752
Anton Medved: f Jožefu Benkoviču.
pri oo. jezuitih, I. Universitatsplatz. Sklenil sem torej leto nekako tako" kakor — si parva licet componere magnis — Gothe svojega „Fausta" II. del — z Marijo; on druzega konca ni mogel najti, jaz pa boljšega ne. Marija, ona je res: „das ewig Weibliche" — ona zares: „zieht uns hinan . .."
Vesel sem ob sklepu tega šolskega leta, kakor menda še  nikdar  ne  poprej.  Komaj
čakam, da me popelje vlak zopet enkrat po dolgem času čez Severnik doli proti jugu. Srce mi hrepeni po domovini, srčno želim zopet enkrat gledati naše divne planine, zreti v zeleno Savo, pozdraviti stare znance in prijatelje, zlasti pa Vaju z materjo. Na svidenje tedaj!
Vaš
Ivan.
DaiiJE V PHlfL. IiETfH^U-
f Jožefu Benkoviču.
Tak o nenadno! Ah,  kakor da z očmi bi trenil, življenje si mladostno sklenil
in legel v zemljo hladno.
Pa kaj to Tebi! V telesu  nežnem duh kreposti ušel je zlobi  vseh bridkosti
in  biva zdaj  na  nebi.
A  kaj  to  meni ? Obraz govoril je potrti, kaj Čutil sem ob Tvoji smrti.
o  Tvoji  sodil  ceni.
in drugom Tvojim ! Ko rano zrli so gomilo, kdo mogel je zatreti s silo
solza pogledom svojim !
Duhovnik vzoren, iskren  prijatelj, mož značajen, v pravičnem boju neomajen,
pisatelj  neumoren.
Resnice luči vsekdar si  verno glavo klanjal in z delom narodu oznanjal,
da delaj  in se uči!
O, duša Tvoja tako je bila željna dela, kot neutrudljiva čebela
satje umetno vzgoja.
Cvetov obilo t povesti  naši si  zasledil in toliko sadov vzpodredil,
kot je cvetov število.
Zato Ti slava! Nikar ne žabi me tam gori, kjer mlad med angelskimi zbori
Tvoj  duh  osrečen  plava.
Dokler nam  Klija delila bo duhovne hrane, nezaben Tvoj spomin ostane!
— Have,   anima  pia!-----
Anton Medved,