1 Leto 1X1. ftev. 291. U lioMToiii. v urteK 21. feceirimt 1928. Ceno Din 1 Izhaja vsak dao popoldne, izncmii nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit rrsta 4.— Din. Popust po dogovoru Inseratnj davek posebej. •Slovenski Naroda velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Naše telefonske Številke so 3122, 3123, 3124, 3125, in 3126. Naše telefonske številke so 3122, 3123, 3124, 3125, in 3126. Zadnie ure Koroščevep režima Beograjski listi napovedujejo ostavko vlade že za danes Kakor poroča „Politika" bo dr Korošec predložil ostavko vlade še pred sejo demokratskega kluba - Trojna koalicija pripravljena deloma ugoditi demokratskim zahtevam - Demokrati so odločeni razbiti sedanjo vladno koalicijo? — Beograd, 21. decembra. V političnih krogih je zavladala velika napetost. Tudi današnji jutranjiki predstavljajo položaj vlade kot skrajno kritičen in napovedujejo krizo vlade že za današnji dan« Danes dopoldne se je po kuloarjih Narodne skupščine iznenada raznesla vest, da bo predsednik vlade dr. Korošec podal ostavko še tekom današnjega dopoldneva. Ta vest pa do 12. ure še ni bila potrjena. Verzija o bližnji demisiji vlade je izšla iz radikalskega poslanskega kluba, kjer so mnogoštevini poslanci ves dopoldan komentirali politično situacijo ter razpravljali o možnih kombinacijah. Današnja »Politika« smatra, da bo ostavka vlade dr. Korošca predložena kralju še pred sejo demokratskega kluba. Po informacijah tega lista je bila snočna seja trojne koalicije, t. j. Velje Vukičević, dr. Korošca in dr. Spahe zelo važna. Na tem sestanku so pretresali splošno situacijo ter pretehtali vse eventualnosti. Sodi pa se, da je na tem sestanku vendarle prevladalo naziranje, naj bi trojna koalicija nastopila napram demokratom obzirno. Sklenjeno je bilo sporočiti demokratski stranki, da je trojna koalicija pripravljena ugoditi demokratskim zahtevam, v kolikor se nanašajo na zakonodajni program demokratske stranke in da je vlada pripravljena sprejeti demokratske zakonske predloge, ki ji' ta stranka smatra za neodložljive. Kar se pa tiče ostalih zahtev demokratske stranke, je trojna koalicija sklenila, da jih definitivno odkloni. Po informacijah iz vladnih krogov zahteva demokratska stranka tudi še dalekosežne izoremembe na veliko županskih mestih ter temeljito revizijo dosedanjega administrativnega režima. Trojna koalicija presoja nastop demokratov s stališča, da gre le za ponovni poizkus, da si pribori nove koncesije na račun radikalne popustljivosti. Demokrati zatrjujejo, da njihova sedanja akcija nima tega taktičnega ozadja, temveč da so trdno odločeni prekiniti z dosednjo koalicijo in tako omogočiti temeljito reševanje splošne državne krize, ki je neodložljivo. Zaradi verzije v bližnji ostavki vlade je vladala med novinarji ves dopoldne velika živahnost in so novinarji spremijevali vsak pokret predsednika vlade dr. Korošca. Ob 10. dopoldne je dr. Korošec prispel v Narodno skupščino ter se udeležil seje finančnega odbora, ki je nazprav-ljala o proračunu vrhovne uprave. Podrobna razprava finančnega odbora o državnem proračunu Zavrnjeni napadi proti industrijcu Teslicu. — Pasivnost minist ra za socijalno politiko* — Dr. Korošec bagatelizira finančni odbor. — Ostra proračunska kritika poslanca Joca Jovanoviča Beograd, 21. decembra. Danes je finančni odbor prešel v specijalno debato o državnem proračunu. Po otvoritvi seje je minister financ odgovoril na vprašanje, ki ga je stavil pred dnevi posl. Selič. Minister financ dr. S u b o t i ć je energično zavrnil napade, navedene v tem vprašanju proti Industrijcu Teslicu v Sisku, češ da je oškodoval državo za težke milijone na carini. Minister financ je izjavil, da sta tako glavni svet ministrstva financ, ka« kor glavni carinski svet izdala soglasen sklep, da je Teslič nedolžen in da je postopal povsem korektno. Posl. Selić se ni zadovoljil s tem odgovorom in je porabil to priliko, da skrit za svojo imuniteto ponovno napade industrijca Teslica. Poslanec Tupanjanin je nato protestiral proti ministru za socijalno politiko Stjepanu Bariću ter ogorčeno opozarjal na strahovito gospodarsko krizo, ki vlada v pasivnih krajih. Skupščina je že pred enim mesecem sklenila zakon o javnih delih v pasivnih krajih, minister socijalne politike pa še vedno noće izvesti zakona ter otvoriti v zakonu določenih kreditov. Minister za socijalno politiko B a r i ć se je opravičeval, da je moral stopiti v stike z lokalnimi činitelji in državnimi organi v pasivnih krajih ter nabirati podatke o ta-moššnjih potrebah. Tudi je minister financ zavračal izplačilo potrebnih kreditev. Naposled je obljubil, da bo sedaj pospešil izvedbo tega zakona, ker ima že pri roki vse potrebne podatke in mu je tudi minister financ že nakazal prvi obrok 20 milij. Din. Minister finaned r. S u b o t i ć je potrdil, da je pri Narodni banki že otvoril kredit v znesku 100 milijonov dinarjev in da je te dni dal banki nalog, naj izplača mniistni za socijalno politiko 3) milijonov dinarjev. Poslanec Tupanjanin ni bil zadovoljen s temi odgovori. Češ da ministri žal pogosto obljubljajo in se celo zaklinjajo, da pa ravno tako pogosto ne drže svojih besed. Zato apelira na prisotnega predsedni- ka vlade, naj bi kot vrhovni čuvar uprave poskrbel za faktačno izvedbo že davno sprejetega zakona. Finančni odbor je nato prešel k podrobni razpravi o budgetu vrhovne državne uprave. Dr. Korošec je mesto ekspozeja izrekel par stavkov, češ da je budget cob?r, ker je zmanjšen za 146.000 Din. Pos!. Joca J o v a n o v i ć je ostro protestiral proti načinu, kako predsednik vlade bagatelizira finančni odbor in se odreka ekspozeju o budgetu vrhovne državne uprave. Dolžnost dr. Korošca bi bila. da govori o svoji politiki ;n da poda finančnemu odboru eksnoze o splošnem političnem položaju Ali se le morda predsednik vlade odpovedal vsemu temu. ker smatra, da se nahaja pred ostavko? Nato je posl. Jova-novic kritiziral posamezne postavke teeja budgeia ter zahteval izdatne prihranke Budget Narodne skupščine nai se zmajša za 20% Priznava, da se nahajajo mnogi poslanci v težkem položaju, ker so poslanci navezani le na svoje poslanske dnevnice, dočim so morali prenehati z dosedanjim poklicem in da morajo razen tega imeti dvojno gospodinjstvo, eno v Beogradu, dnijro pa doma. Vendar je posl. Jovanovič mnenja, da je treba znižati bugdct Narodne skupščine. Maršal Gariorna na smrtni postelji — Bordigkcra, 21. decembra. Zdravstveno stanje maršala Cadorne je še vedno zelo rp-sno. Italijanski kralj, predsednik vlade Mussolini, vojvoda d' Aosta in ostali vojskovodje, ki so sodelovali v svetovni vojni s Cadorno. se daje neprestano informirati o njegovem zdravstvenem stanju. Med zdravniki je malo upanja, da bi Cado»ma prebolel sedanjo bolezen in zato so se tudi razširile prezgodnje vesti o njegovi smrti. Seja poslovnega odbora KDK Zagreb, 21. dec. Danes popoldne se je nadaljevala seja poslovnega odbora KDK. Tej seji se v tukajšnjih političnih krogih pripisuje izredno velika važnost. Član poslovnega odbora je v tem pogledu podal n?sled-njo izjavo: Potrebno je, da se temeljito porazgovo-rimo. Situacija zahteva, da se storijo sklepi, ki bodo odločilne važnosti. Akutna in kritična politična situacija nalaga, da se sestane ves poslovni odbor KDK in pristopi k najresnejši razpravi o sedanjem položaju Dvodnevno bivanje angleškega poslanika Kenarda v Zagrebu je napravilo na vse politične in kulturne zagrebške kroge naj- ugodnejši vtis. Trgovine bodo v nedeljo odprte — Beograd, 21. decembra. Minister za trgovino in industrijo je v sporazumu z ministrom za socijalno politiko določil, da smejo biti v nedeljo 23. t. m. trgovine in obrtrK obrat: odprti do 13. ure. Afera gostilničarske banke — Beograd, 21. dec. Včeraj se je vršila pred trgovskim sodiščem prva razprava o nedavno faliraui Gostilničarski banki. Ker ni prišlo do sporazuma med vodstvom banke in upniki, ki obstojajo v prvi vrsti iz malih vlagateljev, bo prišlo morda do velikega poloma, ker bodo z otvoritvijo rednega kon-kurza mali vlagatelji po vsaj priliki izgubili svoje prihranke. Odlikovanja držav, pravdnikov Beograd, 21. dec. Kralj je na predlog ministra pravde odlikoval z redom sv. Save IV. stopnje prvega državnega pravdnika dr. Roberta Ogoreutza, prvega državnega pravdnika v Celju dr. Josipa Požarja. prvega državnega pravdnika v Mariboru dr. Ivana .Tančica, prvega drž. pravdnika v Novem mestu Gustava Barleta ter drž. pravdnika v Ljubljani Leva Mastinka. Samomor madžarskega pianista — Pariz, 21. decembra. Zuani madžarski pianist Pajma Krestesv. ki se je vrača! na parniku ^I)eutschland> v Evropo, je skočil v bližini Cherbourga v morje in utonil. Kakor poročajo, so mu ameriške oblasti zabranile bivanje v ameriških Zedinjenih državah, kar ga je najbrž gnalo v smrt. Slovenski orjunaši bodo izpuščeni iz zapora Negativen rezultat sodne preiskave. — Kdo je nbil Egidija Perica. — Od fašistov na smrt obsojeni orjunaši — Zagreb, 21. decembra. »Novosti« poročajo iz LJubljane: Ker je že poteklo več ko tri mesece, odkar se nahaja v preiskovalnem zaporu osem zaprtih or-junašev z inž. Markom Kranjcem na čelu. ki so obtoženi zaradi umora Egidija Perica, se javnost jako zanima, kakšen je rezultat dolgotrajne sodne preiskave, ki je sedaj zaključena. Preiskovalno gradivo je bilo izročeno državnemu pravdniku v nadaljnje postopanje. Vaš dopisnik doznava od docela zanesljive strani, da je preiskava ugotovila, da aretiram" orjunaši in ljubljanska Orjuna sploh nimajo zveze z umorom Egidija Perica. Ubil ga je bržkone kak naš sorojak iz Istre, ker mu je škodil kot špijon, ali pa je Perica ubil italijanski fašist Za to drugo verzijo govori pisanje fašističnega »Voce di Isonzo«. Ta list je že pred umorom Perica javljal, da bo fašistovska osvetniška roka segla tudi preko meje. Preiskava tudi m dala nobenih rezultatov glede dozdevnega arzenaJa na Vrhniki in o dogodkih v Prestrainku. Državni p.ravdrtik je na podlagi dosedanje preiskave poslal na pristojno mesto vse akte. Tu se bo odločilo, kako naj se nadalje postopa. Vse kaže, da bodo aretirani orjunaši z inž. Kranjcem na čelu izpuščeni na svobodo zaradi pomanjkanja dokazov. Doznavamo nadalje, da so fašisti sklenili osvetiti se jugoslovenskim orinna-Šem, predvsem pa ljubljanskim, *ot predstavnikom najbolj borbenega elementa. Na zadnji se? fašistovskega sveta so bili baje trije prvaki slovenskih orjunašev obsojeni na smrt. Kakor smo se dames na merodajnem mestu informiral', odgovarja poročilo zagrebških »Novosti« v gotovih točkah resnnci. Nad tri mesece trajajoča kazensko-sodna preiskava proti inž. Kranjcu m tovarišem zaradi suma umora Egidija Perica in suma nadaljnjih umorov je bila te dni zaključena ter je preiskovalni sodnik ogrormne spise, ki tehtajo nad 50 kg, predložil državnemu pravdništvu, da sklepa, afi se inž. Marko Kranjec in tovariši obtožijo alti ne. Včeraj so bili spisi odkazani referentu drž. pravdni-štva. ki ima spise v osmih dneh proučiti in o rezultatih preiskave na seji državnega pravdništva poročati. Odločitve je torej pričakovati še pred novim letom. Voditelj slovaške ljudske stranke obtožen veleizdaje Posl. dr. Tuka izročen sodišču zaradi politične in vojaške špi-jonaže. — Odgoditev češkoslovaškega parlamenta — Praga, 31. decembra. Češkoslovaško časopisje je obtožilo veleizdaje dr. Tuko, onega izmed voditeljev slovaške ljudske stranke. Imunitetni odbor predlaga zato poslanski zbornici njegovo izročitev, sodišču. V utemeljitvi predloga pravi, da je dr. Tuki več oseb očitalo, da je deloval pTOti varnosti države. Tuka je pripravljal odcepitev Slovaške ter se je pogajal s častniki bivše avstro-ogrske vojske, da bi utihotapili v Slovaško orožje in da bi izzvali revolucijo. Osumljen je zločina vohunstva, ker je stopil v zvezo s čaktmiki in z vojaškimi uradi drugih držav z namenom, da izda tirji državi dejstva, ki bi morala v; interesa varnosti češkoslovaške republike ostati tajna, Tuka in njegova stranka sta se pridružila predlogu za izročitev, da se nudi Tuki pri-Ika zavrniti te obdolžtve. — Praga, 21. dec Poslanska zbornica j* včeraj na seji sprejela novelo k pen-zijskemu zavarovanju zasebnih nameščen* cev. Nato je bilo rešenih več imunitetnih zadev, med njimi tudi zadeva slovaškega poslanca Tuke, ki jc bil izročen sodišču. Tuko obtožuje držvvno pravdništvo zaradi politične in vojaškj špijonaže. Nato je bila zbornica odgođena za nedoločen čas. Katastrofalna plinska eksplozija v Londonu Pri eksploziji cestnega plinskega voda je bilo ranjenih 17 ljudi. Petnadstropna hiša v plamenih. — Ogromna škoda. — London, 21. dec. Včeraj zjutraj je eksplodiral v sredini mesta plin. Eksplozija je bila tako močna, da je razkrila cesto na pol milje daleč. Neki konj je bil ubit in več pa-santov vrženih ob tla. Delavci, ki so delali pod zemljo, so bili ubiti. V bolnico je bilo pripeljanih 17 oseb več ali manj težko ranjenih. Popoldne je prišlo do sedem novih močnih eksplozij. Pri tem je začela goreti petnadstropna hiša. Plameni so bili 50 čevljev visoki. Na lice mesta so dospeli delavci s plinskimi maskami, da popravijo glavno plinsko cev. — London, 21. dec. Včerajšnja strahovita eksplozija plina v zapadnem centralnem delu mesta ie napravila velikansko škodo. Kljub temu ni bilo smrtnih žrtev. V bolnico ie bilo orepelianih 17 več ali mani ranienih oseb. Učinek eksplozije ie bil strahovit. Cestni tlak ie raztreala eksoloziia kakor papir. Na mestu katastrofe zevaio hrknie. ki so več metrov široke in eloboke. Okolica ie vsa pokrita s kameniem in oročelia so bila kar bombardirana s točo kamenja, katerega ;c vrela eksoloziia s strahovito silo v zrak. Vse ie sličilo malemu Dotresu. Iz Kaj pa v Sloveniji? — Pariz. 21. decembra. Škofijski list v Strasbourgu objavlja pismo državnega tajnika kardinala Gasparria na škofa v Metzu Pelta o političnem udeistvovanru katoliške duhovščine v Alzaciji. Gaspari izjavlja v tem pismu, da mora vsak duhovnik, ki se hoče politično udejstvovati. imeti dovolje-nje svojega duhovnega predstojnika in da ima po sklepu koncila ordinarij pravico prepovedati duhovnikom vsako politično udei-stvovanje. ki nasprotuje navodilom Vatikana. Francosko časopisje živahno komentira to Gasparrijevo pismo, ki je očtvidno naperjeno proti avtonomističnemu sribanju v Alzacfii. Velik mraz v Nemčiji — Berlin, 21. decembra. Po vsej Nemčiji pritiska izredno huda zima. V vzhodnf Nemčiji je znašala temperatura ob 11- dopoldne 20 stopinj C pod ničlo. odprtin so uhaiale velike množine olina. ki so napolnile ozračie. Ljudje so se v paničnem strahu razbežali na vse strani. Več družin ie bilo v nevarnosti, da iih zaduši olin in so komai zbežali iz ogroženih hiš. ki so bile oolne dima in plina. Eksoloziia ie bila tako močna, da ie strla vsa okna in vrela sDeče orebivnlce iz postelj. Železni kosi so frčali visoko po zraku. Neki velik kos ie odletel 70 čevliev visoko, prebil streho in dva nadstrooia. ne da bi ranil kake osebe. Več avtomobilov ie bilo prevrnienih in več Šofer lev ranienih. Na mesto katastrofe so orihiteli delavci s plinskimi maskami, da oooraviio nastalo škodo. Z vseh strani ie bila alarmirana požarna bramba. Prebivalci v bližini katastrofe so bili opozorjeni, nai ne užieaio luči. dokler ne mine nevarnost. Na mesta kier so stale svetilke, ie izvesila Doliciia ooziv nai v bližini nihče ne ouši. Popoldne ie prišlo do novih eksolozii. Neka petnadstropna hiša se le vnela in le ob 20. zvečer še v plamenih. Kakor se poroča, je eksploziia napravila 150.000 funtov Škode Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZZA. Devize: Amsterdam 0—22.845, Berlin 13.535—13.575 (13.55), Bruselj 0—7.911, Bu-dimpešta 0—9.9095. Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 7.9915-8.0215 (8.0065). Lon. don 275.51—276.31 (275.91). Ne\wnrk (ček) 56.5S—56.78 (56.68), Pariz 221.46—223.46 (222.46). Praga 167 9S—168.79 (168.38). Efekti: Celjska 158—0. Ljubljanskn Kreditna 125—0, Praštediona 92I>—0. Kreditni zavod 175—0, Vevče 114—0. Ruše 260 280, Stavbna 56—0. Šešir 105—0. Les: Tendenca nepremenjena. Zakl: čenih jc bilo 8 vagonov tramov. Efekti : Vojna Skoda 435. INOZEMSKE BORZE. Curih.: Beograd 9.1255, Dunaj 73 U7, Budimpešta 90.50, Berlin 123.67, Piaga 15.36, Milan 27.165. Pariz 20.295, London 25.175, Newyork 518.60. Srrtn t tSEOVFMSK! NAROD>dlie 2i, decembra 1928. Stev 01 Finance * smrt dr. Korošcevega režima Nevarnost za stabilnost kurza dinarja. — Padanje zaloge deviz v Narodni banki. — Edina reiitev najetje inozemskega posojila. — Nujna potreba izpremembe političnega položaja Današnja zagrebška >Rijee< objavlja naslednji zanimiv članek iz gospodarskih krogov : V gospodarskih krogih vlada velika ner-vcznost glede na vprašanje vzdribmjp kuna dinarja na nivoju, na katerem se nahaja ie štiri leta. Mnote se pojavi, da ljudje bete od dinarja in skuta jo kupovati tuje valute, hiše in ostale objekte z realno vrednostjo, da se obvarujejo pred posledicami eventualnega padca dinarja. Celo najrevnejši gospodarski krogi motre z veliko skrbjo padanje devizne zaloge Narodne banke In jasno izražajo bojazen, ali bo Narodni banki uspelo vzdržati kurz dinarja. Za sedaj Se gre in ni nevarnosti, kritične razmere pa bodo nastopile na pomlad, ker bo sedanja zaloga deviz popolnoma izčrpana — ako ne nastopijo nove razmere _ in Narodna banka ne bo več v položaju vplivati na kurz dinarja. Finančni minister in uprava Narodne banke sta dala te dni pomirjujoče izjave in na-glašala, da ni nobene nevarnosti za dinar in da im« Narodna banka znatne zaloge deviz. Da to izjavljata, je njuna dolžnost ter bi morala tako govoriti. Čeprav bi bile razmere morda se znatno slabše. Toda številke govore nasprotno. Po najnovejši objavi Narodne banke je znašala devizna zaloga 15. t. m. manj kot 600 milijonov Din. d oči m je lani v istem času znašala 1100 milijonov ali za 600 milijonov Din več. Znana stvar je, da je pri nas devizna zaloga največja v jeseni, najmanjša pa poleti pred izvozno kampanjo. Tako je meseca junija letos znašala devizna zaloga samo 400 milijonov dinarjev ali za 700 milijonov Din manj kakor pa sredi decembra lani. To pomeni, da je t dobrih Štirih mesecih padla za 700 milijonoT Din. Letos znaša sredi decembra samo nekaj nad 400 milijonov Din. Ce bo prih. leto tak položaj, pomeni, a bo morala Nar. banka do početka poletja dati 700 do 800 milijonov deviz. Ker pa ima deviz samo za nekaj nad 400 milijonov Din, je jasno, da ne bo mogla kriti vseh zahtev in da ho če okoli velike noei ostala brei deviz, s čemer bi bil dinar prepuščen ria milost in nemilost Špekulacije. Pred mesecem, to je 15. novembra je devizna zaloga Narodne banke znašala okoli 700 milj. Din, za mesec dni pa je padla za nad 200 milijonov. V tem času smo inkasirali dva obroka posojila uprave monopolov pri Anglo International Bank v znesku 150 milijonov Din. Z ozirom na to, je Narodna banka v tem mesecu morala dati deviz za potrebe države in gospodarstva za 860 milijonov. Te dni dobimo 5 milijonov dolarjev iz posojila trusta vžigalic. V marcu dobimo še dva milijona, v juliju prihodnjega leta 7 milijonov dolarjev. Ostanek 8 milijonov dolarjev dobimo šele marca 1. 1990 in za sedaj ne prihaja v poštev. Teh 7 milijonov dolarjev, ki jih bomo dobili do konca prvega semestra Kakor smo že poročali, je aretirani Ve-koslav Stock takoj priznal, da je umorii starega branjevca Skorjanca v Zagrebu. Zagrebška policija ISče setfa#j še druge dokaze, da je Stock res morilec. Včeraj ga je policija odpeljala v neko vas v okolici Brežic, kjer je baje skril neke svoje stvari. Policija ni hotela dati o tem nikake&a obvestila. Včeraj je zaslišala tudi sina umorjenega Skorjanca in Stockovega brata po materi. Ko je stopil na stražnico, mu je detektiv rekel: Imeli ste srečo, kajti vaš brat je izjavil, da bi ubil vas, če bi ne bil ubil Skorjanca Brat je nato molčal. Aretirani Stock je bil že obsojen na 20 let ječe, ker je umoril nekega seljaka. Ko je kazen odsedel, ga je sprejel brat v službo. Moral ga je pa kmalu odsloviti in ovaditi policiji zaradi tatvine. Potem je Stock umoril Skorjanca in se odpeljal v Ljubljano k svoji ljubici. Vrnil se je v Zagreb lepo oblečen z zlato verižico m belimi rokavicami Skušal je pregovoriti brata, da bi ga zopet sprejel v službo. Brat ga je odslovil, Češ, da ne inara imeti posla s tatom Hkrati je brat poslal po stražnika. To je Stock opazil in je zginil v smeri proti Preradovićevi uMci. Brat je vze4 avtomobil in zasJedoval bc-^unca s stražnikom, toda brez uspeha. Kasneje se je Stock pojavil v neki pekami v Vrapcu Seznanil se je s pekovo ženo in postal njen prijatelj Peka je Stock polagoma izpodrinil in dobil glavno besedo v pekarni. Navadno je sedel tudi za blagajno in sprejema! denar Pek je vedel, da je Stock ubil leta 1906 nekega seljaka m da se ni poboljšaj po prestani ka,zn: Zato se ga je bal in se ga ni upal spoditi iz hiše. Pritožil se je Stockovemu bratu Ta ie peku svetoval, naj zločinca spodi iz hić je naprivil Še druge številne dolgove v Zagrebu. Pri trgovcu Herc- J iu Emanuelu ie celo ukradel desetdinarskl ; bankovec z mize Mož je svoiim upnikom i izjavil, da je v službi policije in ie kazal tu- j di ve'ik samokres, ki ga je nosil vedno pri sebi. Rekel je, da rma 1800 Din place ter | provizije, tako da zasluži mesečno okoli 6000 Din Geršanovič je umorjenega Mato-viiča stalno zasledoval in se ie dal zapreti z njim tudi v beograskko glavniačo. kjer ga je izpraševal o naSih komunistih Matovič je bii prepričan, da ga je Geršanovič ovadil polici;- in da je moral zaradi njeza sedeti več mesecev v zagrebških zaporih Zato je Matovič konfklenta tudi sovražil z dna duše. Govori se, da je Matovič nato postal sam konfident zagrebške policije. Neka v Zagrebu dobro znana oseba je Šoferja nekoč baje opozorila, naj se ne igra s svojim življenjem Šofer se ie res igral s svojim življnejem, kakor priča njegova usoda. Našli so ga kmalu nato umorjenega na Zofi-j ini poti. Policija naj bi v prvj vrsti našla in zaslišala konfidenta Geršanovica, ki bi gotovo izpovedal kaj o umorjenem šoferju, kar bi omogočita izsleditev morilca. Včeraj je policiBeg iz peklac. Predavanja: Danes ob 20. v Kazini: dr. B. Zamik: O pomlajevanju človeka. Jakčera rajstava v Jakopičevem paviljonu. Deiurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Uetar. Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja šiŠka. Iz policijske kronike V Rožni dolini stanuje knjigovodja Trboveljske premogokopne družbe g. Anton Gerzioić. Ze od septembra pa so Gerztei* čevi opazovali, da izginjajo iz hise razne stvari, zlasti obleka in perilo. Kljub čuječ-nosti pa Gerziničevi tatu niso mogli do ži* vega. Ker pa so bili zadnje čase zopet ope* tovano oknadeni, so poklicali policijo na pomoč. Policija je kmalu izsledila tatu v osebi hišnega delavca Karla O. Mož je ves čas sistematično kradel vse, kar mu je prišlo pod roke. Poleg obleke in perila se je tudi zanimal tudi za zlatnino. Vso ukradeno robo yc prodajal Bosancem, kar je postalo v Ljubljani pri tatovih že običajno. Policiji se >e posrečilo rešiti skoro polovico nakradenega blaga. Kakor čujemo, se policija radi zakotnih kupčij, ki jih imajo Bosanci in Dalmatinci, resno bavi z mislijo prepovedati južnjakom kupčevanje in krošnjanenjc po Ljubljani. K temu jo sili dejstvo, da tatovi ukradene ob* leke najraje spravijo pri Bosancih v promet, dočim dalmatinski krosnjarji radi pokupijo vso robo, ki je sumljivega izvora. Dokaz so tatvin« na železnici, o katerih smo pred ne* kaj dnevi poročali. Vsekakor bo policija v bodoče takim prekupčevalcem bolj strogo gledala na prste. Nenavadno drzen napad je bil sinoči iz* vršen v Dravljah. Pbkovski pomočnik Al* bert Vučer se je v gostilni «rPri Štefanu* na Miklošičevi cesti seznanil z dvema moški* ma. Potožil jima je, da nima prenočišča, na kar sta ga neznanca vlekla s ^boj, češ da lahko pri njih prenoči. Vučer je Sel res na lhn in vsi rriie so krenili proti Sifcki. Iz ši* ške so zavili ob lež. progi proti Dravljam. Ko so bili že precej daleč oddaljeni od his, je eden Vučero nenadoma tako lopnil po glavi, da je pod težo udarca padel BrutaU ni naipadakec mu jc hladnokrvno izpraznil vse žepe in mu vzel listnico, v kateri je bilo 77 Din. Nato sta napadalca, ne meneč sc za preplašenega Vučero, pobegnila proti št. Vidu. Napadalca sta mlada, eden je črnih las, drugi pa svetlih las. Oba sta bila brez suknje Sedaj ju išče policija. ČJevIjarju Alojziju Bergantu je neki lo* pov izpred njegove delavnice v Medvedovi ulici odpeljal kolo, vredno 1000 Din. Manjšinjski odsek JSS je zboroval pretečeno soboto /večer v sejni dvorani JSS v Narodnem domu. Od članov starešinstva JSS so prisostvovali seji bratje Gaogl, Jeras, dr. Kandare, Marolt. Smrtnik; za župo Bjelovar dr. Bičanić, za župo Celje br. dr. Mejak, za Gorenjsko župo br. dr. Oborsnel, sa župo Split br. dr. Bnjić, za župo Skoplje br. Zivković, ta ljubljansko župo br. Iskra, za župo Mostar br. Č. Milic. — Sejo je otvoril predsednik manjšinskega odseka in starosta župe Celje brat Smrtnik. Podal je svoja razmotrivanja in mnenja o manjšinskem vprašanju v naši državi in o vlogi Sokolstva za tozadevno delo. Po izčrpnem in temeljitem izvajanju je razodel namen sklicanja seje Manjšinskega odseka JSS. — Sledili so zanimvi referati poedinih bratov za njihove župe o manjšinskem delu. Brat dr. Mejak, ki je poročal za celjsko iupo. je bil mnenja, da naj bi se organiziralo propagandni zlet vseh žup-pokroviteljic. Tudi je bil mišljenja, da naj bi likvidirala različna društva za manjšine In naj bi se koncentriralo vse manjšinsko delo v enem društvu. Tudi brat dr. Obersnel, ki je reliriral za gorenjsko župo, je bil za koncentracijo narodno-obrambnega dela; razne take organizacije naj bi osnovale skupno tajništvo. Brat dr. BujSč je imel zanimiv in temeljit referat o nettunakih konvencijah z ozirom na Dalmacijo. S temi konvencijami izgubimo vsekakor mi. Italija jača svoje centre v naših krajih. Vprašanje delavcev ni tako opasno, pač pa prihaja večja opasnost od strani obrtnikov, trgovcev itd. — Culi 3mo tudi referat iupe Rijeka-Sušak. Nadalj-ni poročevalci so bili bratje Iskra, T. Živko-vić, Č. Milic in Bičanič. Pri debati o poročilih in o manjšinskem delu sploh je govoril br. Gangl o manjšinskem sokolskem delu na češkoslovaškem. Tam je 300 sokolskih manjšinskih društev, ki so predvsem izven mej češkoslovaške republike in ki so porazdeljena pod pokroviteljstvom poedinih žup COS. To delo je pri Čehoslovakih izborno organizirano in ima najlepših uspehov. Iz vse debate moremo posneti: Narodno-obrambno delo jugoslovenskega Sokolstva mora postati intenzivnejše. S tem delom se ne sme ostati samo doma, marveč sokolske narodno-obrambne dolžnosti je treba prenesti izven mej: v Nemčio (VVestfalsko), Francijo, Ameriko. Povsod, ker žive naši rojaki v inozemstvu v jačjih naselbinah, je treba ustanavljati sokolska društva, ki bodo najboljši porok, da se nam ne odtujijo ljudje v inozemstvu. — Manjšinski odsek se "menu-je odslej Narodno-obrambni odsek JSS- Pisane zgodbe iz naših krajev Morilec branjevca Skorjanca, — Še o umoru šoferja Ma to vica, — Samomor bednega invalida. — Mesto krvnikovega pomočnika. Stev Q1 rSCOVPN^l NAROD, dne 21. decembra 1928. Strmn 1 Dnevne vesti. — Odlikovanje. Z redom Sv. Save III. stopnje so odlikovani podpredsednik viš. dež. sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Oo-lia predsednik dež. sodišča v Ljubljani Franjo Rekar in preds. okroi. sodišča v Mariboru dr. Fran Žiher; z zlato kolajno za vestno službo sta odlikovana tajnika poštne direkcije v Ljubljani Janko Giselj - Alel in Miroslav Blumt. s srebrno kolajno za vestno službo pa pomožna kondukteria v Ljubljani Franc Kokalj in Alojzii Gerbec. — Napredovanja in vpokojltve ▼ naši vojski. Napredovali so sledeči rezervni oficirji: v pehoti za kapitana I. klase kapitana II. klase Adalbert Smrekar in ŽHlmir Sešel j; za kapitane II. klase poročniki A4oj-zij Vehovec, Valentin Brenc. Janko Kos-merl, Mirko Gruden. Drasrotin Oaštajger, Bogomir Mesojedec. Miroslav Jeilč, Ve* koslav Erjavec, Ivan Budin, Srečko Brodar, Pavel Verbič Peter Jereb, Drago ti n Oros, Vekoslav Siruček, Dominik Ceriak, Peter Glažar. Mirko Kejžar, Ivan Samec Branko Lilez, Ivan Kastelic, Matija Absec. Drago-tm Muk Vladimir Jazbec dr. Vinko Ra-potec, Ivan Steblovnlk, Stanko Lenarčič Joško y\*roan. Ivan Kavec, Ante Gnidovec Ivan Peršuh, Mihael Vrabec. Vekoslav Gobec Adolf Nelken, Velimir Pollak. Iv. OH-ha, Nikola Vidak. Janko Ponebšek in Stanislav Palouc: za poročnike podporočniki Alojz Franc. Josip Majce in Franjo Rupnik; v inženjerski stroki: za kapitana I. klase kapitan II. klase Dragotin Tomak. za kapitane II. klase poročniki Anton Homan, Fe-dor Gregorič in Oto Strupi, za poročnika podporočnik Lavoslav Reichel: v artiljeriji aa kapitane II. klase poročniki Mirko Zila-vec, Janko Rudolf in Albin Pregelj; v artiljerijsko - tehnični stroki za rezervnega administrativnega kapitana II. klase poročnik Ferdo Pintar. v sanitetni stroki za rezervna sanitetna kapitana II. klase poročnika dr. Albert Trtnik in dr. Daniel Lip-njak; v veterinarski stroki za rez. kapitana II. klase poročnika Ladislav Fidermuc in Ivo Kenda; v konjenici za kapitana I. klase kapitan II. klase Stanko Erhartič: v ekonomski stroki za kapitana II. klase poročnik Anton Petelin; vpokoleni so bivši avstro-ogrski oficirji pehotni kapitan Ivan Pwik, računski kapitan Rudolf Kurelec in provi-jantski poročnik Lovro Lene Jtf^ Jfajfj^ J^J^ Jj^ /fa Aft. I/i* /h. Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno AmiA prašek za pecivo Mi* Mi* Mi* i** Mi* iii* Mi* //u i** — K članku »Klerikalezem zoper osnovno šolski zakon« v »Slov. Narodu z dne 17. t. m. je glede izrivanja verouka Iz osnovne šole pripomniti, da je duhovščina na osnovnih šolah v Sloveniji z veroukom versko nravno vzgojo do sedaj vršila, uči-teljstvu pa ie bilo na podlagi ukaza bivšega vis. ck. deželnega šol. sveta za Kranjsko glede te vzgoje poverjeno nadzorovanje šol. otrok pri službi božji ob nedeljah in praznikih tudi po kmetih. Dasi so starši po cerkveni zapovedi prav tako dolžni udeleževati se službe božje ob nedeljah in piaznikih kot učitelistvo, so bili oni glede nadzorovanja svojih otrok v cerkvi oproščeni, ker je tem kakor tudi duhovščini pred vsem dolžnost, nadzorovati učitelj-stvo. Duh časa je torej sedaj povsem drugi, kot v Kristovem času, ker nam sv. evangelij pripoveduje, da je šel 12!etni Jezus s svoiimi starši v jeruzalemski tempelj na velikonočne praznike. Glede odprave luk-zt:znih učitel;skih stanovanj, bi pa bilo najbolje, da se za učitelje nastavijo cigani, ker *i ne marajo za stanovanja v zgrajenih hišah, marveč najraje bivajo poleti ko pozimi v svoiih šotorih — Zimsko - športni vlaki na progi Jesenice - Kranjska gora. Da se omogoči športnikom, ki potujejo z večernim brzovlakom štev. 2 iz Ljubljane in Zagreba na Jesenice, nadalino potovanje do Kranjske gore, bo čakal večerni vlak. ki odhaja z Jesenic ob 21.22 ob sobotah in dnevih pred prazniki na zvezo brzovlaka štev. 2 v dobi od 22. decembra t. I. do 31. marca 1929. Le v slu-čaju. da bi imel brzovlak preko 1 ore zamude, ne bo čakal potniški vlak za Kranjsko goro na zvezo. Za povratek Športnikov se bo vspostavila zveza na večerni brzi vlak štev. 5 proti Lmbljani in Zagrebu. Zato bo vozil ob nedeljah in praznikih v dobi od 26 decembra t. 1. do 1. aprila 1929 na progi Kranska gora - Jesenice mešani vlak s odhodom iz Kranjske gore ob 16.49 in prihodom na Jesenice ob 17.45. — Iz poštne službe. V višjo skupino je pomaknjen pisar pri poštni direkciji v Ljtrb-liani Dragoslav Stanojevič. — Iz državne službe. Na lastno prošnjo je vpoko;en davčni upravitelj v Mokronogu Arh Frank. — Iz sodne službe. V višjo skupino je pomaknjen stražni nadzornik pri okrožnem sodišču v Mariboru Martin Vajde. — Priključitev občin Hotič In Konj Litiji. Kralj je podpisal ukaz. s katerim je na predlog notranjega ministra odobren sklep oblastne skupščine ljubljanske, da se krajevne občine Hotič, Konj in Litija združijo v novo enotno občino Litiia. — Radio In radij. Pišejo nam: Nisem jezikoslovec, vendar mislim, da imam prav, če smatram, da je slovnično nepravilno, če se piše »radijska postaja, radijski aparat, radijski program itd«. Beseda radio se prvič ne da sklanjati In drugič je radio eno In radij drugo. Radio le internacljonalna označba za brezžično prenašanje električ- nih valov, radij, ali latinsko radium, j? pa znani element kemije, torej popolnoma nekaj drugega, ki nima z radio nikake zveze. V naših dnevnikih se dan na dan piše »radijska«, »radijsko«, namesto »radio«, da človeka kar ušesa bole Jo ae čudim, da kdo od naših profesorjev te ni opozoril na to veliko napako. Torej pUitt radio - postaja, aparat t L d., da se ta beseda ne več tako neusmiljeno mrcvarila v slovenskem Jeziku. — Božične počitnice se oseovafb šolan. Na osnovnih šolah v prečantkih krajih, kjer je večina šolske mladine katoliške ve* re se prično počitnice jutri In trajajo do novega leta. Pouk se prične snova ?. januarja. — V aaie državljanstvo ie sprejet privatni uradnik iz Maribora Ludovik Halb- wlrth. — Nove poštne minska, S 1. Januarjem pridejo v promet nove postne znamke, ki Jih izda poštna uprava kot spomin na zgraditev naše vojaške grobnice v Parizu. — Zakon o avtomobilskem prometa. Narodni skupščini je predložen osnutek zakona o mednarodni konvenciji o avtomobilskem potrKŠkeim prometu. Skupščina bo to konvencijo odobrila čimprej, da se vsaj deloma uredi avtomobilski promet v naši državi. S tem bodo zboljsane tudi avtomobilske zveze z inozemstvom, ki so bile doslej zelo slabe. — Potresi. Prof. dr. Belar nam poroča, da je bilo tudi letos ob koncu leta več potresov, ki so ob tem letnem času <-«hičaini pojavi. Nedavno je bil potres na Madžarskem, 15. t. m. pa v Srbiji, ona lahkega značaja. V sredo so zabeleit!j potresomerl observatorija pod Triglavom močan potres v daljavi, včeraj ob 8.14 pa lažji petre* v bližini. Ta potres je bil tajbrž v gornji Italiji. _ Vladimir Gajdarov v Zagreba. Uprava zagrebškega Narodnega gledališča je angažirala slavnega ruskega filmskega in gledališkega igralca VladlmlrJa Gajdarova in njegovo soprogo Gvosko za dve predstavi. Prvi nastop bo 10. januarja v Tolstega drami »Živi mrtvec«, v kateri bo Oajdarov igral Fedjo Protasova, njegova žena 11. januarja in sicer v Vernenillovem igrokazu *Gospod Lamberthler«. — Načrti ta noro občinsko tednijo. Mestna občina v&ljevska je že meseca marca razpisala natečaj za načrt novega občinskega doma in sodni je. Zaradi malomarnosti članov in neuspeha inozemskega posojila imenovane občine sa nekatere nove stavbe Je izrekla juryja Rele pred kratkim svojo sodbo. Vsem pogojem ustreza edinole projekt %' geslom »Jedinstvo*, kateremu je bile prisojena I. nagrada v znesku 8000 Din. Ta načrt je napravil g. Vlado Smole, gradbenik iz Ljubljane. Druge nagrade niso prisodili nikomur. Tretjo nagrado v znesku 2000 Din je dobil projekt pod geslom >Dar< g Dimitrije 2. Juriliea. arhitekta ls Beograda. Stavba se bo gradila po načrtih prvonagrajenca. — Vreme. Vremenski proroki pravijo, da bo oblačno, toda ie vedno mrzlo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa več ali mani oblačno. Snežilo je včeraj v Mariboru. Beogradu In Skopim- Temperatura je že povsod pod ničlo, samo ob dalmatinski rivijeri Imajo le nekaj stopinj nad ničlo. Včeraj je bilo v Splitu 3. v Mariboru 2. v Ljubljani — 1 .3, v Zagrebu — 1. v Beogradu — 0.7, v SkoplJu 0 stop. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 772 mm. temperatura je znašala — 4 stopinje. — Smrtna kosa. Davi je preminul v Ljubljani vpokojeui šol nadzornik g. Mat-ko Kante. Pokojni je bil odličen šolnik, simpatičen, značajen ln v krogu številnih znancev splošno priljubljen. Pogreb bo Ju* tri ob dveh popoldne s Karlovške ceste št. 8. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalie! — Pri boleznih srca In poapnenju žil. nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda zagotavlja naravna »Franc-Josek grenfica lahko odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žlezic so dognala, da zelo dobro služI »Prsni-Josef< voda, posebno starejšim ljudem. Dobiva so v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T — Kupujte Ciril Metodove božične In novoletne razglednice ln koledarček Kraljevič Marko za šolsko deco! 975-n _ Za božič spominjajte se vsi prejemniki položnic štev. 14.066, najbedneiših. Podporno društvo slepih. 958-n Iz Ljubljane —lj Zlata nedelja. V prasanje, ali naj bodo trgovine na takozvano zlato nedelje odprte ali ne, je vse ljubljanske trgovce lelo zanimalo, ravnotako pa tudi trgovske nameščence, med katerimi se je pojavila radikalna struja, ki je sjagovarjala stališče, da morajo biti vse trgovine na ta dan zaprte. Vršile so se od strani merodajnih korporeeij mnoge intervencije pri velikem županu. Danes Je trgovinski oddelek ljubljanskega župane prejel is BeogTada od ministrstva za trgovino in obrt končni odlok, da so vse trgovske in obrtne obratovalnice na nedeljo pred božičem od 8 dopoldne do 1&. lahko odprte. Ta ministrski odlok velja za vse trgovina v ljubljanski oblasti. Zadevna uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin se ima tudi v gornjem smislu iapremeniti. Na priznik sv. Štefana bodo morale biti trgovine zaprta. «49 Trgovine v nedelje dne 23. t m. Gremij trgovcev v LJubljani obvešča, da bodo trgovine v nedeljo dne 23. t m. v smislu odloka ministrstva za socijalno politike odprte do 13. Načelstvo. Otreč eobie^ee npredpasnikenotfi v krasni laMri MU Krištofi A - Butar Hal rl-ar ei*a« In prsati*«' BOŽIČMA "JUHLA —1J Zanimivosti ljubljanskega trga. Z ozirom na božične praznike postaja trg od dne do dne živahnejši. Na trgu pri Zmajskem mostu je letos posebna novost. Ižan-ke in druge kmetice iz okolice Orosuplja so prinesle na trg lepe smrekove vejice, polne smrekovih storžev. Sprva bi Človek mislil, da so storži umetno pritrjeni na vejico z žico, toda lahko se prepriča, da so to naravne vejice. Ižanke jih ponujajo, ker je velika konkurenca po 2 do 4 Din. Živahno baraatajo, češ »da visoko rastejo«. Ogromna množina je na trgu mahu za jaslice, ki pa nima stalne cene. Na trgu je bilo izredno veliko Jajc. Današnji ribji trg je bil razmeroma dobro obiskan. Bilo ie tudi več rib kot prejšnji petek. Na prodaj so bile v večji množim Ščuke po 30 Din kg, dalje pečenke po 15 Din In raznovrstne morske ribe po 30 do 56 Dfn. Lososa Je bilo na trgu kar na kupe. žabje krake so prodajali po 25 par komad. Postrvi se na trgu še ne dobe, ker Je njih lov radi drstenja od 16. oktobra dalje zabranjen —lj Seje občinskega sveta. Kakor doznavamo, se ima po božičnih praznikih vršiti seja občinsekga sveta. Sklicanje seje je nujno potrebno, da občinski svet odobri in sprejme vsaj tromesečni proračunski provizorij, da se tako prepreči ex - lex stanje. Definitivni proračun mestne občine za leto 1929. še ni sestavljen. —U Božićnica mestnim delavcem. Danes popoldne se izplača mestnim delavcem bo-žičnica v obliki trodnevne mezde. —lj Posledice boja proti šundu. Lastnica trafike v Vegovi ulici blizu realke nam sporoča, da je opustila prodajo šunda. Pripr-minja pa, da se mora kaK<>- vsi trafikanti tudi ona težko boriti za oo?;anek in zato prosi javnost, da bi se le spomnila in Ji poverila v prodajo kake druge brošure ali karkoli, kar bi jI pripomoglo do skromnega zaslužka. Ljudje radi čitaj-i. večilh izdatkov za knjige ne zmorejo, pač pa kupujejo Šund. ki je zelo poceni Omenjena trafi-kantka je dobila prodib srečk državne razredne loterije 17. kola In prosi občinstvo, da jo v tem pogledu podpira. — Prve posledice boja proti šundu se torej že kažejo. Pokazale so se pa tam. kjer bi se pravzaprav ne smele. Zadnjič smo priobčili članek, v katerem je pisec zavzel stališče, nai bi občinstvo bojkotiralo vse trafike, v katerih se prodaja šund. S tem stališčem se pa ne strinjamo, kajti mnenja smo, da Ima to zlo globlje korenine In da bi ga z bojkotom trafikantov ne zatrli. Trafikanti so pri tem popolnoma nedolžni, saj bi radi odklanjali šund, če b! brez nJega zaslužili toliko, da bi se moglo pošteno preživljati. Ce hočemo Iztrebiti šund, moramo nuditi ljudem primerno nadomestilo v obliki zanimivih kn'lg po zmerni ceni. —I] Mestni magistrat ljubljanski opozarja volilce, da se bodo meseca januarja popravljali volilni imeniki za mesto Ljubiiano. Kdor želi kak popravek v volilnem imeniku, nai se zglasi do 31. decembra 192S med uradnimi urami v sobi št. 40, Mestni trg 2-11. KOP*l|gQE yT»BOR« ii ODPRTO ZA PRAZ .UE: So j o ta, 22. t. m. v a n o« 8 ur z utra i o o • I ne do re zv t-r. ■ edelj?, 23* t- m. amo • p ld i od /.do 12 r od <<. Pon 0*1.0)*. 24. m. ** d n od 8. u j utr eko Id e d > ur ve er —1J Pri javni borzi dela v Ljubljani ie v času od 8. do 15. decembra 1928 iskalo dela 708 moških in 384 Ženskih, skupaj 1092 brezposelnih prostih mest je bilo 58 moških in II ženskih, skupaj 69 Posredovanj se je izvršilo 35 moških in ženskih, skupaj 44. Odpotovalo 98 moških in 2 ženski, skupaj 100; odpadlo pa je 1 moški in 5 žensk, skupaj 6 brezposelnih. Delo išče: moški: 2 manipulanta za lesno stroko, 1 ekonom, 8 steklarjev, 13 kovačev. 20 stavb, ključavničarjev 4 kleparji, 7 železolivarjev, žele-zostrugarjev, 1 zlatar, 26 stroj, ključavničarjev, 33 mizarjev, 2 urarja. 1 elektromon-ter, 3 kolarji 1 puškar, 2 Žagarja. 2 sodar-ja, 3 tapetniki, 15 krojačev. 3 usnjarji, 1 brivec, 5 sedlarjev, 3 knjigovezi. 14 čevljarjev, 5 mesarjev. 22 pekov. 3 mlinarji, 10 natakarjev, 1 laborant kemije. 1 inž. kemije, 24 zidarjev, 5 soboslikarjev. 1 dimnikar. 1 stavb, risar, 24 strojnikov, kurjačev, šoferjev, 30 pisar. slug. 21 trgov, pomočnikov, 6 tesarjev, 3 knjigovodje. 30 zaseb. uradnikov, 1 časnikar. 1 slikar - karikateur. 2 bolniška strežnika, 1 rudar. 14 hlapcev. 250 pomož. delavcev. 76 dninarjev, 4 vajenci; ženske: 9 pisar, moči, 1 knjigovodinja. 2 kontoristinji, 3 prodajalke, i restav. blagaj-čarka, 4 natakarice. 6 šivilj, 15 šivilj za slamnike, 1 modistinja, 1 šteparica, 1 frizerka. 1 črkoalikarlca. 183 tovar, delavk, 37 dnlnaric, le kuharic. 3 sobarice. 38 služkinj, 9 postrežnic 4 vajenke. Delo Je na razpolago: moškim: 1 manipulantu za trdi les, 2 čevljarjema, 1 urarju. 1 kravarju, 3 elektromonterjem; 4 kleparjem. 2 navadnima delavcema, 4 mizarjem, 1 garažnemu mojstru: ženskam: 1 kuharici. 1 kmečki dekli —IJ Razstava Karle Bulovčeve. Razstava naie talentirane kiparice Karle Bulovčeve bo otvorjena v soboto zvečer v mali dvorani Narodne galerije. Zanimanje za razstavo je v vseh krogih izredno veliko. Največjo pozornost bodo vzbujali pač ogromni kartoni s študijami za glasbeno dvorano. Razstavo bo o tvoril odlični slovenski kritik Jože Vidmar. —IJ »Ljubljanski Sokol« naznanja, da priredi, kakor vsako leto tako tudi letos svoj običajni »Silvestrov večere v društveni telovadnici v Narodnem domu s povsem novim in bogatim sporedom. _ V soboto 22. nn. ob 5. popoldne priredi moški in žen« ski deci božičnico, na katero tudi cenjene roditelje vljudno vabi. — Na praznik Sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1929 ob pol 10. dopoldne se vrti društveni redni občni zbor, v četrtek dne 3. Januarja pa predse-s tanek članstva ob 8. zvečer v društveni o ¥,.,.»^,v,u„^.,),.v..^,..... ..... božično ki izide v ponedeljek v večji in pomnoženi nakladi, sprejema upravništvo male oglase in inserate tudi v nedeljo dopoldne od 9* do 11. ure. nujne glase pa v ponedeljek do 9. ure dopoldne. TELEFON 3122 3123, 3124 3125 in 3126. o sejni dvorani v svrho kandidatne liste za občni zbor. — Na pustni torek priredi društvo svojo tradtcijonelno maškarado za katero se že vršijo predpriprave; kakor se nam zaupno poroča, bo ta maškarada. kar se tiče dekoracij, prekašala vse svoje predhodnice. 976-n —lj Plesne vaje S K Grafike se vrše v nedeljo 23. decembra od 15.—19. ure v dvorani Ljudskega doma. —lj Beli stadion. V nedeljo in na oba božična praznika predvaja Zveza kulturnih dtuštev prvič v Jugoslaviji veliki in divno lepi film o letošnji zimski olimpijadi v St Moritzu. V krasnih scenah nepopisne lepote gledamo pred seboj srdito borbo 25 na olimpijadi zastopanih narodov za prvenstvo in olimpijske lavorike. Tu vidimo vse panoge zimskega sporta in z občudovanjem gledamo bravure preprostih tekmovalcev. Tudi naša jugoslavenska tekmovalna vrsta je tu in se meri ob drugih, danes še daleč pred nami stoječih narodih za čim večje uspehe. Predgovor k temu zanimivemu športnemu in pokrajinskemu filmu poda načelnik tehničnega odseka zimskošportnega saveza g. Ante Gnidovec ki se je sam udeležil letošnje olimpijade v Švici in bo vsled tega povedal še marsikaj zanimivega, Česar v filmu ni podanega. Vsekakor pa bo film za božične praznike izredno krasno presenečenje za Ljubljano in je zasluga Zveze kulturnih društev, da »i je kot prva v Jugoslaviji pridobila to filmsko delo. Vsi športniki, nasa mladina in ljubitelji lepe zimske narave bodo 9 polnim veseljem gledali prekrasne slike in občudovali šporane uspehe na olimpijadi zastopanih narodov. Kljub visokim nabavnim stroškom za hlm je vstopnina nepovišana po 2 do 8 dinarjev za sedež. — Pomlajevanje človeka. Danes ob 8. bo predaval pod okriljem ZKD v veliki dvorani Kazine univerzitetni prof dt- B. Zarnik iz Zagreba o pomlajevanju človeka. Predavatelj bo govoril o bistvu pomladitve organizma ln o uspelih operaciiah slovitega ruskega kirurga dr Voronova. Zanimivo predavanje bo poiasnjeno z mnogoštevilnimi skioptičnimi slikami Predavanie je prvo te vrste v Ljubljani in je zaradi tega pričakovati mnogoštevilne udeležbe. Vstopnice ie dobiti v predprodajl v tajništvu Z. K D Kazino. II. nadstropje, in od 19. ure dalje pri vhodu v dvorano Občinstvo opo-zariamo. da se bo pričelo predavanie točno ob 8. uri zvečer in prosimo, da s poznim dohainn'em govornika ne moti. —I j Ne pozabite pred nakupom blaga za obleko, perilo itd. obiskati tvrdko Novak na Kongresnem trgu 15, ki splošno velja kot najsolidnejši in najcenejši nabavni vir! 645-n —lj Jess in Pranja Kurent, darujeta v počaščen je pomina umrlega inšpektorja Ivana Peklenka za dijaško kuhinjo >Domovina< T00 dinarjev. KIJ U i Najboljše, naitrajnejše, zato 13 najcenejše! Iz Celja —c Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča v Celju. Prihodnja predstava se vrši na Božič ob S. uri zvečer. Uprizori se trodejanska drama. »Oblaki«, spisal Ja-roslav Kvapil, ki ie doslej povsod zelo ugajala. Cene so navadne. «1 Smrtna kosa. V javni bolnici so umrli: 18. dec. Janez Oaluf, pos. i Vrha prj Šmarni, star 63 let: 19. dec. 1 Zle t ni Anton Voh.sln delavca Iz Celja in 251etna Franca Puncer, hči železničarja na Spodnji Hu-dinji pri Celju. Rusija brez božičnih drevesc Iz Moskve poročajo, da namerava sovjetska vlada porabiti letoSnje božične praan-ike za energičen nastop p-roti cerkvi in cerkvenim praznikom. Petrograjski sovjet je že odredil, da morajo vsi delavci v državnih zavodih in podjetjih o božičnih praznikih delati. Kamisarijat za poljedelstvo je poslal vsem gozdnim upravam v državi okrožnico, v kateri jim naroča, da morajo sekanje smrečic strogo prepovedati rn kaznovati vsakega, kdor bi se tej odredbi ne pokoril. S tem hočejo zatreti krščanski običaj božfičnih drevesc. Komunistična mladina je bila pozvana, naj pokrene med božičnimi prazniki energično p roti versko akcijo in ovadi vse, ki bi imeli na sveti večer božično drevesce. Prepoved božičnih drevesc je v Rusiji nerazumljiva, kajti nobena država na svetu nima toliko gozdov, kakor Rusija. Ljudstvo ne razume, zakaj bi ne smelo sekafi smrečic v pragozdovih, kjer gnljejo ogromna drevesa in kjer les ne predstavlja nobene vrednosti. Verski fanatiki pravijo, da je v Rusiji zavladal Antikrist V nedeljo 23. in oba božična praznika dne 35. In 25. t. m. v«Hki fihn o zimski olimpijadi v Sv. Moritzu. Beli stadion Vse vrste zimskega iport« pri 25 narodih sveta. — lugoslovanska tekmovalna vrsta. — Divne naravne sl"ke. Predstave ob zgornjih daevib vsakokrat ob pol 11. uri dop. v kinu Ideal in ob 11. uri dop. v Hna Matica. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV. Erdely pred sodiščem Razprava proti morilcu Ane Forga-csove se nadaljuje. Zadnje dni zaslišuje sodišče mnoge priče o prejšnjem življenj Erde>lyja. o njegovem razmerju do umorjene Ane Forgacsove in o vedenju zakoncev v družbi znancev. Priče izpovedujejo večinoma obtežilno za obtoženca, ki je svojo ženo popolnoma obvladal. Sodišče se posebno zanima za zastrupljenje Ane Porgacsove v maju lanskega leta, kajti obtožnica domneva, da jo ie hote4 že takrat s pomočjo strupa spravit! s sveta. In res so priče izpovedale, da je Erdely silil svoio Seno jemati neznano pilule, in sicer tudi v družbi in v nočnih lokalih, dasi se je branila 'm plakala, Češ da ii je Po pilulah slabo. Erd-ely jo je ob taknh prilikah vedno vpričo 1 ju d i pretepal in sHil, da je jemala prl-ule s Šampanjcem aH s ka ko drugo opojno pijačo. Zdravmiki, ki so Ano Forgacsovo lt-čili, prijateljico, s katerimi je občevala, in tudi sorodniki pravijo, da ni nikoli jemala uspavalnih sredstev, ker ie wne-la velik »trah pred njimi. Zelo va£no vlogo igra v razpravi zavarovalnina v znesku 10.000 dolarjev, za katero je Er-dely zavaroval svojo ženo. Vsi funkci-jorrarjl zavarovalnih družb, s katerimi se je Erdely pogajal o zavarovanju svoje žene. so kot priče izpovedali, da je tako visoka zavarovalnina za navadne igralke zelo sum'ljiva. tem boli. ker so v Budimpešti tako visoke zavarovalnine celo med najbogatejšimi slofi zelo redke. Obravnava se bo zavlekla le daleč preko božičnih praznikov, kajti zagovornik napenja vse stte. da b1 resi! svojega klije*rta «S C O V F N S K I N A R p D» dne 21. decembra 192S. ■ >tev 91 Fdgar VVallace: Kdo je morilec ? Roman. Cez četrt ure sta stopala po klancu proti Knežjemu dvorcu. Od trenutka, ko sta zapustila Beli dom, do prihoda v Bobovo bivahšče sta oba rnolčaia. Sere doma je dejal Sokrates flegmatično: — To odkritje me je rešvto velikih skrbi. — Kaj misliš s tem? — je vprašal Bob presenečeno. — Kaj te je Jetheroe-va usoda skrbela? — Deloma, — je odgovoril Sok. — Toda slabo bi izrazil svoj občutek, če hi dejal, da me je skrbera. Imel sem zk> slutnjo. Zdaj, ko je Jetiieroe še živ, }e bila moja smrtna obsodba odgođena, kajti neznani morilec Johna Mandleja bo napel vse sile, da umori Jetheroea hi šele po tem pridem na vrsto jaz. Bob ga je začudeno pogledal. — Misliš, da ti preti nevarnost? — je vprašal nekam plaho. — O tem sem trdno prepričan, — je odgovoril Sokrates. — Vem pa tuda, da bo napad, s katerim me bo hotel odstraniti, zelo nevaren ne le zame, temveč tudi za moje era sovražnika, — je dejal osorno. * Lex in Molly sta prispela kmalu za njima Bob je odstopil MoHy najlepšo sobo v hiši in dekle se mu je iskreno zahvalilo za pozornost. Soba le bila velika, okna je imela na vrt. kjer je bilo vse v cvetm. Vrt js bil star že takrat, ko se je peljal Nelson po portsmouthski cesti, da se vkrca na pamik »Victoria«. Videl je, kako so poslopja, znana pod imenom * Knežji dvorec, gradili in kako so se podirala, samo \Tt je bil še vedno tako svež, lep in privlačen, kakor takrat, ko so elizabetinski vrtnarji popravljali cvetoče gTede. MoHy je ugajala izprememba, bila je srečna, vendar pa nekam prestrašena — Ne razumem, zakaj je odšel, — je dejala vsa v skrbeh. — Biil je plemerirt mož in nič ni bHo na njem zagonetnega. Ali mislite, da se mudi kje blizu? — Po mojem mnenju ne, — je odgovoril Sokrates, ko sta se rzprehajala po ražini med košatim drevjem na vrtu. — Cemu neki se skriva? — je vprašala MoHy zamišljeno. — Saj ima č&sto vest ie-H? — Da, zadnje čase ni ničesar zakrivil, — je odgovorili Sokrates in dekle ga je začudeno pogledalo. — Zadnje čase? — je ponovila. — Jetheroevo življenje je bilo zelo težko, — je dejal Sokrates in malo je manjkalo, da ji ni povedal, kakšno je Jetheroevo razmerje do nje. — Saj veste, draga moja, da učenjaki trdilo, da se vse celice človeškega telesa v sedmih letih izpremene m da torej tudi Je-throe nj več tak, kakršen je bil v mladosti. Ponavljam, da je bilo njegovo življenje zelo težko in da mu je moral nekdo storiti hudo kTrvico. — Mislite, da se je udeležil umora Johna Mandleja? — je vprašala prestrašeno. Odkimal je z glavo. — Ne dvomim, da je nedolžen. Toda .. . — Toda ... je ponovila. — Tu je neka zagonetka, ki jo bo treba pojasniti. — Zakaj se pa skriva? Zakaj se mora skrivati? Cesa se boji ? ■— Boji se, da bi se ne ponovili dogodki rrrinule noS, — je odgovoril Sokrates zamišljeno. — Zdaj si pa nikar več ne belite glave s to zadevo. Tu je Lexmgton, ki bo vas gotovo bolje zabaval nego jaz. Kmadu so Sokrata klicali k telefonu. Iz Londona je prispela važna vest in zato ie hfitel k telefonu, kjer je zvedel. ds potuje v Knežji dvorec sel z važnimi poročili. Sel je bil mlad uradnik Lon-donsko-Surreyske banke. — Pošilja me naš generalni ravnatelj. Govorili smo s Scotland Yardom in meni je bilo naročeno pomeniti se z vami, — je pravfl uradnik. — Za kaj gre?— je vprašal Sokrates. — Nameščen sem v krthburškem oddelku Londonsko-Surreyske banke, kjer imamo v evidenci konto gospoda Jetheroa. — Trenutek, prosim. Govorila sta v jedilnici. — Če je vam prav, stopiva na vrt, — je dejal Sokrates. — Morda bo najbolje, če stopava v zelnik, kajti zel.ie ima sicer glave, pa ne sliši, dočim je ta hiša polna sumljive služinčadi. No. torej, — je nadaljeval, ko sta bila že sredi zelja. — dejali ste da je imel Jetheroe tekoči račun v loiheburškem oddelku Lon-donsko-Surrevske banke. In kaj potem? — Pregledali smo Jetheroev teko® račun takoj, ko je mož izginil, a vendar jc bilo že prepozno, ker smo dobro uro poprej izplačali iz njegovega računa 500 šterlingov. Potegnil je iz žepa čekovno knjižico. Sokrates io je pregledal. Takoj je spoznal Jetheroevo pisavo. — Kdo je predložil banki ta ček? — je vprašal radovedno. — Jetheroe sam, —- tako trdi blagajnik, ki mu je denar izplačal. — Ali ni videl blagajnik na njem nič posebnega? Uradnik je prikimal z glavo. — fonel je baje obvezano glavo in blagajnik ga je vprašal, kaj se mu je pripetijo. Jetheroe je odgovoril, da je padel z motocikla, in naš blagainik se ie čudM, da se Jetheroe sploh vozi z motociklom. — Ali ni povedal, kam je namenjen? — Ne, gospod, — je odgovoril uradnik. — Deial je samo, da bo morda ra-bd še več denarja, da je pa malo verjetno, da bi prišel ponj sam. Sokrates se je zamišljeno praskal za ušesom. — Dovolite mi vprašati, koliko ima Jetheroe na tekočem računu. — Precej, gospod. Ravnatelj je pričakoval, da se boste zanimali za to in povedal mi ie točno. koliko ima mož v banki. Imel je pri nas štiri tisoč šterlingov v gotovini in mnogo vrednostnih papirjev. Pred dobrimi šestimi leti je podedoval lepo premoženje po teti. ki je tudi imela denar v naši banki. Posledica ie bila, da smo postali njegovi bankir M. Tudi on je nalagali denar pri nas. Upravljali smo niesrovo imetje, pobirali dividende in sklepali zanj kupčije, kadar se je mudil v inozemstvu. Ravnatelja so vesti o zagonetni Jetheroevi usodi vznemirile in sklenil je posvetovati se s Scotland Yardom, kar je po posvetovanju z generalnim ravnateljem tudi storil. — Hvala, — je dejal Sokrates. — Mislil sem, da je Jetheroe še živ, zdaj sem pa o tem trdno prepričan. Kdaj je bij Ček izplačan? — Včeraj dopo>ldne, o polenajstih, in ker je bik) priloženo naročilo . . . — Naročilo? — je vprašal Sokrates presenečeno. — Kaj hočete reči? Kakšno naročilo? — Ah, saj res, — je dejal uradrtfk v zadregi. — Pozabil sem vam povedati. Poglejte, gospod, — in obrnil je ček. Na preluknjanem robu je bilo na hitro roko nekaj napisano. Sokrates je prečita!: S. S. Ne zapustite Mollv. J. Pretresljiva tragedija v francoskih Alpah Vso noč je visel nad prepadom njegova s Iz Pariza poročajo o pretresljivi tragediji, ki se je odigrala v torek zvečer na Casque de Meron v visokih francoskih Alpah. Lvonski pisatelj in novinar Dubois je napravil s svojo prijateljico rn dvema prijateljema smučarski izlet. Družba se je ustavila v gostilni ob vznožju gore, na katero je hotela napraviti turo. Ko so turisti povedali krč-marju, da nameravajo napraviti turo, je mož izjavil, da je to nemogoče, kajti v tako slabem vremenu bi pomeni'la tura smrtno nevarnost. Oba novinarja prijatelja sta upoštevala krčmarjev nasvet in sta turo opustila, Dubois in njegova spremljevalka sta pa izjavila, da ju smrtna nevarnost mika in da napravita turo, pa naj bo še tako naporna in nevarna. In res- sta se napotila na goro. Spotoma ju je pa zasačil tako silen snežna metež, da se ie vsa okolica zavila v temo. Km^hi je začel besneri vihar in smučarja sta se morala zateči med sosre borovce. Toda v zavetišču nista mogla vzdržati, ker je pritiskal hud mraz. Nadaljevala sta pot in v temi Je dekle zdrknilo v globoko razpoko ledenika. Začul se je obupen krik, kajti nesrečnica je padla z glavo navzdol. Kmalu se ie krik izpremenil v blazen Še en prestol, ki se maje Zadnjič smo poročali, da se maje ta prestola afganistanskega kralja Aman-ullaha in kralja liliputanske državice Monaka Luisa II. Maje ~e pa še tretji prestol, in sicer vladarja arabskega plemena Vahabitov Ibn Sauda. V Arabiji so se namreč mnoga plemena uprla fn hočejo Ibn Sauda odstraniti. Na obeh straneh zajordanskega ozemlja se pričakujejo krvavi spopadi. V tej pokrajini se je večina arabskih plemen uprla In napovedala Ibn Saudu neizprosen boj. Vladar zajordanskega ozemlja Abul Emir AbduMah že mobilizira svoje čete in se zanaša v prvi vrsti na angleška letala in oklopne avtomobile. Vladar Vahabitov bo moral napeti vse sile, če bo hotel obdržati na svoji strani ona plemena, ki so mu še zvesta. Da reši svojo avtoriteto, mora organizirati kazenske ekspedicije proti upornim ple- , v katerem je ležala zmrznjena premljevalka. smeh in zdelo se je, da ie sirota res zblaznela. Njen spremljevalec je napel vse sile, da bi io rešil. Privezal je vrv in se začel spuščati v prepad, toda ko je dosegel konec vrvi, je opazil, da visi še dokaj visoko nad prepadom. Pod seboj je videl svojo spremljevalko, ki je še vedno klicala na pomoč in so blazno smejala. Dubois si je ovil konec vrvi okrog telesa, kajti roke so mu začele zmrzovati. Visel je med nebom in zemljo ter klical na pomoč. Proti jutru je njegova spremljevalka utihnila in nad prepadom viseči novinar je spoznal, da ie zmrznila. Prijatelja sta kmalu pogrešila novinarja in njegovo spremljevalko in začela sta ju iskati. Na hitro roko sta organizirala rešilno ekspedicijo in okrog polnoči je ekspedicija zaslišala obupne klice na pomoč. Napela je vse sile, da priskoči nesrečnežema na pomoč, toda ni se ji posrečilo. Šele zjutraj so spustili Duboisu po vrvi košček kruha In steklenico vročega čaja. Ob 9. so z največjo težavo vsega prezeblega, izmučenega in izčrpanega potegnili iz prepada in odnesli v Grenoble v bolnico. Truplo njegove spremljevalke so potegnili iz prepada šele drugi dan. menom. Nedavno je "rztrebil celo uporno pleme. Vprašanje je pa, če se bodo mogH Vahabiri uspešno boriti tudi proti tako velikim plemenom, kakor sta Bonei Melech in Bonie Harbe, ki sta se tudi uprli Ibn Saudu. Poleg tega sta odpovedali poglavarju plemena Vahabitov pokorščino tudi dve močni arabski plemeni Atibas in Martair. Ibn Saud ;e pri okupaciji Arabije obljubil, da bo šejkom teh plemen poverjenna zaščita Mekke in Medine. Te obljube pa doslej še ni izpolnil. Ibn Saud se bo moral bo-tfti tudi proti nomadskim plemenom, ki so sklenila pogodbo z Irakom in Za-jordanijo glede pašnikov. Poleg tega je bilo veliko pleme Nedž že od nekdaj najhujši nasprotnik Ibn Sauda in se je zdaj pridružilo vladi pokrajin Irak. Uporna plemena hujskajo nacijonalisti in verski fanatiki. Slabi zobje ■kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodoot-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Cbiorodont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter obstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodoot-paste, ki stane Din. 8*—. Ch! o rod on t š če tka za otroke, za dame (mehke Ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., proizvodoja in zastopstvo za Jugr~~Tavijn: Tvornice Zlatorog, Maribor, Najprimernejše darilo za BOŽIČ in NOVO LETO Izvanredna Diilika se Vam nudi. da kanite kot darilo garantirano 14 karatno zlato nalivno pero izvrstne kakovosti katero Vam ooSUem franko ako noš-Mete Din 50.—. Navest' le treba le. ako želite Dero z ostro man* ostro malo topo aH močno tono končnico Izrabite to izvanredno oriliko ker vem da boste Isto vsakormrr ori-Doročall Pero le v cenf brez konkurence in imam edini 5amoorodaio za celo Slovenijo. — Zahteva rte isto tudi v dnmačrh trgovin ah i 2825 Dobi se tudi pri Novi laioib! in Kn&garni Hrovat v Ljubljani. tksoort in v*letr sovina: VILKO WEIXL MARIBOR. Posestvo h2o s trgovskim lokalom, 6 sobami skladiščem io dragimi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanju, zraven vrt, 2 njivi, gozd, elektr. razsvetljava, v lepem krajo na štajerskem, prodam. Ponudbe na opravo tega tista pod »Posestvo 2820«. Inteligenten mladenič s perfektnim znanjem srbohrvaščine in nemščine želi primernega mesta. Ponodbe na opravo »Slov. Naroda« pod »Stalno 2803«. Gospodarsko poslooje s staro, dobro vpellano gostilno in mesarijo, na prometnem kraju Gorenjske, takoj naprodaj. Ponudbe oa opravo »SI. Naroda« pod »Gorenjsko 2822«. UL1UUUUL1ULOJU1III IUUUL Krušno moko laiboll&e vrste dobite vedno svežo pn" A. St M. Zor man Ljubljana, Star) trg 32. riiago dostavimo tudi na dom Prevzamemo v mlev tudi vsake nmozino domače al' banasko »jenice — pn manjših množinah po takoj namenjamo za moko in otrobe. innr Pekari jo v manjšem aH večjem mestu iščem v najem. Ponudbe poslati na Anton Kic, pek, Čakovec, Medjimurje. 2855 Trgovino Makulaturni papir kg d Din 4*-prodaia uorava „Stov. Naroda t>rez posebnega naznanila. Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo, da jc naš predobri soprog in oče, gospod Matko Kante okr. šol. nadzornik v pok. dne 21. decembra ob 8.2 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto, 22. dec. ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Karlovška cesta 8, L, na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči ostali. mešanega blaga, dobro idoco, na deželi, nasproti farne cerkve, oddam v najem. Ponudbe na upravo tega lista pod »Štajersko 2849«. Izvežbano delavko za Anita B stroj rabimo, ki je vešča vseh poslov mod isto vske stroke. Javite se takoj pri Berti Maver, modistmji. Novi Sad, Jev-rejska ulica. 2848 Čebelni med zajamčeno čist, bagrenovec in fru-škogorskl lipovec, 5 kg doza za 170 Din prodaja A. Mudroch, velečebe-lar. Novi Sad. Vodnikova ulica 8. Poštnina in doza v ceni zaračunana. 2847 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf H a gos ttbler. Ljubljana. Sv Petra cest« 4t 25 8v/1 Izšla je Blasnikova za navadno teto 192S. ki ima 365 dni « VELIKA PRATTKA* ie najstarejši slovenski kmetijski koledar kofi ie bil že od naših pradedov najbol1 upoštevan in je še danes naiholi obrajtan Letošnja obširna Izdala se odlikuje po bogati vsebin in steka h. 1 T P •VELIKA PRATIKA. Jc najboljši in nalcene'ša dru finski koledar. Dobi se v vseh trgovinah do Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi Jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pn 1 Mamila inMiilit tiskana in lifimfttii zrnu LiiMiana Sreo ttev 1? Zadružna hranilnica r. z. z o. z. LJUBLJANA Sv. Petra cesta 19. Dobite iih v oglas. odd. »Jutra«, v ekspozituri »Jutra« v Šiški, v podružnici »Jutra« v Celju in Mariboru. Urejuje: Ji*ip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno: Fran JezerSek. — Za opravo in insert ni del lista: Oton Christoi. — V»l v Ljubljani, ^95861