffappa nadškofom v Goriei jo silno razveselila naše mesto...! S tem imenovanjem se je zadostilo pravičnosti, ker doslej nt bilo italijanskega sina na stoliei nadškofa goriškega. Cesar, vlada in sv. stoliea so pokazali s tem imenovanjem, da nočejo slovenskega gospodstva nad Italijani na vsej črti. N a r o dno i t a 1 i j a s k o e u s, t v o je s tem imenovanjem povišano..... Taka moralna zadovoljnosi na italijanski strani bi izborno tiplivala tudi na celo deželo. Vedeli bi nuniree {misli Slo-vonee), da bi imeli opraviti z vtadiko, ki je sieer dober a odločen, in mnoge zlorabe bi se ne vršile in marsikaka ue>pamefnost bi se zatrla že v po.Vtku. ( Kako divno, li m-? Kaj je misli! Corrierov. Mankar. je preučimo. Kratko p.»vedami, nii-dil je.da: mom. Flapp kot nadškof goriški bi karniftut rio-venee z vso nadškofovsko oblastjo in avtoriteto!) cKar je dobro Italijanom, bo tudi dobro, upamo, za mir r ed prebivalstvom*. (KaIiO*Tfiodro!) —- •.Dobro nam došel novi Pastir, ki je h svojim krasnim pastoralnim pismom prepovedal svoji duhovščini, oznanjati s prižniee zapovedi sovraštva - in zanj in ž njim naj so cerkev vrne, če mogoče, v celi deželi svojemu vzvišenemu poklicu mirti.:> Tako1 končuje člankar svoje* modrosti. No verujemo, dn jo ustregel s svojim slavospevom premih gosp. dr. Flappu samemu, kajti take vrste hva-lisanje je presumljivo in mora vzbujati nezaupnost..... Tržaški Pieeolo.* jo tudi že v torek z vso gotovostjo potrdil, da inon*. Flapp je že imenovan nadškofom goriškim. Med drugim je povedal tudi to-le zanimivost: Nekdo se je vozil iz Kovinja v Trst. Med pogovorom o imenovanju inons. dr. Flappa nadškofom goriškim je potnik dvomil o resničnosti te vesli. Toda slišal je iz ust oseb, ki ho mons, Flappu zelo blizu (faniigliari), da škofu dr. Flappu je imenovanje '."> let, ki ga hočoln svelu kazali pod firmo poslotlnih čistega kol. zl.il.o, m imuno pokazali ui trohico dobiol, loilko iv.t narodnem kolikor na gospodarskem polju, imomšl kar mu je služba velevala storili, Torej laki'), du se razumemo, s pijavkami Iu oderuhi, kakor g. dopisnik luže. (Morda pa govori lo neresnico, n ne lužo!? —• Ur.) Splošno bilo hi pa želeli v našo vns miru, t\ na kak način, ker ravno isti, ki ju na zadnjem občnont zboru pevskega društvu vzdihoval po slogi in miru, bo je svojočnino izrazil, da dokler jo on v TodhiJii, no bodo miru. H loga bo razvidi, da največji ozitu-njcvnlce miru je nojbolj proll istemu, Šo več, nas j e! U Tolmina. — V "tulnji BSoei" bo nahaja vabilo k skupnemu občnemu zboru žensko in možko podružnice sv, Cirilu InMiv toda v Tolminu dno 8, Novembra, v potulo-Ijek oh 0, uri zvečer v čllitlnlšklli prostorih, ZoiiHka In mozkft podriižiihi Hlovimsklh aposleljuov sle bili pred lell Jako delavni, Za časa A, Gargu, dr, Turne, umrlo gospa Kovncic, Joslpino Vrlovec in Alojzijo IvnnftlO se je mnogo storilo. Bilo je 500 druHvonie in mnogo drušlvenikov, več veselic In poučnih shodov, sploh živahno življenje In delovanj;; obeh podružnic. Nabiralo in odpošiljalo se je mnogo denarja za vzdvževanje sol in učiteljev naših slovenskih otrok v lakih krajih, kjer ima naš .ljubi In pravični" sosed moč in gospodarstvo v avojih rokah pa. jim noče priskrbeli vkljub jasnim, postavnim določbam in edino veljavnim peilugogičliim načelom pouka v materinem slovenskem jeziku. Vabijo jih v svojo italijanske in nemške šole, da hi tako naše olroke odtujili lastnemu na- lil vali istega, sle li mirovali in odobravali prevzvišen namen posojilnice, sle li se strinjali z zidanjem dekliške šolo itd.? Ali j ni Vaša nazadnjaška stranka ruvala proti r.o se pa človeka preveč draži, zgubi j vsemu, kar je koristnega in naprednega? ^olje; lako je bilo tudi tukaj. 1,'ekaj odov, J Niste mar boleli z.ivM.tvili zidanje dekliške \\ temi tudi prvotni usbmovniki drušlva, I šole z vso silo iu še celo izlirali glavnega se stvari odtegnili z ži l;o, da bodo sami { dobrotnika iste iz vasi. Fakl.i naj govore, najkrajšem J novi gospodje s seboj bolje izhajali. To jim hi F. co je bil po\od, da sedaj neumno v svet bolela še I bijo, da nekateri naprednjaki n-zadovolj-noži proti društvu rujejo in d.i istega javno izpodrivajo. Par gospodom odbornikom pevskega dinMva bi na uho povedal, da le sami so je ustanavljalo vinarsko društvo in pri \'o- j rodu, veri in jeziku. Visoka vlada pa vse to mirno gleda in nič. ne stori v obrambo naše mladine. Slovenski narod, ubogi narod, dolžnosti vse a pravic malo ali nič, mora kot tak s prostovoljnimi darovi vzdrževati mnogo šol v Gorici, Trstu, Istri, na Koroškem in štajerskem, du reši in ohrani svojo olroke veri in narodnosti svojih očetov. Rekul sem, da se je v Tolminu mnogo storilo za omenjeni plemeniti namen. A nekaj let sem fele poslali podružnici v Tolminu mlačni iu bolelmi, da komaj še živili, kar se je z vso pravico omenjalo celo pri letošnji skupščini v Školji Loki. Ne naCeliiislvi, nogo proliugilaeija in nehrižnoat sploh sle do lega privedli, kar laži, g. dopisnik! {Vsaka neresn že ni -- laž! Treba ločiti ta dva pojma! - Uredn.) Nadalje pravile, da se imenuje g. dekana, g. kanonika, g. kaplana in g. učitelja pijavkam in oderuhom iu lo od strani napredne stranke. Počasi, polagoma, g. do- ?RAYILA trgovsko-obrinc registrovane zadruge v Gorici z neomejenim jamstvom. »amen zadruge je :^t — s tem. j v n: lih-.hrt «je I-rav.i i tg.a; t «:i;e r;aa. poiJ ug;u!:i.:mi pego:;, ta s tcai posubej posreduje med trgovci, ub:l-niki i a njih odjemalci ter umogoeuje ustanovitev novih cbriij in tr^uvist. Tvrdfca zadruge se gla.i: Trgacskoobrtna, regi-sirovana zadruga v Sorid z neomejenim jamstvom. Sedež društva je v Gorici. § 3. Zadruga se osnuje za nedoločeno dobo in razpada v odseke. Vsak odsek traja pet let. Prvi Jan decembra vsacega leta -" —¦-—- — _i....!. s. _ —i^ • .% .. v. .. članov. Je-tt zglaši nateljstv prične nov odsek. zadostno število ) število članov zadostno, presoja rav- Zadrugi more pristopiti kot član vsak, trgovec, obrtnik, njih odjemalci in trgovski in obrtni pomočniki in delavci, ki so opravičeni sami oskrbovali s\oje premoženje; a ravnateljstvo je opravičeno, sprejem brez navedba vzrokov odkloniti. § 5. Ravnateljstvo, vodi gospodarstvo vseh odsekov. Za troške motu pii-pcvati vs.ik odsek s inii od ravnateljstva v razmerji k številu odsek posebej. upravne prispevki, določen odsiko\ih deležev. blagajna ia knjige vodijo se za vsak Dobiček in i/gubo tipi vsak odsek za S 6. Denarni prebitek ka'.ega odseka more se posoditi drugemu, denarja potrebnemu odseku; a ravnateljstvo mora skrbeti za to, da se vrne to posojilo pred pretekom dobe upnegn odseka. Za tako posojilo mora dolžni odsek upiicmu plačati od ravnateljstva določene obrc.-ai. Dolžni odsek jamči za posojilo s svojimi deleži. § "• Cianstvo za:.'.uge preneha: es vsled prostovoljnega izstopa člana po končani odsekov! dobi; b) vsled smrti čkma; c) vsled izobčenja (§ 12.). § 8. Zadružni denarni zaklad se snuje: «) iz deležnih vlog članov s priraščajočimi obrestmi; b) iz hranilnih vlog; c) iz dopolnilnih prispevkov, ki so plačevati od predujmov v dopolnilni zaklad; d) iz pristojbin za vpise in prepise; e) iz zamudnih vinarjev, pisarinc, opominjevalne pristojbine, in prispevkov k upravnim troškom; f) iz obresti plodoncsno naloženega društvenega denarja. §9. Vsak zadružni delež znaša 300 kron in se snuje iz tedenskih vplačil po kroni in iz od teh vplačil naraščajočih 4°/0 hranilničnih obresti, ki se za 5 letno dobo določajo z okroglim zneskom 40 kron. Vsak zadružnik plačati mora torej za vsak vpisani delež skozi celo odsekovo dobo po eno krono na teden, torej skupaj 260 kron v zadružno blagajno. • '. Vplačila potrdita v deležni knjižici v to od ravnateljstva določeni zadružni uradnik in dnevni komisar ravnateljstva, oziroma pooblaščenec. Drug član ravnateljstva more natlo- lošilja.i svoje vlofje potoni Od«irižek U ga lista nado- r i.-, i i>:ur t torej hraniti. mestovati uradnika. Dotične vav.ui4.elj.,ke čiaue določi načelnik. \'sak član je opr.vre poštno-hranilnega vložile "j-- li' mestuje potidilo v dek-ai k- »; u) Kcdor hoče k odsel-u še-le po njega osnovanju pristopiti, plačati mora vse do njegovega sprejema že zapadle deležne obroke in pa zamudne vinaije kakor nuiden zadružnik. Ravinteljstvo je opravičeno, olajšati plačilo že zapadlih obrokov /. dovolitvijo primernih novih obrokov. § H. Deležni obroki vplačujejo se v zadružnem uradu ob določenih dnevih in urah ali pri pooblaščenem ravnateljstvu na določenem kraju in času. Vs.«k član je opravičen plačati več obrokov skupaj za naprej, ne da bi radi tega imel kaj predpravic. § 12. Član, ki je zaostal z vplačili tedenskih obrokov, mora od vssccga zaostalega deležnega obroka plačati 2 vinarja za zamudo, če pa zaostane več nego Štiri tedne, od vsakega daljnega tedna 4 vinarje in tako po preteku vsakih daljnih štirih tednov 2 vinarja več od vsakega zaostalega deležnega obroka dotične Štiritedenske dobe, tako dolgo, dokler ne izpolni popolnoma svoje dolžnosti. Ravnateljstvo pa je opravičeno, na prošnjo mudnega člana odpustiti zamudne vvinarje. Član, ki zaostane tri mesece z vplačili tedenskih obrokov, sme se z ravnatcljskim sklepom iz zadruge izobčiti. Nasledek tega izobčenja je izguba vseh zadružnih pravic in vplačane vloge, ki zapade v korist zadrugi. § 13. Pred pretekom odsekovc dobe izstop iz zadruge ni mogoč. Izjeme so: «) v slučaji smrti; 6) v slučaji (konkurza) stečaja; c) v slučaji ubožanja člana. V. teh izjemnih slučajih izj)lača se vloga (svota de jansko vplačanih tedenskih obrokov): v slučaji «) dedičem, v slučaji b) stečajni masi, in v slučaji c) izstopivšemu članu, in sicer tri četrtinke vloge v treh tednih po nastopu dogodkov pod a) do c), zadnja četrtinka pa še-le po preteku dobe dotičnega odseka, a le po odbitku zneska v pokritje nizmernega dela morebitne izgube. Za slučaj pa, da bi dotični odsek imel dobiček, priračunati in izplačati so pro raki temporis ct rpianti iste obresti, ki so se v ilotičnih dobah plačevale od hranilnih vlog. Kedaj da je kak član smatrati ubožanim, presoja ravnateljstvo po prosti previdnosti. § 1+. Predujmi dovoljujejo se na sledeči način: Vsak član more ua vsa* vpisani delež za čas od-sekove dobe dobiti predujem v znesku 1100 kron. Pri izplačevanju predujmov držati se je sledečih načel: «) član, kateri ne želi več nego tri četrtinke vplačane vloge, zahtevati sme, da se mu ta predujem takoj izplača; . 6) drugim prosilcem izplačajo se predujmi po vrsti vloženih prošenj in po meri denarnega zaklada; c) ako član ne vzdigne pravočasno dovoljenega predujma, izplačati je ta pridržani predujem tistemu članu, ki je prvi za njim vložil prošnjo za predujem. O plodoiiosni porabi denarja, ki bi se ne mogel zalagati v predujmih, določa ravnateljstvo. § 15.. Ker se za vsak delež dejanski vplača le 260 kron, predujma se pa sme dovoliti 300 gld., in ker vrhu tega vsak delež velja za 300 kron, treba je primanjkujoči znesek pokriti. Za'pokritje primanjkljaja, upravmh tro&ov m obresti od hranilnih vlog osnuje se dopolnilni zaklad V a zaklad Plačati ntora vsak predujempik" od vsadih 100 _ kron predujma vsaki teden H vinarjev.',za naprej-. Vpisnine plac;ui je za vsakih 100 kron predujma enkrat za vselej eno ,krono. ' Ravnateljstvo je opravičeno po svoji pnevidnostt Znižati prispevek "v dopplnilui zaklad do 10. vinarjev na teden. Za veljavnost' tačega sklepa treba je dvotretjinske,,večine navzočih ravnateljskih članov., .,.,..,.:.• gotovo načelnik moške podružnice pri obenem zboru pojasni. Zavedne narodne Tolminke in Tolminci, sploh vse rodoljubkinje in rodoljubi v Tolminu in okolici, pridite v obilnem številu I', skupnemu občnemu zboru ter se oklenite in oživite prepotrebni podružnici sebi v čast in v rešitev naše mladic. Pri obenem zboru se lahko tudi pogovorimo o prih. božičnici -' prid ubogi šolski mladini tolminske šole in o podpiranju „ Šolskega doma" v Gorici, Na veselo svidanje pri potrebnem n plemenitem delu t Domače in razne novice. Osebno vesti. — Sežanski glavar g. dr. Andrej grof Scbaffgotsch je imenovan ministerskim tajnikom; na njegovo mesto pride na§ rojak, ministerski podtajnik g. dr. Peter L aha rnar. — Gosp. glavar Schaff-gotseh je znan našim eitateljom po komen-xkih homalijah in izza zadnjih deželnozbor-skih volitev. Sicer pa je popolnoma vešč slovenskemu jeziku in je tudi uradoval slovenski Gosp, Dougan Janez je bil imenovan c, kr. sodnim pristavom na Voloskem, Ca-slilaino! Naša državna poslanca gg. dr. Anton Gregorčič in Alfred grof Goronini sta bila od nedelje do srede večer v Gariei; do-ila sta mod drugim tudi k seji polit, društva »Sloga*, ki je bila v torek popoldne. — Župnijsko presfcušnjo so napravili čč. gg. Jožef Kosec, kurat v Novnkah, Frančišek Šmid, kurat v Marija-Celji, Ivan Vidmar, župni upravitelj v Broginju, — Poročil se je v Trstu g. Kornelij Gor up, sin slovenskega mecena, z g.čno Albertino de V o I p i. Poročil ju je državni , poslanec preč. g. Spinčič. Gosp. dr. Henrik Tiima, o. kr. sodri pristav, deželni odbornik itd., je popustil državno službo in vstopil v pisarno odvetnika g, dr. Franka v Gorici. Kedorkoli bi imel ž njim kaj opraviti v deželno odborniških zadevah, ga najde tamkaj. — G. odvetnik dr. Frauko ima svojo pisarno na Komu št, 8, v Kavčičevi hiši, f Č, g. Fran Kofol. — Iz Levpenam poročajo: V Kalu je umrl nagle smrti preC. g. Fr. Kofol, kurat, dne 3. t. m. ob 3. po-pchioCu Dne 1. t. m. so mu je udrla kri. Bil je pri njem dr. A. R. Rojic. — Človek se spominja besodij: ,0 blagor mrtvim, kateri v Gospodu umrjejo. Naj počivajo od svojega truda — zakaj njih dela gredo za njimi". — Tudi pokojni Kofol ima zaslugo za narod in to dni je podaril !00 gld. za »Šolski Dom*. —-Blagor mul To delo pojde za njimi Smrtna kos«. — V nedeljo je umrl v norišnici pri Gradcu bivši italijanski deželni poslanec dr,Ermanno Lovisoni, star šole 43 let. Žalosten konec nadarjenega moža t Posebno dobro je poznal svoj materni italijanski jezik. — V. I. n. m. s.! Poslance WoIf ie postal nakrat ljubljenec lahonske mladeži. Iz Trsta in iz Gorice je prejel že vec brzojavnih in pisanih Čestitk. Goriška mladina ga je proslavila s smešno bombastičnim »paladino di liberla, diritto*.... Naši Lahom, največji zatiralci svobode in pravice, se Še drznejo tako govoriti ! „SoSa" dvakrat na teden. — Na našo prošnjo se je oglasilo prav veliko rodoljubov, ki so z veseljem pozdravili to vest. Da bomo še bolj na Cistern, lepo prosimo, naj bi se javili vsi tisti, ki bi ne bili zadovoljni; tako bomo natančneje vedeli pri čem smo. — Sicer moreino že povedati, da »Soča" bo izhajala ;2-krat na leden za znižano ceno 6 gld., torej le za gld. 1*60 več nego doslej, — Pri pošiljanja naročnine za prihodnje leto naj se torej gg. naročniki ozirajo na to. da bo znašala celoletna naročnina 6 gld. »Primorec* bo pa izhajal v enaki velikosti po 3-krat na mesec za neznatno ceno gld. 120. Dolžniki naj vsekakor poravnajo svoj dolg do konca leta, da nam olajšajo delo- vanje. — Vsled vpeljave plina in auerjevih luCi in vsled novega pli novega motorja, ki bo gonil stroje, smo imeli neprimerno veliko novih izdatkov, ki so pa bili potrebni, ako hočemo ustrezati potrebam našega občinstva. Da nam bo možiio v redu vršiti dolžnosti naproti našim upnikom, prosimo lep6 svoje dolžnike, naj tudi vrše svojo—dolžnost. Drugega nego dolžnosti ne zahtevamo! Kdor ;e prijatelj našim podjetjem, naj nas torej blagovoljno podpira s tem, da vrši toCno svoje— dolžnosti proti nam! Oproščen. — Naš lastnik je bil o pr o-šCen v soboto pred c. kr. okrajnim za mesto odredjenim sodišCem od obtožbe prestopka po § 9. t. z. — Državno pravdništvo je namreč za takrat zgrešilo pravi naslov,— ali pa je le nov dokaz: koga ima vedno na vrvici svoje ljubeznive pozornosti. Trgovska-obrtna registrovana zadruga r Gorici začne svoje delovanje te dni, ker s 1. novembrom ni bilo mogoče radi priprav, katere so bile še neobhodno potrebne. — Ravnateljstvo je sklenilo, da sprejema-hranilne -ulogev-vsakem znesku nad jedno krono, ter jih obrestuje po 4'/» % proste vsake davščine posebno pa prihod-nine 1%% po novem davčnem zakonu. Volitve t »Ueiavsk« zavarovalnico proti nezgodam v Trstn". — Vodstvo le zavarovalnice se kar očitno poganja za to, da bi dobili zopet Lahi njega upravo v roke. Že to je bilo jako sumljivo, da jo vodstvo ponekod razpošiljalo glasovnice po pošli, drugod pa so se dostavljale uradnim potom, ozirma so morali volilci priti sami ponje. Domnevali smo takoj, da je to nekaka zvijača in vsled tega smo volilce opetovano opozarjali, naj reklamujejo glasovnice, ako jih niso dobili. Zdaj smo izvedeli, da je zavarovalnično vodstvo pri razpošiljanju glasovnic res prav Čudno postopalo. Znani so nam nekateri slučaji, da so volilci dobili samo glasovnico za voiitev razsodišča, ne pa tudi glasovnico za volitev načelništva. Vodstvo se bo seveda izgovarjalo, češ, da je to slučajna zmota. Mi pa na to ne damo nič, ker nimamo vere v ncprislranosl tega vodstva, ampak smo prepričani, da to vodstvo porablja ves svoj upliv v to, da pomore italijanskim kandidatom do zmage. Kakor pri nas, tako je vodstvo bržčas postopalo tudi drugod, pripravi naj se torej na velik obračun, — Znan nam je namreč slučaj, da neki goriški podjetnik, kateri ima 30 delavcev, je dobil glasovnico samo za razsodišče, za načelstvo pa ne. Ali ni to škandal!? Zanimivo predajanje. — Na povabilo g. prof. Jak. Čebul a rja se je zbrala v torek zvečer v čitalnični dvorani odlična družba, radovedna na najnovejšo iznajdbo X- žarki ali"s takozvanimi Rontgcnovimi žarki. — Gosp. "profesor je na kratko ali umljivo razložil bilstvo teh žarkov, kako se izvajajo in kako delujejo. Ti žarki niso vidni našim očem, toda pridirajo tudi skozi razna telesa, ki so drugače za svetlobo neprohodna. kakor n. pr. les, meso; ne prodirajo pa n. pr. skozi svinec, žetezo, kosti, jako slabo celo skozi steklo. Na neki steni .iz debelega popirja pa vzročajo svellikanje ali florescen-cijo. Ako postavimo n. pr. roko med izvorom teh x-žarkov in rečeno steno, vidimo na steni temno senco kostij, ki so v roki, ker ondt žarki"'niso prodrli. Ako je v roki, v mesu kjerkoli kak kos svinca, recimo svinčenka, in postavimo ranjeni ud pred ono steno, se pokaže na rneslu, kjer je svinčenka — temna senca, katero je sicer mogoče celo fotografovati; na tak način se natanko določi, kje je svinec — in Jehko ga potem zdravniki odstranijo. (Tako se je zgodilo pred par ledni s sestro Anakleto v goriški bolnišnici, katero je bil nekdo obslrelil, kakor je »Soča" poročala.) — Gosp. profesor je izvajal razne poskuse. Tako n. pr. smo videli na steni, kaj vse je bilo v zaprli leseni šfcatljr, namreč: ključi, noži, škarje itd.; v neki drugi je bil »pajacelj*, ki je skakal, ko se je potegnilo za vrvico, itd. Skratka: x-žarki pokažejo na steni ali na folografijski plošči take dele v notranjosti našim oCem sicir nepro-dornih teles, kateri za x-žarke niso pro-hodni, kakor: razne kovine, kosti itd. In ta čudovili izum je že dandanes velikanske važnosti v kirurgiji. — Kaj bo vse še sledilo, — kdo more to danes le slutili? * Hvaležni smo g. profesorja Cebularju, da je razložil to čudovito iznajdbo zadnjega časa. Hvaležni smo tudi g. Baderju, ki je prepustil v ta namen dragocene priprave in stroje. »Goriški Sokol". — Pevski zbor pod vodstvom g. Bajta ima vaje vsak torek in petek ob 8. uri zvečer; šteje nad 20 pevcev. — Tadburaški zbor šteje tudi nad 20 članov; poučeval in vodil ga bo g. E. Sirca od 15. t. m. naprej. — Oba zbora bosta pripravljena za več veselic in koncertov od letošnjega adventa naprej. V nedeljo teden, 14. t m., ob 3*)s zvečer pa priredi o čitalnični dvorani plesno zabavo; sviralu bo vojaška godba 12 mož. Vipavsko vino na ljudskem shodu t Vipavi 31. oktobra t. I. — Brijci, Kraševci in Vipavci na Goriškem! Pazite, da se vam kedaj ne zabrusi kaj tako žalostnega v obraz, kakor je na mnogobrojno obiskanem ljudskem shodu v Vipavi to storil dr. J. Tavčar iz Ljubljane vipavski vinarski zadrugi! Govorit je po priliki tako-le: Vse to pa ni dalo spati vaši vipavski vinarski zadrugi (Burni klici: Sramota!) Obrnila se je do katoliške stranke, da bi le ta delila na to, da bi njena konsumna društva prodajala vipavsko vino, ne pa nemškega tirolca. In vidite, častiti vipavski možje, tnkaj su je katoliški stranki ponrrjala najlepša prilika, pomagati Vipavcem ter vipavskemu vinu. ki je pošteno, dobro slovensko vino, pripomoči do nove slave ter ;„'.. še bolj povzdigniti žareči pridelek vaših goric! Ponujaia se je prilika, celemu slovenstvu pokazati, kaka kaplja dozoreva v vipavski dolini! Ali !:aloliSka narodna stranka, ki pri vsaki prHiki na jeziku nosi besede »Svoji k svojim!*, ki pa za hrbtom našega kmeta zaliva s tirolskim petijolom (Živahni klici: Tako je!}, ta stranka je po svojih konsumnih društvih odgovorila: »Mi se od tirolskega vina ločiti ne moremo; če pa nam pripravite vipavskega vina po 12 do 14 kr. liter, kakor ga nam pripravljajo katoliški Tirolci, pa hočemo Nemce pustiti in oprijeti so hočemo svojih rodnih vipavskih bratov !* Vipavska trta, ta plemenita naši rastlina, bi se morala pač sramovati, če bi dajala kapljo, ki bi bila vredna 12--H kr. liter. Ali tudi vipavska vinarska zadruga ni prišla v zadrego. Mislila si je, ker mi trta noče dati vina po 12—14 kr. liter, naredim si ga sama. Da je torej mogla vaša vinarska zadruga ustreči zahtevam, uslaiovila je celo fabriko, v kateri je pripravila ogromno množino vipavskega pelijota. (Burni prizori. Klici: Sramota! škandal'.) To bi samo na sebi še ne bilo nedopustno. Nedopustno pa je, da se bode sedaj ui vinski ponarejenček po celem Slovenskem prodajal za pravo, dobro vipavsko vino. Naš kmet, ki je do sedaj slišal hvalili izvrstno vipavsko vino, majal bode glavo ler pričel govorili: »Vse, kar aetn slišal o vipavskem vinu govorili dobrega, to vse je laž, mi pijemo v svoji zadrugi vipavsko vino in gospodje pravijo, da je to najboljšo vipavsko vino. No, pa vam rečem, da je vsaka siradka boljša od lega Vipavca! Da pomaga nekoliko svojim *la-bolnirn konsumnim društvom, ki so zvesto orodje v njenih rokah, vzela je Vipavcem še tisto zadnje, kar imate, vzela vam je ime vašega poštenega vina, ki je do sedaj po vsi pravici široko po svetu slovelo. (Burni klici: Sramota !) Mesto da bi vaša vinarska zadruga živela v zavesti, da je s skrivnostnimi svojimi mesarijami, katere je po noči in po dnevi vganjala po svojih kleteh, Vipavcem več škodovala, kakor jim je do sedaj škodila trtna uš: mesto da bi kazala kesanje in da bi obljubila, da ne bode v prihodnje kaj tacega počenjala, rnesto v;ega tega pa se prav ošabno obnaša. Misto da bi se ta zadruga sramovala, pa se brani s tem, da po celem svetu vpije in kriči, da cela Vipava že nad trideset let pripravija in popravlja svoje vino ravno lako, kot ga je letos pripravljala in popravljala vaša vinarska zadruga! Mesto, da bi vse storila, da se vam ohrani jedina pomoč, ki jo še imate, da se vam ohrani v dobrem in poštenem imenu vaše vino, pa je omenjena stranka ravno v teh žalostnih Saših, ko ste Vipavci reveži, da se morate samemu Bogu smilili, dopustila, da se je v njenih časopisih pričela prava gonja proti vipavskemu vinu, da se z največjo hudobijo v ravno istih časopisih dokazuje, da vaše žlahtne kapljice že celih trideset let več ni, in da ste slabo skaljenko prodajali za dobro vipavsko vino I Radodarni doneski. — Upravništvo je sprejelo za .Slogine" zavode. Vesela vsa-konedeijska družba pri Vufteku gld. 2 (g. Poveraj dal I gld.} — Filip Kante iz Banfa-luke 20 kr. — Keršovani dr. Martin v Go-rit; 5 gld. — I. Golja 50 kr. kazni. — Jak. Gril 2 gld. namesto „pinc" in »hlebčkov". — Vesela družba »Goričanov* v »Avstrijski* v Gradcu zbrala gld. 450. — N. N. nabral v Sovodnjah 1 gld. v veseli družbi. — Vesela družba »Pri Benkovcih* pri dobri kapljici rihember/ana gld. 1'48, nabral podjetnik Stepanč"č. Z.i »Šolski dom": Kofol Štefan 5 gM. — I Mrrmolja iz Mirna 5 gld. — Veleč. g. Josip Poljšak, župnik v Prvačiui prvi obrok. 10 gld. za ustanovnino^ — Matija Hvala s Slapa 3 gld. — Eugeu Gorja n 1 gld. — Furlani Leopold, naduč. v Št. An-drežu, i gld. — Prijatelji šole zložili pri blagoslovljenju in otvoritvi nove šole v Kalu-Koritnici pri Boleti gld. 716. — Velet. g. Andrej Mesar z LIvfca 3 ghl. — Nabral Andrej Vrtovcc, naduč. v Tolminu, 3 gld. — Nabral gld, 4'GO Ivan Medved pri veselici ajdovsko-lturskegn tamburaškega zbora dne 17. oktobra v Šturji in dne 31. oktobra v Vipavi. — Jos. Trebštt s Srpenicc (sedaj St. Polten) 50 kr. — Po odhodu g. drž. posl. dr. Gregorčiča iz Dornberga nabrali njegovi častilci 2 gld. 5 kr.—- Dne 17. oktobra nabrano 10 gld. v Modrijanovi dvorani v Tolminu o priliki tamburaškega večera. Društveni denarničnr g. Kancler je sprejel za »Slogo": 22 gld. od g. Jos. Bolela z Reke. — Lovska družba v Kanalu poleg v.ifh mogočih lovskih taks eno krono narodne takse od vsakega vbitega zajca, skupaj 5 gld. »Šol-dd dom'' v Gorici. (V. izkaz od 14. oktobra do 3, novembra.) — Kot usta-novniki so se ogtisili: L »panja Ivan, dež. poslanec in zcmljemeree na Tolminskem. Tabaj Andrej kalehet na c. kr. vadnici v Gorici. Kos Simon, vikar v Opatjemselu na Krasi;. Vplačali so: gld. »Renčan* na Dunaju....... 2'— Bratina Anton, vikar v Doberdobu . 5¦— ^Neimenovan".......... 1' —' Kumar Val,, učitelj na c, kr. vadnici 100- — Sivec Franc, učit. na e. kr. vadnici . fr— Kodelja Josip, župnik v Št. Marlncm 10' »Pagat ullimo" v Čepovanu .... 4'—• Hrast Jan., tajnik pri hran. v Ljubljani 2* — Lobnn Anton naduč. v Ko Župnik Mesar Andrej iz Livka 2 gld. Sancin Anton Dreječ iz Skednja gld. 1*10. — Po 1 gld.: Inženir Živic iz Trsta, Mahorčič Ludvig, župnik Poljšak Josip iz PrvaCine, Valetič Fran iz Trsta, Čop Stjepan Malilog, vikar Štrekelj Edvard iz dolenje Vrtojbe. — Slopar Krsto iz Pulja 00 kr. — Po 50 kr.: Češ5ut Anton, Pavletič Josip iz Renč, Gašperut Anton, Bralno društvo Črnikal, Štrukelj Mihael Tolmin, Jos;p Ušaj iz De-vina, pevsko društvo »Velesila" iz Skednja, Furlani Leopold, Ipavic Ivan, pevsko društvo »Tomaj*', Doljak Josip, Fttrlan Franc. — Po 40 kr.: Toroš Anton, Dekleva Ivan iz Go-lepiistave, Čopi Josip, Sever Anton, Sever J. iz Kolor.i. — Po 30 kr: Gorjan Avgust, Slokar Marko, Kurinčič Anton, Toplikar Anton, Kante Fdip, Rusija Anton. — Po 25 kr,: Čiriie Anton, Kenda iz Trsta, Schmulz Fran jo, Peric Štefan, Vendramin Janez, kaplan Cink Andrej, Prelovec Frančišek, Kanauc-J.mež. — Kcrsovan Andrej 20 kr. — Forčifr Ivan iz Komna in Misigoj Martin h Višnjevika 10 kr. P. S. Gospoda Bizjak Miha in Pelcrhel Andrej iz Rabca sta poslala vsak 1 gld. za bvošurico in ne samo 25 kr. Z današnjim izkazom še niso pokrili popolnoma vsi stroški. Od 4000 položnic, katere smo razposlali v prilogah »Soče", »Edinosti" in »Primorca", se je oglasilo le 8 55 naročnikov, torej 3145 položnic jo še mej naročniki! V z 1 i c te mu, da niso š e p o k r i t i t r o š k i, bo zaračunala tiskarn a vse od danes n a prej d o s I e zneske v prid n a m e n j e n e m u smotru. Prosimo vse one, kateri se niso še odzvali po položnici, naj bi nam dopofslali vsaj 10 kr, Ako se po še neuporabljenih položnicah dopošlje le ta znesek, bi se zbralo do 300 gld.! »Goriška ljudska posojilnica" jn imela prometa meseca oktobra gld. 38.53f>*70. Od novega leta do konca oktobra' pa gld, G74.389*01. Ta številka prometa bodi v odgovor dopisniku časopisa »l d e a 11 a 1 i a n a" U;r goriški »Pu le i ne 11 i", katera je dopis hlastno ponatisnila! nlAm italiamt" je zakotni lationski listič v Rovinju; vanj polagajo goriški lahoni svoja jajca, kedar ai jih ne upajo zvalili tu v Gorici. — Oni dan je slovito napadala g, dr. Tu in o, češ, da za slovensko zavode deluje, v uradu ga pa ni! No odslej g, dr. T u in a ne ho več uradnik, ampak prost mož; to bodo šele skakali — ti ljubeznivi laški sosedje! Bog mu daj zdravje! Isti list se ,;adira tudi v „G o r i š k o ljudsko posojilnico", češ, da slabo stoji, da nima denarja itd. - No, prav zadnje dni oktobra je imela do 30.000 gld. preveč! — Danes preveč, jutri premalo, tako je pri denarnih zavodih! — Sicer pa irredentovski listi naj se nič ne brigajo za našo posojilnico! Iz Kanala. — V torek je doletela kap (v možganih) kanalskega župana g. Andreja Draščeka v županskem uradu, ko se je silno razjezil nad nekim Gollmaverjevim sitnežem. Kar v uradu so ga položili na blazino, kjer je ležal, dokler ni izdihnil v sredo ob 9. zvečer svoje duše. Pogreb s sv. mašo bo v soboto ob S. uri zjutraj. Star je bil 07 let. — Naj počiva v miru! Rodbini iskreno sožalje. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda je imelo 31. oktobra redni občni zbor na Dobravcm. Račun je bil odobren. Tiskano poročilo doln'- zadružniki. 1'spoh bilance je bil povoljen. Y\?č o priliki. Habcnt slbl! — Gosp. Gašpar L i V a r zinagouosno pripoveduje v poslanici v „Pr. L." — da g. G. je zbežal z „bojišča" kol plašljiv zajce, ker se je ,zbal" Likarjevih § 16. Predujmi, ki ne presezajo tri četrtine vplačane vloge, izplačajo se proti nakazilu dnevnega komisarja pred vsemi drugimi predujmi. Predujmi, kateri presezajo tri četrtinke vplačane vloge," dovoljujejo se pa le proti zadostni varnosti. Varnost more biti sledeča: 1. Jeden doter porek, ali po previdnosti ravnateljstva več porokov; 2. zastava vrednost. iih papirjev ali premičnine, pred-znamba na plačo in penzijo in, če potrebno, zastava police o zavarovanju življenja. 3. zastava knjižnih terjatev, ktere so nastale iz opravilnega obrata predujemnika in dospevajo najdalje v šestih mesecih, do 50% navedenega zneska na podlagi overovljenega izpiska iz trgovskih knjig. Vsak porok jamči kot porok in plačnik nerazdelno. Ravnateljstvo določa po prosti previdnosti, je-li varnost zadostna ali ne. Poroki smejo tudi osebe biti, ki niso člani zadruge. V izterjanje zaostalih terjatev sme se poslužiti pravic, katere določa ministerska naredba z dne 26 okt. 1865.,,.štev. 110. drž. zak. Ce je porok član zadruge, jamčijo njegove vplačane vloge v prvi vrsti za pokritje zajamčenega predujma, dokler slednji ni popolnoma poplačan. Ta društvena predpravica velja tudi proti vsem drugim upnikom in proti stečajni (konkurzni) masi poroka. Ravnateljstvo ima v slučaju pod 3. pravico prepričati, se ob obstoju knjižnih terjatev in vpisov zastav v trgovskih knjigah § 17. , Vračilo predujma terjati se sme: «) Ako je čkm skozi šest tednov, ne zmeneč se za opomin, zaostal z vplačili tedenskih obrokov, z zamud-nimi vinarji.alipa z v § 15. določenimi vplačili; b) ako član ali njegov porok vstavi plačila v obče; c) ako je proti Članu ali poroku pričeta zvrSba; d) ako član ali porok po prepričanju ravnateljstva ne dajata več zadostne varnosti. — Akj pa pristopi k obvezi nov dober porok, ali se da druga zadostna varnost, sme ravnateljstvo po svoji previdnosti izterjanje opustiti in določiti nov rok za zaostala vplačila. Za opominjevalne stroške mora dolžnik razven poštnih stroškor plačati še 20 vinarjev za vsako pismo. Člani in poroki spoluiti morajc se svoje zaveze na mestu Gorici in se podvržejo glede .seh tožb pristojnosti c. kr. okrajnem v mestu odrejenem sodišču v Gorici. r . § 18- vsak član dobi pri vpisu svojo deležno knjižico. Deležne knjižice vpišejo se v knjige članov na imena članov. Za vsa« delež je plačati 2 kroni vpisnine. Kdor hoče svoj delež odstopiti, mora to naznaniti ravnateljstvu, katero ima oblast prevzemnika kot člana sprejeti ali ne, oziroma dovoliti ali odkloniti prepis deleža. Dokler' ni prepis odstopljenega deleža izvršen na ime prevzemnika, toliko časa^ je odstopnik društvu nasproti obvezan za vse dolžnosti. Ce je prevzemnik že član zadruge plača za prepis 50 vin., ako pa še ni član, eno krono za vsak prevzeti delež. § 19. Hranilne vloge sprejemajo in vračajo se samo ob določenih uradnih dnevih. Dotična potrdila podpisujejo v § 9, določene osebe. Hranilnih vlog se sme sprejeti le do zneska vpisanih, deležev. Najmanjša vloga sme znašati eno krono. §20. Od meseca januvarja do februvarja vsakega leta mora sklicati ravnateljstvo redni občni zbor. Razven tega sme ravnateljstvo, kadar to kot potrebno spozna, sklicati izvan-redni občen zbor. Slednjo pravico ima tudi nadzorovalni- svet. Ravnateljstvo mora v 14 dneh sklicati izvanreden občen zbor, ako to zahteva v posebni pismeni vlogi število članov, katerih deleži znašajo vsaj desetinko vseh deležov. Dan občnega zbora z dnevnim redom mora se 14 Idni poprej niznaniti udom s tem, da se objavi v Gorici izha-" jajočih listih tSočai, »Primorski List», oziroma listih, katere je prejšnji občni zbor določil. Vabilo po listih pa ni potrebno, če ravnateljstvo od redi osobno vabilo članov. § 21. Občni zbor je sklepčen, ako je zastopan deseti del vseh članov. Ce pa je treba prenarediti pravila ali raz- družiti zadrugo, morata biti zastopani najmanje dve tretjini vseh članov. V slučaju, ako bi ne bilo zastopanih dovolj članov, mora se razpisati v 14- dneh drugi občen zbor, kateri je^ potem sklepčen brez ozira na število zastopanih članov. Člane, ki se ne vdeleže osobno občnega zbora, zastopati smejo drugi člani na podlagi pravilnih pooblastil — vendar ne sme nikdo več nego devet pooblastil imet:. § 22. Samostalne predloge v zadevah, katere spadajo v dejokrog občnega zbora,, podpirati mora najmanje 10 članov in: morajo se taki predlogi naznaniti ravnateljstvu osem dnij pred občnim zborom. O drugih predlogih pripuščena je sicer razprava, a sklepanje vrši se šele pri prihodnjem občnem zboru. Le o predtogu, da se skliče izvanreden občen zbor, sme se takoj sklepati. Pri občnem zborovanju vrši se glasovanje po Stevitu deležev. Vsak delež šteje jeden glas, vendar ne sme nihče (niti kot član in pooblaščenec} oddati več nego deset glasov. Ravnateljstvo in nadzorovalni svet voliti je po listkih, :— druge volitve pa se vrše tako, kakor sklene občni zbor. Pri volitvi odloči večina glasov, ki se šteje, kakor zgoraj po deležih. Kadar se glasovi jednako razdele, odloči žreb, katerega vzdigne načelnik ravnateljstva. § 23. Občnemu zboru predseduje načelnik ravnateljstva, če je pa ta zadržan, njegov namestnik. • _ _ Zbor voli dva člana overovateljema zapisnika. Predsednik imenuje zapisovalca in potrebne skrutatorje za volilni akt. V zapisnik« morajo se zabeležiti prisotni člani, število po članih zastopanih deležev, predlogi, sklepi in iz"d volitev. Zapisnik morajo v osmih dneh podpisati predsednik, zapisovalec, načelnik nadzorovalnega sveta in overovatelja. § 24. Predsednik ve ' razprave občnega zbora, podeljuje in jemlje besedo. O vsakem razpravnem predmet« sme vsak član le dvakrat govoriti. Le poročevalec ravnateljstva sme poljubno poprijeti besedo, da daje potrebna pojasnila. Prvo in zadnjo besedo ima vsikdar poročevalec ravna- teljstva, oziroma predlagatelj, če se razpravlja o samoslalnih predlogih. O predlogu.jla se zavrli debv.ta, mora se takoj brez debate sklepati. Ce se sklene završilev debate, imajo besedo le še tisti, ki so se pied tem sklepom oglasili pri predsedniku za besedo in pa poročevalec ravnateljstva, oziroma predlagatelj. O predlogu, da se zavrsi debata, odločuje navadna večina navzočih članov in ima v tem slučaju vsak član jeden glas brez ozira na število deležev, katere zastopa. § 25. V delokrog občnega zbora spada: rs} volitev overuvateljev zapisnika o občnem zboru in odobrenje zapisnika prejšnjega občnega zbora; 6) volitev čl.tnov ravnateljstva in petih namestnikov ter nadzorovalnega sveta; c* sklepanje o ietnih računih in bihneah; d) prememba pravi! ; e) -razsodba o pritožbah proti poslovanju ia sklepom ravnateljstva : /} razdružitev zadruge; ff' razprava in sklep ;nje o predlogih ravnateljstva, nad zorovalr.ega sveta in posamnih članov. § 2*;. Ravnateljstvo obstoja iz 21 za tri leta od občnega zbora voljenih članov. Ravnateljstvo mora takoj po občnem zboru voliti iz svoje srede načelnika, dva namestnika in dva zapisovalca za dobo enega ltta. Koncem vsacega leta izstopi ena tretjina članov iz ravnateljstva, iti sicer v prvem in drugem letu tista, katero določi po načelniku vzdignjeni žreb. — tretje leto pa do takrat še ne izžrebana tretjina. Izstopivši smejo zopet voljeni biti. Za eno leto pri občnem zboru voljeni ravnateljski mmestniki pokličejo se v ravnateljstvo po meri večine glasov, s katero so bili izvoljeni, kadar izstopi kak član iz ravnateljstva. N.i t:i način v ravnateljstvo poklicani namestnik posluje do prihodnjega rednega občnega zbora. Člani ravnateljstva vpisati se morajo pri c. kr. okrožnem kot trgovskem sodišču v Gorici. Legitimacija rcvnateljskih članov in namestnikov je dotični volilni zapisnik. (Datje pride). .novic*. — Tudi pravi, da »vsi krogi goriških Slovencev mu priznavajo moralno zmago nad g. G." — Mi odgovarjamo na te in druge L. samozavestne trditve cisto hladnokrvno: Habeat šibi! Naj sladko spi na pridobljenih vencih. — Tisti »vsi krogi goriških Slovencev* pa imajo zopet nov dokaz., da Gašpnr Likar se ni ničesa naučil in ni ničesa pozabi! v vsem dolgem času svojega narodnega barantanja v Gorici. — Mož pa, ki trdi, da vodja »Goriške tiskarne* jo potrdil le njegove .novice", ko mu je neporečuo dokazal laž — ne zasluži, da bi ž njim poIomizova'i. Ddsli! Kruh zopet podražil. — Goriški peki so poslali svojim odjemalcem na dom na meslo navadne ,pinces in ,.b!ebekov* to-Ie po-setiiico: S tero naznanjamo eastiliiit odjemalcem, " • začenši z dnem 4. t. m. bo povišana cen kruhu tako-le; Kruh, kateri se je doslej prodajal po IS l;r., odslej se prodaje po 20 kr., ll> po 18, 14 po IG, 1-2 (koruzni) po It. Rožki (Kipfel) po lJ/2 kr., štiri kom. (i kr., rožki trdi po ll/s kr., štiri komadi f> kr. tforica in Ljubljana. — Prijatelj našemu listu poroča: »V soboto sem se peljal v Ljubljano. V Gorici smo imeli jasno nebo, spomladjo toplo vreme, a prisedsi v Ljubljano o polnoči sem videl ondftoliko Wčglo, da l>i jo lahko z nožem rezal. Tla so bila mokra, kakor po dežju. Enako je bilo v nedeljo in poudeljck: neprijetno, mrzlo* —Ko »eni se vi nil v Gorico, prteel sem zopet v prij< tno, spomladno loplo podnebje, ncb6 jasno »kot ribje okd", sploh^trijclua.življenje. In vsklifcnil sem: O »i ''ažotm naša Golica ! L'rad na slovenščina kranjska.-Občinski urad lln-ginj je dobil od občinskega urada Dvor v Šentjanžu na Kranjskem uradno poštnine prosln pismo z naslovom, ki se glasi: »SlavnoŽupanstvo Konfrnjt Brgonja Kislenlaiiil*, Gorostustio! Zakaj občinski urad Dvor ni pisal takole: »Slavni komun Konti l.»jl, Vrgotija K»>le-Ltiid 'i* Kako so Uiiiošiiji rojaki naši zavedajo svodih narodnih dolžnos-tij, | r ča izključno nemški postni pečat tiu zavitku: »Johauneslhal Kram t* Viinijt« se sleparja.' — V Vidmu (IFdini) na Laškem živi slt-par. kateri zapeljuje ljudi, naj se izselijo v Vra/Jlijo. Ta slepar se zove Silvio Nur< » d. Mož razpošilja povsem Slovenskem in Hrvatskem prospekte, v katerih obeta izseljencem zlate gradove, 1'mvi, da dobi vsak izseljence v državah Minus, Geraes. San 1'aiilo in Kio de Jariciro .'$)> morgov zemlje, kočo, nekaj živine in [.oljsko orodje, Z.t kar je v, 8 Mih plačali 1 ."»O gld. iu sicer prvi dve Mi nič, drugih •"» let pa po i!3 gld.'* i)..l,je obeta !..Ski navihane«: ..Ameriško železnico plača do mesla, ki-...... nižina vslavi, vlada gama. Za .slučaj, t -i spodar jedtie družino v loku jeduega let., mini, ali se poškodoval,ekspeduje vlada ostalo družino zas-lonj v staro domovino in izplača vili lega vsakemu članu Cl> do i!00 gld. Skrbi vlada toliko časa za družine, dokler si same služiti ne morejo, to je pri poljedelcih do prve žetve". S takimi in jedna-kimi očiltiimi ležmi lovi poštenjak Sil »m N.ir-dini slovenske in hrvatske kmete, da jih zapelje v snfcitosl, v belo in siromaštvo. Nardini je s temi prospekti prepl.ivil »koro vso Notranjsko, dan na dan odbijajo ljudje tja čez morje v svojo insrieo. Kaj vlada proti takim sleparjem res ne zamore čisto tiie? Za slovenske Salezljaiice. — Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani ustanovno je efektno loterijo. Dobitkov je 1500 v sKtipni vrednosti 5000gld. G! .ni dobitek je 1500 gld. Žrebanje bo 31. dec. t. 1. Srečke so po 25 kr. itt se dobivajo p;-< uprav-ništvu »P1'. L.* (tudi „Soče"). katero prosi zlasti »saiezijanske solrudnike* 'a mu jih pomagajo razpečati in tako podpir> i blag namen ponižnih mladiuoliubov, kateri hranijo za Sale-zijiince, ki prevzemajo vodstvo zavoda, do sedaj kakih 2:1 tisoč gld. in so za časa poslali v glaven sal. izobraževalen zavod v Tnrin -i ilečkov, od kojdi se vrne marsikdo v domovino, da se po vzgled« in načrtu slavnega Don Bo^ka žrtvuje za narod in mu vzgoji pošteno, omikano krščanskega imena zavedajočo se mladino. Ko prestopijo Sale-zijanei slov. mejo. bi gotovo tudi nase (lično društvo »Šolski dom" lagje uresničilo vsaj del svojega prepolrebnega namena iz-ročivši jim deco, katero zanemarjajo v svojo veliko škodo duševno in gmotno »bogi goriški Slovenci nižjega stanu. Koj se da tudi iz klateža poštenega napraviti, razumi iz-borno Salezijanec, izobražujoč ne «'imo učitelje, ampak tudi raznovrstne obrtnike« celo kmete kakor n. pr. v severni Ameriki, kjer so njih kmetijske šole od države poirjenein pohvalno priznane. »Pr. L." Hranilnica in posojilnica t Solkana je pričela poslovati. Obrestuje po 4Va%, izposojuje pa po 51/,. V Retičah so ustanovili hranilnico in posojilnico }.o Reifeisnovem načinu. Pristopilo je nad 50 udov. V odboru so župnsfc, župan in nadučitelj. Gosp. župan je predsednik. Iz Prvaflne. — Že dvakrat napovedana veselica podružnice sv. G. in M. se je priredila 31. oktobra v ukusno ozaljsani dvorani trgovca g. A. Pahorja. Vspored se je izvajal točno na zado-voljnost vsega občinstva — samih domačinov, ker naših sosedov ni bilo nobenega. Posebno gta ugajali točki »Kolumbovo jajce" in »Vse "a vero, dom cesarja*. Po veselici se je vršila prosta zabava, pri kateri smo nabrali za »Šolski dom* 8gli. 50 kr., za neko domačo sirote pa 1 gl. CO kr. Orožniška postaja r Šempasu. — Poročajo nam, da v Šempasu je ustanovljena orožniška postaja. Pravijo tudi, da je šel na višje mesto '/-elo moder predlog, naj se sezidajo v Št. Andrežu, v Vrtojbi, v Solkanu in še drugod P? okolici — j eln is niče .za te nemirne Siovence. Financa ob hicJI. — Doslej se je vršila preiskava polnih kovčekov iz Italije na goriškem kolodvoru, kar je bila za potnike velika sitnost. Odslej se pa bo vršil ta pose! že v Korminu in sicer v kupeju. Iz Podbrda nam poročajo, da poštni voz še ne vozi z Grahovega od 1. t. m., kakor je bilo sporočeno, pač pa tla začoe 1. decembra. Kot vzrok se nam naznanja ker voz še ni izdelan. Is beneške Slovenije. — V Platiščih, (čedajski okraj) se je ubil 51-lelni Andrej Brani, ko je sekal neko drevo. Pri ženskem učiteljišču vŠ'. Petru Slovenskem so ustanovili veliko laško knjižnico za slovensko ljudstvo. — Toda znano nam je, da uspehi takega delovanja so ni-čevi; ljudje radi segajo le po slovenskih knjigah, ako jih le dobe, če tudi so se v šolah le laški učili. »Družba sv. Mohorja" ima letos tam udov: 1*14 letnikov in 5 uslanovnikov iz 29 duhovnij. — V nekaterih krajih je opešalo število udov. Med teim e odlikuje posebno št. Peter, kjer »svobodljubna" Italija z veliko silo z.itiru prvotni slovenski živelj. Ni mogoče si misliti večjih samosilnikov nego so Italijani, ki so postavili na laž vse tiste lepe teorije, za katere so se ogrevali v Benečiji ill LnmhHttliji, fbjkjer sta bili Še pod Avstrijo. Našli, je iiekn žena v ulici Dreossi sivo zimsko ogrinjalo. Kdor je zgubil, naj se oglasi pri e, kr. rednrslvu v Gorici, Zveza slovenskih pevskih društev. Dne 28, oktobra t. I, so imela slovenska pevska društva v Ljubljani posvetovanje zaradi ustanovitve »zveze* vseh slovenskih pevskih druitev ua Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in na Dunaju. Pon te zveze bil bi velikanski iu je samo želeli, da se ustanovi. SI a vn ost v Itn fk ovij n h. — Slava Barkovljanom!! h» tako morimo vsklikati, kajti lepše niso mogli prirediti ganljive slav« nosli od miiiole nedelje. Sluviiosl odkritja nagrobnega spomenika je vspela popolnoma, ulic zaprekam, ki so se pojavile v zadnji hip in bi bile kmalu vzele slavnosti vso pomembnost. Narod slovenski okolice tržaške je zvrAil lep, plemenit, vzvišen čin: vsadil je cvetko uevenljve hvaležnosti na pierani grob moža, kf. ni poznal sebe. ki ni nikdar mislil na-se, ki ni poznal nobenih ozirov, razuii brezmejne ljubezni do svojega naroda. Temu je posvetil vse svoje tlelo, vso svojo skrb in vse svoje plemenito, blago — srce! Slava M.nli l.iiieevemii *pomiisn, a slava tudi temu vrlemu ljudstvu, ki je na tuli ganljiv način izvršilo lep čin pijelete do pokojnega bori-lelja iu vnddelja svojega« »Kil/ V okolici tr}.it*lil bodo vršili varnostno službo zopel orožniki. Orožniki bodo odslej popolnoma neodvisni od magistrata iu bodo odvi ni le od delegata na iiamestuištvu, o kiiteriMii se čuje, da je pravičen mož. O slav,io>H „Sildiu;lrklNch-Siiiiger-blilida" v Ljubljani pripoveduje »Tagespo.4" »voli der riesigeu Theituahuie der deulsclicu Hurgerschiifl Laibadis*, Na sluvnost je došlo nekaj pevcev % Jesenic (!) in iz Domžal, Tista iu Celja. Zastopane pa so bde po odposlancih: Koroška, Nižja Avstrija iu Tirolska. Došlo je 70 brzojavnih pozdravov iz Nemčije in od drugod, ki so izražali veselje, da se Nemšlvo v Ljubljani zopet oživlja ter povdarjali veliko važnost »Sangerbunda*. Na slavnostnem koincrsu je profesor dr. Himler kričal .Hotli" Ljubljani, njeni nemški preteklosti in njeni nemški — bodočnosti. »S. L." Slovenski odvetnik v Celovcu gosp. Alozij Kranl je otvoril z dnem 1. novembra svojo odvetniško pisarno. Koroški Slovenci, ogibajte se celovških nemških odvetnikov in podpirajte vrlega svojega rojaka! V Gradeti j« v noči od sobote do nedelje došlo do boja med slovanskimi in nemškimi dijaki. Na pomoč je moral priti oddelek rešilne družbe, ker je ostalo na mestu sest ranjencev. »Tagespošta* pravi, da so provzročitelji Slovani. Poverjenik »Matice hrvatske" v Gorici č. g. bogoslovec Abram (v osrednjem semenišču) sprejenilje naročnino za »llrv. Matico* do 25. t. m., za brv. narodne pesmi pa do 31. decembra. Pri obči ii ski h voiitvjih ? lliizetu so v vseh treh razredih zmagali Hrvatje, brez protivnih kandidatov. Hrvatski delavci so si ustanovili svojo tiskarno v Zigrebu. Prvi list njihovega glasila »Hrvatskega Uadnika*, ki je izšel dne 2(>. oktobra v novi tiskarni, nosi okrašeno lice. Ta list se krepko bori proti socijainim demokratom, sicer se pa prišteva Frankovi čisti stranki prava. — V Sisku pa -izhaja »Hrvatski Rad nitki Glas, glasilo pravaškog brv. radničtva*, ki je krščausko-socijalen list in prolivnik krščenega zida dr. Franka. Na hrvatskem narodnem gledališču v Zagreba se bode meseca novembra predstavljala izvirna kajkavska drama iz leta 1826. v kajkavskem narečju. Za Hrvate v Mcdjtuiiarjii, ki so v narodnem oziru zelo zapuščeni, pričel bode izdajati kapelan Juraj Tomac poljudno pisan list. V Dalmaciji bodo meseca januvarja volitve v deželni zbor za devet praznih sedežev. Kakor znano, se je šest italijanskih poslancev odpovedalo poslanstvu, ker deželni zbor ni več dovolil podpore laški ljudski šoli v Splitu. HrvaŠki jezik v naši vojni mornarici. — V »Naši Slogi* Čilamo, da je pristaniški admiralal v Pulju izdal dne 20. t. m. povelje, da se ustanovita dva tečaja ža hrvatski jezik. Tečaja bodeta trajala po pet mesecev in pol i. leto. V povelju je rečeno izrecno: Jeder Sce-Offizier muss anstreben, diese Sprache 2um Dienstgebrauche genugend zu beherrschcn*. Po tem povelju so šteti dnevi italijanskega jezika kakor občevnlnega jezika v naši vojni mornarici. Kajti, ko bodo vsi časti.iivi poznali hrvatski jezik, jim.:.ne bode treba več, da bi klicali podčastnike z*a tolmače med njimi in niožtvom. Nehati-' cer nedostatek, da se častnik ne more sporaztt«. meti z ljudmi, kar je bilo le na škodo napredku mornarice. Nismo zabeležili te vesti, da bi peli hosana avstrijski vi; di, kakor da nas je hotela osrečiti; zabeležili smo jo zato, ker se vidi po njej, da napredujemo v narodnem življenju. Ta naredba ni izišla radi naših »lepih" oči, ampak zato, ker je zahtevala tako skrajna potreba, ker je res že skuj ii čas, da se odpravi gorostasna nezmiselnost, ki je vladala do sedaj v naši vojni mornarici v jezikovnem pogledu. Da: nezmiselnost. Naša vojna mornarica se sestavlja najmanje po 90 odstotkih iz Dalma-tincev in Primorcev, h malerijala, kateremu bi zastonj iskali vrstnika po vsem svetu. Vojna mornarica avstrijska ni velika po številu ljudij in ladij, ali je največja po izbor-nosti -svojega možlva. In to možtvo je slovansko, je hrvatsko. Ali ni potem prava nezmiselnost, ako je v vojni mornarici vladal dosedaj jezik, katerega ne razume ta ma-lerijal? To je bila krivica, to vemo mi; da-li pa je bilo na korist vojaškemu vežbanju, o tem pa naj sodijo vojaški veščaki. .,Ed.* Avstrijski in ogrski državljani v Bosni in Hercegovini, Po slatistiških podatkih deželne vlade v Sarajevu jo prebivalo lela 18'.15, v Bosni iu Hercegovini 70.848 ptujcev in sicer 34.018 avstrijskih, 42.358 ogrskih in 4472 podanikov drugih držav. Poleg Dalmacije s 0440 in Češke a 31)33 priseljenci, je Kranjska g 2581) dušami tretja. Priselilo se je še iz Galicije 2410, Moravske 2248, Štajerske 1752, Gorenje Avstrije 1113. Tirolske 1050, iz Goriško 5 7 2, Šiezke 447, Unkovine 3U8, Koroške 394, Dolenje Avstrije 221, iz Istre 210, Trsta. 181, Soluograjske 42 in iz Vorarlberga J 2 oseb. Ogrskih podanikov je največ Srbov in Hrvatov iz kraljevine m iz južne Ogrske, Največ ptujcev naselilo so je v severni in severnozapadni Bosni in v Sarajevu. Po svojem poklicu dele so priseljenci v poljedelce teh je največ, obrtnike, trgovce in uradnike; po narodnosti pa so Slovani: Hrvatje, Srbi, (lehi in Slovenci najkrepkojšo zastopani. Ker pride v llosni in Hercegovini po ljudskem štetju I, 1895. na vsak štirjaški kilometer le 31 stanovuikov, in ker je zlusli Bosna jako rodovitna, kazalo bi pač, da bi se oni naši rojaki, ki iščejo svojo srečo v Ameriki —• izseljevali v bližnjo i:am — slovansko Bosno. Ta dežela je od okupacije sem silno napredovala, da so mora temu čudili zlasli vsako luje oko, Nekoliko o napredku v tej deželi bodo govorili naši podlistki od prihodnje številke naprej (pod navadnim za-glavjem »Štiruajst dnij na Balkanu*. I/, državnega zboru. 3 nov. Poslance Selioneror, ki si je bil vzel 4 tedenski dopust radi znane Irotove zadeve, pride ta četrtek zopet v zbornico. Za četi tek 4. t. m. se pripravlja nemška opozicija ua uajiuteuzivuejšo opozicijo, kakoršuo naš državni zbor ni še doživel. Opozicija namerava preprečiti vspre-jetje piovizome nagodhe pri prvem branju z dolgotrajnimi govori, s predlaganjem toliko glasovanj po imenih, da Iti so seja raztegnila poi-no v noč, in ko bi vse to ne ugnalo desnice, hočejo prav po rovtarski razgrajati. Isto tako kot Nemci pripravlja se tudi desnica na to sejo, da dožene prvo branje nagod-benega provizorija, tudi če bi imela seja trajati 40 do 50 ur. Javi se, da so najvišji krogi proti obslrukcijonislom silno razjarjeni. Cesar je ministerskemu predsedniku sporočil na posebno laskav način svojo zahvalo in svoje priznanje za požrtvovalnost in neulrud-nost, s katero se zavzema za pravočasno rešitev skupnih državnih zadev, islotako se je zahvalil cesar obema podpredsednikoma državne zbornice. Volitev predsednika poslanske zbornice se bode vršila koncem tekočega ledna. Kandidata za to mesto sta samo dva, dr. Fcrjančič in dr. Ebenhoch. Poslednji je že prijavil svojo kandidaturo. O včerajšnji seji se poroča, da je najprej predsednik Abrahamovič podal dolgo izjavo glede na postopanje predsed-ništva. Predno se je prešlo k dnevnemu redu, je opozicija uzročila dolgo vrsto glasovanj po imenih. Schonerer je tudi bil navzoč ter rogovilil in predlagal, da bi se neka prošnja izročila posebni komisiji. Ker se je izjavil podpredsednik pripravnim sprejeti to prošnjo v brzopisni zapisnik, je naprosil ScliOnererja, naj določi komisiji čas, do kdaj mora končali poročilo. To je uzro-čilp, da je Sch6nerer upi!: Prosim, da pre-čitate moj predlog; jaz nisem Javorski... .* itd. Po končanju zopet.' nekoliko glasovanj po imenih je podpredsednik K r a m a F zaključil javno sejo ter izjavil, da se bode v tajni overovil zapisnik zadnje tajne seje. Vsled te izjave je nastal zopet velik hrup mej ob-strukcijonlsli, kateri so stavili prolipredloge ter zahtevali poimtuično glasovanje, katero se je vršilo ob groznem vrišču obstrukcijo-nistov. Oni so pri vsakem imenu soglasno upili »da* ali „ne'\ Po končanem glasovanju je bila lajna seja. Dunaj 4. novembra. Predsedstvo poslanske zbornice je izdalo poročilo o avdi-jenciji obeh podpredsednikov pri cesarju, v katerem se poroča, da je eesar izrekel predsedstvu svojo zadovoljnost na vslrajnosti in resnobi, s katero vodi obravnave ter se ž njim posvetoval o položaju. Zasebno se poroča, da ,ie cesar izrekel jako ostro sodbo o počenjamt obslrukcije. Dunaj, 5. novembra. (Izvirno): Seja od sinoči sedmih do desete zjutraj. Nagodba sprejeta v prvem čitanju. Zgodivši se prizori žalostni. Razno,— Govori se, da namerava vlada v obmejnih nemških krajih na Češkem uvesti izje.!iino stanje. Tudi Tirolsko Že prešinja prusofilski duh. Dvobojnika poslanca Wolfa so sprejeli nemški Tirolci na shodu v Bolcanu najslo-vesnejše. »Reichsvvehr1' trdi, da hrvaški ban vendarle odstopi. V szekulskem premogokopu nedaleč od Temešvara se je udrla zemlja in pokopala več delavcev. V Kaneji na Kreti so obsodili šest morilcev. Turški konzuli za nekatere grške kraje i so dobili nalog, da se povrnejo na svoja prejšnja mesta, sultan pa je še ukazal, da naj se mir sklone definitivno do 3. t. m. Proračun mesta Dunaja znaša (50,458.430 goldinarjev — s primankljajem 2,373.640 gld. Ta proračun je dvakrat večji nego oni cele kraljevine Srbije in je znatno večji od onega Švedske in Norveške, Švice in Portugalske! Deželni odbor gorenjeavstrijski je sprožil misel, naj se snidejo zastopniki vseh deželnih odborov na Dunaju, da se dogovore na jednotno postopanje napram davčni reformi. Po določbi zakona razdeli se prebitek iz osebne dohedarine mej dežele po razmeiju, kolikor plačajo prebivalci dohodarine, lega pa postanejo deležne samo tiste kronovine, katere se odreko pravici, na ta davek naložiti doklade. Poroča se iz Prage, da je neki visok dostojanstvenik, kateri ima zveze z najupliv-nejšimi krogi, rekel .• Ako se posreči opoziciji, preprečili jirovizorno nagodbo, potom se uvede drug provizorij, namreč provizorno sisliranjo. Bivši predsednik poslanske zbornice dr. Kathrcin je dobil h parlamenta dva dopisa, ki mu sporočata simpatije opozicije iu na kulcWh so podpisani v&i člani levico. Pater Stojalovvski se trudi, de dobi državnozborski mandat umrlega grofu Hom-peša. Utemeljuje neko interpelacijo, je posl. PoIony v ogerski posl, zbornici govoril o postopanju avstrijske vlade in dokazoval, du to postopanje ne soglaša z avstrijsko ustavo in nasprotuje tudi listi 4nločbi ogerske ustave, katera zahteva, da „ . biti Avstrija ustavno vladana, dočim vlvda še doslej za razno svoje naredbe ni dobila parlamentarnega privoljenja. Slovensko-ruska nIoviiIcu iu rocnl riiNko-sloveiiskl nlovar izidola gotovo meseca decembra, ker delo jo zakasnelo deloma radi zadržljivosli korektur, katere moramo pošiljali g. avlorju v Rusijo in dclouiu tudi radi tehniških ovir. T« knjiga hode krasno novoletno darilo slovenskemu narodu, za kar gre vsa hvala neutrudnemu sestiivilelju g. prof. Hoslniku. ,Nudil", •— Prejeli smo 21. Št. sarajevske krasne »Nade", ki je prinesla več izvirnih slik iz Podgorja na Štajerskem. V isti številki smo čitali tudi kratek ali točen Življenjepis našega velikega učenjaka Jerneja Kopitarju. — Na sploh moramo reči, da »Nada* jako pozorno beleži vse znameni-lejše kulturne pojave v slovanskem sveln, zlasli mod Jugoslovani. — Mnoga društva na Slovenskem še nimajo lega lista. Priporočamo jim ga. Slane le (5 gld. na leto! Vsa Italija nima enakega lista! KazpoSlIJaiiJe knjig drir/be sv. Ho> horjn. Letošnje knjige družbe sv. Mohorja so se začele razpošiljati dne 18. oktobra. Škofije iu kraji jih dobijo po tej vrsti: Razni kraji, poreška, senjška, zagrebška, sombotehV a, sekovska, krška škofija, Amerika in Afrika, lavanlinska, ljubljanska, goriška, tržaška škofija. Vse častile gospode poverjenike, ki dobivajo knjige po železnici, prijazno prosimo, naj takoj po sprejemu naznanila (»aviso") pošljejo po knjige na detično železniško postajo, da ne bodo mnogih nepotrebnih reklamacij in pisarij. — One čast. g. poverjenike, ki prejemajo knjige v tiskarni družbe sv. Mohorja, nujno prosimo, naj blagovolijo takoj poslati po knjige, da zavoji prej ko mogoče pridejo s pota. Odbor MATTONI-jev BIESSHUBLER je najčistejši alkalieui KISLI VRELEC. Vprašamo, kedaj bo slavno vodstvo vadnice in odnosno šolsko oblastvo, ki ima to pravico in dolžnost, skrbelo, da se te . kričeče razmere odstranijo ter slučajno bolnim ali zadržanim učnim močem priskrbijo pravočasno potrebni namestniki? V Gorici, dne 5. novembra 1897. Janko Trost v imenu več slovenskih starišev. Slavno uredništvo političnega lista »Soča« v Gorici! Uiifi 20. decembra 1S!)3. 1. sem ponesrečil pri delu v papirnici v Todgori pri Gorici. Vodstvo »delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu* mi jo po triletnih mnogih prožnjah oblju,-»ao, da vdobnn ves kapital od dneva svojega pone-srcecnja, najmanj po 15 gld, na mesce. Zdravnik dr. Bruner, ki jo la čas tudi predsednik bil, je narodi! blagajniku, naj mi ves znesek od dneva ponesreJenja izplača, blagajnik pa seje izgovarjal, da ntmu dovolj denarja. Nato ukcže g. predsednik blagajniku, naj mi na račun vsega izplača vsaj 50 gld.. katero sem tudi dobil; m reklo se mi je še, da mi ostali znesek z dekretom vred po poŠti v Gorico poSljejo. To jo bilo 3(X septembra 18 9 C.__________...___ ___-_______ Na veliko svojo presenečenje dobim pa 1. ja-nuanja 18»7. namesto krvavo potrebnega zaostalega kapitala le odlok glaseč se na 10 g!d. mosočninb, onih 50 gld. pa so mi zaračunali za mesoco od avgusta do decembra 1886, 20. septembra t, 1, poklicali so mo v Trst na vizito, pri kateri priliki som za poviSanje penzijo prosil, A dosogol sem, da so ml ponzdo od 40'S nn 30 $-mignili bolan sam imam 8" bolno ženo la dva nedorasla olročiča. Al! naj živimo alt naj lakoto poginemo? Krivica jo ofiivtdna. Po poSino.nrnnilničnl nakaznici dobil som % novembra »od Štev, 81»I!HS .- m colt iiiohou lo oso m gl«. 00 kr., nnmoslo doBodnnjlh 10 gid.i Tako so mi plačo povlžali! V Gorici, a. novembra 1807. Bla! Skrlujiir, ponesrečeni delavne c, kr, prlv, jinplri)ii'o hovkmn v Po ti k o v i, 30 praznih panjev (Dsdonlzonnlcov) i 18 okvirji po 70 kr.; 10 napolnjenih s satovjem po 1 gki; S panje dobrih čebel po 4 gld. proda m 3-1 FRANC LBBAN, 1>. Trnovo pri Gorici. Heniicbcrg-Scidc ! — mir Selit, wenn direkt ab mcinen Fabriken bezogen — sclnvarz, weiss und farbig, von 35 kr. bis fl. 14-65 p. Meter — glatt, gestrcift, karriert, gemustert, Damasto el«. (ca. 240 vcrscti. Qual. und 2000 verscli. Farben, Dessins etc), porto- und stauorfral ins Haut. Musler umgehend. Doppelles Bricfporto n. d. Schweiz. Ct. Ilcnneborg's Scidcn-Fabrlkcn (k. u. k. lloll.) Zflrlch Poslana.*; O ces. kr. dcšlu vadnici v Gorici smo se imeli že v prejšnem času opelovano pritoževati iz enega ali drugega razlog?. Toda odkar se je pričelo letošnje šolsko leto, je postal nered, na tem zavodu tolik, da v intereru vzgoje svojih otrok no moremo nadalje molčati, ampak smo primoraui se javno priložiti. Dočim je na ilidjanskom oddelku vadnice vso v redu, vlada na slovenskem oddelku v nekaterih razredih in zlasti v prvem razredu skrajni nered. V tem razredu se namreč zjutraj navadno ne podučuje več kol po eno ali dve uri, a popoldne ni nobenega poduka; prihodnji teden pa, kakor se sliši, ga celo nič ne bo ves dan, ni zjutraj ni popoldan. Kjo kc docM nmotno cvetlico itt nagrobni votiei prav po coni? h pri one; mi, Ma ttstancvtjeitsj ivrdki 3 E. 3 fitov, -- Nmiftlm ullen ••- fttov, v CorlBl, Mijinll umik! cirktl. le.delujii vNiikovruhio, xa ivrkvoim ni nbn potrnlmo «ivt'tlii;t>, kakor: iiiitm« m oltarji', zgodnjo nvctlim*, Ntan-diutlo, lilijo, ftopko in ilrugo muikti iikiiNiio vukuho ovo-fii» Itd>, vho po nizkih tuntidi. Nuvoetln iui dcžvlo m l»vi\Mjo ¦opno in Koliiluo, — Priporočuju ko Hlnvnoimt oboliiNtvti opozarja ga, naj w> no da zapeljati v imen«, ampak posluh naj m edino pri tvrdki I. RliMner-ju. hpraSana In zaprisežena babica naznanja, da se je preselila v ulico 8. Anlonlo itev. 8 lil. nadstropje, kar naj blagovoljno sprojmd na znanje p. n. gospe v Gorici in z dežele, katere so ji bile doslej naklonjene. 306 3—1 *) Za strtavle pod tem naslovom je urtdnittvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni sakon Otvorjenje gostilne! Podpisanoo vsoja si p. n. gg. soro-jakom v mostu in na deželi, posebno pa ožjim svojim rojakom Brusom naznaniti, da je otvoril v pritličnih prostorih c. kr. okr. rodisča v Gorici veliko gostilno v kateri toči domača bela ter lzvr»lna Istrska vina, kakor tudi pripravlja ukusna jedila po zmernih conah. PHpo-roeevaje se kar naj topleje slavnemu občinstvu, se bilježi Karol Prinčie* Garantirano pristni gorenjski brinovec je dobiti 283 8-1 v vsaki meri in vsak Čas pri AlttOllU Jamar-jtt, kuharju brinovca in posestniku na Bledu (Veldes) na Kranjskem. Cena in uzorec zastonj na zahtevanje. srebrar v Gorici, ulica Mprolli St. 17. Priporoča se prečaslili du-hovSSint zn izgolovljenje crkvenih posod in orodij po nnjnovcjcm uzorcu in najni^i ceni, kot: MonRtvnnc, kolthov? HveSnikov, iLd. ild. Staro roči popravlja ler jih v ogiiju »o. mcbicni in pozlati. Da si \n zatnoroju ludi bolj revne cerkve naroriti cerkvcneB"} kovinskogo. blagn. olajSin"o jim to zgorej omenjeni s Icm, da jim je pri-pravljenpožiljali.Jilago, ako nu potoni to izplačujejo na obroku. Obroke si pa naročevalec sam lahko določi. Sirclovodo iz bakra v oglja pozkifene. najboljšo iz-najdbe, knkor ludi vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporoma ludi po najnižjih cennh. — Pošilja vsako blago dolir« siivavljeuo In poštnine fraukol 16 (Gl) Ml Pirajte le siie trgovce. oMe, zdravite, oflTBtnite iti, držite se strop gesla „Svoji t svojim"! Y vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fnri in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna iti zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene penudbe pod ,V. U, G." Gradec, poste restanle. " __________*<» Posestvo na prodaj! Proda se prostovoljno po nizki ceni hiša 7. dobro obiskovano goslilno v popolno dobrem slu mi z gospodarskim poslopjem, z lepim sadnim vrtom, 2 orali dobro obdelano in prilične njive ter z lepo boslo. Več pove g. župan v ..Loki... pi [ Zidaneniinpslu ali posestnik sam Franc K usek v Ljubnem (Leoben) Štajersko. 307 3—1 Velika novost! Plin „Acetylen" (solnSni žarki), 29(>, lo t To Čudovito svetlo ponuja razen svojo lepoto tudi ugodnost, da seje moro imeti v vsaki h iS i radi svoje leliko upravljajoče priprave in splošne koristi. Zaloga teh priprav, kakor tudi vseh potrebšftin, kot n. pr. apnoni karburij, luči, lire, bračale, kljuneke za luči itd. so nahaja pri ovlaičeni agenciji za razsvečavo na Komu it. 12 v Gorici, kjer so prevzemajo tudi popolne upe-Ijavo. — Agent je g. Anton Nanut (p. d. Blažon), Paziti jo, da se ne naleti na škodo s tem, ako m naroeuje pri osebah, ki niso v to pooblašče. j. 100 do 300 gl*. mesečno KL^ vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih -.lrz.pa: pirjev in sreek, a da nI potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost •- Ponudbe pod Ludwig Oster-rjicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest 78,1 J-l Vozniki v Gorici in z dežele, pozor! Sedlar Valentin -Fnjuiii naznanja, da je odprl svojo 24t sedlarsko delavnico v Gorici v Vrtni ullef v hiši grofa Tlinrna nasproti odprtemu sadnemu trgu. V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jalialce. torbice, kovcego itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje. Priporoča se toplo svojim rojakom v Gorici iti z dežele. Edina slov, zaloga tožnikov, solčnjkov in rokavic za dame gospode in uradnike. O. kr. privilog, krojni aparati, h katerimi j« vsakemu nu^nve krojiti vmiI,hwh> elilekc oliraiM-i po iiuvih stiujili uiv/.ani se ra/.pindajaj" za vm. Ol.leko |mi »M. Kil), 7i\ \<\V\ dni-i Uii.ul pa p<> k'M. 1 pri tvnlki ra. potikaj IrojjSfcl Mijiler In trgntii » iirld n Trafiki v hodniku in v I. nadstropju V li. fit. i>2. <_>!>7 1 P.iViiit« zaluča VNiikevi-Mm^i i.li-Kii. H"ttivih ol.lpk. perila, \M'h priprav za eMeke za vsaki stan po naj-m.\«'j;i iiuili. - IIIii^im' pn»-laja tudi na meter - m sicer te v prvem nadstropju — kjer se sprejema tudi naročilu za i/.d»Uivanj:i raznih olilek. - Odjemalci blaga na meter si morejo dati narediti obleko tudi pri drugih krojačih. - n»^MW—^" —¦—•3—'-' Seznam blaga tvrdke G. Ferd. Resberg v Gorici. Glavna zaloga: (stara enkrarna). Podružnica: na Komu št. I (Attemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — Škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1 V podružnici na Kornu prodaja tudi moko, otrobe, ovs> turšico itd. i Slovenska gostilna v Trstu Pri Petelinu & Sprejme v svoje lepe prostore vsacega lačnega in utrujenega gosta, ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bo zadovoljen. Gospodar gostilne A. V o d o p i v e c je preskrbe} svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega iu črnega vipavskega in v bu-tiljkah. 1'rljazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zajulrkom, kosilom, večerjo, na željo gosta. Da nolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku napravil sem tudi spalnice 2 mehkimi, a čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom na željo v prenočišče. — Cena je zmerna. Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko prideS v Trst, ozri se na krasno tablo: „Pri Petelinu" IPfr* ulica Ghega Štev. 7. -%OB Svoji k svojim!-^M Ambrož Furlan trgovce tU z jedilnim blagom na tržaški testi i v Gorici priporoča kavo, riž, sladkor, molro, lito, otrobe, vse poljske in domače pridelke. jPpr«- Postreže vestno 111 po zmerni toni. ""^Hl f rgovcG z vinom na velike Anton Pečenko Vrtna ulica S GORICA — Via Giardiiio 8 Vi Q. priporma dalmatinsko vino iz Jelše in Šibenika, pri»tna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih, briških In isterskih vinogradov. razpošilja po železnici litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi ti Cene zmerno. Postrežba pošfoi :odih od ali Ivan lomicelj trgovec z ^e&tftum %ta$om v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallova) priporo-a svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kemenoplje, moko, otrobe, vsakovrsfne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Tso prodaja po tako zmerni ceni, da se ne boji tekmovanja (konkurence). 143 Gabrijel Piccali lekarnar pri angelu v Ljubljani, Dunajska cesta NajJšje priznanje na H. iiiojnarodni farm . razstavi v Pia UthAmikn) prtporoč.i se p. tt. sloveiisketntt obeinslvu v G? Gorici itt z dežele. Prodaja kavino primeso iz to« varne AHNOLD & GUTMANM z Dunajr.. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila fn Metoda. Fran Vanek priporoča svojo 148 (Cl.) goriško pivovarno na GoriSčeku — V Gorici — Piazza Galterini Pivovarna je zdatno razširjena ter urejena po najnovejši zahtevi. Kulta pivo po Češki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le Češki hmelj in moravski slad. Priporoča se p, n, gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Brdili in na Tolminskem. Zalogo za Brda ima gosp. Peter Russian v Korminu in gosp. Gotlfiied De-genhart v Catnpotongo za Furlanski del dežele. Pravi t molf: e v sok je jedii.o mi i, knlcri ec pripravlja v lekarni k Zrinj.sko.ii n. II. iirodjo vi n, 7. n p r .¦ K Zli »j.«-k i l m ih-v. HI Trpotcev sok nepreseziiu deluje pri vsili pi ( h I ji j en j i h d u š n i h o rg n n o v, I e r j c ti a j U o I j s » s rt d s^ t v o z a p r.« n i k a (;i r. k a-Setj, prsobol, liripavost in vrniobol. T ud i za s t n v» ni k ,i Se 1] .se a lom zdravilom v najkrajšem tfn su da edpr « vi I i; bolniki dn-bijo tek za jelo, laliko spi jo i u na ht način bit o o k r t v a j o. Izmed mnogih zahval spominjam Ink a j samo ni.»: • Veleč o it j e n i go s pod ! e k a r n i k! Pofjile mi še Iri steklenice Vašega izvrstno t. lojočega IrpotCe vega soka; potrebujem jih za moje pozna nce. Ja z sem od dveh steklenic od ncsuosncga k a Sija popolnoma ozdravel. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdravilni sok vsim prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf A ust m. Na Dunaju, iJO. marca 1807.» Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka, t. j. slika bana Ni k o le Zrinjskega, kajti samo je oni pravi trpotcev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom je 7> kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošlo na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraCu-riavi! 20 k r. .; u z a m o tek) ali pa po postnem povzetju.— Ceniki r :¦ z n o v r s ( n ' i d t. ,,\ :\ l i h p r e s k u 5 a r. i h z d r a v i 1 r a z p o š i I j a j o s e n a zahtvvo z a.; to ni ir. poštnine prosto. Lekarna k Zri ti j s k e m n. II. Br:>djov:,i. Zayr. b, Zrinjski trg štev. -10. :.'M»:;0-1 ;^ M Vinarsko in sadjarsko društvo g fe Ig* za Brda i $ M /$^\ vGoici^^v g ^ Prodaja na av;ie in pristne brisks pridelke ^ j^ po .n imli <j{ DESERTNA VINA. ^ g ^InuKL^UM......„K f (iS) IV.ii.t- \.n |i»;n. i i..i 7iIi'm.). P* 'fL Sedež društva je v Gorici: ulica Burzellini št.Zfl. |g| ^?^ff*L*^ ZlS-M vvli SIDRO LmAmAmAmAm LIKIMENT. CAPSICf CDMPOS Iz Rlehterjeve lekarne v Prag-l pripo/aano kot izvrstno bal ublažujoče mazilo; za ceno 4t> kr., 7i.» kr. iti 1 gld. se d'ii;i po veli iekartiali. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domaČe zdravilno sredstvo v-edini le v oritr. stckictii Cilll z našo zaščitno znamko, s „$iJrom" namreč, iz R l C IIT H R|K V K k-k .me iti vzame kot originalni Izdelek le t..ko steklenic«, ki je previden i s to zaščitno z.l..H»ko. :lti, U ipLT, Riolttarjava lekarna „pri zlatem levu" LT. j v PRAGI. k\|/| r iT*T»»n-r»"»T?«f»-rT»T"fTi ,Cit|j|covanja: 4 zlate in 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in pohvalnih iliplom. .. Velika zaloga Kolesarji! šivalnih strojev in dvokoles so linlmjii pri tvrdki 3AUEIM1 & DEKLEVA v Nunski ulici št. I-i-KJ v t.Joriei. i . ,-, Dvokolosn. .so i/ raznih sistemov "POTTTlT? I *" VA banibusji. Ustna mehanična delalnu za [ioprau- ^ ^^>Sa?^^^frg>^^frgfryJ] 1 i />¦ ::¦ M \ .iMirnili lilrlill. I--..MI.' v li-ijlllllhlill(»Jii;tlil lll(ilillli|l|< .--hi^n '.M.ki-i|iftiiijM>rHiii |hi \<'|lklli iai|.mlli I i' l/.tiiieiijii 'iTiVom'.!^; vwn&pfi>GGGP/*a&!> Tovarna uzornih telovadnih priprav jos. nmn:rš~M, v Prag1! na Srr.ihovu k p.ipoliiomn uznrnemu in-irejevanjn sokolskili iu šolskih telovadnic rih s h' !'•» n:i i:.>-tv::L cvi-t.ko \ n vi'.ji in zt:.o,:i..'-'i. ;Vavadac priprave so vcatto y zalogi. C-siki. i.M.ia.uiii m n.irr.i z.i \«^.,i\nu telo-va.I::in> j-iš lj:i na ialitevn lirczpla. lin iti i ii.iln.n.' Po|)i-.up i/UMije po »mjtilžjili vPiiali. f ovarna tamburiG i. sur.pusifj "^"^1^ Sisak (Hrvatska)