Vojni tajnik je ob JskMi* VSMk Jmn ruen nedelj ln prtsnikov. VETA idtmtf- • ArJt GLASILO SLOVENSKE NAI^QDNE PODPORNE JEDNOTE /jjorrf d*ily exc epi Sund*ys *nd Holld*ys leto vear xl snrcu^varsrsft: chicago, ill. petek s. februarja od «ader pesmU (Na. 148) anthasiaai 1* <>o AH ef Ostober j 11T, o I0s afrtfcs Pest Ollhoof Utaj* HM—B? ee*r of tke PnsttMrt, A. S, Bnriege«. odloga proti zavlačevanja predložena. aji predsedniku moč za )DPBAV0 birokratoma. }ve(ia ai nekaterim republika* -ikim senatorjem všeč. Waahington, D. 0. — V predlo- , ki daje predsedniku neomejeno ^ v vojnih zadevah, je načrt za pravo birokratičnega zavlače- mja. logo je izdelal justtfni taj-navodilu predsednika Wil-in mu daje v sedanji vojni o, da lahko reorganizira in vi nove vojne urade, čc je rebno v interesu vojne. Daje oblast, da lahko pVeneae kre-enega departmenta na druge kot zahtevajo vojni in- fo> predloga aprejeta, tedoj napravi spremembe v vojni izaciji, ne da rji kriče najbolj glasno, da department ne vrši svoje če pa pride do tega, da predsedniku podeli moč, da iz-■ reorganizacijo vojnega do-tmenta, tedaj so zopet ravno tnatorji proti temu koraku. |udni ljudje so ti republikanski tieijonalcL ed»cdnik Wilson je tem opo-jonalcem odgovoril dobro z be-imit "Pakt je priznan, da je fa nekaj storiti.' rAN IN PILOT ARETIRA 14 RADI RAZSTRELBB. raz, N. 8. — Vladna komi je preiskala vzroke za eka ijo dne 6. decembra v Hali-ko sta udarila Skupaj fran ti parnik "Mont Blanc" ln lijaki parnik "Imo", smstrs zornim zs razatrelbo pilota tk»yja in kapitana Lsmodeos incoskega parniks. ickay je bil aretiran takoj po ivljenju rezultata preiskave in »kn uboja. Komiaija priporo 14 * ga poatavi pred sodišče 'U vzame pilotsko dovoljenje, francoskega kapitana Lamo-I priporoča komiaija, da ga lC0Hkp oblasti odstavijo kot Jtana io kaznujejo tfo franco-postavah. fomUija je nadalje sposnsls naos Umodeca ln pilota Ma-"rja krivim, da nista posvsrils * »no mestnih prebivslcev pred Noti jO. NUn Wyatt, vrhovni pr&a « nrsdoik, je bil spoznan krt i* zanemarjal avoje doH * wr ^ ni brigal za kretauje T Prstanu in ni zahteval, da ' Ni saje vrši po izdanih pred RAMTRRUAVAJO Z dovaidtom. *lle. Pa. - Kapitan ** m. je odpeljal z '•djo "Rwsn", da razatre- * reki K »ako je vid osem «aa»nt Prvi dan je ^ojsoja aevsenosii ai stal pri svoji oMjnbL NAVAL OPOZICIJE OA SPRAVIL IZ TIRA. NI Na saupni seji ja pri volji govoriti ze radi preiskave. ADVOKATI 81 T&UDUO RAZ-VRLJAVITI PREISKOVALNO ODREDBO. Ors sa dokumente o kupčijsldh metodah velemeaarjev. Chieago, m. — Mesarski baroni ae ailno jeze, ker je zvezni aodnik Lsndis dovolil Heneyju, pravnemu svetovalcu zvezne obrtne komisije, da preišče varnostno ahranubo Weederja, advokata ye-lemesarske tvrdke Swift & Cq., v ksteri so ahrsnjeni vsžni doku > menti, ki odkrivsjo manipulacije velemeaarjev. Weederjev advokat John J. Healy ae trudi, da vrnejo neki kovčeg z dokumenti. Advokat je pri tem napadal veljavnoat sodnikovega dovoljenja sa preiakavo in uatavnoat zakona o ipijonaii. Velemesarji hočejo na vaak način preprečiti preiakavo dokumentov v varnoatni shrambi. Vladni pravni zastopniki ao oanačili Weeder-jevo pisarno kot glavni stan, v katerem ao velemesarji ^izravna -vali avoje kupčije. To je.varok, zakaj iščejo vzroke za obtožbo v Weederjevi pisarni. Če imajo velemesarji čisto veat in niao izvršili nič kaznjivega, zakaj ae njih advokatje vpirajo preiskavi dokumentov. Healy, Weederjev advokat, je pričel argumentirati o prvih dneh angleškega zakona. (Naaliksl je boj John Wilksss proti dovolje -njem zs hišno preiskavo in potem je stopujevaje prešel ns dsnsšnje dni. Dovoljenje zs hišno preiskavo js popolnoma enako dovoljenju, ki je bilo izdsno zs prelsksvo v atvareh naj ae govori v njem krožku". Koncem zaališevanja ao vpraša-vojnega tajnika, kakšne so njegove idej« o reorganizaciji vojnega departmenta. Rekel je, da je umestno, <če ae predsedniku podeli moč, ds lshko reorgsnlzlrs vojne organizaeije po potrebi.. Vojni tajnik bo sedsj Imel mir za nekaj dni, in kadar bo zaslišan, se to izvrši na eksekutivni ssji. General Weaver, načelnik oprem-negs birojs, bo zsslišsn na tajni aejl. Senator Weeka je hotel izvede-tir če ae vojni tajnik apominja pogovora, ki ga je imel s njim 1. ok-obra, in če je prišlo več čet on • kraj, kot jih je nameraval pozlati. Baker je odgovoril: "Ne morem se apominjati konversaeije in vi-ed tega ae ne moreVs>>minjati številk, ki aem jih vsm povedal tskrst, toda odgovorim vsm lshko na vsše vprašanje na ta način; !!fa prvega janusrjs smo trsna-sortirali več čet v Evropo, kot je )ilo določeno, da bodo tam do prvega januarja. Vojni tajnik se je sprstno is-ognil v aem vprašanjem aa jav noat, ki imajo vrednost za so-vrstnika. Vselej je dejsl, ds rad nsnje odgovori zaupno OltfBRAL MAROH HONOVAN NAČELNIKOM OMBRAL-NEOA ftTABA. Waahington, D. O. — Vojni taj nik Baker je naananll, da je ge-neralni major Pejrton C. March, sedaj načelnik artllerije ameriške srmade v Franciji, imenovan ke to m generalnega štaba. General March ae vrne v Ameriko, da pre vzame načelništvo generalnega štaba. tega, je splošno ljudsko mnenje da je.aodnljako dovoljenje ss pre-isksvo Weederjeve varnoatne shrsm4)e zakonito. V dovoljenju ni navedena le tvrdka SNrift A €o., da je izvršila nezakonita dejanja, ampak ao imenovane tudi tvrdke Armour A Co., Cudajiy A Ce., Morria A Co. in Wilson A Co. kot atranke, ki ao ae dogovorile, da ogoljufajo Združene držsve. Mr. Heney in Clyne, zvezni dr-žsvnl pravdnik ata prepričana, da ,e preiskovalna odredba popolno-ms zakonita. Zdaj ao Združene države v vojni. Če ao v vojnem čaau hišne pre-akovalne odredbe nezakonite, potem lahko vaak nemški vohun ali ps alepar, ki goljufa Združeno države pri dobavi vojnih potrebščin, zakrije avoje hudodelatvo. Kdor ima člato veat, Ima avojo aišo v aedanjem čaau odprto, da lahko vaa kdo prepriča, da ni nemški špijon ali pa goljuf, ki je oeiganll državo pri dobavi voj-nlb potrebščin. V ladjedelnicah potrebujejo izučene rokodelce. _ # OKARLES (P2BZ APELIRA NA DBLAV8KB tENE ZA POMOČ Od agodnjs zgradba tefovskaga hrodovja je odvisna sgodnja smaga. Washington, D. O. — V ladjedelnicah mora biti dan rasdsljen v tri delsvnlke po oaem ur, da de-lkvei delajo noč in dan in ds v Isdjedelnlcsh izvrše podeljeno nalogo. Tega .mnenja je tudi Char-les Piez, glavni rsvnstelj brodov-ne korporsclje. Mr. iPiez apelira na šene, ds po-magajo napolniti ladjedelnice z delavci. V avojem apelu pravi: "Pošljite avoje moše v ladjedel-uice, kajti njih aluftba js rsvno tako velike vrednoati kot v armadi aii mornarici. Vrnili ae bodo vsrno in dobre plačsni, ko Isvrše svojo dolžnoat, ki glavna po • trsbs v tej vojni." "Delo državnih obrambnih ave tov in agentov zs jsvno aluftbeno rezervo pri vpiaovsnju 260,000 iz-ufenih delavcev za Združene države je selo vsšno zs sgodnjc zmago,'' nadaljuje Ples v avojem apelu, kajti od vztrajnega dela je odvlana zgodnja zgradba našega trgovskega brodovja. "Naš program zahteva v letu 101* osemkrat toliko tonafžo kot letu 1016, k bo stala nsd sno miljardo dolsrjev. ladijski odbor i)ne potrebne Isdjedelnloe, msts-risl in densr. Vse, ksr potrebuje, js navdušenje naroda, ki pošlje en čatrt miljona ameriških rokodsl-eev v ladjedelnice, da dajo dobro iu aposobno delavno moč." Mr. Hurlejr, iiBsdssdiilk ladij-skegs odbora, js nssnsnll, ds sa zavesnlkl sprejeli načrt, po katerem issoče vao prekatlantiško to nsžo nadzorstvu odboru sa ladij • ako kontrolo. S tem prisnsnjsm pridejo vae lsdje v stlsntiški plovbi pod enotno vodatvo, kar rnmeni velik uapeh. AMERIŠKI TRANSPORT TORPEMRAN. 168 VOJAKOV UTONILOn" Ameriški letalci porazili nemSke avi|atlke. Waahlngtou, D. C., 7. febr. — Vojni department je budil včeraj uradno veat, ds je neutške aubrna-rlnka torpedirala iu potopila ameriški parnik "Tuacauia", ki je vozil vojaške čste v Evropo. Nspsd je bil isvršen blizu obrežja Irske. Ns parnlku je bilo 2173 ameriških vojakov, po večini mlllčarjev iz Michigana in ile ns transportnem parnlku 'Tu-aranija' slsdečs enote ameriških isti f * 107-ma vojsšks policija, aestav-jens is bivše 4. in 6. urlseonslnšks infsnterljSj 100-tl, M-ti in 213-tl srsčni škvsdron\ kompanije I), E ln I s glsvnlm štabom tO. Inšenirskega polka re gularne armade, sestavljenega Iz taaarjev i 107-ml inžsuirskl vlsk, sestsv Ijsn is snsgs bstsljons mlehigsn sklh inženirjev is Houghtona in ("a I ume t s Ur drugega bataljona inženirjev la Wiaeonslnsi dvs oddslks prekladaleev (št. i in t) 38. divizije la Miehlgans In Wlseonsinsi 61 nedodeljenlh oficirjev. V 20. inženirskem polku je bilo največ gosdsrjev (lumherjsekov) iz aevernags Michigana in Wia^ eonaina Pri četrti wiseoti*lnški infanterijl, is katere sta bils ae stsvljsns 107-ma vojaška polici ja in 107-al inženirski vlak, so alužill možje iz Kenoake, Janesvil U, Chipewa Kalla, Htanley, Antia-go, Hhavsao, Waupe*a, Menaahs, Plattevllle, Storgeon Bsy, <>sn don, Wsterloo, Kdgarton tn Wsu To js prvs va^js Izguba A meri fanov na morju odksr je bila na povedana vojna, pred desetimi mm»ri Če pomislimo da ie v tem 'sm odrinilo «et morje veliko Ste. vito ^et in ds ***»m* • rinke neprestano pivi* na, t rana pon» as ne morejo NamH po. aebno ponašati e tem nspsd"*. Lahke js l«41, ds js Vrniijs po dvejils podmo/aki boj proti ame riškiiu transportom s namenom, da aadrži prevoa čet v Kvropo, Ampak to ae ji na bo posrečilo. Američani ubili nemškega letaloa. Ameriška fronta, 7. feb. — V prveiu boju med smeriškimi ar-madnlml avljatikl, ki niso dodeljeni frauooakl eakadrlli, in nemškimi letslel je psdsl nemški ero plan. Bitks js bila sosmsrlmi au vražnimi letslel. Vsi emsrlškl eru pisni ao iažll Is boja nepolkodo -vani. Naša artllerija je včeraj bom -bardirala vaa aa nemško fronto. Kovražnl topovi so molčsll. Nemci preselili glavni sla«. Londou, 7. febr. — ls Amater-dsma javljajo, da js Uindsnburg premestil glavni atan ns zsps4u ls Kranrlje v Belgijo. Is tega sklepajo, da bodo Nsmel mogoča pri čel t z glavno ofenslvo na Plandr. akeiu. Na bojlžču ae je pojavilo nenavadno gorko vreme ln topniške •bitko ae ponavljajo pogoateje. Is Pariza poročajo o aktivnosti n«m-tke a rt i le rije pri Vsrdaou h) v ftampaniji. Francoski letalo! ao 5. t. m. zmetali 3)010 kilogramov bomb ns nemško mesto . ttasr • bruck. V zračni bitki, ki je aledlle, ao padli trije nemški sroplsni. Franeosi se ae vrnili krti izgub. vaitiil pnffu^nMi spopadli.'0' London, 7. febr. Admiralite fh poroča, da ao nemške subma -rinke v prejšnjem tednu potopila deaet parčkov a nad tonašo 1000 ln pet manjših ladij i rasen tega so potopljene štiri ribiške ladje. Hkupno število potopljenih lsdlj v enem letu breaobzlrne aubnia -riuake kampanje snsšs 12M. Anglija je isfubila mUjon moš lata 1017. London, 7. febr. — General M a urice, vrhovni rsvnstslj bojnih operselj, js izjsvU včsrsj, da js Anglijs izguddia v mlnolem letu miljon mož) tukaj ao vštstl ubiti, rsnjeni ln pogrsšsul ln polsg tsgs so prištete tudi lagube med šsta* ml, ki ao ae še vešbsls. "Hodanji položaj nam ns dsls skrbi," js rekel Msurleo. "Nsmel so danea močnejši na ssosdnl fronti kskor kdsj popra/, sil • Krsncoai in Angleži jih prekašajo po štsvllu. Anglija ima okrog miljon vojskov doms s Invalidi in štabnimi čaatniki vred. Pol miljona jih je smirsj ns važballščik ln 100,000 na dopustu." BITKA MBD ITALIJANI NA UUOI. Monsssso, Pa. — ftsst Italija nov ss js apopsdlo v ulični bitki a sanufkresi ln trije ao lošall mr tvl ns ulici, ko je bils Mtks kon-čsns. Zlvl a«i sbelsll ia policijs nima sledi o njih. Mrtvi ao T»ny lx»ngo In dva ne. znana Italijana. »Policija js poiz-vsdovsls pri Italijanih, še ju po-snsjo, toda odgovorili so odlolno. da sta zanje neinanea kot ss po-lleljo. Ljudje so vldsll, ds ee je aku. plna pogovarjala Naenkrat ao as-bllsnill samokresi v njih rok^i in pripis j« bitks, ki j« končsls s sforaj omenjenim izidom 1*o izjavi policije je bU Ungs (kw1 |H»rošt voia radi eeetnega rofs. OLJNI PARNIK SPLAVLJEN Nesr Votk, N V - Oljni per-nik " Alabama", ki js nekje ob allantiskem obrežju nasedal na pettsuina. js zopet v globoki vedi. psruik ni poikodovan. iMife> PROSVETA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPHOTE lakaja dnevno mren nedelj lo prstnlkev. LASTNINA SLOVKNSKK N A KODNB PODPORNE JEDN( fS^^^Sr^dotovoni. Rokopisi oo no vračajo. | Nsro*niiJ» Zedinjene države vsnski javnosti, da je S. R. Z uatanovilo par čifkaških eociali atov, ki jim je avoboda narodov deveta briga, ker a to organizacijo za uresničenje demokratičnih principov, ki jih zaatopa naša organizacija. Iz vaeh krajev vzhodnih držav ae šojejo poročila o zanimanju za S. R. Z. Prirejajo ae shodi, epre jemajo se reeolucijc in uetanov-Ijajo ae krajevne organizacije S R. Z. Kaj po mi po zapaduih dr žavahf Ali bomo držali roke križem kt čakali, da drugi izvrše naše delo T Svobode nam ne bodo podarili na krofhiku ; zanjo ae je treba boriti in v te j borbi moramo Bodelovati tudi Slovenci, naaelje-ni po zapadnih državah. Storimo vaaj toliko, kolikor nam dopuščajo razmere, ki ettalatirajo po zapa-du. Pridružimo sc delovanju pod praporom dloge ki pojdimo roka v roki v bo j za naša načela. ■ V Black Diamondu je precejšnje število Slovencev, kot aem že omenil v začetku dopiea, toda v javnem Življenju vri nekako epi-mo. Pojdimo V javnost ki izražkno tudi naše mnenje o položaju, da nas bodo vsaj pozuafli. No sena šajmo oe na druge, češ, bodo že drugI napravili, kar bo t roba. Vee naše gibanje zavisi od nas delavcev, in mi kot delavci ao mu mora«-mo pridružiti. Ljudje, ki ne čutijo z nemi, se ne bodo bojevali sa naše interese. ' ' Fr. Mfiavee. zaaledujejo le ovoje osebne kori-sti. Na žalost naših nasprotnikov pa js Slovensko republičansko združenje rastlo in se razširjalo po vseh kotih Združenih držav, kjerkoli žive Slovenci. VideU in čitali ao program S. R. Z. in čuli njegove predstavltelje in ae mu pridru šili; in to je, kar boli našo nasprotnike. Slovenci predobro pojdejo rasne preroke, ki jih oblju bujejo rešitev, nikdar pa ne pove do jaano in dcAočno, kakšni eo nji hovi načrti. No vado še Slovenci ne ujamejo. In to je, kar jim vi ponujate, čkrto navadna veda, za-4ej ae pa Skrivajo vaši ossbni Interesi in načrti vedike Srbije. Mi pa ne moramo nadaljnih podjar mljenj, nego zahtevamo avobodo za naš in druge jugoslovaheke narode. Naš načrt jc Jugoalovanska federativna republika in ta načrt ni nov, kajti aprejet je bil že na več konferencah reuničnih prijateljev demokracije na Balkanu. To načrt jo bil predložen prošlo leto od atrani boeenakih in hrva ških aocijalnih demokratov i Stockholmu ln to je dovoljni dokaz, da ae sa noš program deluje med Jugoslovani v Evropi. To nam daje upanje, da ee bo naša ideja tudi ureeničila. Vai zavedeni ameriški Slovenci, ki imajo ie nekoliko pojma o naših narodnostnih problemih in Čutijo in delujejo za demokracijo eo se nam pridružili. Pridružili ae nam niso tinti, ki ae še vedne nazivajo Av-etrijcem ln ee arainujejo avoje narodnoeti, ali ao pa še tako dušev-no zaoetall, da ne vidijo razlike med narodnoetjo in državo, Is katere prihajajo. Za te rasmere so v veliki meri odgovorni tisti vo-diteljl (f), ki aedaj mečejo kame. Oje na S. R. Z., ker a avojih prlž-nic niso poučili naroda o tok razlikah, nego ao avatrijekl patrijo-tizem celo utrjoveli. Kjerkoli ao napredni slovenski ddkvci dobili odločujoč upllv, povsod so iztrebili ime "Auatrian" In ga nadomestili a pravim imenom j poučeva 1 eo tujegovorečo javnost o razliki avstrijsko drlavo In v nji prri,,v«jo. iml narodi, mejtem, ko ee ni od naeprotne atrani ničeear storilo f tem ozira vaeh zavednih Timpoe, Oolo. — Moje življenje gre že bolj proti zatonu. Šoto ae« prav malo obiakovaL Pisanja k čitanja eem od učil TUjVeč po ovc tu. Dolgo vrsto let eem ae mučil dan za dnem za avoje vaakdenje potrebe. V vaej tej dolgi dobi ei nisem ničeear prihranil ea stara leta ; za to še ne bom pbupal, ker vem, da ima ravno tako srečo tisoče in tisoče drugih proletarcev. Prišel som'v to coioradako prerijo, vzel ei precejšnji kos semtje ki je nekaj precej rodovitne druga je dobra za pašnike, aamo dežja je premalo v tem kraju, globočini 700 čevljev se nahaja dovolj vode za namakanje vae te zemlje. Ko pride čas in bodo na razpolago sredstva, bodo napravili vodne naprave, ki bodo izaeea-vale vodo iz globoČine za namakanje zemljišč in napravili iz njih rodovitne pokrajine. Svet napreduje, in kar sc ne more napravit danes, sc bo naredilo čez desetlet-ja ali stoletja; vsaka stvar ob avp-j emu čaeu. Pečam se z živinorejo. Ker eem še star, sem dober le še za pastirja, druga defta bi le teiko zmagoval. Vsled tega bom ostal član mojega "govejega" društva, ki precej dobro napreduje; vaako leto pristopi precej mladih "govejih članov in članic, ki sc vsi dobro razvijajo. V temu kraju ee nahaja pet slovenskih farmarjev, olj gre, ker so večkioeie «sm» i* zemoki delavci is italijanska U® bsrdije, toda napreduje se ~ ono. Ned njimi vlsds oljni krtj iz New Torks in vihti svoje j** riščevalno šeslo nad »ostalim« f aami. Upam, da tudi njemu pn^ Jo «00, %o bo obledela njef^ moč, ko oe bo tudi njemu njegov iakoriščevalni troa. Pri volitvah v našem okrtjej doeedaj vedno amar^1 Tj retičmanl a kraljem djnega ti» sta na čslu, tads sedaj ns- JJT precej novih naaelnikov iz dmj drfav hi nam bo oiord« pri prihodnjih volitvah Po vaem evota oa evita ie^J vršje stopajo novi duhovi t^- in r. j. vem bratom bi malone ie sklenili mirovno pogodbo ia ki komaj čakajo, da dobe potrebno iito ia Kale Rusije, no- pirja po priUčni ceni. Zdaj čakajo, da pride zanje žetev kot spom- Razno Izji«eiwtva. OMOV« OD DRŽA • vevbotui Fetrogrsd, T. febr. - Sovjet je Udsl naredbo, podpisano po Um-11U iu ostalimi člani bolšsvftks rla de za absolutno ločitev cerkve od države. Pravoslavna cerkev v Ru siji izgubi s to naredbo vse dohod ke ki jih je prej dobivala od dr -žave iu vsa cerkvena posestva postanejo laetnina republike. Naj -bolj »o prizadeti aamoetani s svo-jimi ogromnimi zeniljišči, katerih je mnogo v Rusiji; ?zvzeta pa so veraks društvs, ki lahko obdrže omenjena posestva za izvrševanje verskih obredov. Verska svoboda je zajamčena vsakomur, toda cerkey ne sme se vtikati v družahni red, omejevati pravic posameznikov niti voditi nobene politike. Vero ne sme ni-komur braniti opravljanja držav-ljanskih dolžnosti in verska prisegi je odpravljena. Registrirsrijc rojstev in poroke bodo odslej o pravljale civilne oblaati. Verski pouk v državnih in privatnih fco IA je odpravljen. Bolieviške oblaati ao takoj u-veljavile novo naredbo. Rdeča garda je zasegla samostan Aleksander Nevski V Petrogradu, to da menihi so se postavili- v bran. Ukazali so zVoniti z vsemi zvonovi in klicali farane ter jih hujakali proti vojaštvu. Garda je strelja a in en menih je bil ubit. PraVo slavni verniki so priredili demonstracijo proti' naredbi bolževikov in največja množica aa je zbrala pred Kazansko katedralo. Ns Nevskem Prospekta je bila tipična parada duhovnov, oblečenih svečeniikih haljah, ki so nosili križe in iveta podobe v rokah. Za njimi je korskalo majhno šte-vilo vernikov. Cerkveni glavarji izjavljajo, dn niao proti temu, če se loči cerkev od države, protestirajo pa soper zaplembo posestev. Dr. Tikon, vrhovni patrijarh ruske crekve a sedežem v Moskvi, je objavil ana-themo (prokletstvo) nad bolševi-(i zaradi te naredbe. Botfeviika vlada je objavila dolgo pojasnilo, zakaj je isvriila navedeni korak. Pravi, da js bila cerkev kot posestnica ogromnih zemljišč in poslopij del kapitalističnega sistema ,ki je ravno tako izkoriščala mase, kakor posvetni mogotci. Cerkveno posestvo je zdaj laatnins ljudstva, ki si hoče n splačati prestane krivice. Ver ska svoboda ni omejena, dokler ae eerkev ne vtika v državne itvari. Kakšen utia bo imela ta naredoa na priproste maae v Rusiji, ae ie ne ve. Poročevalec londonske 41 Times" pravi, da je ruaka cerkev že davno izgubils kontrolo nad ljudstvom in mlajša generacija jo v »ploinem protiverska. Valed tega je pričakovati, da patrijarhavo "prokletstvo" ne bo Imelo poaeb-nega vpliva. »BoaraTs Z druge strsni javljajo, da bo Namčija poakusila ia a eno asjoj v Brest Litovaku, ki bo .vsekakor zadnja, oe se ne raii aporuo vpra šanje s Ukrajinci. Spor je nastal, l^o ap ukrajinski bolševiki poalali na konferenco nove delegate s fr-j pravi, aa v aeverni lndiani gnije javo, da ao on* pravi ^stopniki I na tlaoče btaHjev krompirja v kle-Ijudstva. Nemci in Avstrijci, ki teh in shrambi, ker farmarji ni-ao a staro ukrajinsko delegacijo |«o hoteli v jeseni prodati krom KROMPIR ONUR V__._ FARMARJI PA ČAKAJO NA V*JB OENE. liMth Bsnd, Ind. - Georg« Butiabuch, komisijunaki trgovec, pravi, da v aeverai lndiani gnije če jo pripoznati novih delegatov, pir po H bušelj- Po izjavi Butz-Pooblaščenci petrogradake vlade bucha ni iz okraja St. Joaeph niti so pa izjavili, da ae ne pogajajo, čstrtinka krompirjevega pridelka dokler centralne države ne pri -1 prišla na trg. poanajp nove ukrajinske delegs-cije. « ,r Petrograd, 7. febr. — Vojaška aekcija delavsko-vojaškega sveta v Moskvi je včeraj na velikem ZNAN ADVOKAT IMENOVAN 1 SENATORJEM. * Leti in Zatoni sa samoodločavn-nje.. Petrograd, 7. febr. — Zastopnl-ki letnkrh socialistov so poslsli protest proti trditvi Nemeev v Brest Litovaku, da so Leti že Isre-kl> željo za ločitev od Rnaije. Leti "htevajo, da (Nemčija Uprazni letsko ozemlje in prepusti firebi -tktvu svobodo aamoodločeva-tja. Enaka zahteva ja prišla od sa-»topnikov iz Eatonljo, ki košajo, ds dobe prebivalci okupirana pro-""»tje in otokov Oeaal in Dago irano priložnost ss samoodlo-»voje usode. * _ . . * . I - Ooveruer Ale- shodu aklentla, tepki >pro le tan-kander je imenoval John F. Nu- jat ne more sprejeti pogojev as aaslevi UBBDNISTVO "PBOSVBTB", 8687-68 Bo. Uoaisle Ava, Oklsago, nUaota. VSB UPBAVNIŠKB STVABI, U||a4alaa, agla^ilj UPBAVNIiTVO •• PBOSVBTB". V NEMČUI SO *E DELAVSKI i so se : NEMIRI. Washington, D. Q. — V vojs-ških talborih narodne armade in milice je y tednu 25. januarja u mrlo ato oaomdeaet vojakov. Število smrtnih slučajev se je v pri Waahington, 7. febr. — Vlada I meri s prejšnjim tednom znižalo je dobila informacije, da se delav- za šest in dvsjset. V milici so se eki nemiri v Nemčiji še ponavlja- amrtni slučsji povišali zs pet jo. (Delavci organizirajo protestne osjst, v nsrodni ao se pa znižali demonstracije ^rotl nezaslišanim z& eden in štirideset, obsodbam, ki jih izrekajo vojSa Za pljučnic je umrlo 118 vojr sodišča proti stavkarskim vodite- kov, in aicer odpade na milico ae-ljem. dem in štirideset slučajev, na na- Srbski tiskovni biro je objavil rodno armado pa eden in aedem-informacije, ki ao jih sporočili deset. Meningitis je tirjala dva ln srbski ujetniki, kateri so iiffl iz trideset človeških življenj, nemškega ujetništva, da se stalno poročilo vrhovnega ariuednega dogajajo krvavi konflikti med po- zdravnika dostavlja, da se zdrav i licljo in izstradanimi ljudskimi ztveno atanje v taboriščih obrač^ množicami v Nemčiji. ] na boljše. Haag, 7. febr. — Berlinski "Vopvaerts" javljs, da je vlada I fARAMRJB SV ARE PRED VOl suspendirala časopise "Die Post", | PLAVO "Deutsche Tageazeitung" in pet drugih konservativnih listov, ki I Indisnapolis, Ind. — J. H. Ar so objavili podrobnosti iz obrsv- mington, lokalni meterologist v nave proti socialističnemu poslan- službi poljedelskega departmen cu Dittmannu pred vojnim sodi - ts, je obvestil predsednike okrsj ščem. Dittmann jo dobil pet let noga obrambnega odtfors, ds nsj trdnjavske ječe valed obtožbe, ds farmsrji, ki imsjo iivino v dolini je štrajkarjo pozival na opor pro-1 White Riverja, akrbe sa njeno ti vladi. London, 7. febr. Amsterdama je poslanec sociali stične manjšine V bavarskem de Čelnem zboru Segitz nszvsl zsd varnost, ko se priksžejo prvi zns* Po veateh iz j ki, da se je pričel sneg tajati ln nastane poplava. £s ss prične snsg tsjsti čas noč, tedsj bo vods zapustila brsgovs Mirovno pogajanja v. Brest Iitov-lku končsno. Ksjasr grosi i ' ofsnaivo. I^ndon, 7 ftbr. — Mirovno pa-"jenje v Brest'Lltovsku ja pa* n",ri* končana in Nemčija zdaj Poti z nuliuriatično kampanjo, d« prisili bolfbvike na svoja ml • »'S P^oje. Konferenca sa' js prepirs o stališču n. *r*juiakih delegselj. nsnainje vsstl U Rusije ia r**1* J«auo ksžsjo, da sa jun ds a pogajanjem s bolievi. J* m.r nemogoč in da je treba ^v"*'™' P*1*" hirati med kajser Znadaljevanjem 1,0 P^nirje končano ln njo stsvko "svarilno znamenjeHUuiojčlb in večjih rek in poplavila in opozarjal nemško vlado, da ta nizek avet. Živina.bo prišla v ne-znamenja ne bodo nič pomagala, varnoet, da vtone. ako ae vlada ne smenl za nje in - vozi avojo barico naravnost proti ITULSANSKI MEŠČANI PRAVI plavajočemp ledeniku, kakor ka - JO, DA ROOSBVSLTA INTER pitan parnika "Titanie". NOtAJO KOT JAVNO NBVAR Blatri opazovalci na Angleškem | NO0T ao mnenja, da atavka ni bila za -aton j in da je militariatični sistem j Tulsa, Okla. — Meščsui v Tulsi v Nemčiji kolikor toliko omajan podpiaujejo peticijo, v kstsri ape-vsled velikega delavskega Izbruhs Urajo na predasdnika Wilsona, da v zadnjem tednu. Ameriške vesli. VLOMILBO UBIT. Plsassnt KOI, Mo. — Ward Rouab js vatrelil neznanega vlomilca^ ki je pri vlomn nevarno ra ■kil nje i^vega brata Marion Rou- T, ' ' r Oblaati menijo, da js Isti vlomilec, ki jo ustrelil S. D. Nekons,|sa dobo vojna mestnega maršala v (Plaaaant HiU lu, ko ga ja zasačil pri vlomn v OSA KUUS BURŽOAENIH PO prodajalno. I LOTČABJEV. STAVKI ODVRNENI internira Roossvslta sa dobo vojno kot "javno navsrnost". Giba-njo je pričel F. G. Seott, dobro znan oljni operator. V peticiji pravijo, da hočejo kronični političarji omajati za upanje ljudake maae v predsednika Wilaona, da aebo oglašajo in Imajo privatne koristi na račun javne vsrnosti. rsdi tegs priporočajo petsntl pradssdniku Združenih držav, da intsmira Theodore Rooaevelta kot 'javno nevarnost' FARMARJI NA EAPAfiU NI. KAJOSEMENA. Washiagton, D. O. — Kongres-nloa gdč. Bankin js priporočilo, da poljsdelski departiuent pomaga januarjem v Mqntani a semenom. Žitnega semena primanjkuje in okoli 60 odstotkov farmarjev je brez njega. Naznanilo. "Proavola" so iat>ito baoa uradnikov, saarvel daa, ako lollto, da bo vsaka stvar kitro nliss. Sojo glavaaga apravaoga očkova ee vsR|s kooooa. liititk ek oal ari popoidoo. la tietS Wanksgan-North-Ohioago, XII. j — Naznanjam članom aoeijallatič-nega kluba št. 45, J. S. Z., da as| prihodnja aeja vrši dno 10. februarja v prostorih Slovenake narodne čitalnice ob 2. popoldne. Paul Peklaj, tajnik. alovenako ali pa hrvatsko služkinjo, za delo v kuhinji. Plača po dogovoru. Uglasite se osebno aH I pa piimono ns naslov t Andrsj Ksščiš, 2801 So. Adama Street, I ...... PffiORLA, ILLINOIS. Liniment. Za dobro In ua potno domato rs* bo bi morala vodno lmott to adra-viio vsaka draSna, kajti to adra-vilo k molu odpravi boUtme V prsih. v krilu, v kolku, alt kjerkoli ol lobodi. 4. .0 t« boločino na-stals vsled rsvmaUzaa, ali S evera7s Gothsrd OU (Ssvorovo Oothardaki kot Izborno i o oh.) ja mašilo pri zdravljenju rovmatisma. oko flssS-udof, nrbtobola toift^, o zalo uspoUn lak. knjo®* naj bi imata pri rokah vsaka družina. Natadna navodila 66 sa stoklanlal. Cona 10 la SO eantov. lekarnah. Na predsj v vseh 1« DR, JOS. V. GRAHEK edini slovenski sdrsvnik in fsnooelnlk v Pannylvanijl. Zdravi vas atročja, ženske in možke bolssni. Uradne uro so 110 uro sju-trsj do 8 uro popoldan. Bell Telephone Oodar 8918. 848 k Okio Street, N. S. PITTSSUROH, PA. UČBM SLOVENSKO DEKLE v atsroatl 10—12 lat. Vssl bi jo ss svojo ln jas ln moja soproga ji boČava biti dobra ofie ln mati. -IMjudno prosim vse rojake, ako 'kateri rs aa katero tako deklico, ki nima atarišev aH as žsll vsled drusega vsroka oddati drugim ljudem sa svojo, uaj ml to sporoča, aa ksr bom vaaksmu sslo hvaležen. Nsalov je i garol Ratsjo, m Popis r St, Dirfcson City, Ps. "Prosvsts • piše bb blagaaUaje j ljudstva. Ako sa strinja s njsni mi idsjaiai, podpiraj trgovos, ki oglašajo v Prosvstl V zalegi imam vsa sa vsakdanjo potrebššl ns po srnami sani. POZOR ČITATBLJIl ZANIMIVE nJIOE: Oesarjevič Rndolf aU Mvljanjs bb avatrijakam dvoru .........,78o Ipnottssm ........8fto. Vodiš ka Johanoa ...........80c Naročita pri Otto Psadir, Bog 844 B. 86th St, Nom York. N. T. PROF. OR. MOLLIN ZDRAVNIK — SPBOIAUST ZA SLOVENCE 411—4lh Avenue (NA SPBOTI POSTE) PITTSBUROH, PA. Pradidje so vživali zeliSčni Ca). Sok sdravilnsfa listja, Isbada, cvstja, rastlin, sališča, korenin in jagod — Ubranih v lopam suhem in gorkam vremenu so sestavina naravnega sdravila sa mlada ia stare Ako si isčisttta vaša bo-tranje organa na ta način, gotovo preprečita zbiranje stmpsnlb plinov, Id OA#ta Mottl«f*rJ«v alov It I loj povapo-D. 0. — Reptfbli <« dobroto. Ta poaaga Mraai, ksnski kongreanik i. ^ _W__, O. 0. — Dslsrskllnije js rszočarsn. radi naatopa Liovobo«^. Vaak kdor «o vilvo pri departmen t poroda, da se je spor William S Sproula, ki hoče /Urik, k»r j. b,- v-.«. mH 600 delsvei in Americsn U stati republikanski ksodidst » ' V^^toTa eomotive kompsnijo rešil ugodno governerja. Vsjve^ji glsvobol po- L^niSe 61 ae v „o«k*k alt ftpor bd poravnan, ne da bi pri- vzročata repiablikanakim politi, po v M*o»v Ordoi. šlo do sUvke čar jem vprššanjs prakiki^je >» j ^ Bavnotako ngodao js bil rsšsn šsnsks volilna pravica. Rproul je1^^ ^ spor med ieloznlškimi pi«srnliki | siends sa lokslno probibiaijo, injkodor oproja^u aa (C.O.D.J mi nalnf>ansi na Wabaah žele* niei la šslasntško drnSbo, daairar na so oalttlbeaH la grozi 11 o sUv . ( ' . 1 «V ELEKTRIČNA PBBOLBDBA Z K f.ARKI Stari la sksfcsi sdravalk, s lf lotoo prakoo. Zdravi aopošao la kllro vse ko-Usal, plula, lolodoo, oblati, trgasjo, aorvoaoool, krvoo boUoal, kakor Idil drago boloaal aioAklk. Oadrari voako botooao kolero prtvaaau v ovoje askrito. Uporablja aajbuljla ovropoka, s«ir16Sa la odotallk dolov svata sdravila. Mlako SO. Baovoi braspiaiao. Telea pas pspsls^si® jssilfs« J rt msmi li adravt vallko Movllo SlovoMSV. Uradao oro od t. sjatraj do A svolor, ob ao-doljak aoaio od 10. do M popoldan Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK Alo to dala mnogim repiriillkanakim MOLUNOBB polltlčarjem skrbi. M, da bodo zmagali demokrat je, ki bodo Iz-1 14 Baat Park Way (N. S.) iWSSkwmmr ~ 4— - Pittaborgk, Pa. NORTH SIDE STATE BANK hock srn i/t as. tuyo. ima samtala in sezsavg nama Mate. Mrs^^A^i t • NE DA SE PREVARITI! VsoeMgre r treh dejanjih. Spisal Ktbin Kristan. ' Skopec: I, to, to! Kdo pa j« skopuh? To bi me bilo aram. Boter: Saj ti ver jamam. Ti gledal le na cent, akop pa nki. fipelo: Kam pa bi s temi prašnimi besedami f Povej raj« — v tebi je vendar nekaj trgovskega duha, kaj ns? Bučar: V meni? Tega ti pa rea ne bi bilo treba vpraševati. .Vrabci na strehah - gpela: Da, vrabci na etrehah čivkajo, da si najpametnejši med nami. Ampak njihovega jesika ne razumem. Oni pa mojega ne. Mir: Vel pa vendar, da nisem bedak. 'Ipelo: Mislim si še. Drugače ne bi imel toliko na etranl, koHkor bnal. Bučar: Kaj kdo ve, koliko imam na etram? Špela: Štela nieem tvojih tiaočakov in jih ne Innu — Aniprtk ti boš nemara tudi vedel, kaj je najpametnejše, kad«- si je človek par centov od-trgal od ost. Mor: 0 — tokof ' Skopec: No teko, tako. Drugače človek ne pride do ničesar, kskor če si trgo od uot. Mor: Mhm. Koliko eta ai pa natrgala? Spite: No, veliko nI. To ei aam lahko misliš. Aceloto tolarjev a — tem bi rada kaj začela. Mor: Saj imate trgovino. Sbopoo: To, to jmovo. • • Upala: Kaj bi a io branjarijo? Če kupii kaj ' vol «ogo, ti le tam Uši, da ae izpridi. Ti bi vendar lohko koj vedel. Skopeo: Soj ao toke reči, Uke reči, ki noaijo obresti Boter: Obresti dobil, čs daš denar v banko. » Ipelo: Koj bi tieto I Tri tolorje od eto I Bučar: Zdaj razumem. Malo pošpekulirala bi oo (prepeden): Kaj t v. Nč takega, kjer ee denar lahko zgubi. __r: Ti bi rada gotovo, pa veliko, kaj? Takole da bi te potem vzrf RockefeHer? Špela: ftema! Jaz ne mialim na molitev. Mar: K, na uamoetan pa menda tudi ne. 04 hoče ženOka v klošter, ji ni treba denarja. . ■* ipolo: Samostan, to bi bilo kaj zate, pa nun-ski, kaj? Mor: Pojdi, pojdi, Spela! Tak pa tudi nI-aem kakor Turek. Ipolo: O, vai moški oo enaki, zato ae pa tudi ne maram moliti. ikopoe: Toko govori smlrom, tsko. Ps kako bi Mil vsi enaki? . tpeH: Kako neki? Dokler naatavljajo Ihna-niee, ao val kokor med, kodar obsedi tiAica, pe naenkrat spoznajo, da je še na tisoče ženske no • Mar: Ti pa res mlsHI, da je Evo Bog ust-varil, Adama pa hudič. Saj nI res, da smo sami čmriji. Nekaj noa je le stanovitnih. IpOlo: No, saj ne provim. Ampok kakšnega tepca Imeti vae livtjenje v hiši . . . - Boter: Čemu pa tepca? Tako dekle kskor Ti lo dobi pametnega, ipolo: Jih ni veliko. Mar: Veliko jih rea nI. Najde so pa vendar kateri. w - Ipolo (vadlhne): Kjer je kateri, ae mu pa ie abeiajo druga dekleto, le taka, da ga zmešajo in do sapravi svojo pamet sanje. Mor: Ho, Apele! Koj mlsltž, da si da pameten mol zavezati oči? ipolo: Po še kako al jih da! Zvita lenOka sna ia najmodrejšega napraviti norca. Poznam jlli, poznam. (Vadlhne). Ae tebi ae bo zgodilo kaj »i Meni? Zakaj meni? t: Okrog prato te bo ovila. Garal boš sanje kokor konj, one pa s drugimi tvoj denar zapravljala. 'J Ona? Katera? kt I, aaj nič ne rečem, saj le tako pravim. Jaa nikogar ne obrekujem. Ampak to le pravim« Taka, ki ae Vi bo prilizovala, je gotovo hinavks Boter: No, morda kakšna divja goa. Ampak Če bi blU omikano dekle. ipalo: Omikano dekle? — (So udari po če. 10.) Tonv! Da si ti toko kratkoviden t Taka, ki jO omikana, ta lele sna! Vpričo tebe te bo golju-kila pa le vedel ne boš, kaj se godi. Boter (boljhbolj dvomljivo): Kako da gledal toko čnio? To vendar nI mogoče. ipolo: Kar poakusl. Hej lahko dobil omika no. Ti le ( to vem. Pa sa sam prepričaj. Kaj pa ae pravi pri takih lensksh omiksno? Da sna najprej aebe namazali, potem pa še mola. I,o poaku-al Ampak šal ml te bo vendar, kadar bo prepozno. Boter: Tebi, Apela? Apela: Saj as vendar poznava. In — takole — SO neumnega te tudi nikoli nisem imela. Aui|wik jos ne nastavljam moškim pasti. To ni mojs navada i: Ne ne ne! To Is jas lahko potnlim. Jaa hI tudi lahko Izgledala kakor omi. kaoa punca. Kaj ps je treba za to? Nekaj eunj obesi človek nase, msln se pobarva ln poškropi, ps malo «pači pri govorjenju, pa bosi grofleo. Bnter: Če je lemka za to ---i* verjamem Val, Če je lenaka lepo i»pravljena in ae sna lepo jK___ •pela. Kajpada vem, da vsm to evneia pamet. Ikepsc Ne vsem. Apela, ne vsem' (Zaupan jo t polagoma aadremija K ipolo: T lat trn aeveda ne. ki nimajo nič pa meti Pa kdo Teb« kaj vrsast Boter: Pasja capa! Ca te takole gledam Apela, pa bi U res rad videl gosposko opravljeno. Ni zlodej, da ne bi ie marsikatere posekala! gpela: To mi ne beli glave, vei. Ce ima kdo le moje cape rad — good bye! Boter: To imaš prav. Ampak glej. če te ima kdo rad, bi se vendsr tudi s teboj poetavil, posebno kadar pride v drušbi, kjer gledajo na človeka. Ipela: Pa ne, da bi me hotel Ti kam peljati? Boter: Zakaj pa ne? Jaz ne bom vedno tičal tukajle med čevljarji m zidarji. Ipolo: Hoj ne pravim, da bol. Ampak če prideš med kakšno gospodo, ne pojdem jaz e Tabo. Boter; Zakaj pa ne; Apela? Ipela: Pojde ie kakšna druga, kakšna omi- kana. . . Bučar: Nič ne govori, Apela. Ce prasr premislim, mora človek imeti svojo pamet na vajetih. In kar si prej pravila o omikanih — Ipela: Lagala se nfcem, Tony. In ne ponujata ae tudi nikomur ne. Ampak škoda bi te bila, Če bi te kakšna navihanka ovijala okrog prsta. Boter: To ne bi bilo tdko lahko. Prav pa i' maš, če praviš, da si ni pametno nakopovati alt-nosti. Ps jsz aem sploh le toko govoril. Zaročen in vezan nisem nikjer. Ti si mi bila pa pravzaprav vedno všeč. Ipelo: O kajpada! Boter: Če ti pravim! Koj pa, če bi ae midva kaj pomenila, Apela f Ipela: E no, Tony, to ni nič. Taka reč ni teia. In jaz sem sama sebi predobra za šalo. Boter: Kaj, za šalo! Tek pa le nisem, da bi se norčeval h dekleta kakor ti! Ipelo: Veš, kor odkrito ti povem: Ti bi mi bil morda le všeč. Ampak do tega trenotka se še zmenil nW zame, in da bi prišla ljubezen kar tako* kakor da zažvižgaš, tega ne verjamem. Ljubezen pa mora biti. Posiljenega zelja ne maram. Boter: Ljubezen! Seveda mora biti ljubezen. Kako pa moreš vedeti, da te nisem imel le prej rad? Ipelo :Ti? — Ne ne, tega ne verjamem. Bučar: Jo — rane pač nimam, da bi mogla, pitet položiti vanjo. Kaj naj ti pravim? Všeč si mi in če bi bil jaz tebi Všeč — Ipolo: E, všeč! Ne pravim, da mi nisi všeč. Zsksj mi ne bi bil? Ampak drugo si poišči. Zato je bolje nič ne začeti, kakor da bi si pozneje delala težko erce. Glej, in nazadnje bi še mislil, da sem zato prišla aem. Boter: Kako*bi to mislil! Saj ai povedala, po kaj ei prišla. Ipelo: Kajpada. In zdaj klepečevo, po sva skoraj pozabila. Na, glej, Simon je že zaspal. Križ božji! Kadar sede, pa že zaspi. Boter: Saj nI bilo ikods, Apela. Se prav je bilo. Ipolo: No, le pusti ga še malo. Veš, to je pravzaprav tako. Par tolarjev aem si sama prihranila, pa mu jtfi ni treba šteti. Zdaj mi pa povej, Če vež, kaj bi se pametnega začelo, da bi kaj noslo. Bučar: Hm, nekaj mi gre po glavi. Vsakemu ne bi povedal. Ampak tebi—- Ipolo: Povej, povej, pa ae ne obotorljej. Boter: Koliko bi pa vložita t ipolo (ae ozre, če Skopec le epi; potem polglasno) : Takole — tisoč tolarjev. Bučar: Tleoč. To je denarček. ^o, morda pojde. Jaz kupujem zelaj aam nekakšne delnice. Če jih ima Želod šo tottko, bi jih vzel še sate. Ipalo: Ali je to dobro reč? Bučar: Seveda je. Kakor zlato. Veš, Spela, na glavo , nieem padel. Tako aem ae šemU, kakor da norkn za Fany. Ipelo: Oh, aaj aem vedela 1 Boter: Nič ne bodi ljuboeumna, Apela. To je le moja zvijača. Želod mlali, da vzamem njegovo punco, in tako aem gotov, da me ne opehari. Ipalo: O, ti ai res zaljubljen vanjo ! Boter: Kaj še, Apela I Olej, to dekle nI vajeno nobenega dela. Ipolo: Seveda ni. Same drage cape bi noai-la in čaa zapravljala, ti bi oe pa lahko vbijal zanjo. Bošor: Torej vidiš, da ni zame. IpOU: Tebi Je treba pridne roke. Boter: Take, kskrina je tvojo, Apele. IpOlo: Pustiva zdaj to. Pametno se zmeniva. Boter: Saj to hočem. Ipela: Torej mieliš, da ao tiete delnice dobre? ^ Boter: Morajo biti. Zlato ne more Isgublti cene. Nsjveč ljudi je obogotelo a zlatom. In jos vem, da čaka to tudi mene. Ipelo: Kako pa veš? Boter: Ali verjameš v prerokovanje? Ipelo: Kakor ae vzame. Boter: Ali snajo ciganke prerokoveti? Ipolo: Ciganke Še snajo. Bošor: Apela, meni je prerokovala srečo. Nič ne bi verjel, ampak v meni je nekakšen glaa, ki mi variej pove, če je prav sli ns. Ipela: Zato imaš toliko sreče. Boter: Vidiš, to je mojo pamet. To delo srečo. Tudi sa Žclodove papirje ml provt U glaa, da prineao bogMtvo. Q!ej Apela, tebi go tudi privoščim. Ipolo: To bi še bilo, če je 4e stvar sonealjlva. Boter: Nič ae ne boj. Kaj pa misliš, kako dela RockefeHer? Ipolo: Kaj tudi tako? Bošor: Kajpada! Z motJko si ni nakopal ovojih hiljonov. Le name se sanesl, Apela. Kadar pride želod, ga še enkrat prelakuahn na aroj način, pa če se pnpričam, da ao tisti papirji dobri jih kupim same in sate. La počakaj, kako imenitno ae nama bo la godilo! ipela: Pa mi telefoniraj, če bo treba. Denar ti lahka vaak čaa prinesem. Zdaj po ibaHit tega sa spanca. (Potrese SkopeaV: He, dan je! Skopec (še v sanjah): Za tri tolarje gor, to-" te! Za trrrt — hehe — Če je le vae drago — (Dalja Mil, Kraljica Dagmar Spisal D&UGI DHL. V ZEMLJI KRVNIH SOROD-I NIKOV. (Nadaljevanje.) Kmetje eo sicer oansgsdi, toda vitez jo a kakimi peterimi slugs-mi vendsr odvedel očeta Dobro-goeta in ga z debelim konopcem privezal za rep svojega konja V ti vasi je ostal križ nedotaknjen* ves j za danes; tukajinji prebivalci niao hoteli, da bi jim Nem si'is zlomljenih kosov kovali okova. O koledi tega leta so ostale sko-ro po vsi Bodraki zemlji stene kri stjanakih svetišč sivo okajene, in nad njimi ae temni oblaki niao hoteli niti ganiti, kakor bi bMa to poiaet, ki pričakuje ie drugih — mnogo drugih žrtev! Zdelo ae je, kakor da ae hoče delo etarega Niklota rea poarečiti. Nemški gradovi ao bili zapuščeni, poganskih duhovnov povaodi, kamorkoli je pogledalo oko, ka kor da ao z žrtvenikov oživele ko eti nekdanjih žrecev. Križi ao izginili, dedi in hišni bogovi so zo->et breo strahu zavzeli avoj prostor po ognjiščih Bodrcl so dvignili svoje glasove silneje in eilneje, njih prsi ao di-tiale proatoje, njih obličja so bila vzradoščena, pogledi pomlajeni Zdelo ae je, da se vračajo pretekli čaei, ko je bHa vaa dežela prosta so vragov, ko je bilo vže pol no evetih, polno kristalnih studencev, ko je letelo po okolici sokolov kakor dandanes vran, ko1 ao stari bogovi blagoalavljall zemljo da je dajala množico žita, ko ao Magoelavljali tudi živino, da je prinašala obilno korist Le utrjena mesta s škofovskimi atolicami ao bila podobna ostro vom, na katerih stoji križ, in koH katerih besni morje z valovi ki ga prete vsak trenotek poplaviti z neizmernimi množicami voda. Ih tako sta bila okoli in oko-S dva aH trije gradovi a tremi ali Jttlriitii nepremagljivimi utrdbami Ce temni oblaki ae niao hotel toniti; dan za dnevom eo bili po-ttobttojil poteetl, ki čoka kakor v brlogu, da ae o priličnem času vrle na plen. V. Na bregu Vzhodnega morja je atalo kakih petdeset mož. IPred nekoliko trenotki je pri-plavala aem ladja z nekolikim brodniki, ki ao kakor atrelieo po-skakali na auho. To ao bili Slovani, in možje na bregu njihovi rojaki. Nojstorejši izmed brodarjev je komaj dihal. "Na morju ae belijo jadra.. Neobičajno hitro veelajo! — Ko Ukor amo mogli apoanati, ao Dan , "Koliko lodij mora biti?" "Kakih deset!" "In koliko mož v vsaki?" "Kakih dvajset!" Mol, ki je vpraial, si je poloii roko no šolo kn pramiiljal. Ob prvem pogledu je bilo jijem epoznati Niklota. Niti za laa oo nI apremeuil. Oblekel se ni lep-io. Ae vedno je bil dblečen v starodavno nafto , • , Le usnja to o-preje ai jo privaol. A no njem je bil aok pri eoku. Noto jo vprl avoj pogled v da Ijavo. Tndi eokol je aedel no njegov remL A hitro oa je dvignil, kro Ml v nedoglednosti in oa izgubi nad vodami , Brodniki niao niti no dihali; o-stali molje eo tudi molčali . . . Niklotove oči ao ee neprenehoma vpiraie v atran, kjer ao ae etrinja-H obleki o mokrimi valovi. to četrt ura je bil eokol zopet tu; o sdaj ni odletel, popolnoma hreiskrbTM) je aodol svojemu gospodu no ramo "Kdaj ao bili tukaj danaki brodniki poalednjič?" "Pred leUm, josnl goapod!" "Niklot — razumeš?" "Toda niti kamena niso pre. mokniH, Niklot!" "Takot — Počakajaso jih! — Vendar oopnlte loke t" Niklotov obraz je bfl takoj ia "Io a Vlajeeti ia Roztek oaj pridejo vai etraloiki moikega *So p»elo «m jo ie atalo kak* dvesto mož na bregu, na pa je bilo že razločiti jadra joe nejše in jaanejše, apoanati je bilo mogoče že tndi obriee ladij, v katerih ao ae gibole viaoke postave danekih brodnikov • . . Ladje ao plule počaeneje in počasneje. Jadro za jadrom ao potegnili skupaj . . . ra SvežO vojvodina kri je pobarvala mlado obličje vitezovo ... Niklot je omahnil na zemljo, a ostal je pol varavnan. Mod Bodrci in Danci je vladala nekaj trenotkov grobna tišina. VHez Eetrichaon je za prvi trenotek tudi prišel v zadrego; a ko ao ae hoteli Danci spoprijeti z Ni-klotovim moštvom, je že govoril ranjeni vojvoda s temnim, globokim glasom. , . Pri tem glasu je vsem zastala v žilah kri. "Ali veš, proti komu ai potegnil meč? — Nesrečno hlapče! — Ali veš, čegava kri ti je brizgnila v obličje??" Mladi vitez je prebfedel kakor bele pene, ki eo ae delale na bliž njih valovih. "Ti ai Priaiavov sin. . , Nikdar te nisem videl, nikdar nisem o tebi kaj elišal, a poznal sem te takoj, —- pri prvem pogledu — in veš, kdo je Prislev?" "Sin Niklotov, ki je bil pred leti v tej deželi knez." ■■■ "In njegova kri je na tvojem meču!" Stari vojvoda ei je nato vprl belo glsvo v dlan in ae zagledol v tla. Nenadoma ae mu je pričela glava vrteti, pred očmi ao ee mu delali vellkaneki kolobarji, in njegove prsi so dihale, kakor bi ee hotele vsak čaa raatrgati. Mladi mož ae je eklonil k vojvodi, položil mu roko no čelo, gledal mu v obraz . , "Glovo Niklota jo poelal Han-rik Lev v dar kralju Valderma-ru, da bi jo pokazal vaemu narodu kot plen zmage. — AH me ču-ješ, starčs? — Kralj Valdemar je privoščil Niklotov! glavi mir. Po-kopana je v Kodonju, moj pokojni oče je proeil kralja za njo." Med Bodrei In Danci ai nI ni-h če niti upal proeto dihati. Vol so bili kakor da ao pri tej prik*» zo! okameneli." "Ti si ksčje pleme - pojdi! Is gedo ss ni še nikdsr rodila ribice! — Večni bogovi? — Kaj ate mi daU dočakati» TI Svat ovit. katerega alavi aem da roval oelo ovoja življeajc . . Ni ^ me mogli naaartiti aovrajniki, pristopil vaelej aem jim, ušel - in u ] morala priti nad me lastna kri. • Starec je odrinil mladega »1 3 ža z obema rokama od ^ so mu izstopile izpod obrvij Z manj za polovico. . . Niklot trudil na vao moč če bo mo J. vstati. Nekoliko aeljakov J! pomagalo, toda akozi prebodi krzno mu je pretakalo več m vai rdeče krvi. # . Dva ata odhiuk po pojčevine; to je baje najboljL sredstvo za tietavljanje krvi^ "Odpusti mi, atarče. .. ati. . . Zakaj ai mi hotel zastav^ pot — Nisem ti hotel storiti kn. dega. . ." Bodraki starci so stiskali v pe stsh ekoro vsak drugo orožje, it razi njihovih obrazov so svedo& li, da bi ae najraje vrgli na tujes, da jih zaženo v morje, in slUiti je bilo že tudi mrmranje. ., ] Niklot je preprečil njihov a* men še o pravem času. "Tako ao hoteli bogovi. . Nji« pustite maščevanje. . . , Tudi sokol, ki je krožil čin« nizko nad glavami nasprotnikov, je bil videti, kakor bi se z&gaai temu mlademu možu najraje t obraz; a tudi on je razumel besedo enojega gospoda. . . "Plemeniti starec, jaz teta te ranil. . . Ali mi hočeš podati ro. kot" / ; | Vitez Estrichoson je čisto tik Niklot** . . "Ves njegov obraz — tudi glu, kakor bi prihajal iz njegovep grla — pojdi — najino stvar poravnajo bogovi.' fltkM je eedel na kamen, strasten z mebom, in glavo zopet vprl v dlan. . MHHH Mladi vitez vendar ie ni hotel od tod. Nekaj nepopbljivega p je vleklo k temu atarcu, ki je rekel, da je njegov ded. . . In čia bolj je gledal v njegovo silno turo obličje, tem jaaneje mu je ste-' pela v spomin očetova postav«.. Ona glava, katero je poslal Hen rik Lev kralju Valdemara kot znamenje zmage, je bila tako r». lična od očetovega obličja. .. Ko-liko solz je prelil Pristsv nad njo! Kako jo je od vaeh atranij poljubljal! Kako jo je prosil odpufe nje. . . Eetrichson je bil tedaj k majhen, štirileten deček, a dobi« je opadl, kako njegov oče po nofi ni mogel niti zadremati, in če je zadremal ta trenotek, kako je nt preetano klical njegovega deda "Ne preklinjaj me, ne kliči ma ščevanja na mojo glavo. . . Cedi to ti, oče moj, namili se svojega sina. . . Vse bi rad žrtvoval, da bi me le oprostil krivde. . TI časi prve mladosti so ^vstajali vitezovi duši vedno jaaneje in je eneje. . • "Da je kralj Valdemar domnevani moji glavi privoščil mir!"| "Dal jo je Niklotovemu sinu-dobri starček!" "Pa kralj Valdemar te glivi ni zasmehoval?" '; 7 "Kralj Vademar je od tedjfl sovražil nemške zaveznike. "Oa kralj Valdemar t^M nt poru val bele brade?'1 "To glavo je poljubljal Niklotov sin, to glovo sem poljubljal jos kot otrok. . . In teh čaaov sa pozabim nikdar — nikdsr." "Da je ta glava dostojno pok* pena?" "Položena je v grob, katerefa ai je še sa živa izbral moj očell "In U je-li kdaj povedal, zakaj je zatajil mene in evojce, je zapustil svojo domovino?. "iZa mladih let je bil odpeljtf kot porok, živel je mnogo l«t' tujini, nihče mu ni storil hodefa, nihše go ni mučil, v tujini je »p* znal tndi mojo meter . . (Niklot js imel glsvo še vprto v dlan; pri vseh teh v Pitanjih mlodegs vitese ni niti pe gledal. "Ba gladko ženeko. Niklot je epregovoril te fc** ua pol aa ae. . . "Moj oče je oetal v svojemu narodu in evoji dea^ al . . Odkar ae je sprijssnil • * vimi danaki m i rodbinami. pila od tam niti noga v sjef^ domovino o kakim slsbim m. «. In da je ostal Sloves + di na kraljevskem dvora, Jes svedočijo njegove poslednje b* de, kolero mi je poklodal s. ^ ee. da naj si odberem dni*'« • svoja Mvljeoje med hčere®' zemlje. . . In zgodovino r*lr« krajo, to slsvno j«na»o i« ** aHe priteklo* so je kor med vami meloketeri o* £ ja otroke . . Ali Hi te ' svoje rekel" (Dalje prihodnji')-