DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 97
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 25TII, 1932
LETO XXXIV-VOL. XXXIV
zveznih uslužbencev bo radi deficita v kratkem zgubilo delo
Washington, 23. aprila. Predsednik Hoover je prvotno pripo-r°cal poslanski zbornici kongre-Sa> da zniža stroške v veteranskem uradu vlade za $80,000,000 leto, toda vmes je stopil direktor proračunov, ki je izjavil, da se ne da znižati za manj kot Za $58,000,000. Hoover je priporočil kongresu, da ne sme no-en vojni veteran, raz ven, ako •le bil trajno pohabljen v vojni, dobivati kake podpore od vlade, ako služi letno $1,500 ali več, če •]e samec, in $3,500.00 ali več, če ■le poročen. Tudi niso taki veterani deležni zastonj zdravljenja v bolnicah. Nadalje, noben vete-lai1, ki dobiva zastonj, postrežbo
Nemčija ne bo plačala svojih dolgov po 1. juliju, poročajo iz Berlina
Berlin, 23. aprila. Nemški finančni minister Herman Dit-rich se je izjavil, da Nemčija ne bo mogla po 1. juliju, ko poteče moratorij, plačati svojih obligacij. Do 1. julija ima Nemčija itak moratorij za vojne dolgove, katerega ji je preskrbel predsednik Hoover. In dočim se je pričakovalo, da bo Nemčija po 1. juliju zopet začela s plačili kapitala in obresti na vojne dolgove, pa se je opazilo že pred 14. dnevi, ko je Nemčija delala proračun za leto 1932-1933, da ni dala v proračun nobenega določila za plačevanje dolgov. In sedaj se je nemški finančni minister ne samo izjavil, da Nem-ne more
^ bolnicah, ne more dobivati več J čija "ne more" plačati, pač pa $20 na mesec, ako je samec, j je enostavno povedal, da "ne 1,1 ne več kot $75.00 na mesec, bo" plačala. In iz te izjave nem-
ako
Je poročen. Medtem pa kon- ,škega zunanjega ministra se pri-
gres čimdalje bolj znižuje zvezne stroške. Hoover je že sporočil
Kongresu,da radi znižanja stro- j ne plača, ne bo plačala nobena sk°v bo moralo pustiti vladno j druga država.
n a j m a n j 6,000 zveznih	-o-
Uslužbencev samo v zakladrii-skem oddelku vlade, dočim mo-laJo drugi biti zadovoljni z 10
čakuje, da je merodajna tudi za druge dežele, kajti ako Nemčija
Državni kapitol države Kansas prodan na dražbi
Procenti manjšo plačo, »o
S tem se
. armada brezposelnih še zvi-Sala. 'Hoover priporoča, da se ^elje petdnevni delovnik, toda v°fi£res o tem neče ničesar slišati, ker je mnenja, da več pri-
hr?
Pa
ani, ako se delo odpravi, kot knjižnico, Država ce se delo skrči.	davkov več let
Porodila 10 otrok
porto Alegre, Brazilija, 23. aPrila. Nad sto zdravnikov se Podalo na pot z avtomobilom mestu Bacacay, odkoder Prišlo sporočilo danes, da
Topeka, Kansas, 23. aprila. Državni kapitol države Kansas je bil danes prodan na javni dražbi. Kupljen je bil prav poceni. Kupec je plačal $4,321.80 in je poleg tega dobil še mestno
ni plačala od svojega poslopja, kar je imelo za posledice, da so prodali državno poslopje. Okrajni komisarji nameravajo podreti; poslopje in postaviti ga-solinsko postajo na prostoru.
^BStC? Za naše potrebne!
nega voditelja Mooneya
San Francisco, 23. aprila. Simpatičarji, ki bi radi dobili v dosmrtno ječo obsojenega bivšega delavskega voditelja Tom Mooneya iz zaporov, so začeli danes z novim bojem. Prijatelji Mconeya trdijo, da se governer absolutno ni prizadeval, da bi študiral dejstva in dokaze v slučaju Mooneya, kateremu je dan prej odrekel p o m i 1 o š č e n j e. Obrambeni odbor izjavlja, da governer sploh študiral ni položaja, pač pa je oddal svojo razsodbo skoro natančno z istimi besedami, katere je izrekla najvišja sodni j?, ko je pred 16. leti obsodila Mooneya, dasi se je položaj odtedaj popolnoma spremenil. "Mi ostanemo v tem boju," so se izjavili člani obrambenega odbora, "dokler ne bomo videli korakati Tom Mooneya iz državnih zaporov. Nadalje se tudi naznanja,da je začel brat jetnika, John Mooneya, gibanje za odpoklic governer j a, vendar načrti še niso znani. Medtem pa opravlja Moo-ney v zaporih svoja vsakdanja dela — lupi krompir za jetnike.
Revne slovenske družine
Zveza bogotajcev na svetu šteje 5 milijonov "dobro stoječih" članov
Dunaj, 23. aprila. Glasom poročil v ruskih listih, ki so dospeli sem, znaša število bogotajcev
am neka 28 let stara ženska po-1
Napačne licence
Policija v Clevelandu je do
r°dila hkr7ti"Yo 7trok7 'ženski !bi!a Povelje, da strogo pazi za Je	------*----------1 ' ----------- " 1
de Antu
1Ilfie senora Espinosa Nunez
dob Pa
ines. Porodnica je pri rem zdravju, toda otroci so
napačnimi avto licencami. Zad nje čase so dobili več avtomo-bilistov, ki so imeli ponarejene
umrli kmalu potem, ko so bili f.vto licence-	avtomobi-
r°.ieni. Med rojenimi je 0Sem deklic in dva fanta.
Ij• j0 i listov si sposoja licence od svojih prijateljev, prišlo je pa tudi na dan, da so nekateri avtomo-bilisti prebarvali licence lanskega leta tako, da zgledajo kot le-
Smrtnal kosa
0 v soboto zjutraj je umrla v ,• Luke's bolnici Mrs. Mary No-! košnje, in so letnice 1931 umet-
%c	-------------"'	" m
Ch
soproga dobro poznanega arleg Novinca, ki je imel svo-p dni poznano gostilno na St. ^•air Ave. in 162. cesti. Pred 11. ^evi je ki]a ranjka odpeljana v °'nico, kjer se je morala pod-težki operaciji. Ranjka je 'sla v Ameriko med prvimi na-®e'.)enci. Kot. ki
Rojena je bila v vasi fara Žužemberk. Njeno de-iško ime je bilo Kumel. Stara ee bila 62 let. Poleg soproga julija zapušča še sledeče otro-v,e: Joseph Tekavčič, Charles, dra-nces, Rudolph, Celia, Mil-j,red, Edward in Frank, brata y'ank Kumel in brata Jakoba v . r°Pi. Ranjka je bila članica £uštva sv. Jožefa št. 169 K. S. ' "T društva Srca Marije (sta-
no spremenili v 1932. S tem je seveda država oškodovana za ogromne svote, dočim dotični avtomobilisti ne nosijo nobene odgovornosti.
Glasscock mrtev
Pretekli petek večer ob 7:56 so posadili v državnih zaporih v Pelumbusu na električni stol mo-rilc^ John Glasscocka, in štiri minute pozneje je bil pi>ojglašen" .mrtvim. Glasscock je dobil smrtno kazen, ko je v Clevelandu lansko leto tekom nekega, ropa ubil nekega policista, dočim je drugega ranil tako, da je pohabljen za vse življenje
Naši novi državljani
Človek bi mislili, da so že vsi naši ljudje ameriški državljani, toda to še z daleka ni resnica. Med našimi ljudmi jih je par tisoč, ki nimajo državljanske pravice, zlasti -žensk. Zato ni čuda, da se še vedno ljudje oglašajo za državljansko šolo, ci; -jih lepo in točno pripravi za ameriško državljanstvo. Pretekli petek se je vršilo zaslišanje na zvezni sodniji v Clevelandu za dobitev državljanstva, in sledeči naši ljudje so postali ameriški državljani: Frank Švigel, Rudolf Gridel, Jennie Sosich, Uršula Gartroža, Ciril Stanonik, Olga Ribič, Mary Pal-fy, Angel Petrovich, Peter Šti-mec, Frank Pfeifer, Mary Far-čnik, Veronika Zimerman, Anton Vičič, Ignac Bradač (Brad-ock), Štefan Kocjan in Charles Vezac, skupaj 16 novih državljanov. Zadnjič smo jih izkazali 48, danes 16, skupaj 64 novih naših državljanov v letošnjem letu. Iskrene čestitke vsem!
Collinvvoodu in v Nottinghamu dobijo lepo podporo od slovenske organizacije znane pod imenom "East End Social Club.", Članice tega kluba so imele že |v Rusiji 5,000,000. Dočim so jih več prireditev, katerih dobiček |našteli 1-januarja, 1926, komaj je šel v sklad za podporo rev. |«7,000, se je njih število pomno-
nih družin. Za prihodnjo nede- M° f ^T/	letih.
Število mladih fantov in deklet,
ki spadajo v unijo bogotajcev,
in ki niso stari še dvajset let,
znaša 2,000,000. Ta unija izda-
ljo pa pripravljajo marljive članice nekaj izrednega, nekaj, kar bi gotovo moralo napolniti dvorano Slovenskega Delavske-,. . ga Doma, kjer se bo prireditev ^T^ g vi šila. Klub je najel za nede-! Bezboznik- 11
V Milwaukee bodo skušali Strojne puške pokajo v
uvesti štiriletno prakso socializma
Milwaukee, Wis., 23. aprila. Mestna uprava v tem mestu, kjer so socialisti že več let na krmilil, je začela s programom, ki bo trajal nekako štiri leta, in ki naj pokaže, kaj se da narediti na polju socializma v večjem ameriškem mestu. So-
premogarskem okraju v Ohio, ko odhajajo vojaki
Cadiz, Ohio, 24. aprila, Governer White je odredil, da odidejo štiri stotnije narodne garde, ki so bile poslane tja, da preprečijo nemire, domov. Na licu mesta ostanejo še štiri kompanije vojaštva. Kapitan Joseph Parilla poroča, da so danes nekako ob 5.
ki nosi naslov iska se dvakrat
cialisti imajo danes mestno|uri popoldne začeli padati streli zbornico v Milwaukee v svoji "a vojaštvo v bližini Tasa pre-oblasti. In župan Hoan, je že1 mcgovnika, šest milj od tukaj.
i- -,	v , • oi , 'fia mesec in število naklade zna-
Ijo, 1. piaja, obe dvorani Slov. iv
17. leto socialistični župan mesta Milwaukee. Mesto bo ustanovilo svojo banko, začelo bo sa 375,000. In ta list pravkar: prodajati premog na lastno ro-prinaša vest, ki pravi, da si sov-jk0, in skušalo bo uveljaviti po-jetska vlada prizadeva, pomno- stayo, glasom katere bo mest-žiti to število do leta 1939 na|na občina lahko izdajala note, so že toliko žrtvovali 177'()00'()00- Državna tiskarna v kot jih izdajajo državne banke. Je narodne garde domov. Na li | Mcskvi tiska literaturo v 48 raz- !p0leg tega se mestnim usluž-!cu rnesta so ostale'še štiri stot-
Del. Doma in bo pripravil ob činstvu predstavo, kakor jo zle pa še niso imeli v dotični našel bini. In zopet so naši domači talenti, ki
za svoje, pomoči potrebne roja-
Vojaštvo je takoj pripravilo strojne puške in začelo streljati v smeri, odkoder so prihajali streli. Nihče ni bil ranjen, in skriti strelci so pobegnili. Kljub temu je pa odredil governer White, da odidejo štiri kompeni-
za svoje pomoči potrebne roja-	v	tega se mestnim usluž-	^ ^^ ke ki so se tudi to pot odzvali lličnih •l'ezikih' v katerih razšir-; bencem ne bo znižala njih pla- niJe> nekako 850 mož. Iz Wheel-da's svojo umetnostjo in talen- ja propagando za bogotajstvo. ča, razven v slučaju skrajne in£> West Virginia, se pa poroča, ________' __■ .. ' ; . „ 115 posebnih časopisov se tiska v rntrphp Privatni nndiptriiki ripda je nekdo dinamitiral ogrom-
ti razveselijo občinstvo, obenem
pa pomagajo, da se nasiti mar-; sikateri gladili slovenski otrok,
(4:a namen. Brezbožna propagan-
da se je pa zanesla tudi izven Rusije, zlasti v one dele Nemči-
da posije žarek sreče in veselja v marsikatero borno stano- . ,. , , ,. „ . .
• ,„„„„ , , w. „ , padati protestantizem. Bogotaj-vanje slovenske družine v Col- \ .,. x , „ . A ^ .
je, kjeiJ je začel zadnja leta raz-
Podvojena straža
Državni nadzorniki knjig, ki delujejo v uradih okrajnega bla gajnika in iščejo deficit $679,
gt> ln Slovenske ženske Zveze h" !0- Pogreb ranjke se vrši iz
lSe žalosti na 726 E. 163rd St. 000, so zahtevali podvojeno stra-
QSl'edo zjutraj pod vodstvom A ^^^'na & Sons. Bodi ranjki mir-dj. arnei'iška zemlja. Preostali , u?-ini pa izrekamo naše globo-k° s°žalje!
Okraden za $1,000.00
? Je Frank Piotrowski, j .'užbenec Cleveland Refriger-
4Cor ni
^ ^O. stopil v soboto iz ban-Q,ega poslopja Union Trust Av" 55. esti in Woodland mu je neki bandit nasta-j) revolver na prsa in rriu od-pj^1 11000.00, katere je dobil J^ski na banki za izplačilo »zbencem kompanije.
žo v prostorih okrajnega blagajnika. Dosedaj sta preko noči stražila dva policista, odslej naprej pa prideta še dva pomožna
linwoodu in Nottinghamu.
Pri programu v nedeljo 1. maja, kot ga priredi East End Social Club nastopijo sledeče naše umetnice in umetniki: Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich, pod vodstvom dr. William J. LausQheta. Da pri tem "židane marels" ne bo manjkalo, smo lahko gotovi že naprej. In še več drobnih, mičnih po-pevčič, ki tako prijajo našemu narodu. Nadalje nastopita od-
stvo sili tudi v češko in Avstrijo, kjer se je pred kratkim ustanovilo 70 podružnic, ki dobivajo j naročil? iz Rusije, člani "Kato-iliške Akcije" so imeli te dni v jŠalzburgu tozadevni zbor, pri | katerem so se sprejele resolucije za protiakcijo.
-o-
Povodenj v domovini
Belgmi, 23. aprila. V Drin-
potrebe. Privatni podjetniki ne ( bodo več upoštevani od mesta,Sni reservejr za vodo, in 30,000 ki bo samo vodilo vse svoje po- 8a!cn vode Je vdrl° v Premogov-sle. Župan Hoan je siefer izja- nik v Triadelphiji. Mnogo hiš je vil, da se mestna vlada ne more'b;1° poškodovanih, in električni polastiti vse male trgovine, raz-|tck ^ bil Prekinjen. Deputy seven kar se tiče mlekarske in!rifi, ki so ob treh zjutraj dospe-premogarske trgovine, toda j11 ns lice mesta- P^očajo, da se splošno se govori, da namerava j i® na n-iih streljalo, toda nihče mestna vlada v Milwaukee iz- ,ni W1 ranjen, podriniti malo trgovino in jo	0
prevzeti v lastne roke. Takoj j po zaključku svetovne vojne, ko, so bile cene zelo visoke, je me- ; sto začelo prodajati gi*ocerijo[ in meso po nekoliko cenah, in mesto je v kratkem naredilo $10,000 čistega dobič- 0
Prizna uboj
.1 ka.
skem krožju je nastala tako si-j— ^^	iTiedman je stanoval na 14305
lična pevca, Mr. Louis Belle in lovita po,vodenj, da je moralo!Hoan, da mesto nikakor ne sme,	Avg> Vzrok n ada je
I.t_. TTI_ i tt»I J T~v i v	i i • I j___i • i. „ x ^ j. • v_ ____i OA AAA i:.. Kiti <751 rl AVnl i n A C fom Irci** Id -	'
Arthur Tiedman, 18 let star,
znižanih ^ je zaposljen kot cady pri
| National Golf klubu, je bil pre-
soboto napaden in tako
,. . , . . v izbit, da je na posledicah umrl. Nadalje je povdarjal župan !rp.J_„„ je
petje
Capone zahteva novo obravnavo od sodnije
Washington, 23. aprila. Al Capone, znani bandit, je vložil potom svojih odvetnikov zahtevo jna višji sodniji v tem mestu, za novo obravnavo glede zločinov, radi katerih je bil obsojen na 11 let zapora. Capone pravi, da ni bil pravilno obveščen po prvi obravnavi.
Mr. Frank Plut je znano tudi ubrano "Four Harmony Aces," stri Podpadec vzbujati jim umetniškim plesom povsod obilo priznanje. In kdo rad ne bi poslušal Jackita Zorca in njegovo harmoniko! Pripravil se bo za dotični večer vam v veselje.
Ubran duet na harmoniko bo-bosta proizvajali mali Betty Jane Pintar in Marion Makovec, da bo prava slast poslušati. In kot nekaj posebnega boste videli na odru pravcati, originalni indijanski ples z vsem čarom, ki obdaja te "divje" indijanske plese. Nekaj zanimivega bo "živa slika," kar bo aranžiral Mr. V. Coff, ki je zelo spreten mojster v takih zadevah. Po tem bogatem sporedu pa se vrši ples v spodnji dvorani. Vstopnina k vsej prireditvi in plesu je samo $1.00. Vstopnice se dobijo v predprodaji v modni trgovini Anton Ogrin v S. D. Domu in pri Mrs. Frances Svetek na Sa-ranac Rd., kakor tudi pri vseh članicah. Pomnite.da ves čisti preostanek gre v podporo sirot-nim slovenskim družinam.
Daleč naokoli I doslej bežati že nad 30,000 lju-:biti zadovoljno s
di v višje kraje, kamor povo-
tem, kar pač
je pa i
mržnja med Tiedmanom in John Pretnarjem, ki stanuje na 14704
doslej imelo uspeha,
in se- denj šc ni dosegla. Povodenj sej m^a iti vedno naprej V štirih Ave.'P^tnlr je star 20 let s svo- širi tudi po severnih provincah, tetih je mesto lahko 60 proceh-
in deloma je dospela povodenj že tudi v Bolgarijo. Mnogo mest je popolnoma preplavljenih, in stotine domov je voda odnesla.
,	.	. ..	,Pretekli četrtek je sel mladi
tov svojega socialističnega	pro- D ,	, . , ,, , ^
. ... , , f.	1 , Pretnar z nekim dekletom mimo
grama izvršilo, ako dobi	pod- , - . , . rr-	i • •
. . ' „ ,	' ;hise, kjer je stal Tiedman, ki je
poro prebivalcev. Mestna	via-: ^^ ^ o Q Pretnar.
da je nadalje izjavila, da bo v| jevcm (Jek]etu pretnar je baje
Med prebivalstvom vlada silno bodoče sprejemala ponudbe	ozil dft b() že povrnil Tied
gorje, dasi se vlada trudi na vse j mestna dela na dvojnem prora- |manu; / slednj/ ge je grožnje načine, da pomaga.	eu^u: :kontraktorji morajo na- j	in je bn v petek ves dan
vesti, koliko bi veljalo delo de- doma Todg ko se je proti vef.e. lano z rokami delavcev koliko! ^ iz hi§ ga je Pretnar pa narejeno s stroji. Delo do*jže	in vnel se je tepež.
bijo om kontraktor.il, ki lahko Tiedman je dobil več močnih z delavci naredijo isto delo v U(jarcev v smeri proti želodcu, in
Štrajk pristaniških delavcev v New Yorku
New York, 23. aprila. Med pristaniškimi delavci, nakladači in nosači, je nastal štrajk, ki se urno širi. Nad 1,000 malih vla-čilnih parnikov mora počivati.
istem času.
kot s stroji. -o-i
Policijske plače
Demokratičen sestanek
V torek, 26. aprila, imajo sestanek slovenski demokrati 28. varde v prostorih S. N. Doma na 80. cesti, točno ob 7:30 zvečer. To je zadnji sestanek pred primarnimi volitvami, želeti je, da so vsi navzoči.
Operne predstave
Nič manj kot 34,000 oseb je
šerifa. Danes je prišlo 10 na-j obiskalo štiri operne predstave v
daljnih državnih nadzornikov knjig v Cleveland.
Peta obletnica
V torek, 26. aprila, se bo ob 8. uri zjutraj brala v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu sv. maša za pokojnega Joseph Klemenčič v spomin pete obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji ranjkega. so prošeni, da se udeležijo.
Trije ameriški vojaki ubi ti v Nicaragui
Managua, Nicaragua, 23. apri-' ja so pozneje dobili, la. Dva ameriška marina in en	-
! močan udarec na usta. Obležal j je na mestu. Mati in brat sta ga prinesla v hišo, kjer je pa [kmalu potem izdahnil. Pretnar-
nižji mornariški častnik ameriške mornarice sta bila ubita včeraj v spopadu z ustaši.
Clevelandu pretekli teden. Opera je bila velik uspeh. Vstopni na k štirim predstavam je znašala nekako $115,000.
še je čas
V obeh Grdinovih prodajalnah s pohištvom se še ves ta teden nadaljuje posebna razprodaja finih žimnic ali modrocev. Cene so tako nizke, da storite sebi dobro, ako kupite ta teden.
Hrvat na skrivnosten način umorjen v Calif orni ji
Chico, Cal., 23. aprila . Anton Luzanich, rudar, star 43 let, je bil danes na skrivnosten način zahrbtno ustreljen, ko je korakal mimo nekega grma na potu iz dela proti domu.
K molitvi
Članice društva Srca Marije (staro) .so vljudno prošene, cla se zberejo v torek večer, 26. aprila, na domu, ranjke sestre Mary Novinc, 726 E. 163rd St. k molitvi in obenem so prošene, da se v sredo zjutraj v obilem številu udeležijo pogreba.
Danes cb 10. uri se snide v uradu direktorja za javno var-1 nost 118 policistov in ognjegas-
cev, ki bodo debatirali glede zni- Prireditev šole SI)D žanjk plač policistov in ognje-, Prya prireditev SIovenste šo. gascev. Docim so bile place ze Je Sk)V_ Del> Do-ma> ki ge je vrši_ vsem ostalim mestnim uslužbencem prikrajšane, so dosedaj policisti in ognjegasci še neprizadeti, razven, da bodo imeli počitnice brez plač, kar znese nekake štiri procente njih plače. Me-j sto pa želi sedaj, da policisti in ognjegasci zgubijo še 6 procentov plače, tako da bo njih plača prikrajšana vsega skupaj za 10 procentov, kar bo znašlo nekako $600,000 na leto. župan Miller je sicer tekom volivne borbe povdarjal, da ne bo znišal policijskih plač, toda v očigled dogodkov in slabih financ, mestu ne preostaja druzega kot znižati tudi te1 | plače.
Poker igralci
V hiši Russell Delingerja, 1721 E. 90th St. so v nedeljo ob treh zjutraj pravkar nehali igrati poker. Bilo je vsega skupaj sedem igralcev. Več ali manj zadovoljni igralci so se poslav-la sinoči v Slovenskem Delav- ijan prj vratih, ko se prikažejo skem Domu je nadvse sijajno trije mladi fantje, z revolverji v izpadla. N ep>r i č a k o V a n o do-' rekah in prisilijo igralce, da se bro so izvršili svoje ulo-;vrnejo v hišo. Tu so jim vzeli ge vsi igralci pri obeh igricah, j $448.00. Najhuje je prizadet ne-Nihče bi ne bil vrjel, da se bodo , ki James Pitcher, 1702 E. 90th učenci in učenke v par mesecih !st.; ki je dobil v igri nekaj nad tako dobro naučili v izgovorjavi $200.00, in kateremu so roparji
Dolga preiskava
Državni nadzorniki knjig, ki se nahajajo v Clevelandu, pravijo, da preiskava ne bo gotova pred 1 .junijem. Boriti se imajo z vsakovrstnimi težkočami. 25 državnih nadzornikov je na delu.
slovenščine. Poset je bil nepričakovano obilen; dvorana je bila nabito polna. Prireditev je bila torej dvojen uspeh: moralni in
odnesli $315.00.
Policija na delu
Zgodaj zjutraj v pondeljek je gmotni. S tem je šoli zagotov-j policija aretirala tri vlomilce, ljen stalen obstoj in vodstvo šo- katere je dobila v avtomobilu na
le bo nemoteno delovalo naprej za vzvišen cilj, za katerega je šola namenjena. Po programu se je občinstvo zadovoljno zabavalo v spodnji dvorani.
V Thomas, West Virginia je umrla rojakinja Ana Pavčič, stara 68; let, doma nekje na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 31 let, in zapušča tu moža Franka.
St. Clair Ave .in 165. cesta. Pri njih so dobili kompletno zalogo vlomilskega orodja. V nedeljo popoldne je pa policija aretirala tri moške in dve ženski, ki so spadali k dobro poznani vlomilski družbi. Policija je avto bandi-tov preganjala skozi Cleveland. Lake wood, Rocky River in Dover, predno jih je dobila v pest. Policija je mnjenja, da bo za enkrat mir pred vlomilci.
H
AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
J>
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto 15.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; fietrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628_
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
83
No. 97, Mon., April 25th, 1932
moramo pa tem tesneje združiti in pomagati eden drugemu. V danih razmerah se vedno lahko kaj naučimo v korist sebi in drugim. Zborovanje imamo vsako sredo v mesecu. Društveni odbor je sledeč: Predsednik Steve Trebeč, podpredsednik John Gerl, tajnik in blagajnik Louis Godec, zapisnikar Val. Kuhar. Torej rojaki, pristopite v ta naš klub in imeli boste mnogo nepri siljene zabave vedno. Pozdrav vsem bralcem.
Louis Godec,
20755 N. Vine St.
DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI
SLOVENCI
J. J. Oman
Zakaj smo taki...
Slučaj Tom Mooneya
Governer države Californije se nikakor ni mogel postaviti na isto stališče glede Tom Mooneya, kakor se je postavila pred njim že večina odličnih in premišljenih Amerikan-cev. Governer Rolph nikakor neče pomilostiti starega delavskega voditelja, katerega ježe leta 1916 rešil tedanji demokratski predsednik Woodrow Wilson vislic.
Malo je slučajev v analih ameriške sodnije, ki bi tako zanimali javnost, in sicer vse kroge, ne samo delavske, kot je slučaj Tom Mooneya. Ako je sam predsednik Woodrow Wilson priporočil pomiloščenje, tedaj mora že biti nekaj v tem slučaju, kar se ne strinja s postavo.
Governer Rolph pravi v svqji izjavi, da nikakor ne more reči, da je Tom Mooney nedolžen in' navaja tudi svoje vzroke za to. Rolph je prepričan, da mora ostati Tom Mooney do konca svojega življenja v .zaporih. Toda vzroki, ki jih navaja governer Rolph, nikakor niso trdni in zmožni, da bi koga prepričali. Ti vzroki so plitki, frazerski, in dokazujejo, da se governer Rolph ni potrudil, da bi šel stvari do dna,
Well, Rolph je governer države Californije, in glasom ustave ima on edini pravico o tem odločevati. V tem njegovem prepričanju ga je potrdilo tudi šest izmed sedmih sodnikov najvišje državne sodnije. Moramo priznati, da je governer Rolph imel precej poguma, ko je navzlic milijonom in miljonom ameriških državljanov, ki zahtevajo pomiloščenje Mooneya, vztrajal pri svoji odločitvi, da ostane Moonev v ječi.
Toda borba, da se Mooneya oprosti zaporov, se bo brez dvoma nadaljevala. In mi prav iskreno želimo, da bo šla ta borba v pravi smeri, in da ima borba čimprej zaznamovati uspeh, predno bo prepozno, in bo stari Tom Mooney prej na svobodi, kot pa bo moral izdihniti svojo dušo za jetniškim zidovjem.
Pri tej borbi pride v poštev dvoje dejstev. Ako je lom Mooney nedolžen, tedaj je v resnici silovite trpel od strani države. Skozi.šestnajst let se nahaja Mooney v zaporih, in to bivanje .za zidovjem je še bolj mučno, ker se vrši zanj silovita borba, da se ga oprosti, in mora od dneva do dneva gledati, da mu vsak dan prinaša razočaranje.
Medtem se je skoro med vsem amerikanskim narodom razširilo mnenje, da je bil Mooney po krivem obsojen, da je kalifornijska justica naredila silovito napako, ko je poslala Mooneya v ječo. Najbolj pomembna izmed vseh je gotovo izjava sodnika, ki je prvotno sodil Mooneya. Ta sodnik se je izjavil, da pozneje na dan dospeli dokazi absolutno dokazujejo, da je Tom Mooney nedolžen očitkov radi katerih je bil obsojen v smrt. Ta sodnik je doslej silil še vsakega go-vernerja države Californije, da pomilosti Mooneya, in sodnik, ki je vodil obravnavo proti delavskemu voditelju, mora
gotovo vedeti, kaj govori.
In to še ni dovolj. Mooneya je sodilo glasom postave dvanajst porotnikov. Od teh porotnikov jih je danes živih še deset, dva sta umrla. In izmed desetih preostalih porotnikov se jih je devet izjavilo, da pozneje na dan prineseni dokazi pričajo, da Mooney ni kriv zločina radi katerega je bil obsojen. Poleg tega se je pa pojavilo tudi več prič izza prvotne obravnave, ki so izjavile, da so po krivem prisegle
proti Mooneyu.
Tu imamo torej: sodnika, ki je vodil originalno obravnavo proti Mooneyu, devet še živečih porotnikov, katerim je bila natančno znana vsa obravnava in obtožnica in več prič, ki danes pričajo,da so proti Mooneyu po krivem prisegle. Vsi ti trdijo, da je Mooney nedolžen.
Zakaj torej Mooneya držijo v zaporih, in kakor je mogel biti Mooney obsojen na smrt na vislicah, katerih ga je rešil z ostrim posredovanjem predsednik Woodrow Wilson, ako je dokazano, da so priče krivo pričale? Zakaj Mooneya držijo še vedno v zaporih?
Odgovor na to se najprej najde v zapisnikih Wicker-shamove preiskovalne komisije. Ta komisija je sporočila, da je bil Mooney žrtev lokalne histerije v San Franciscu. Bomba je počila, ubila 10 ljudi, in histerija je iskala žrtev na levo in desno. Tako so dobili Mooneya in Billingsa, ki sta bila poznana radi svoje radikalne aktivnosti v delavskih krogih. Ko sta bila enkrat v rokah justice, sta morala pasti, kot je zahteval pretirani fanatizem napačnega patriotizma.
Governer Rolph je storil ogromno napako, ker ni po-milostil Mooneya. In prav gotovo je, da se bo radi te svoje nepremišljenosti in nagle sodbe še bridko kesal.
DOPISI
Euclid, O. —Bilo je že po-ročano, da se bo tukaj pri nas ustanovil veselični klub. Morda si bo kdo mislil, kakšnega po mena bi tak klub imel za m«. Da, ima pomen, za stare in mlade, ki si iščejo zabave. Pri nag jo bo dovolj, ker imamo tudi dovolj časa, da se zabavamo. V našem Slovenskem društvenem domu imamo svoje zavetišče, kjer se lahko zbiramo in kratko-
časimo pri igranju kart in drugem. Torej bo imel vsak dovolj zabave, če jo bo hotel Pogoji so prav lahki in se lahko iz-polnujejo; edino če boste poklicali kak, kozarec pristnega ohaj-čana, to bedo vsi stroški. Ako vas zanima, priglasite in upiši te se. Vse se vrši v korist in napredek našega društvenega dema v Euclidu. Resnica je, da nas tepe brezposelnost, zato se
Cleveland (Collinwood), O.
—Ves svet trpi pod pritiskom ekonomske depresije. Kdo je povzročil to brezposelnost, ki nima ne konca ne kraja? Na to vprašanje se more odgovoriti šele po temeljitem raziskovanju in zasledovanju političnih viharjev. Eno je gotovo, s katerim lahko z vso sigurnostjo trdimo: "Današnjo krizo in pomanjkanje, stokanje in pulenje las, skrbi in stradanja, je krivo v prvi vrsti ljudstvo samo."
Pomislimo na grozno svetovno vojno. Ko je bil izdan manifest od Franc Jožefa "mojim narodom," smo istega čitali po vseh vogalih in javnih prostorih. Stiskali pesti in prisegali "maščevanje" — Srbom in Rusom.
Šli smo z velikim kričanjem in navdušenjem v vojno, obnašali smo se kakor ljudožrei. Ako bi bil oficir rekel: v brezdno skoči, ker cesar tako zahteva, nemudoma bi bil v brezdnu. In tako so nas tirali po bojnih planjavah in hribovju, lačne, žejne, napol nage in vse ušive. Pripomniti moram, da so nas uši bolj mučile kot vsi polentarji z njihovimi puškami in kanoni. Kadar je bilo lepo vreme, smo prišli iz naših brlogov. Na solncu smo obsojali uši v smrt. Ko smo napravili "kontest," kdo jih bo,več naštel, sem se jaz zmotil, za-okroglo število 1,500. Neki mlad Ti-rolec jih je naštel nad pet tisoč. Kamen, s katerim jih je pobijal, je bil popolnoma krvav. Kdor je našel posebno veliko žival, je postavil poleg nje bajonet in jo stražil ter sodil in računal, kolikokrat ga je že ubodla, koliko krvi mu je že izpila in koliko potomcev je zapustila in koliko bi jih še lahko. Po dolgem godrnjanju sam s seboj, jo je obsodil na smrt. In kljub vsemu temu smo se smejali. Velikokrat sem se čudil, kako more človek vzdržati toliko naporov.
Minila je vojna in večkrat rečem: 'Blagor umrlim.' Da, blagor padlim vojakom! Prestali so gorje in trpljenje, mi pa občutimo posledice grozne svetovne vojne v sedanji brezposelnosti.
In ako bi se zopet vnela vojna, ali mislite, da bi bil svet pameten ter ne bi šel prelivat krvi v korist in zabavo cesarjev, kraljev Mussolinijev in druge gospode? Moti se, kdor tako misli. Cesarji, kralji, diktatorji in diplomati imajo svetovne človeške mase popolnoma v svoji oblasti. Kakor oni napravijo načrt, tako se mora delati. Nekateri teh so razumni, imajo namen voditi svoje podanike razumno in pošteno. Toda kaj pomaga, ko pa kljub vsej razumnosti in izobrazbi prevladuje lakomnost, oziroma ča-stihlepnost. In ta napaka vladarjev in njih privržencev je kriva, da se ob mejah gleda z mačjimi očmi na sosedovo ozemlje. Ta lakomnost je kriva, da obdajajo zidovi tarifa skoro vsako državo, najbolj pa seve Ameriko.
Iz Amerike se je izvozilo za milijarde vrednosti v zlatu v Evropo. Bogati stric Sam je rad posegel globoko v žep ter posojal, kadarkoli so prišla evropska veličanstva beračit za posojilo. Sedaj, ko ne morejo plačati niti obresti, nameravajo stricu Samu pokazati figo. Ali jo je zaslužil? Težko je na to odgovoriti. Vse je zamotano v diplomatske mreže. Eno je gotovo, da dobri časi so še daleč.
Ako se čitateljem dopade čita-
Leta 1914 je Father Ponikvar sklenil, da gre še enkrat pogledat svoj rojstni kraj, da obišče svoje sorodnike, zlasti mater, katere ni videl kakih trinajst let. V lepem spomladanskem času, ne vem prav natančno za dan, meseca junija, je Father Ponikvar odpotoval, jaz: pa sem postal začasni župnik največje slovenske župnije v Ameriki. I, seveda, sem bil kar ponosen na to. S pomočjo takratnega cerkvenega odbora sem skušal narediti vse najbolje. Če so bile posledice vselej tudi najboljše, tega ne bom trdil. Spominjam se, da sem dal napraviti klopi v kapelico pod novo •šolo kar na svojo odgov'ornost in da se s tem nisem prav nič prikupil Father Ponikvarju, kateri je bil mnenja, da prostora ne potrebujemo za cerkvene namene.
Kot začasni župnik sem seveda/ imel opraviti z raznimi zadevami, katerih sem se moral šele učiti. "Uebung macht den Mei-ster" pravi nemški pregovor. Za eno šolo sem drago plačal.
Nekega dne sta prišla dva mlada Slovenca naročit oklice in poroko, ženin se je držal resno, kakor bi prišel naročat pogreb, nevesta pa se je sramežljivo obnašala, kakor bi bila ona prva zaJ našo materjo Evo, ki se poroča.
Prišla je sobota, že takrat je j bila tista slaba navada, da so se poročali ob sobotah in v nedeljo zjutraj, ko so drugi šli k maši, so ohcetniki šli zaspani, včasih tudi pijani, domov spat. Gospodov dan in sv. maša jim je bila tedaj deveta briga. Torej sobota je prišla. Tudi ženin in nevesta sta prišla v cerkev, da si obljubita "večno zvestobo."
Vse je šlo dobro, ženin je bil, kakor ženini običajno, malo zmeden in ni Vedel v kateri žep je djal prstane. Ko si je že v drugič pretipal vse žepe, jih je dobil v žepu, v katerega je na prvo pošlatal — v telovniku. Nevesta je bila vsa v lišpu in je, seveda, potočila nekaj primernih solz samega ganotja, ker zapušča samski stan. Očetovo hi-
n^vade kaj več denarja nositi pri sebi, je bil pač dober vzrok za to — ga nisem, nikdar veliko imel — sem rekel: "Nimam toliko, da bi zmenjal. Saj imate kaj manjšega pri sebi."
Zopet brska ženin nekaj časa, potem pa reče: "Nimam." Naenkrat se pa spomni: "Bo pa ona jutri prinesla."
"Dobro," sem dejal, rtsaj se ne mudi. Kadar bo vam prilično, če boste tako dobri."
"Smo v tako slabih razmerah," je menila nevesta. "Šele pred kratkim sva prišla iz starega kraja. Prav nič nimava. Niti pohištva si ne moreva kupiti."
"No, če je pa temu tako, pa ni treba nič nositi za poroko," sem rekel, hotečj biti darežljiv. "Zakaj pa si nekaj ne izposodita od katerega, ta svojih za pohištvo?"
"Nimava prav nobenega," sta odgovorila. "Strašno je nama težko. Zelo sva Vam hvaležna, da nama nič ne računate za poroko."
"Je že dobro, je že dobro. Kar pridna bodita in varčujta. Tako si bosta kmalu opomogla. — Saj imate delo?" sem vprašal ženina.
"Da, imam delo, toda zelo bi potrebovala nekaj denarja za prvo silo. Ali bi nama mogli Vi posoditi petdeset dolarjev?" j "Oho-o-o-o! To je pa druga štima," sem si mislil. Rekel pa sem: "Kako naj vama posodim, ko mi gre vsak cent sproti. Nekaj za vsakdanje potrebe, nekaj na dolg." Vsak mesec je namreč prihajalo na skromno plačo kup računov, nekaj za knjige, nekaj za šolo, nekaj za drugo; kakor stekli volkovi so popadli ves moj zaslužek.
Vse izgovarjanje je bilo zastonj. Bila sta mnenja, kakor je bilo večina Slovencev takrat in so nekateri Še'dandanes, da ima vsak duhovnik kar cele kupe denarja.
Prosila sta me toliko časa, da sem sklenil iti na Lake Shore banko in vzeti na posodo. "Pri-dita jutri," sem rekel konečno, "morebiti se mi posreči dobiti
kadar je kdo komu posodil. Zanesli so se eden na drugega in zaupali popolnoma, žalostne skušnje marsikaterega trgovca so ga primorale, da zapisuje dandanes. To je tudi edino pravi sistem. Trgovec in dolžnik imejta zapisano vedno natančno vse in bo manj prepirov in sitnosti.
Tukaj saj sledi beseda o slovenskih trgovcih.
že pred dvajsetimi leti so imeli Slovenci v Clevelandu precej svojih trgovcev. Kdo se ne spominja imen, kot so: Grdina, Gornik, Kaušek, žele, Suhadol-nik, Knaus, in drugi.
Ce verjamete al' pa ne.
Anton Grdina je že takrat opravljal službo Joba; mrtve je pokopaval, bolnike prevažal sem in tja. Pred Grdinovo ambu-lanco in pa "fajer vajgnom" je imelo vse rešpekt. če je bila kaka nezgoda, je bila Grdinova ambulanca takoj na mestu in je "drvela," mislili smo, da drvi, ko je šla 15 milj na uro po mestu. Danes pa mislimo, da gre vse prepočasi, ko vozimo 30 milj.
šo je zapustila še v starem kra- kje."
ju. Solza je bilo nekaj tudi ra- "Oh, nikoli Vam zato ne bova di veselja prikipelo, ker se ji je zadosti hvaležna," sta rekla. In
posrečilo dobiti "najlepšega" fanta in "najboljšega" v celem slovenskem svetu. Mar lii ne misli tega vsaka nevesta, in prav tako vsak ženin? če bi zakonski vedno obdržali tako mnenje eden o drugem, bi bilo njih življenje vedno veselo in srečni bi bili vsi. žal Bog, da se včasih to mnenje spremeni v ravno nasprotno.
Kakor običajno, je tudi ta nevesta prav na rahlo rekla: "Da." Bala se je, da bi se ne videla preveč hrepeneča. Vse je šlo prav. Matej Holmar je pel, kakor za kraljevi par. Nekaj svatov in drugih ženic je opazovalo, če bosta ženin; in nevesta naredila kako napako, če se bosta prav priklonila, če bosta kaj nervozna, če bo nevesta kaj jokala, če bo ženin neroden itd. Vse je šlo pravilno, le celebrant je bil počasen, zelo počasen, in to je morda vplivalo na ženina in nevesto, da sta sklenila maščevati se nad njim.
Po maši sta prišla v zakristijo, da smo vse zapisali, kakor je predpisano glede porok, "ženin, ta in ta, sin tega in te, je vzel nevesto, to in to, hči tega in te ... "
"Koliko aimo pa sedaj dolžni?" je vprašal ženin boječe.
"A koliko ste dolžni? No, ne bo prehudega. Za oklice, poroko, peto mašo in organista, vse skupaj naj bo toliko."
ženin brska nekaj časa in konečno izvleče bankovec za dvakrat toliko svoto, kolikor je bila poroka. Ker nisem nikdar imel
res nista bila, ker mi' nikdar nista vrnila.
Lake Shore banka mi je res posodila, ali ne poprej, da sem dobil podpis dr. Seliškarja na noto. Zato sem pa še danes hud na doktorja, ki se je podpisal, če bi se ne bil podpisal, bi jaz ne dobil denarja, če bi denarja ne bil dobil, bi ne bil mogel posoditi. In, Če ne bi bil posodil, ne bi bil izgubil. Dal sem jima najboljše pogoje — $5.00 na mesec bosta plačevala. Pa prišel je čas, da se nota na banki plača; moja dva prijatelja pa sta med tem spremenila naslov in s tem sem bil jaz odrajtan, banka pa je držala mene. $50 me je torej stalo, da sem se naučil tega, da tudi Slovenci niso vsi pošteni.
Do tega dogodka sem imel popolno zaupanje v slovensko poštenost. In slovenska poštenost je bila res nekaj, na, kar je bil človekj lahko ponosen. Tudi danes je Slovenec še pošten, pa le v splošnem. Kot narod še nismo izgubili te lepe čednosti. Vendar so pa izjeme danes, in zdi se mi, da vsak dan gosteje, če se človek res trudi, pa ne more plačati, to ni nepošteno. To je pač nesreča, če pa je dolžan in se ne briga za dolg, to pa ni pošteno.
Pred kratkim sem bil priča, ko se je neka oseba prišla kregat, zato ker je bila prošena, naj poravna pet let star dolg. Tisto ni prav. če ne moreš plačati dolge, potem je tvoja dolžnost, ti "zakaj smo taki," pa bom še i da se pogovoriš s tem, kateremu
Od tistega časa pa do danes se je število slovenskih trgovcev namnožilo na stotine. Karkoli hočeš, lahko dobiš od svojega domačega trgovca, kateri so zanesljivi in pošteni, škoda je le to, da imamo Slovenci zelo slabo navado, da gremo tako radi k tujcu. Kadar je treba pomoči prositi, "fehtati," takrat gremo k svojim. Kadar pa kupujemo,, gremo zelo radi k tujcu in hitro pozabimo, da smo šele včeraj fehtali pri domačem trgovcu. Domači trgovec izda lepe procente za pomoč domačim ljudem, ko društvo za društvom prihaja prosit, sedaj za oglase, sedaj za dobitke, sedaj za kaj drugega. Tujec vsega tega nima, in zato lahko da, če da, kako pičico ceneje. Največkrat je tudi blago cenejše vrste. Ne mislim se tukaj poganjati za trgovce. Tega so zmožni sami. Pravično in pošteno, hočem reči, je le tedaj, ako roka roko umije. To sem hotel navesti. Depresija pa je prinesla še drugo zlo. K d o m a, č e m u gremo iskat na "puf," kadar pa imamo slučajno kak dolar, pa ga hitro nesemo tujcu, dočim domači trgovec čaka in čaka. Tudi to ni lepo, niti prav ne pošteno.
--o-
V starem kraju imajo vsako nedeljo popoldne večernice ali nauk. Najprej je župnik s pri-žnice razlagal krščanski nauk, potem so bile litanije. In vsi, ki smo v starem kraju hodili k večernicam, vemo, kako "zvesto'' smo poslušali razlaganje krščanskega nauka poleti, ko je bilo vroče. Marsikaterega je premagal spanec in skoro polovica cerkve je kimala in dremala.
Tako tudi neki župnik opazi, da mu med razlaganjem krščanskega nauka skoro polovica poslušalcev dremlje. Zato sredi pridige ustavi sveto razlago, pa začne pripovedovati nekaj čisto drugega, nekako takole:
Ko sem bil za župnika na neki drugi fari, sem šel na izpre-hod. Pridem do nekega kmeta, kjer se mi je nudil nenavaden prizor. Kmetu je namreč svinja zlegla deset malih pujskov in vsak teh mladičev je imel na glavi zakrivljen rog, kakor ko-štrun ..."
župnik pogleda po poslušalcih in glej čudo: vse je zvesto poslušalo svojega župnika, ki jiff1 je pripovedoval čudno zgodbo. Niti enemu se ni več dremalo. Pa pravi župnik:
"Kako je to vendar čudno! Poprej, ko sem vam razlagal čisto resnico, ste dremali, sedaj pa, ko vam pripovedujem čisto navadno izmišljotino, pa tako zvesto poslušate!"
A
Pri nekem banketu je igrala godba v veliko nevoljo postaranega gospoda, ki je rad zavžival svojo jed v miru. Sedel je blizu orkestra in ko so igralci doigra-li poskočni komad, vpraša dirigenta :
"Ali vi na zahtevo igrate tudi kaj drugega?"
"O, seveda, kar povejte kaj naj igramo. Prav radi vam ustrežemo," odgovori vljudni dirigent.
"Potem pa bodite tako prijazni in igrajte marjaš vsaj toliko časa, da bom jaz pojedel večerjo."
A
HVALA LEPA
katero napisal. Toda drugič se bom lotil nas Slovencev, ker pregovor pravi, naj vsak najprej pomete pred svojim pragom.
Kritik.
si dolžan. Tako vidi vsaj, da ti je kaj brige za dolg. Z nepoštenostjo se ne pride daleč. Naš narod je bil vedno pošten, tako pošten, da niti zapisovali niso,
Alice Weigel je sedela v re-stavrantu v Brooklynu in si naročila jabolčni pa j. Ko ugrizne prvi kos, zadenejo zobje v nek trd predmet. Alice vzame predmet iz ust in vsa presenečena vidi, da je grizla popolnoma nov daj m. Vsa razi j učena pokliče strežnika in mu z mnogo-obetajočo gesto pokaže šestico. Strežnik se prijazno nasmehlja, vzame dajm in. ga s "hvala lepa" vtakne v žep ter odide. -o-
* J KAN LLC AKTLK @
Jean Luc Artur, ki je pravkar dospel iz Francije v New York, je prevzel pri Francoski parobrodni družbi mesto generalnega tajnika in pomožnega generalnega managerja. Dovršil je francosko pomorsko akademijo in je služil v francoski armadi, leta 1925 pa je izstopil iz armade in se posvetil trgovini,
Ko zjutraj nastopi stotnija k raportu, zavpije narednik nad prostakom Juncom:
"Zakaj se nisi danes obril?"
"Kaj nisem obrit?" se začudi gmajnar.
"Ki^j se delaš nevednega? Seveda nisi obrit, kosmat si kot kamela in rad bi vedel zakaj."
"Vejo gospod narednik, potem se je pa moralo zgoditi tako: Pri mojem "cugu" imamo samo eno ogledalo, katerega vsi kmalu rabimo. In tako se je moralo zgoditi, da sem jaz danes zjutraj v naglici koga drugega obril mesto sebe." A
Neko ženico so slišali, ko ,1e šla iz cerkve, kako je sama pri sebi na glas godrnjala:
"Ko bi le vsak tako delal kot jaz in bi lepo sedel v klopi i'1 počakal, dokler ne gredo vsi iz cerkve, pa bi no bil tak strašanski drenj med vrati."
A
Mož in žena sta šla na trg v' soboto, da si nakupita potrebnih stvari za nedeljo. Ko si nabe-reta. dovolj, reče žena možu, naj plača. Ta seže v žep po denarnico, toda denarnice ni nikjer-"Saj se mi je zdelo," pravi mož., "da sem čutil v gnječi neko roko v mojem žepu."
"Joh, če si čutil, zakaj pa m" si prijel tatu, pošast!" se hudu-je žena.
On pa odgovori prav ponižno: "Veš, stara, mislil sem, da si bila to ti, pa sem bil tiho."
A v
"Kakšna je razlika med staro-kopitnim in modernim dekle' tom?"
"Če je bilo starokopitnega dekleta sram, je zardela; modernega dekleta je pa sram, če zardi-
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
APRIL
30—Društvo Orel, plesna zabava v Grdinovi dvorani. MAJ
1—Slovenski Socialistični lflub št. 27 JSZ. slavnostna prireditev v S. N. Domu.
1—Dvor Baraga št. 1317, C. O- P. priredi plesno veselico v Trdinovi dvorani.
1.—Koncert S. P. P. društva Zv«n v S. N. Domu na 80. cesti.
1—Društvo Prijatelj, SSPŽ, Ples v Slovenskem Društvenem fromu v Euclidu.
7.—Jugoslovanska umetnica šola S. N. Doma priredi ve-'ik ples v spodnji dvorani S. N. frorna.
7—Klub	zapadnih slovenskih društev, plesna veselica v Klima dvorani na 3241 W. 50th St.
8—Društvo	Waterloo Grove, igra v avditoriju S. D. Doma.
igri ples v spodnji dvorani. 8—Zveza mlajših žena priredi domačo zabavo v spomin obletnice ustanove Zveze v sPodnjih šolskih prostorih fare sv- Kristine.
15—Zbor Zarja (samostoj-n°), pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
15.—Družba Slovenski Narodni Dom, Maple Heights, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 15.—Podružnica št. 32 S. Ž. Priredi banket ob priliki bla-Soslovljenja nove zastave, v Prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd.
20—Društvo Kristusa Kra-ija, veselica v S. N. Domu.
22—Društvo Hrvatska Slo-k°da, prirditev v obeh dvora-n*h S. D. Doma.
27—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
29.—Skupna društva fare sv. Kristine priredijo piknik na ^trumbljevih prostorih na Bliss
Rd.
29.—Družba Slovenski Na-r°dni Dom, E. 80th St., piknik cerkvenih prostorih v Maple hardens.
„ 29. — Društvo Progressives, 8t- 641 SNPJ priredi ples v Slo-venskem društvenem domu na Recher Ave.
29—Pevski zbor Delavec, °dsek Socialističnega kluba št. 8> Piknik na špelkotovi farmi. JUNIJ
5—Pevsko društvo Cvet, Petje in piknik na cerkvenih Postorili v Maple Gardens.
5--—Šolski otroci fare sv. Krilne priredijo šolsko prireditev v dvorani sv. Kristine. . 12.—Skupna društva fare sv. yi£la, piknik na špelkotovih farmah.
12.—Pevsko društvo Zvon, k°ncnert in piknik na cerkve-nih prostorih v Maple Gardens.
12—Društvo Zorislava, pik-nik na štrumbljevih prostorih. r *2—ženski odsek Slovenske ^družne Zveze, piknik na Mo-eilnikarjevi farmi.
. —Društvo Kranj priredi J^knik na Goriškovi farmi v Noble, O.
. —Zaključek šole z igro °'skih otrok fare sv. Kristine. . Društvo sv. Družine, Inknik na cerkvenih prostorih v ^aple Gardens. s —Praznovanje godu fare
v	• Kristine, v zvezi s farnim Znanjem, skozi teden. Vrši
Se na Bliss Rd. , —Fara sv. Lovrenca, letni
vi	Qik na cerkvenih prostorih v ^apie Gardens.
Društvo Mir, št. 142 S. J-, priredi piknik na Pin-ar-ievih prostorih. 26—Dr. Collinwoodske Slo-št. 22 S. D. Z. ima pik-' nu Močilnikarjevi farmi. —Clevelandski Sokol pri-piknik na prostorih Sloven-
clidu.
26.—Slovenska Delavska Dvorana, piknik v Maple Gardens, na cerkvenih prostorih.
JULIJ
3.—Piknik S. P. društva Soča na Močilnikarjevi farmi.
3.—Slovenska Ženska Zveza, št. 47, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
3.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ, piknik na Hartmanovi farmi na Ridge Rd.
10.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
17.—Klub Hinje, skupni izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
17.—Slovenska Mladinska šola S. N. Doma priredi velik
piknik na Močilnikarjevi farmi.
17. — Collinwoodski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu.
24.—Društvo Tabor, SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
31.—Društvo Naš Dom, SDZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
24.—Žegnanje pri fari sv. Kristine na Bliss Rd.
AVGUST
7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih farmah.
7.—Društvo Presv. Rešnjega Telesa, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
14.—Društvo sv. Vincenca Pavlanskega, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
14.—Piknik družbe S. N. Do-,ma iz Maple Heights pri Anton Gorišku na Green Rd.
21.—Društvo Napredni Sosedje, SNPJ, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
21—Piknik samostojne Zarje na Močilnikarjevi farmi.
Vesti iz domovine
ssk.
ega Društvenega Doma v Eu-
—Cerknica. V katoliško vero je prestopila iz protestantov-ske vere ga. Marija Semič, doma v Murski Soboti. Pretekli teden je bila krščena. Botrovala sta ji g. dekan Juvanc in gospa Francka Germek, žena finančnega preglednika.
—Strahovit zločin ciganov. Kako nevarni so lahko cigani, priča strašen slučaj, ki se je dogodil v Štefan ju v čazmanskem okraju. Pred občinsko hišo so našli 10 letno deklico, ki je imela izžgane dlani in stopala. V smrtnih bolečinah je komaj mogla povedati, da se piše Ljubica Toplovac in da je hčerka Janka Toplovca, iz Novoselca, občina Križ. Pohabili so jo cigani, da bi jo mogli uporabiti za beračenje, ter so v ta namen rabili neko tekočino, ki je ubogi deklici izžgala roke in noge tako strahovito, da je umrla v velikih bolečinah. Tega, strašnega zločina sta osumljena ciganka Ana Krupljan iz Martinca in njen priležnik cigan Blaž šajnovič. Ciganka je brez sledu izginila in jo zasledujejo, medtem ko so cigana prijeli in ga izročili tukajšnjemu sodišču, šajnovič je priznal, da je bila mala Ljubica pri njem tri tedne, ne ve pa, če je to njeno pravo ime in kako je prišla v ciganske roke.
—Divji prešič padel pri Stični. Nenavadno lovsko srečo je imel g. Alojzij Glavan, podoma-če žagarček, iz šice pri Stični na Dolenjskem, že večkrat smo čitali da so v kočevskih gozdovih, ali kje drugje ustrelili divjega prešiča. Da bi se pa to pripetilo v okolici Stične, pa še nismo slišali.
Komaj pol ure od kolodvora Stične leži vas šica. Kakor pripovedujejo lovci, je v omenjeno vas in okolico hodil že dalj časa strašit divji mrjasec. že večkrat so napravili lov za njim, a vselej jim je pobegnil nazaj v takozvane Javke nad Krko, odkoder je pač prišel. Na vel. petek so ga zopet začutili. In zbralo se je več lovcev in gonjačev, ki so šli nad zver. Ob treh popoldne je nenadoma primahal mrjasec k žagarčku na razdaljo kakih 50 korakov. Lovec je takoj sprožil puško in ga z dvema kroglama pogodil naravnost v srce. Zverina se je pa kljub temu obrnila proti strelcu ter šla še kakih 50 m proti njemu. Ko je lovec opazil, da se mu zverina bliža in ker ni imel več nabojev s kroglami, jo je moral kratkomalo popihati. Po nekaj korakih se je obrnil in zapazil, da je zverina brez glasu omagala. Eksemplar je bil precej velik. čeravno sestradan, je tehtal 150 kg, sama glava je merila pol metra.
Za našo okolico je bila to iz-vanredna novost in so v praznikih od daleč in od blizu ljudje hodili ogledovat divjega mrjas-
ca. In na veselje, in srečo so poklicali tudi fotografa Erjavca iz Stične, da gaje prišel fotografirat.
—V Višnji gori je umrla gospa Jerica Turk, žena gostilničarja in mesarja.
—Na1, Bledu je umrla gospa Margareta P i b e r, vrtnar jeva vdova.
—Na Ptujski gori je umrla veleposestnica gospa Julijana Predanova v starosti 69 let.
—V koči so našli ženo v plamenih. V Subotici so oni teden zvečer okrog devetih zapazili, da se iz neke male koče kadi. Hitro so obvestili policijo in gasilce. V koči so našli staro ženico Katico Hafenbauer vso v plamenih. Grela se je pri ognju, pa se ji je vžgala obleka. Ker je bila stara in' slabotna, si sama ni mogla pomagati, v koči pa ni nihče drugi stanoval. Starko so vso opečeno prepeljali v bolnišnico, kjer je ponoči umrla.
—Novorojenčka je umorila. Posestnik Mikloš Ožvald v Murski Soboti se je pred tremi leti izselil v Ameriko, da si tamkaj poišče zaslužek. Na svojem manjšem posestvu doma je pustil svojo ženo Marijo in njeno mater. Kmalu po odhodu njenega možai pa se je začel sukati okrog Marije njen svak Janez iz čepincev, kar ni ostalo brez posledic za Marijo. Njena mati je kmalu opazila njeno izpre-membo, vendar pa je hčerka odločno zavračala vsake očitke. V početku letošnjega; leta pa se je njen mož nenadno vrnil iz Amerike. žena, ki je bila zaradi nepričakovanega, prihoda svojega moža presenečena, je v strahu pred njim skrivala svoje stanje, kolikor je le mogla. Ljudje so sicer govorili to in ono, kar je piišlo tudi na ušesa možu, vendar pa ta vsem tem govoricam ni verjel. Pred nekaj dnevi, ko je baš prala, je žena začutila bolečine in zvečer je že porodila živo dete. Ker se je bala, da bo jok deteta) slišal njen mož, ki je spal v isti sobi, je prijela dete z rokami za vrat in stisnila. Dete je utihnilo za vedno. Da bi zakrila svoje dejanje, je zavilu mrtvega otroka v cunje in ga zakopala pri studencu. Mislila je, da bo tako zabrisala vsako sled svojega zločina. Ljudje pa so kmalu opazili pri njej izpre-membo. Za zadevo se je začelo zanimati tudi orožništvo. Pri zasliševanju je žena spočetka vse tajila in priznala le to, da je bila noseča, a da je predčasno porodila pri potoku, ko je prala perilo. Zapletala pa se je vedno bolj v protislovja in naposled vse priznala. Pokazala je kraj, kjer je dete zakopala. In res so našli tam 15 cm globoko jamico, v kateri je ležalo v cunjah zavito mrtvo dete. Zločin brezsrčne matere je vzbudil ve-
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
"Mati, ničesar ne zahtevam od Vas," je odgovorila Nadja.
Tako se je stari Sibirki razjasnilo vse, tudi nepojmljivo vedenje njenega sina v Omsku vpričo ljudi, ki so bili z njima vred na pošti. Nič več ni dvomila o tem, da je bil tovariš mladenke Mihael Strogov in da ga je prisililo tajno poslanstvo, kako važno naročilo, ki ga je moral nesti čez napadeno pokrajino, da se je skrival kot carski sel.
"Ah, vrlo moje dete," si je mislila Marfa Strogova. "Ne, ne bom te izdala! Nobena muka mi ne bo izsilila priznanja, da sem te videla v Omsku!"
Marfa Strogova bi bila lahko z eno samo besedo poplačala Nadji njeno vdanost. Lahko bi ji bila povedala, da njen spremljevalec Nikolaj Korpanov, ali bolje Mihael Strogov, ni utonil v valovih Irtiša, ker ga je nekaj dni kesneje sama videla in govorila z njim! . . .
Toda premagala se je. Molčala je in rekla samo tole:
"Upaj, otrok moj! Nesreča ne bo vedno besnela nad teboj. Čutim, da boš videla svojega očeta, in morda,, tudi oni, ki te je vzel za, svojo sestro, ni mrtev. Bog ni mogel dopustiti, da bi poginil tvoj vrli spremljevalec Zaupaj, hčerka moja, zaupaj! Posnemaj mene! Žalna obleka, ki jo nosim, še ne velja mojemu sinu!"
TRETJE POGLAVJE Udarec za udarec V takem razmerju sta, bili sedaj Marfa Strogova in Nadja. Stari Sibirki je bilo jasno vse. Mladenki sicer ni bilo znano, da je bil njen tako obžalovani spremljevalec še živ, a vedela je vsaj toliko, da je bil sin one, ki si jo je izbrala za mater, in bila je Bogu hvaležna za radost, da je mogla ujetnici nadomeščati sina, ki ga je izgubila.
Niti ena niti druga pa, ni slutila, da, je bil Mihael Strogov pri Kolivanu ujet in da je bil z njima vred na potu proti Tomsk u.
Ujetnike, ki jih je pripeljal Ivan Ogarev, so združili z onimi, ki so bili zaprti v tatarskem taborišču. Teh nesrečnežev, Rusov in Sibircev, vojakov in drugih, je bilo na tisoče, tako da je bil njihov sprevod dolg več vrst. Tisti, ki so se zdeli bolj nevarni, so bili vklenjeni in med seboj zvezani z dolgo verigo. Nekatere žene in otroke so privezali ali obesili celo na glaviče sedel in jih tako vlekli za seboj. Gnali so jih kakor čredo živine. Ker so spremljajoči jezdeci pazili na to, da se je vsakdo držal določene vrste, so zaostali samo oni, ki so padli in se niso nič več vzdignili.
Mihael Strogov je bil med prvimi, ki so zapustili tatarsko taborišče, to se pravi med ujetniki iz Kolivana, in se ni mogel pomešati med ujetnike iz Omska, ki so bili v zadnjih vrstah. Zato ni mogel slutiti, da sta v sprevodu tudi njegova mati in Nadja, kakor onidve nista vedeli zanj.
P/ o t o v(a, n j e iz taborišča v Tomsk pod takimi pogoji je za mnoge ujetnike pomenjalo smrt, za vse pa strašno gorje. Čez stepo so hodili po cesti, ki je bila še bolj prašna kakor po navadi, ker je pred njimi jezdil emir s svojo sprednjo stražo. Ukazano je bilo, da morajo korakati hitro. Odmori so bili zelo kratki in redki. 150 vrst dolga pot, ki so jo morali prehoditi tako naglo v največji vročini, se jim je zdela neskončna.
Pokrajina je nerodovitna in se razteza od desnega brega Oba tja do podnožja sajanskega pogorja, ki drži od severa proti jugu. Le tu in tam stoji kak zani-
liko. ogorčenje med prebivalstvom.
krn in ožgan grm na enolični, neizmerni ravnini. Zemlja ni obdelana, ker ni vode. In vprav vode so ujetniki najbolj pogrešali, ker so od naporne hoje trpeli strašno žejo. Da bi prišli do vode, bi morali kreniti kakih 50 vrst bolj proti vzhodu do podnožja gora, po katerih se vije razvodje med Obom in Jeni-sejem. Ondi bi našli Tom, majhen pritok reke Oba, ki teče skozi Tomsk, preden se izgubi v eni izmed velikih vodnih žil na severu. Tam bi bilo vode v izobilju,, stepa manj suha in vročina ne tako neznosna. Toda vojaki, ki so spremljali ujetnike, so imeli strogo povelje, da morajo dospeti v Tomsk po najkrajši poti. Emir je bil namreč vedno v nevarnosti, da ga kak ruski oddelek, ki bi prišel iz severnih pokrajin, ne napade od strani in mu prereže vojsko na dvoje. Glavna sibirska cesta, pa ne drži ob bregovih Toma, vsaj v onem delu ne, ki je med Koli-vanom in majhnim trgom Za-bedjerom. Potovali so morali torej po glavni cesti.
Brez pomena je, da bi se mudili pri trpljenju nesrečnih ujetnikov. Več stotin jih je padlo na stepi in njihova trupla so; ležala tam toliko časa, da so volkovi, ki jih je prignala zima, požrli njihove zadnje kosti.
Kakor je bila Nadja vedno pripravljena, da postreže stari Sibirki, tako je pomagal Mihael Strogov, kjerkoli in kakorkoli je mogel. Bodril je ene in podpiral druge, bil je vsepovsod in ni mislil nase, dokler ga, neki jezdec ni prisilil s sulico, da se je vrnil v vrsto, ki mu je bila odločena.
Zakaj ni skušal uiti ? Zato ne, ker se je trdno odločil, da ne gre na stepo, dokler zanj ne bo popolnoma varna. Oprijel se je misli, da bo do Tomska potoval "na emirjeve stroške," in je končno imel prav. če je upošteval številne oddelke, ki so se kreta-li po planjavi na obeh straneh sprevoda in se prikazovali zdaj na jugu, zdaj zopet na severu, je moral spoznati, da bi ga zgrabili, preden bi prehodil dve vrsti. Tatarskih konjenikov je kar mrgolelo, kakor da bi lezli iz, zemlje kot škodljivi mrčes, ki po plohi lazi po tleh. Sicer pa bi bil beg v takih razmerah skrajno težaven, ako ne naravnost nemogoč. Vojaki, ki so spremljali ujetnike, so zelo skrbno pazili nanje, ker jim je šlo za glavo, ako bi se pregrešili z zanikrnostjo.
15. avgusta zvečer je sprevod dospel do malega trga Zabedje-ra, ki je oddaljen kakih 30 vrst cd Tomska. Tu je cesta dosegla reko Tom.
Ujetniki bi bili radi takoj planili v vodo, toda čuvaji jih niso pustili iz vrste, dokler ni bilo urejeno začasno taborišče, četudi je bil Tom tedaj zelo deroč, je bilo vendar mogoče, da bi kak drzen ali obupan jetnik skušal uiti čez reko. Zato so jih kolikor mogoče strogo zastraži-li. Ob bregu reke so postavili čolne, ki so jih pobrali v' Zabe-djeru, in tako napravili nepre-stopno vrsto ovir. Zunanjo črto taborišča, ki se je naslanjalo na prve hiše trga, pa so čuvale straže, ki se jim ni bilo mogoče izogniti.
Mihael Strogov si je izprva domišljal, da bi od tu mogel zbe-žati na stepo. Ko pa si je položaj skrbno ogledal, je spoznal, da je beg v teh razmerah skoraj nemogoč. Ker si ni hotel pokvariti svojega načrta, je čakal. Upetniki so morali vso noč taboriti ob bregu Toma. Emir je bil ukazal, da se njegove čete nastanejo v Tomsku šele drugi dan. Določeno je bilo, da se premestitev glavnega tatarskega stana v to važno mesto proslavi z vojaško svečanostjo. Kan Feo-far je sicer že stanoval v trdnjavi, toda njegova glavna vojska je taborila še pred obzidjem in čakaja trenutka, da slovesno vkoraka v mesto.
Ivan Ogarev je ostavil emirja v Tomsku, kamor sta bila oba dospela prejšnji večer, in se vrnil v taborišče pri Zabedjeru.
Od tu je hotel drugi dan odriniti z zadnjo stražo tatarske vojske. Pripravili so mu hišo, kjer naj bi prenočeval. Ob solnčnem vzhodu bi pod njegovim poveljstvom jezdeci in pešci odrinili proti Tomsku, kjer jih je emir hotel sprejeti s sijajem, kakršen je v navadi pri azijskih vladarjih.
Ko je bilo taborišče urejeno, so si po tridnevnem potovanju utrujeni ujetniki mogli ugasiti žgočo žejo in se nekoliko odpoči-ti.
Solnce je bilo že zašlo in obzorje se je le še nekoliko svetlikalo v mra,ku, ko je prišla Nadja, podpirajoč Marfo Strogovo, na breg Toma. Dotlej nista mogli prodreti gneče onih, ki so tiščali k reki; šele sedaj sta prišli na vrsto, da se napijeta.
Stara Sibirka se je sklonila nad svežo vodo, Nadja pa jo je zajemala z roko in jo nosila k njenim ustnicam. Nato se je odžejala sama. Stara ženica in mladenka sta nanovo oživeli po blagodejni pijači.
Ko je Nadja hotela zapustiti breg, se je hipoma vzravnala in nehote vzkliknila.
Mihael Strogov je bil tu, nekoliko korakov od nje! . . . Bil je on! . . . Obsevali so ga zadnji svetlobni žarki!
Ko je Nadja vzkliknila, je Mihael Strogov zatrepetal . . . Toda. obvladal se je toliko, da ni črhnil niti besedice, ki bi ga mogla izdati.
V istem trenutku, kakor Nadja, ga je spoznala tudi njegova mati! . . .
Mihael Strogov je čutil, da se zaradi nepričakovanega snidenja, ne more več obvladati. Z roko si je pokril oči in se takoj oddaljil.
Nevede je hotela Nadja hiteti za njim, toda stara Sibirka ji je pošepetala na uho:
Ostani, hčerka moja!"
"On je!" je polglasno odgovorila ginjena Nadja. "živ je, mati! To je on!"
"To je moj sin," je dejala Marfa Strogova, "to je Mihael Strogov. Toda glej, niti koraka ne napravim proti njemu! Posnemaj me, hčerka moja!"
Mihael Strogov je bil tako prevzet, kakor more moža prevzeti le najsilnejše čuvstvo. Njegova mati in Nadja sta biti tu! Obe ujetnici, ki sta se skoraj strnili v njegovem srcu, je Bog združil v skupni nesreči. Ali je torej Nadja vedela, kdo da je? Ne, ker je videl kretnjo Marfe Strogove, s katero jo je zadržala, ko je hotela planiti k njemu. Marfa Strogova je torej razumela vse in je čuvala njegovo skrivnost.
Ponoči je Mihael Strogov dvajsetkrat hotel poiskati svojo mater, toda u videl je, da se mora ustavljati neizmerni želji, da jo stisne v svoje roke, da še enkrat poda roko svoji mladi spremljevavki. Najmanjša neprevidnost bi ga mogla pogubi-ti. Prisegel je, da ne bo šel k svoji materi . . . Zato ne pojde, saj radovoljno ne! Ker ni mogel uiti to noč, je sklenil, da iz Tomska zbeži na stepo, ne da bi se poslovil od obeh bitij, na kateri je bilo navezano njegovo življenje in ki sta bili v toliki nevarnosti!
Mihael Strogov je upal, da to novo snidenje v taborišču pri Zabedjeru ne bo imelo slabih posledic ne za njegovo mater in ne zanj. Toda vedel ni, da je nekatere posameznosti, četudi so se izvršile silno naglo, opazila Sangara, vohunka Ivana Ogare-va.
Ciganka je bila na bregu oddaljena le nekaj korakov in je kakor vedno opazovala staro Si-birko, ki ni slutila ničesar. Mihaela Strogova ni mogla opaziti, ker je izginil, preden se je obrnila. Toda kretnja matere, ki je zadržala Nad j o, ji ni ušla in lesk Marfinih oči ji je razodel vse.
Odslej ni bilo dvomft, da je bil sin Marfe Strogove, carski sel, v tem trenutku v Zabedjeru med ujetniki Ivana Ogareva!
Sangara ga ni poznala, toda vedela je, da je tu! Zato ni po-
skušala, da bi ga našla; bilo bi tudi nemogoče v temi in sredi tako številne množice.
Prav tako nepotrebno je bilo tudi, še dalje opazovati Nadjo in Marfo. Strogovo. Jasno je bilo, da bosta obe ženi oprezni in da bi bilo torej nemogoče, ujeti kako besedo, ki bi mogla izdati carskega sla.
Ciganka je mislila torej samo na to: opozoriti Ivana Ogareva. Takoj je odšla iz taborišča.
četrt ure pozneje je bila že v Zabedjeru in je stopila v hišo, v kateri je prenočeval emirjev namestnik.
Ivan Ogarev je sprejel ciganko takoj.
"Kaj hočeš od mene, Sangara?" jo je vprašal.
"Sin Marfe Strogove je v taborišču," je odgovorila ciganka.
"Ujetnik?"
"Da."
"Ah!" je vzkliknil Ivan Ogarev. "Zvedel bom ..."
"Ničesar ne boš zvedel, Ivan," je odgovorila Sangara, "ker ga ne poznaš."
"Saj ga poznaš ti! Ali ga nisi videla, Sangara?"
"Nisem ga videla, a opazila sem, kako se je mati izdala s kretnjo, ki mi je povedala vse!" "Ali se ne motiš?" "Ne motim se." "Znano ti je, kako važno je zame, da dobim v roke tega sla," je dejal Ivan Ogarev. "Ako pismo, ki ga je prejel v Moskvi, dospe v Irkutsk in ga dobi veliki knez, se bo čuval, da ne bom mogel priti do njega. To pismo moram imeti za vsako ceno! In ti praviš, da. je sel, ki nosi pismo, v moji oblasti! Ponavljam ti, Sangara, ali se ne motiš?"
Ivan Ogarev je govoril živahno. Njegova razburjenost je pričala,koliko važnost da je polagal na to pismo. S&ngare poudarek, s katerim jo je vprašal nanovo, ni spravil v zadrego.
"Ne motim se, Ivan," je odgovorila.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI ~
želim dobiti
dobro slovensko gospodinjo, bodisi vdovo ali dekle, od 30-40 let. Za naslov se pozve v uradu tega lista.	(99)
V najem
se dasti dve sobi, kuhinja in spalnica. Tudi posamezne sobe. Vprašajte na 907 E. 67th St.
Soba se odda
jako čedna, za poštenega moškega ali žensko. Vse udobnosti. Vprašajte na 1208 E. 61st St.
(97)
Naznanilo preselitve!
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem se preselil iz 6207 Bonna Ave. na 6705 Bliss Ave. V slučaju, da potrebujete barvati vašo hišo ali stanovanje papirati, se vam priporočam, ker vsa dela izvršim po dosti nižjih cenah, kot so bile dosedaj.
John Mramor,
6705 Bliss Ave., vogal 67. ceste.
(98)
Dvojno stanovanje
se da v najem, eno po štiri sobe, drugo po pet sob. Gorkota. Vprašajte na 6400 St. Clair Ave.
(97)
Striženje las po najnižjih cenah
V tem času depresije boste gotovo veseli, ako veste, da dobite striženje las po cenah, ki so primerne tudi za depresijo. Te cene vam nudita poznani briv-nici
Nick Bohar
6023 St. Clair Ave. in
Frank A. Gredence
6124 St. Clair Ave.
Fantom in možem ostrižemo lase za 25 centov, ali pa prvovrstno striženje las 50 centov. Oboje je najboljše, kar morete dobiti za ta denar.
Striženje las za ženske 35 in 50 centov. Se toplo priporočata.	(102)
Za "Ameriško Domovino" priredil M. U.
illil
..»Its
jo bomo nadaljevali še za en teden, da tako damo vsem nakupo valcem priliko, da si nabavijo spomladansko posteljnino.
A. Grdina & Sons
Telefon: HEnderson 2088
27. POGLAVJE
Molitev
Meltem je Gilmartin poročal opatu Brunu o korakih, ki jih je podvzel. Grizel je konec svojih brk razburjenja.
"Prestar postajam že, pre-vzvišeni. Nekdaj bi bil planil brez premisleka naprej. Sedaj pa se bojim."
"To je vendar naravno, gospod Gilmartin," je dejal opat, ki ni bil nič m?,nj v zadregi kakor detektiv sam. "Z leti postajamo bolj previdni."
"O, saj ni samo previdnost. Nekaj drugega je, Čemur ne vem pravega imena. Dejal bi skoro, da Bern manj gotov samega sebe. Pred par leti sem se zadovoljil s par dokazi — in. že sem m odločil. Res, imel sem vedno srečo, a dandanes uvidevam, da sem se često poveril le samim slutnjam."
"čemu ne bi sedaj več zaupali svojim slutnjam? Mari se bojite ,da poj nedolžnem osumite meniha, pa bi se potem izkazala pogreška? Vem, da skušate obvarovati samostan kakega škandala — "
"Na policijski stražnici s svojim inženirjem," je odvrnil Gilmartin. "Vendar pa trdi, da bo prišla pod okno molilnice nocoj."
"Bojim se, da bo le malo vi dela. Seveda, ako ne spleza na kako drevo. Vsekakor ji jaz tega ne bom branil — dokler ne bi skušala vdreti v samostan sam."
"Ne verjamem," se je smehljal detektiv, "čeravno poznam nje odločnost. Moral sem ji na vsak način povedati vse, ker bi mi bila sicer s silo odpeljala Wylie-ja, a jaz ga neobhodno potrebujem."
Opat je globoko vzdahnil ter dejal: "Priznati moram, da postajam nemiren, čim bolj se približuje odločilna ura."
"Istotako tudi jaz," je dejal Gilmartin. "Ko bi vsaj vedel, kaj se dogaja v Londonu in Diep-peju! Obljubili so mi, da mi bodo brzojavili."
Don Chavasse je vstal: "Gospod Gilmartin, imejte me izgovorjenim !"
Kaki dve uri kasneje je sedel Gilmartin s samostansko druži-
ki knjižnici. Gilmartin je za-godrnjal nekaj, kar vsekakor ni bila hvala ženskega spola, ji po-kimal ter ji dal z roko znamenje, naj se odstrani. Nato pa je tudi sam skušal skozi špranjo v vratih opazovati dogodke v mo-lilnici. Opat je bil obrnjen1 s hrbtom proti vratom. Okoli so stali menihi, ki so peli slavo-spev Svetemu Duhu. Bolj daleč zadaj so bili novinci in brat-v je-laiki, med katerimi je detektiv zapazil mladega inženirja, ki je bil očividno v veliki zadi-egi. Ko so odpeli, so menihi posedli. Opat sam pa je sedel v naslanjač za mizo. Gilmartin je slišal šum papirja, ki ga je opat ta trenutek bral. Nato je zavladal po-polen molk, a oči vseh menihov so bile obrnjene k svojemu glavarju. Don Chavasse je kloni) glavo, a, nato pričel:
"Dragi bratje! Vsi veste, da smo podvrženi težkim preizkušnjam. štirje bratje so na nepojasnjen način izginili iz naše srede, a tudi so nekateri trpeli in še trpijo za posledicami napadov. Kakor zahteva sveti red. ste se v^i vzdržali nepotrebnega govorjenja o teh dogodkih. Do-sedaj pa niste še izvedeli, da so bili vsi ti napadi v zvezi z načrti, ki- jih je izdelal naš sobrat, oče Baumgartner1 iz Einsiedel-skega samostana. Oče Baumgartner je namreč svetovno priznan veščak na polju brezžičnega brzojavljanja."
Gilmartin je videl, kako je
"Da, tudi to je Vzrok!" je pri- no pri večerji. Vsa družina, z
znal Gilmartin.
"To naj vas ne zadržuje! Ako je nedolžen, zagotavljam vam, bo treba le par minut, da to meni dokaže. Par vprašanj, ki ne bodo v nobeni zvezi s to nesreč-. no zadevo, bo zadostovalo — pa, ne bo niti potrebno, da zapustimo molilnico. Ako pa je oni, katerega vi mislite, potem — " Opatova kretnja je povedala, kar niso besede.
"Tedaj," je izjavil Gilmartin po kratkem premisleku, "je vse v redu."
"Da," je pritrdil Don Chavasse. "Po večerji — kakih petnajst minut kasneje, recimo — bom dal z zvonom znamenje, da se vsi zbero v molilnici. Tam bodo menihi posedli v redu, kakor sem vam že prej povedal."
"Mimogrede, oče opat," je pripomnil Gilmartin, "v molilnici nisem bil še nikdar. Vem samo, da vodijo ena vrata v malo knjižnico, a druga v vežo ob koncu klavzure."
Opat se je nasmehnil in dejal: "Saj si jo lahko ogledate, kadarkoli vam ljubo. Vsled pomanjkanja sredstev namreč nismo mogli samostanskega poslopja še dozidati, vsledčesar nimamo še prave molilnice. Predelali smo zato v to svrhb veliko
izjemo izginolih bratov in brata Huberta, kil je še vedno ležal, je bila zbrana k jedi. Menih je bral nekje za Gilmartinovim hrbtom običajno molitev, a dva samostanska brata z belimi predpasniki sta stregla pri mizah. Oče-gcstitelj je stregel svojemu rojaku. Detektivu se je zdelo, da je večerja neskončna in zato je tudi zadovoljstva vzdahnil, ko sc; začeli menihi brisati lesene žlice in vilice ter jih spravljati v predale pod mizami. Zapeli so hva.lo nato ter se podali, na čelu jim opat sam, v klavzuro. Gilmartin sam je pohitel v svojo sobo ter pričel čitati v neki knjigi, da si umiri prenapete živce-Poskočil je, ko jei začul mogočni glas samostanskega zvona. Od pri je vrata ter stal pred bra-tom-vratarjem, ki je baš dvignil roko, da potrka na vrata.
"Brzojavka za vas," je dejal brat Gregor. "Prinesel jo je nek deček, ki čaka na morebiten odgovor."
Gilmartinu se je obraz razjasnil, čim je čite.L Poročilo je bilo dolgo, a detektiv ga je kar preletel z očmi. Vzel je svinčnik ter napisal na papir par besed.
"Nobenega odgovora!" je dejal bratu Gregorju. "Oddajte
menih, ki je sedel poleg očeta-kletarja, dvignil za trenutek svoj koščen obraz, a takoj nato klonil z glavo.
"On je izpopolnil namreč ne ko velevažno napravo, čije vred • nost so takoj spoznale nekatere osebe, ki so navdahnjene s slabim duhom. Te osebe so ga zasledovale celo semkaj na Angleško, a jim ni uspelo, da bi mu u ropale načrte. Kako je prišlo do tega, da ko dotičniki napadali tudi naše brate-laike, ne vem in zato tudi ne bom o tem govoril. Naj vam le omenim, da je nek prijatelj našega samostana opozoril na naše težkoče civilno oblastvo, čigar predstavniki so storili vse. da jih najdejo. Imel som poseben namen, ko sem vas ob nenavadni uri pozval semkaj. Ta namera sedaj odpade, ker v rokah imam brzojavko, ki mi naznanja, da so naše uboge brate našli, čeravno — "
Nemir je nastal ta trenutek v sobani, kar je Gilmartinu pričalo, kako so se samostanci med seboj ljubili in kako veseli so bili novice. Premaknil pa se je stoi in Gilmartin je.videl, kako hiti nek menih k vratom, kjer je stal on. še drug menih) je vstal ter hitel v nasprotni smeri proti vratom r.a hodnik.
"Oče Massey, sedite, prosim," je zapovedal oče opat.
Oče-gostitelj je začudeno pogledal svojega predstojnika, a molče ubogal. Ruvanje, ki je nastalo za onimi drugimi vrati,
sobano, ki je pravzaprav knjiž- Pa to očetu opatu, če le mogoče.
niča, s tem, da smo razvrstili stol ice okoli zidu mestu klečal-nikov."
"Vsekakor si jo moram ogledati."
"Vaše moštvo, kakor razvi-dim, bo v mali knjižnici?"
"Da, z izjemo dveh mož, ki se bosta postavila k vratom, ki vodijo v vežo, čim bodo vsi menihi v molilnici."
"Nekako v zagati boste —"
"O, ne ravno to!" se je nasmehnil Irec. "Vsekakor pa ne za dolgo. Z menoj bo inšpektor Peters, en stražnik, Hoskins, ki bo sedel, ker je še šibak, ter deček."
"Priznati moram," je izjavil opat, "da se mi ne zdi prav umestno, da ste oblekli onega mladeniča, Wylie-ja v meniško obleko in — "
"Razumem, oče opat," se je opravičeval Gilmartin. "Zdi se mi pa neobhodno potrebno. Mogoče se motim, a osebno sem prepričan, da imamo opravka s pravcatimi zločinci. Le pomislite, kako bi izgledal kak šest čevljev visok policist v meniški halji!"
"Zelo umevno, da se boji za svojega zaročenca !" se je smejal opat. "Kje pa je sedaj ?"
"Pravega moža obešate," je rekel Richard Read, farmar iz Kansasa, katerega je druhal izvlekla iz ječe in obelila, ker je oskrunil in umoril 8-letno deklico Dorothy Hunter. Morilec in njena žrtev sta na sliki.
predno pojde v molilnico."
"Da, gospod — " in že je brat Gregor odhitel.
Baš je menih zapiral za seboj vrata molilnice, ko je prišel Gilmartin po stopnicah. Detektiv je pokimal samo dvema možema, ki sta se prikazala kakor duhova od nekje ter izginil v Le-sosednje sobe. Tu je bil in-Peters, ki je skušal skozi špranjo gledati v molilnico. Poleg njega je sedel Hoskins, ki je skušal zadovoljiti na kak način svojo radovednost. Pod inšpektorjevo pazduho pa je stiskal , svojo razkuštrano glavo pravcati londonski pobalin. Za gručo je stal še en moški. Ko je Gilmartin vstopil v sobo, je začul opatov glas, ki je zapel star gregorijanski napev:
"Veni Creator Spiritus . . . " Menihi pa so poprijeli: "Mentes Tuorum visita ..." "On je, governer, on je," se je razburjenja kar tresel Hoskins. "Nihče drug nego on — " "Tiho," je zasikal Gilmartin, "saj sam vem, da je!"
Naenkrat se je Gilmartinu zar zdelo,, da nekaj čuje od okna sem. Obrnil se je in ugledal na veji drevesa Ivanko Cannan, ki je razburjeno kazala proti veli-
Newyorska borza, kjer se milijonarji igrajo z delnicami, od koder se kontrolira vse ameriško bogastvo. Zgorej v okviru je senator Frederic C. Walcott vodi zadnje dni preiskavo, kaj je vzrok, da se cene delnicam ne morejo dvigniti. Spodaj je predsednik neivyorske borze, Richard Whitney, ki je bil poklican pred preiskovahw komisijo v Washington.
pri katerih je odšel menih, je bilo preglasno, da bi se ga lahko prikrilo. Gilmartin je dal Pe-tersu znamenje, odprl na stežaj vrata ter vstopil v molilnico. Mimo opata sta oba hitela v sredo sobane. Nenadoma pa je vstal koščat menih za subpri-jorjevim hrbtom, istodobno je dvignil svojo roko.
"Pazite!" je zakričal tedaj VVylie, planil proti menihu ter ga sunil v roko.
Strel!'
Krogla, ki je bila namenjena Gilmartinu se je zarila nekam visoko pod strop, a na tla je padel revolver. Oče Massey se je vrgel tedaj naprej. Opat pa, ki je še vedno sedel, je dejal mirnim glasom:
"Umirite se, bratje!"
Nastal je zopet mir, a sredi sobane se je završaval prizor, kakršen se najbrže še ni v zgodovini Benediktincev. Dve vrsti menihov, roke prekrižane pod škapulirji, sti gledale boj. Med veliko mizo in zasedenimi stoli se je premetavalo pet postav, zavedajočih sedaj v mize, sedaj skoro kolena sedečih menihov. Naenkrat je nekdo podstavil nogo — braneči se možak v benediktinski halji je padel, a žnjim stražnik in inšipektor Peters. Gilmartin je omahnil nazaj, težko dihajoč. Ravnotako Wylie.. Na tleh, baš pod mizo, se je boj še vedno nadaljeval. Irec je izvlekel službeni revolver, ga dvignil in zaklical:
"Julij Baumgartner! Predajte se — sicer izprožim!" Boj na tleh je nehal. "Predajam Se," je dejal menih nemški.
Peters je vstal ter ne vprav prijazno dvignil jetnika. Začul e je sklep uklepov. Molče sta odpeljala detektiva vkljenega iz sobe. Wylie je sledil, medtem ko si je slačil kuto.
Gilmartin se je priklonil opatu ter molče odšel. V sosednji sobi je bila zbrana kaj čudna kupina. Med dvema stražnikoma je stal ukenjen menih. Bil Hoskins pa je iznenadenja vpil: "Governer, ali veste, kdo je ta? Oto — prokleti Oto in nihče drug!"
"Saj ta me je najel, da sem vozil šemo!" je kričal bolj otroški glas.
se, je zapove-
"Odstranimo dal Gilmartin.
Uklenili ko oba jetnika skup, a nato odhajali.
"Prekleto!" je šepetal Peters Gilmartinu. "Kdo bi si bil mislil, da je tako močan. Saj ima mišičevje kakor bik!"
Pred samostanom je čakala svojega Gilberta obsjana od luči dveh avtomobilov, Ivanka.
Iz samostana je tedaj začul Gilmartin krOpek glas starega opata, ki je zapel:
"Te Deu0 laudamus . . . !"
(Dalje prihodnjič.)
Stanovanje se odda
v najem jako poceni, 5 sob, zgorej. 1087 Addison Rd. (100)
Pohištvo naprodaj
za obednico, stanovanjsko sobo in spalnico. Zelo poceni. Oglasite se po G. uri zvečer pri F. Jančar, 620 E. 94th St. Tel. EDdy 6933-R.	(97)
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4128
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1691
Prvovrstno grmičje in drevje po nizkih cenah!
velikost po
. 2-3 čv. 45^ 2-3 čv. 45 <>
...2-3 čv. 50^
Hidrangeja (Hydrangea -Paniculata).......
Hidrangeja (Hydrangea Arborescens) Španski bezeg (Philadelphia Virginals). Btlcjagcdnica (While Snowberry—
Symphcricarpos racemsus) --------....
Spirea (Anthony Water)------------ ----- -----
Spirea (Collcsa Alba)...... ........
Spirea (Prunifolia)......... .......................
Spirea (Thunbergi ..............................
Spirea (Van Houth)........................ ...
Vajgelija (Weigelia) različnih vrst . -.....
Katalpa (Caltalpa Bungi)—...............
Japonska viseča črešnja (Japan
Weeping Cherry) dve leti— Japonska cveteča črešnja (Japan
Flowering Cherry) ..................
Rožnocvetoča pesikovina (Cornus
Florida Rubra) ............................-3-4 čv. $2.00
In še več drugega grmičja in dreves
Pišite po cene
Valentin MclhJKp
MADISON, OHIO
.....2-3 čv. 40<-
.....2-3 čv. 45<'
.....2-3 čv. 40^
. ..3-4 čv. 55^* ... 2-3čv.50<" ... 3-4 čv. 30^
.....3-4 čv. 50^
.....5-6 čv. SO^
.............$2.80
$1.00
DAYTON
ROAD
tt#tei§
mqcm
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING
ICEnmore 3877
Maytag
aluminum
ONLY
^ne Way $6.50 round trip between CLEVELAND and BUFFALO Aufcos, a«jy siace, carried £©ir ©mly «3.75
($4-75 J"!y 1st to Sept. 14th inclusive)
Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas? More restful... cheapcr... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving at9:00P. M.,May 15th to November 1st.
CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incL on Friday, Saturday and Sunday only $3.0® one ways $3.00 Rd. Trip. Any car oaaly 93.75.
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo K<1.
Tel. KEnmore 1282
TKE €LEVEILA3iE> AMD BUIFFAI.® TEANSIT COMPANY
Ash your Local Tourist or Ticket Agent for r.sivC&lS Line Folder, including Free Auto Map and details on our All Expense Trips.
W&GMl SJ
Ea3t 9th Street Pier Cleveland, Ohio