»VIT VISHI KAKOR TA ODSGORAJ ...« Zmaga Kum er S takim ali podobnim navodilom so si pomagali mnogi prireditelji zgodnjih slovenskih pesmaric — začenši s protestanti — kadar niso mogli opremiti besedil z melodijami. To ni bila pomanjkljivost, ki bi bila značilna samo za naše kulturne razmere, ampak ustaljena praksa tistega čaša. Pesemski letaki na primer, ki bo v nemških deželah posebno v 18. stoletju na veliko izhajali, so praviloma vsebovali samo besedilo z morebitno pripombo »Im Ton...«. Čemu bi jih tudi obremenjevali z notami, ko pa občinstvo, ki so mu bili namenjeni, not ni poznalo. Avtorji so mislili, da je dovolj, če se sklicujejo na melodije znanih pesmi, pa si bo novo besedilo utrlo pot v svet in letak bo dosegel svoj namen. Imeli so prav, kajti okoristili so se s pojavom, ki je značilen za ljudsko pesem: melodijo ene pesmi je mogoče uporabiti za besedilo druge. Če je torej L Grafenauer v svoji razpravi »Narodno pesništvo« (Narodopisje Slovencev II., Ljubljana 1952) začel opredeljevati pojem ljudske pesmi z ugotovitvijo »Narodna pesem je pesem, ki se poje; besedilo in napev sta v njej neločljivo združena«, je hotel samo reči, da ljudska pesem brez nape va ne more obstajati, ker pač besedilo ni namenjeno za recitiranje, ampak za petje. Morda bo kdo dejal, da so to vsakdanje, znane stvari, ker mu bodo v mislih navadne, recimo ljubezenske, fantovske pesmi. Če bi pa slišal peti kakšno starinsko balado — tako o ojstrem meču, rdečih ranah in bridki smrti, torej pristno balado tudi z vidika šolske poetike — na »okroglo vižo« pa še s pripevom tralala ali kaj podobnega, bi bil vendarle presenečen. Spraševal bi se, ali je mar vseeno, po kakšni melodiji se neka pesem poje? Poskusimo ob nekaj slovenskih primerih priti stvari do dna in najti zadovoljiv odgovor oziroma ustrezno razlago. Po vsej Sloveniji je znana pesem, v kateri se dekle postavlja, da bo skopala vrtiček in vanj nasadila »nageljček in rožmarin« ter goljufala fante z njim. Pa jo fant zavrne, češ da naj se na to ne zanaša, ker ni »lepa niti zala« in da je povsod, koder je hodil, videl lepše, kot je ona. V Srednji vasi pri Kamniku in v Metliki po jo to pesem na skoraj isti napev čeprav sta kraja daleč vsaksebi. Kakor je videti iz spodaj navedenih zapisov, so razlike malenkostne (navzgor obrnjeni notni vratovi pomenijo gorenjsko varianto GNI 14.547,* zapis T. Maroko ve, na- En gor-fol - Ček bom jest-ko - pa-va ? de bom E- den vr - tec bom sMo - pa- la., nanj vse * Vse citirano gradivo je iz arhiva Glasbeno narodopisnega instituta v Ljubljani. 77 i'u "Wh1 ) ^fwe fan - te žjn'im gol -fa - va^ zloh - tne por-ce vsja - la » ¦na-g^l - ček pa -roz-ma vmes toi ze. -ten rož-ma SS gli a p^m rr ' i de born gol -fa - va fan-te da bomgotj- fa -la fan-te z mm. z njim. vzdol obrnjeni pa belokranjsko GNI 0 5465, zapis Al. Mihelčiča (prim. I/A). Na Notranjskem, v Begunjah pri Cerknici, pa je znan drugačen napev (I/B) (GNI 0 6075, zapis M. Kabaj.): p^f i r J_p'p i r P--P p p Gaj-tr ček dem ko - pa - la p vse sor-te i J> J*i r r 3S m roz - ce no-ter sja - ta- tu ta ze - len roz-rna- m ^m tt nin 2 da bom goij -fa - La fan -te z njim . V Mateni pri Igu na Dolenjskem je bila v zvezi z napevom I/A zapisana pesem o ptici, ki prenaša vojakovo pismo (Ena ptička priletela, j vrh kasarne se je v sela. . .), medtem ko so v Velki v Slovenskih goricah isto besedilo zapeli na melodijo I/B (gl. GNI 0 3862, zps. Fr. Kramar in GNI 0 1501, zps. G. Majcen). Če bi se gornja ljubezenska pesem in ta vojaška zaceli z istim verzom, s kakšnim tipičnim uvodnikom, kot je recimo Leži, leži ravno polje, ki mu lahko sledi karkoli,, bi si zamenjavo melodij razlagali s pomoto zaradi asociacije: pevec je sicer hotel zapeti to pesem, pa mu je zaradi enakega začetka teksta prišla na misel melodija one (prim. II): 78 Le - zi y le -zi rav - no po - /e? čez po-le J/ J j'^iJ li .so oz - yLe sfe - ze. lé - •ž/? /e-z/ rav- oc? po-lje *> čez po-Lje be - La ifrjj rj,|J)%BJ»lr- -Pp^r pJ^ cesta gney ob cesti li-pj-ca sto-j/^ oj li-pa le - po ze-le-nc/, Prva melodija (G'NI M 20.712) je iz Loke pri Mengšu in spada med variante legendarne pesmi o sv. Bernardu, ki ga od maše grede sreča Marija, druga (GNI O 2781) pa je Žirovnikov zapis iz Dravelj pri Ljubljani, varianta pesmi o ptičici, ki pride svarit dekleta pred fantovsko zapeljivostjo. Po tem primeru bi kdo sklepal, da zadostuje za zamenjavo melodij tudi že hemuzikalen vzrok. Na videz pač, a v resnici ne gre brez nečesa, kar je z glasbeno platjo ljudske pesmi v tesni zvezi: besedili pesmi, ki se ji napev odvzame in tiste, ki se ji nadene, morata imeti enak metričen obrazec. Kar poglejmo gornje primere! Pesem o gartelčku spada v me-trično skupino 87, se pravi, da sta prva dva verza štirivrstične kitice v trohej skem osmercu, druga dva pa v trohej skem sedmercu. Enako strukturo ima vojaška, ki se poje na melodiji I/A, B navedene ljubezenske pesmi. Primera z začetkom Leži, lezi ravno polje pa spadata v skupino trohej skega sedmerca z anakruzo. Metrični obrazec je v ljudski pesmi ne samo trdna opora besedilu, ampak tudi neomejeni gospodar besednega naglasa, ki se mora skoraj vedno umakniti metričnemu poudarku, pa čeprav zveni beseda poslej še tako nenavadno. Pevcem se zdi to popolnoma v redu — pesemsko besedilo ni vsakdanja proza! — in jih prav nič ne moti, če morajo peti npr. Ne piskajie9 ne vriskajte / kolé hisé Jelenčkine ali Srečala ga 79 je Mârija, / Marija, mat Jezusova. Sicer smo pa gibljivosti naglasa vajeni tudi v vsakdanji govorici. Prav zaradi te značilnosti našega jezika moremo katerikrat besedilo iste pesmi obravnavati hkrati z vidika dveh različnih metričnih obrazcev, trohej skega sedmerca z anakruzo in trodel-nega osmerca. Če npr. naglašamo Ko bté čez Mengeš furali, / de nâ bté vriskal in piskdl spadata verza med sedmerce, če postavimo naglas drugače Kó bte čez Mengeš furali, /dé na bte vriskal in piskal, dobimo trodelni osmerec —UU/ — U/ — U.U. S tem pa je že dana možnost za spremembo muzikalnega ritma in hkrati za zamenjavo melodije, ne glede na to, da je sčasoma trodelni osmerec sam na sebi doživel razne spremembe oziroma, da so se iz njega po posebni zakonitosti razvili drugi obrazci. Za ponazoritev naj navedemo ljubezensko pesem o nezakonski materi, ki se hoče z otrokom umakniti v samoto (prim. III). GNl M 22.397, Kamnje v Bohinju lil. ^^ E Vse bom pno - da la, čE* 3^ kan ^r^ L5^r fe vse bom pno - da la . kan i - mam 0 $ GNJ 0 10.214-? Oravlje p. Ljubljani /V\/ Mi'r.[ r lifrr -fia; m s Vse bom po -ona -lay kan i- mam ypo- Hej pa poj-dem^ ka- mon znam ... . u | — \j — u |- u - Na vprašanje, kje so pesem slišali, včasih pevci odgovorijo, da je besedilo zložil ta in ta, napev pa da so sami dodali, takega, da se je prilegal, navadno od kakšne druge pesmi. Če bi jih še vprašali, po čem so poznali, kateri napev bo pravšen, bi najbrž ne znali odgovoriti, a po občutku zadenejo pravo: novo besedilo in stari napev morata imeti isti metrum. Za ritem ni take zadrege, ker si pomagajo bodisi z drobitvijo večjih ritmičnih vrednosti na manjše ali pa raztegnejo en zlog čez dve, redkeje tri vrednosti. To se pravi, da se po isti melodiji lahko poje pesmi z različnim številom zlogov v verzu, celo z različnim značajem stopic, le število poudarkov v verzu in v zvočni vrstici mora biti enako. Recimo: na melodijo v 3/4 ali 3/8 eveti. 6/8 taktu je mogoče peti besedilo v tro-hejskem sedmercu z anakruzo ali brez nje, kakor tudi v daktilskih merah iz trodelnega osmerca, ne glede na število nepoudarjenih zlogov, 80 če le poudarjenih ni več kakor štirje. Za melodije v 2/4, 4/4 ali v mešanih taktih veljajo spet druge zakonitosti. Razmerje metro-ritmične oblike verza do ritmične strukture melodije je ©tvar posebnega študija in se v okviru tega sestavka ne more spuščati vanj. Če je torej s poudarki vse v redu, za prevzem melodije ni ovire. Obseg melostrofe je bolj postranskega pomena. Če je, denimo, melodija štiridelna, kitica besedila pa dvovrstična, si pevci pomagajo s ponovitvijo vsake kitice ali združijo dve kitici v eno. Včasih pomaga iz zadrege refren namesto četrtega verza. Kadar ima kitica obliko MNÄN, torej refren za tretjo zvočno vrstico in ponovitev drugega verza za četrto, še celo ni težav. Včasih pa pevci že z drugo zvočno vrstico končajo melodijo, če hočejo ohraniti dvovrstičje v besedilu. Tako se zgodi, da služi ena melodija za več pesmi, ne morda samo v istem kraju, ampak zdaj tu zdaj tam, danes v zvezi s staro pripovedno pesmijo, jutri ob varianti ljubezenske, drugič za zabavljico. Da bi bila stvar bolj nazorna, smo izbrali troje melodij in jim poiskali variante, pa se je pokazalo, kako se prepletajo sorodstvene vezi med pesmimi. Enkrat se ob isti melodiji srečajo najrazličnejša besedila, drugič nas preseneti število različnih melodij za isto besedilo (prim. IV). GNI 0 64-64-? Cerklje na Gon. 'Va \I h fi h r > » 1 1 r \ r ' r \ f M \{y a\ n r * r ' r i i r i ' . ' i 8q - la ce - sta vg/a -je ~ na 0 skoz ce - /o p m vas na - prav -/Je - na P skoz ce - to vas na P=2= t i r prav - /je - na 5 to______me - ne_____ve - se GNI 0 io54-7 Vnansko žša m^ 122 S tir - je fan - ti spi - la - jo za e -no 6 Muzikološki zbornik 81 l^i'HU r r r i r rJ mia - do kel - nan - cop za e - no mia - do * G *>- r i " r /ce/ -nan - co? yu - /?e 9 yu - ^e ^ yty - /7e . GA// O 2422, Gnabce p. ßledu ftr 1-1 ni1 i;r r r ftrrr SU'- ri fan - tje spi - la-jo zet e - no m/c/ - c/o j'r l'fplf-HfrM tT-nr PCjr, kel-nor-co^do-bil jo je en stetn vo-jak^za vo - ^öyV - /70 -Ae. pi c^-'i J SÉ ffi #ay* 5/ ft' za na L/7 - nar - Cđ «, ob ni-maš nie. yXjiA * P 1 r ' P 1-HP i LjJ; 6e -l/-aa fin - to - ha p te dru-je i - rna - jo pa ^ ^ L P-pJvIJ y dva j po tni 7 no - be. -ni-ga kil - non-j< a n/ . 82 GNI M 2o.7o J) J> *=Y ^^ m ~ se~je o-zna-na "je? vel-ka noe mi - ni~la bo7 za nas pa m * L ur - Laub prj-so bo GNI O 1374-, Hoće p- Mariboru % L d j> i ¦' r m m HN Vsa so - vraž - nost in ne - sne -ca 0 ki clo -ve- ka zc -pe w J j.'])j>|J tr-^^m *wrrn &$ - l/a$ ta je me-ne za-pe ~ljc/- la^ da sem jez sol - dat o- stav GNI o 3862 j Matena p. Igu dh L0 m *.j> j> |j p=& A - na pti- čka pr-le -te - La p na ka-san- na se je db Ö- 24 U j)j)i^r n\v'm ¦'> J.V J> afei vse-la o-na po - je 9 žvr-c/o-l/^ vse mia-de fan-te gor bu-d/. GNI 0 3863 Matena p. Igu. i i) J) i j r ppiJ j '^ m m L An pa - stir-cvk vhi-sa pri - de in pa-zdra-vi sva-te Ü j Mir > Jd> *" H » L& vse,., pa vse sva-te an pa - zdna - vi^ so-je ma-te - re pa ne, GNI o 3Ô64- Matena p. Igu i r ppiJ yj>pp.il er? x h rv b W-JE W*—w m' ---------¦-------v v •-------------wt Vse. je ve -se - lo^ kar zi-v/p moje sn -ce pa vvn-d&n É ÉÉ m Y=* ^^ E * ^ gi ffiF* /9 moje sn- ce ye na-nje-no ^ knebo mr-kul a - zdrav-Ije-na « 85 Tu se nam odkrije zanimiv pojav, da je v istem kraju ista melodija (le malo variirana, seveda) lahko uporabljena za tri različne pesmi: v Mateni pri Igu pojo na skoraj enak napev vojaško pesem o ptički, ki prenaša pismo (V/C), balado o nevesti detomorilki (V/D) in ljubezensko o ranjenem srcu (V/E). Melodijo že poznamo: v Srednji vasi pri Kamniku in v Metliki pojo nanjo ljubezensko pesem o rožmarinu (gl. str. 75, I/A). Da je znana ne le na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beli krajini, ampak tudi na Štajerskem, dokazujeta zapisa vojaških pesmi iz Zlatoličja (V/A) in Hoe (V/B). Ljubezenska o ranjenem srcu je tekstovna varianta pesmi o nezakonski materi, navedeni na str. 78. Prvotni mefcrični obrazec besedila, trodelni osmerec, izdaja samo še dolgi predtakt na začetku zvočnih vrstic, sicer pa se je pesem popolnoma prilagodila drugače ritmizirani melodiji v 3/4 taktu, za katero je značilno da na prehodu med 3. in 4. zvočno vrstico praviloma skrajša ritmično figuro (dve četrtinki in dve osminki v 3/4 taktu na štiri osminke v 2/4 taktu). Skrajšavo vsebujeta primera V/A in V/C, medtem ko je to mesto v V/B in V/D usklađeno z osnovnim ritmom melodije, V/E pa se ravna po svoje. Omenili smo že, da ima pesem o ptički, ki prenaša pismo, še drugo melodijo, po kateri je v sorodu s pesmijo o rožmarinu (str. 2). Sorodnost pa se tu ne konča, ampak sega tudi na Gorenjsko in Dolenjsko {prim. VI). GNI O 150-1, Velka v Slov.gor. pi p p If J pp.ir .ryH.\f J pP! vi.A na pti- cka pri-le - te - ta , na ka -sar - no se je $ LEpLgg L *-* E eg§ t/se -la y le-po po -je 7 zvno -go-li no mla-defan - te gor bu - di . GNI o 6195y Kamnik. Cm m M ^ m * \>. p Kaj sem jest mlad fan-tic mi -slu ? ken sem se u iovt za EÉ \ P'pß piçjr h L -pi- SOV) zdaj pa mo -rum bit sol- daty oh zdaj pa mo- ram bit sol -dat. S6 $ GNl o 5115 Litija. i j Mir p'pppif J PI? -*-+ te po - noe-ne vra-ne-ki so to de - kle. za-pe.- feJ^ip r pp iVß p hN" ^ F ja - le^ki so to de - kle za-pe-ljat^ a/ bo-do raj-ten-go da - jal. GNl o 2Q55 Šentvid n. Ljubljano m a p= L ^ e I/uo - ca mo -ja y kaj si ta - ka0 daj je vsa-ka noč pre $ $ ^gpL i F L E krat-ka^ur-ca bi - y e aW a/ frv\, o/*V pa pnavs^daj pol-no-ci. Če primerjamo zadnji dve skupini primerov med seboj, bomo takoj videli, da pripadajo vsi primeri istemu metroritmičnemu tipu, saj je tekst v vseh umerjen na distih 87 (8877 v štirivrstični kitici). Tudi skrajšava na prehodu med 3. in 4. zvočno vrstico se pojavlja v nekaterih variantah obeh melodij. Torej za zamenjavo melodij ni nobene ovire, prej nasprotno. Ko tako ugotavljamo melodično sorodnost pesmi najrazličnejše vsebine, se nam utegne poroditi vprašanje: Ali za ljudsko pesem sploh še more veljati formula »vti vishi kakor . . .« ? Saj ni videti, da bi kakšna pesem imela res svojo melodijo. Pač! Kljub temu, da so si mnoge, vsebinsko tuje pesmi melodično sorodne in da ima vsebinsko ista pesem v raznih krajih različno melodijo, pa vendar pri nadrobnem študiju melodike posameznih pesmi lahko vidimo, da se ena melodija pojavlja pogosteje kot druge, da je tako rekoč značilna za določeno pesem. Npr. balado o nevesti detomorilki, ki je ena najbolj razširjenih pri nas, najdemo najpogosteje v zvezi z napevom, ki smo ga imenovali kar »splošno-slovenski«, ker ga pojo prav po vseh pokrajinah, malo variiranega kajpak (gl. Z. Kumer, Balada o nevesti detomorilki. Ljubljana 1963 -— SAZU, razr. II, Dela 17 — str. 49). Podobno nastopa novejša balada o Fekonji največkrat z melodijo, ki je enaka na Štajerskem,-Dolenjskem ali drugod (prim. VII). 87 GNI O 715^ Koprivnica p. Brestanici (staj.) i- i'i JIJ- A) J I J- J»J J Vil **—Jg ui^jj-np i-Cr jar j i j m GNI M 22.4-26} Kamnje v Bohinju (gor..) ^s j j u s j/f C/J ? IJ-l^Jl lçf%J U i » GNI M 20.4-8Š •L, Travnik v Loškem potoku (dol.) ko, IITJT1 «—* JT *"# F Î #1 J-j'CJ J J iLf ^ ^ » GN/ /V 23.288 ^ kopriva na krasu (prim.) hi jifjjiJ- u j ii Jin j i J- J'. i j,'n,nn,n d,^ jfe®: ^ GA// A/ 24.o5V Jaksiči p. kosietu c 6*r.j {,"j mi j J'jij i\t\- pjfir ^ ^irr^ *F =P r ^ m 88- In še tretji zgled, legendarna pesem o Mariji in brodniku, ki je enako kot prejšnji dve, še danes živa in povsod po Slovenskem doma. Če na hitro pregledamo doslej zbrano gradivo o tej pesmi ali če vsevprek poslušamo posnetke, se nam zdi, da je melodija vedno ista. V resnici jih je več, le da je ena pogostejša in udomačena v raznih krajih npr. na Notranjskem, Dolenjskem, Štajerskem, Koroškem i. dr. (prim. VIII). GNl M 24. 52o, Oobec n.Cenknico (notr.) Vili \± *m rw M 2A • n ^ GNl M 23 4-ZOf Oobropotje. (dol-) 5 g S ^3 P= m *h mw ž gc s GNl M 22.-195, Podvolovjek p* lucah C staj-) db 4. K I J J J- . * [ J J J ' ë 9 m |^J3'j yj^ Ž te pH^Pfllr (i 6NI o -M*GS7y Podjuna (kor.) fffn ji 1 j-tmh J"J m j p s^ iS 0 ^^ 1ÉU 89 Navedeni primeri dokazujejo hkrati dvoje nasprotujočih si dejstev: 1. da poj o pri nas večkrat različna besedila na isto melodijo, če se metro-ritmična obrazca besedila in melodije ujemata in 2. da je za neikatere pesmi značilna prav določena melodija, ne glede na pokrajinsko pripadnost zapisov, čeprav spet ni res, da bi imela neka pesem samo eno melodijo. Ljudski pevec ni skladatelj, ki bi iskal besedilu vsebinsko prikladen glasbeni izraz. Zadostuje .mu, da najde napev, po katerem je mogoče pesem peti brez večje sile. Motil bi se torej, kdor bi mislil, da je navadilo »vti vishi kakor . . .« nedvoumno in da zadostuje za ugotovitev melodije, po kateri naj bi peli novo besedilo iz kakšne starejše pesmarice. Še malo ne! To navodilo lahko imamo prav za simbol variabilnosti, ki daje ljudski pesmi poseben čar in dela etnomuzikologijo zanimivo. SUMMARY In the majority of older Slovene song books, only the texts are published and a note added stating that the poem is to be sung to the tune of some other well known song. The publishers have availed themselves of the fact that in folk-songs text and melody are not inseparable but are at times inter changable. (Example I) It appears that the exchange of two melodies sometimes depends on similarities in the beginnings of their respective texts. (Ex. II), provided they are based on the same metric pattern or that their text is such that the metre can be interpreted in various ways according to the peculiarities of the Slovene language, in which the accent is mobile. (Ex. III). Under the same conditions, one melody can be used for songs having different contents and functions, whether they come from the same region or from different regions, with corresponding variations. (Ex. IV—VI) In answer to the question whether any given song has its own particular melody, three songs are quoted, aech with its most characteristic melody, which is found linked to the same text even in places that are geographically widely separated. (Ex. VII—VIII). PREŠEREN V GLASBI Štefka Bulovec Notno gradivo od 1846 do 1963 sem razdelila na tri oddelke: I. Glasbeni zborniki, II. Prešernove pesmi, III. Skladbe v proslavo Prešerna. Glasbeni zborniki obsegajo samo uglasbene Prešernove pesmi. Obdelani so tako kot običajne knjige. Dodajam jim vsebino, poročila in ocene. Razvrščeni so v kronološkem redu. Prešernove pesmi so urejene abecedno po naslovih ali pa po prvem verzu, kakor je to določil že Prešeren sam. Če je dal glasbenik svoji skladbi drugačen naslov, ga vodim kot kazalko. Pod naslovom pesmi so zbrani vsi skladatelji, ki so pesem glasbeno obdelali in vse skladbe nanjo. Navajam jih časovno po prvi objavi oziroma po času uglasbitve ter 90