3Z. iMlfa. V LJubljani, v ietrtik 10. februarja 1921. [IV. leta i fsbaja vmmm dan popoldno. isvie^aU nedalfa In prctmlfea* SnsefaSIt Prostor l m/m X S4 Tifm za msle oglase do 27 m/m viSine ! K, od 30 m/m višine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 m!m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/.n K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovot Dp-i?sl£tvo „SlC7. Naroda«' in 1(Harodaa Tiskarna«1 nstlora ulica št, 5, orltliono. — Telefon št. 334. t Lfablfas? In po poitl t V t noiomstro s celoletno......K42e-— ,;'^ier.vi Narod' veUa t JfejjMtsjrtp: celoletno naprej plačan . K 300* — polletno ► 150 — 3 mesečno......„ 75* — l ..........25'- Pii morebitnem povijanji se ima daljša naročnina doplača*i. Novi naročniki nai pošljeio v prvič nsrci-nmo vedno po nakaz: ie?. Na samo oismem nnro;ili \>tc. nos'uve denarja se ne moreno ostra .. -- r - - --------"j polletno . 3 meserno ,210*— 105*— O ) — Uredi" itvo .,Saov- ftr.rorla" 3na!Icj^ ulica i L 3. X- nudatrov [O. Telefon štev. 34. So; ase »prejema ta ptiljjlmu is ta osino IranUovaae. RoUcpisov kis vrrs"fj« T1"jS Posamesna Številka vsfla V! RS- w Hi i iz II Italijani so \Vilsona hudo napadali. Sicer res ni govoril m delal prav tako, kakor so oni hoteli, locki krivico so mu delali. Njegova izjava z dne S. jan. 1918 o mejah Italije, ki naj se določijo« po narodnostni crti, gotovo ni bila všeč Italijanom, ki so se sukali okoli londonskega pakta, al! cez" leto d:i je stal že .Vi's mi na pri-rnorsko-notranjskih tleh, in zavržena je bila pravična misel o narodnostni meji. Prve dni maja 1510 so bili pri njem trije slovenski člani pariške delegacije. V razgovoru je povedal precej jasno, da bodo primorski Slovenci prisojem Italiji. Rekel je. da dobro ve, da na Goriškem, v Istri in na Notranjskem prebivajo Slovenci, ki nočejo ničesar slišati o Italiji, ali to so prirodne meje Italije, iako je izvajal \YiJscn, razvodje je meredajno, ako pa vedo za kako prirodnejšo mejo, pa naj mu jo povedo, jrlden izmed gospodov v deputaciji ga je nato opozoril, da je že Napoleon videl v soški črti prirodno strategiVeiio črto za Italijo, na kar je Wilson odvrnil: Jaz nimam Napoleonove moči. Tako je Wilson revidiral svoja načela o samoodločbi narodov, in Italijani naj mu bodo hvaležni, kajti prelio njegove črte jim je bilo lahko skočiti in zajeti skoro \ se, kar je vseboval londonski pakt. JVIogoče so bife VViisonove misli poštene in pravične, ko je govoril Evropi iz Washingtona, ali ko se je mudil v Evropi, je zadel na trde sklepe angleško - francosko - italijanske in sam zašel na napačno pot, ki je ocijemala pravice šibkemu in fih dajala močnemu v roke. da ie razpolagal s šibkim po svoji volji. Spomladi 1919 smo že mogli zaključiti, da bo tekla meja tam nekje pri Postojni. Tako se je zgodilo, ker antanta ima pravico pač na svojem jeziku, udejsrvuje pa krivico. Pa Angleži in Francozi nimajo ne časa ne volje, da bi se pečali s par tisoči revnih Slovencev, njim je čisto vseeno, kam spadajo in ker Je Italija zahtevala njihovo ozemlje, so privolili zavezniki in s tem je pravde konec. Razblinile so se v nič vse politične in gospodarske obljubo malim narodom. Obrnimo se torej od Angležev tn Francozov, pa pustimo sicer ze pozabljenega "VVilsona in nagnimo se do Italije in Jugoslavije. Tu ostanimo na svojih tleh, pa tu presoiajmo. kaj treba storiti za bodočnost. Svoj čas smo poročali, kako je italijanski pu- ! gs blicist Mario Nordio v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu naletel na odporno razpoloženje napram Italiji. Ugleden srbski politik v Beogradu mu ie bil na vprašanje o bodočih odn }šajih med Jugoslavijo in Italijo pomembno, s finim nasmehom odgovoril, da ie odvisno mnogo od tega, kako bo italijanska vlada postopala s svojimi Jugoslovcni. Italija nujno potrebuje ziasti gospodarskih zvez z Jugoslavijo, zato biti s pogajanji in išče stikov v svojo korist. Naglasa notrebo prijateljskih odnošajev in medsebojnih vezi. Italija dela tako. ker iej ie silno treba Jugoslavije. Okoristiti se hoče z njo kar najizdatnejše. Nastane vprašanje, kako se bo to vršilo? Ali ostane pri okoriščevanjn in bo nam odprta pot. da se tudi mi okoristimo z kalijo, ali se okorišcevanje izpridi v izkorišČevanje, ca bo nas Italijan izžemal in hodil po ceno blago k nam, delal pri nas za drag zaslužek in nam prodajal svoje izdelke za velik denar? Kmalu se bodo vršila gospodarska Dogajanja in tu se postavi temelj ali za pošteno medsebojno gospodarsko življenje ali za italijansko izko-riščevanje Jugoslavije. V prvern slučaju pridemo zopet do gospodarskih stikov z našimi primorskimi brati, v dragem ra bi bila nam in njim vsa erespedarska pot zaprta in gospodarsko poslovanje med Jugoslavijo in Italijo bi urejevali izključno Italijani. Primorski Jugosloven bi bil potisnjen v kot in Italijan bi diktiral vse zveze. Naša beogradska vlada ne sme nikdar pozabiti na primorske Jugoslavene, kakor Italija ni nikdar pozaoiia pred vojno na Italijane ob naši Adri.ii in kakor ne pozablja seda*; niti na ono peščico, ki ostane pod Jugoslavijo. Po političnem udarcu v Rapallu ne sme slediti gospodarski udare j. marveč se mora uveljaviti taka nogodba. ki bo sploh koristila Jugoslaviji in ki ne bo stavila zaprek Jugoslovanom tostran in onstran julfjske meje. Ore za gospodarsko bodočnost vse Jugoslavije pa tudi za gospodarsko bodočnost našega živlia rod indijansko oblastjo. Beogradska vlada, stori svojo dolžnost! K. K £a -J i. H IZ S£ej?T^aT^^^ Pristopate U eolšsfa-slooensbi matici"! Vilko Mazi: Pustna nedelja. Tako gosta megla je bila pritisnila na ulice, da je Simplicij mahoma obstal in začel tmdoma ugibati, v katero predmestje ga je pravzaprav zaneslo? Nikjer ni bilo luči, nikjer glasu, samo megla in megla, kamorkoli se je okrenil. Dodobra bi ga osramotil, staro »ljubljansko srajco«, ko bi stopil kdo predenj in dejal: »7a pet litrov, Simplicij. ako mi poveš, v kateri ulici stojiva?<' Pustna nedelja je bila. Pozna noč. Toda siromak si je slovesno zatrjeval, da je trezen, celo tako trezen, kakor že doigo, dolgo ni bil. In kdo bi mu ne verjel, ki pozna Ljubljano in njeno meglo? Tako je stal Simplicij sredi nepredirne megle in mahoma se mu je zahotelo, da bi si prižgal cigareto. Toda doza je bila prazna in trafike že davno zaprte. Desetkrat pusta se mu je zdela megla, desetkrat klavrna pustna nedelja. Pol Ljubljane za eno cigareto! — Stopil bi pred kogarkoli in razložil: »Oprostite... nimam navade... toda...« Toda žive duše nI bilo od nikoder. Siinplicij pa je bil človek ti- ste sorte, ki ne pozna hujše stiske, nego je ona. ko duša in srce zam m koprnita no nikotinu, pa ni žive d iše na dogled. Kaj bi? Kam bi? Nenadoma se oglasila nc kje v bližini harmonika, oglasila se je kakor zapeljiva sirena na brezbrežrrern morju. Niti trenotek ni pomišljaj Simplicij, temveč hlastno ie tiaal ob zi-dovju. da se približa krahu odkoder so prihajali vabljivi zvr>ki. Ko na ie pritipal do vogala, se mu je pokazala v stranski ulici luč. ki ie komaj mežikala za gosto megleno zaveso. »Deo gratias! P 'Sen sem!« se ie globoko oddahnil. Čim boli se je bližal luči, tem nrešerneje je bučala harmonika, hripavo vriskanje se je mešalo s poskočno pesmijo. Pod svetiljko. ki je stala nad vratmi, se je majala dolga, temna postava kakor pšenični klas v vetru. Dolgobrk možak je bil, z mirtevo vejico v gumbnici. »Oprostite... nimam navade*... je jecljal Simplicij, »ampak .. .s »Kar notri, kar notri!« ga le po-trepal priiazni svat po ozkih plečih. »Oprostite —,« se ie branil Simplicij, »nerad nadlegujem ...« polju. Tenor njegovih bv.sed je bil. da je naša politika politika miru, de- i:, rv rac ije In napredka. Ki nam ecina Praga, koncem febr. Z ozirorn na p »tovanje ministra dr. Beneša v Rim. smo nestrpno pričakovali njegov ekspose o medna- j om'v >ča ra.sra.ijo konsolidacijo, rodnem položaju. SjTerovonl :-c o njem obširno, poročajoč najprej o političnih in gospodarskih caiii: svoje poči v Italijo. Pomirljivo je bilo v njegovem govoru, da se je iz nie-.a spoznalo, da je češkoslovaško - higoslo-vensko - romunski dogovor v mnogem oziru bolj izjrotovljen zlasti kar se tiče udeležbe Romunske pri tej i i ali antenti, kakor je to širša javnost mislila. -Z oziram na nedavno 1 ončaiie dogovore med hal:i i iu Ju- goslavija ki pomenijo velu« korak naprej proti evreemu miru, se napoti z veseljem v Italijo, da bo tam utrdil razmerje med [talijo in malo anlauto in da be> uredil vse, kar ie treba, da se podpise trgovinska pogodba z našo republiko. Naše ra -merje s Francosko je prisrčno ia z ozirorn na našo zunanjo poliilko bo z ji minister ved a o ostal aa podlagi zvestobe napram Angliji in rra3:~oi in napram mirovnim pogodbam. Napram Ameriki se trudimo zavzemati stališče, kakršno nai i ne narekuje sarro hvaležnost, marveč nam jih vsfljujejo tudi velU^i svetovni problemi. Obširno je govoril o razmerja napram Avstriji in o možnosti njene piiklopitve k Nemčiji, izjavljajoč, da stojimo z ~:rom na ta vprašanja na stališča mirovnih pogodb. Prcri dunajski federaciji v potitič-ncia H grospodarskein ožin: mora zavzeti naša država last.-o interesno stališče. Razložil ic nadalje 112*2 razmerje napram Po'*'ski ;n Rusiji ter govori! o razmerju z Jugoslavijo, med nami in Ju^oslovem ni niti onega vprašanja, v katerem bi imeli na-sprotujoče si i:eicrese. nasprotno, kjer se dotika r»r5a politika ingoslo-venske, i:';rr:;o prav enake interese, vsled česa?- bo v bodočnosti ta sloz-nost nese prI;;"ko igrala veliko v!c ro. Gov( ri! ic nadalje o naših odnošaiih do Orške in do P>d.rarske. Bo!<^arsira vlada so silno trudi osvobajali Bolgarsko velika notranie krize, izzvaac od nesrečne nedemokratične politike za časa vojne. sproj ai sera s c znan P i s Z vesei':er-'1 smo \'!adc te drž »vc in : smernicami nit'ove politike, toda v* : a zadeve so ne moremo vmešavati. V ^rsko-b^lTar^i-^m spora zavzemamo podobno stališče, kakor v poljsko - roškem sporu. Z Bolgarsko bnmo pričeli skupno delovati samo na gospodarskem in kv-nrnom V debati, katere se je udeležila cela vrsta govornikov, je vzbudila posebno poz on* ost izjava dr. Kramara, ki 3^ v sijajnih, govorniško on-vršenih izvajanjih w poglavitnem obravnaval tema: ma-a razmeri2 na- t pram Poljakom, ras'd problem in j v svojih pc-^k-dicaii na- i rui -.kc^a ' gleda za Izraz i ..atovi-rairu |» in nenv in vo- h'C\ S i- Vi: tVO j ( pSKl, VLiGvn iaa.ni ruSKi, c ua^>i politiki Govoreč o naših izgnbah na 'i e-šieskem ie priznal Poljckom večfo esritacijsko silo ter razjasnil, kaj ie bile Poljakom v korist in kaj nan i i škod->. Opozoril je na nevarnost nem- o-rnske zveze za nas in izjav brez konsolidacije Rusije ni konca vojne, niti ;e ne morejo ustaliti razmera v srednji Evropi, Neprikrito »e i/.ao' edal, kako si ie predstavljal intervencijo proti proletarski ruski d:k-tatari. Jal so biti zamujeni ugodni trenutki, tako da si je Ljeninova grosovlada opomogla, a nova ugodi a priložnost se ni nudila. Globoko razočaranje nad tem, kar bi se bilo moralo in m s;" o zgoditi, a se ni zgodilo, je zvenelo i?: njegovih zaključnih besed, ko je naglašal, da bi n ogel biti mir zagotovljen, da ra smo za-uradili prliiko. Ne obsoja, samo konstatira taa v Hi. da bi uas raiki usodi: obvarovala, da svojih srrebov ne bori o plačali še dražje, kakor z iz-gubo Tesa-skc. Govcr dr. Kramara ie izzval dvodnevno debato o mirovnih do-gCvoaii a sha/ar.skcga s-al t i ca. Pri glasovanju ro bili odobreni od ce-škoslova^kih strank, izvztemši komuniste, ki so b;li Pr":i njim skupaj z nemškimi sociialnimi demek *ati »n z meščanskimi Nmaci ter Madžari, ki so pred glasovanjem zapustili zbornico. Miroval dogovori so bili o "•• -brcni saoči že od senata ter se borio sedaj, ko jih je odobrila poslanska zbornica, predložili predsedniku VL-saryku v potrditev. o zdravstvenem stanju predsednika krožijo žc defl časa precej neugodne \ esti. i \ u t ?i!so brez vsa- ko podlage, je razvi deti zdra\ mki 1 zahtevalo. t: ■sada da a a i predsednik o-dr>oraj-,k ^a dalfšc biva« nje na iag. da so ?z!eČi od posledic hripe> Glasom v*-aa!i vesti odpotuje predsednik najbrž v kratkem na Pri odobritvi dogovorov o mejah države češkoslovaške ie podala poslanska zoornica iziavo o Tekaškem. cnaka> že v senatu sprejeti izjavi. V tej Izjavi nne-la^a narodm zastopstvo, da se zaveda prav'., katere ima češkoslovaška država do Te kaskeva. Spi*skegB in < ter proglaša svoje glasov! dogra.. ora o iva ia'a s: ai * svoja volje stor.ti vse za tev svetovnega mira. žira reda v Evropi Skupni nastop češi 'a ■ kih s xrl]alnih dem jkratc : imistov le izzval r.*ake i jo pri r.:-4-ščanskih strankah. Prvi pojav j£ ustvaritev enotne [roste Čeških ai nemških agrarcev i ozironi na go^ spodarske interese, \* svoje a k< a nikejn so udeležniki posvetovanja konstatirali r >uo!no soglasje v vseh življenjskih vprašanjih, tikajočih s a poljedelstva vse drŽave Zadnji p',;- ■ n nastop vseh - a! :': a nemškihi socialističnih strank skupaj s komunisti proti poljedelcem le te prisilil*, da so ustvarili enotno fronto, da 1 1-stopajo interese poljedelstva in obrti. Združeni a' rarci se zanašajo na podporo poslancev in senatorjev, ki niso naravnost interesiram1 na poljedelstvu, i ač pa so za varnost osebe in -„•;... Tudi se obračalo prod preve-likim tiskal lim nameram vlade ter I a .' s\.', da bo vsaka vladu, ki bo skušala vzdržati nemogoče gospodarstvo in bo podlegala dikta.u združenih socialistov, našla pri irja odpor. \i nezanimivo, da ks klic po ustvaritvi meščanskega bloka izzval odmev v 1 leŠčanskfii krofih, tako M primer v Ifi>er5d trgovski zbornici, kjer čutilo potrebo ro skupnem ra-stopu. Tega dcgr ora. dela biv.^eea ministra Priška, ki tako kaže sv*| vpliv ivi slabo veselje Švcbl -vo. m presojati kot nekako I.« ritici: . m več kot združenje u a obrano proti sc-eijaaa tičnim i:i kotrmnlstlČniin na-nnenoni v vprašanju prehrane sc bb ;z-vršila ?,ri v ^ [zpremsmba potoni pveii.'dn.cga stanja, S katerim borna p reši i f: 3 p r c s I e ga < ospodarst va. Ta prehodna obOHa bi se tikala žetve iz leta 19?! ter bi prlolv do ie,;e, če bodo hneli poljedelci do konca februarja na prodaj 80 odstotkov predpisanega kontingenta Iz prošle Ta načrt i>a je obenem združen s bOiziranjem mej v poljedelstvu. Govorili smo že o akciji Nemcev proti ljudskemu štetju. Kako s boW točnih podatkov Štetja, dol izuie najboljše to. da se ie ta dni v Bratislavi vršila madžarsko - nei rška iui-racila, stremeča za tem, da bi se ljudsko štetje. Ta agitacij i bo tiral o T>Kdo bi, vraga, nadlegoval na ženftnimJ Kar z mano!« In rriicl sra je dolgi svat rod rameni, da ni 00-magaio šibkemu Simpliciiu nikako upiranje. Skoro nesel ga je po ozki veži in ožjih stopnicah. Vzdolž zakaiene, zatohle sobe so stalo sklopljene mize s politimi in pomazanhni prti, preobložene s ko-zarci, stekleoiicarni in krožniki. Vmes le bHo par vez z velikimi šopi uvelih cvetlic Vsenaokrog so sedeli svatje. Nekateri so bili naslonjeni na mizo in so smrčali sredi vsega bruna. Drugi so buljili težke oči. mahali z rokami, vriskali tn sc kričavo razgovarjali. Nekaj bkdih otrok je zehalo in se dolgočasilo ob praznih krožnikih. V sredi družbe je sedela mlada nevesta z mirtovim vencem na prečudno zveriženih laseh: venomer je dreaala plešastega ženina, ki se je bil oprl na komolec ter kimal s trudno glavo vedno nižje in nižje k mizi... V kotu pri peči pa se ie bil razčeacril zabuhel godec in neutrudno raztezal harmoniko parom, ki so se vrteli in zaletavali po ozkem prostora. vO. Simobeh"! — Na mojo desno stran. Simpbcii!« se je dvignil nekdo v kotu in hitel orioravit stok Izsenadfl ie Simplicija ta glas, kakor aa je bil iznonadil tam zunaj sredi nepredirne megle clas harmo-aaa tike. In jo stopil bliže, da bi spoznal svata. ■ Pošast vendar, k;e se dobi^ a po tolikih letih! Misbl sem. aa te jo že davno vrag vzel.* Stisnil mu je dr bno roso, da so zapokale koščice in ga ie posadil na svojo desnico. Tako malo je poznal Simplicij tega človeka, kakor ulico, ki jc še pred par tmnatami blodil no njej Toda nespametno se mu j: zdelo, da bi pokazal svoje začudenje, za-o ic izkoristil prfako čJsto po domaČe: »Ali imaš cigareto, priiatclj?« -Tisto pa. tisto, stara kos: — he-he!« se ie režal neznani svat z redkimi, oškrbanimi zobmi. • izvoli, kolikor ti drago!« mu je ponudil skoro polno škatljo egiptovskih. Kakor da sc mu ie odvalilo težko breme, si je Simplicij kastno zapalil cigareto. Pcaein pa so je ogledal po druži:i. caiial vsak obraz posebc. ali biti so sami neznanci, ljudje, ki se jih še s ceste ni spominjal Tudi nataka- ria-\ in gostilna sta mu PUi aoceia tuii. BSp mu ie že na ieriku. da bi vprašal škrbastega svata: »Povoj mi. a-i smo v Ljubljani, ali nismo?« Toda takoj je pomislil, da bi V« > tako vprašanje ncrrxIno, nemara še raz- žaljivo, vato 4 e je še ob pravem času preimslii in na tihem sklenil: i c> opali vso to zamotano uganko! Na i-bclje je. da me nic ne bri^e »Na tvoje zdravje. Si p •cd!- ie trčil škrbasti svat ob koz. nec, ki mu ga jc bil nali!. Ma dušek je obra i! Simplicij !: m zarec in ga aope: postavil r ::ea e. [znova ma je natočil svat in sd mu zaupno približal: Sam Bog tq je prinesel — kako naj a povem di,:-gace! Glej, aajiu stari prijatelj izza detinskih let ie napravil dancflf posledali križ nad svoji n dolgim samstvom. Vidiš pa, tam le dremJje ia razkazuje svojo grešno plešo. Ni imel siabj.^ra okusa, bo;ami... Pa kai rečem: lepa in bogata sva-dobro smo jedli in pili, napeli smo sc in naplesall, samo nečesa še manjka, ves čas že manjka, krepke zdravice namreč, sočnega nagovor.:. Violmi, da ni govornika med nami. Zato rva-vim r-o pravici: sam Bog te le prinesel, Simplicjj! Ne sme ostati brez zdravice, nikakor ne sme. Šilo bi, kakor da manjka amen v oče tal j. Ti pa unaš dar. camplicij: odnekdaj si bil češčen govornik, z lahkoto poveš novemu \ aru nekaj iskrenih be-> 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. februarja I92i. 52 atev. je izšla iz praškega nemškega kazina, kjer so se v dneh od 14. do 16. januarja vršili tajni sestanki zastopnikov vseh nemških meščanskih strank glede postopanja pri ljudskem štetja. V tei zad. i se je uvedlo kazensko zasledovanje. Pred štetjem se tudi pri nas opaža, zlasti v delavskih krogih. Številnejše prestopanje iz rimskokatoliške cerkve. Izstopajoči ostanejo po veliki večini brez veroiznove-danja. Tako se ie nedavno poročalo, da je v plzemskem okraja izstoniio iz cerkve 7000 oseb. Podatki štetja bodo v tem oziru zelo zanimivi. Vrše se priprave za izvedbo ločitve cerkve od države, ki naj se polagoma izvrši. Nedavno se ie sestavila medministrska takozvana "do-čitvena komisija«, ki na i določi razmerje češkoslovaške dižave napram cerkvi. Pred odločitvijo mora biti izvedena upravna reforma. Do takrat mora biti izvedeno državno vodstvo matrik in obligatni civilni ;aakon. Nadaljnje reforme se bodo tikale praznikov in pogrebnih pravic. Škofije se bodo tako zaokrožile, da se bodo krile z državnimi mejami. Kot glavna ovira za takojšnjo izvedbo ločitve cerkve od države se navaja negotova zannanje-politič.ia in neraziasnjena notranje-politična situacija države. V seciialno-demokratični stranki . se pripravlia nov razdor ter skuša j oriti do vebave nova skupina, stranka neodvisnih. Ustanovitelji upajo, da preide v to stranko 80 odstotkov levice in lepo število delavstva z desnice. Stranka se bo baje konstituirala Še pred marčnim shodim le-vice. J. K. S. = Komunisti za revolucijo. Na seji ustavotvornoga odbora je govoril koTuuuist Filipovi? v tem »mk-lu, da huržnazija ne more izvesti samoodločbe narodov, ampak da je to edinole mogoče sovjetski m oblastem. Vorsaill jska pogodba ni upoštevala Anglije in Amerike, ki se sedaj pripravljata na novo vojno. Komunist šima M u k, »vir- je izjavil, da niti Srbi, niti Brv; ti niči Slo- venci iii-o bili dovolj zreli 7>i nj^dinj«*-njo ter tla je naša država plod svetovna vojne. Edini izhod iz današnjega finančnega in gospodarskega kaosa je po njegovem mnenju revolucija. 1 i a (rva ustava ne jamči niti za politično, ati za osebno svobod«;. Markovič je nastopil tudi proti temu. da bi država vzdrževala stalno vojsko- r= Sodba javnosti. Pijejo nam: Z velikim "Jani m a njem sledimo žurnali ii-Čni akciji, ki jo vodi >Slov. Narod« že dolgo časa v ta namen, da pride državna oblast do potrebne veljave v premogovnem gospodarstvu in ae odstrani iz upravo, kar je nezdravega. Iz dosedanjih člankov je dobila javnost vtis. da na odločilnem mestu ne vlada pravi duh, ki je potreben. Pri tem ne vemo, ali manjka resničnega strokovnjaka, ali pa so se škodljivi vplivi pregloboko zajedli tudi še v našo upravo. V soboto smo čitali izvajanja, g. dvornega svetnika M. Plrnata. ki pravi, da se po &5letnem službovanju v veleindnstriji prvikrat zatek« k odrovororo v javnosti ker mu je neznosna mi^el. da se omalovažujejo dela Trboveljske družbe v Rajhenburgu in Hudi Jami. Mi. ki smo čitah prvi članek sSodba javnosti* in imamo v spominu ponovne graje zaradi nezadostnega nadziranja Trboveljske družbe po poklicanih organih ter Bmo vneti za blagostanje v na Ji državi, se ne moremo otresti začudenja, da Je g. M. Pirnat pustil tako gladko ob Stran vse druge stvari in se tako možato z visokega konja potegnil za Trboveljsko družbo in njena nova dela. Ozrl se je tudi na svojo 35lctno preteklost. Ljudje, ki poznajo g. M. Pirnata Izza idrijskih časov, so pa mnenja, da je malo nearovidno klicati spomin na minole čase. So mnenja, ki nravijo, da položaj g. M. Pirncta ni tak, da bi se smel postavljati na višino večnesra Apela in primerjati ljudi drugega mnenja s čevljarčki. Apelova podoba je pač prenesla javnost. Go<=pod dvorni svetnik in inženir Pirnat je ločno odgovoril in sicer kakor pravi ne kot zagovornik Trboveljske družbe. Sicer e. inž. M. Pirnat, ki se je izredno naglo povzpel v uradniški karijeri, ni tako nagel v odgovorih. Ker je že spomnil na preteklost, bi ga vendar opozorili, da je pred več meseci za studen in spoštovan narodni delavec s polnim imenom podpise.! o njem zelo hude stvari. Zakaj jih je o .ml ov a zeval g. M. Pirnat9 Te stvari so take vrste, da jih državni srodnik v Jugoslaviji na tako odličnem in važnem mesru skoro ne more Pustiti na sebi — če hoče ostati. O g. Pirnaru, ki se sedaj nazivlje sam moža - inže-iiera. je bilo svoj čas v >Slov. Narodu« čitati izpod omenjenega peresa med drugim: »Rojen Slovenec je bil poleg svojega klerikalnega mišl*anja raj7a-grizenejši neroškutar. vsa rodbina jeoi-la vzgojena v strogo nem., nacionalnem duhu in njegov sin kakor se arinove-d"uje v Idriji go+ovo no brez podlage, se je boril \ grejtki ieriji rroctovoljecv na keroški fropti proti Jugoslovenom. Pir-natova uemškutarska zagrizen os* in napuh je or>gal tako daleč, da si je dal tolmačiti izjav*? idrijskega rudarja pred višjim uradnikom iz ministrstva no rudarskem osrbniku Cehu Vltoušn. Ta nemškutar je bil izvoljenec idrijpkih klerikalcev in njih največja zaslomba v zaoosta^ ljanju narodnih in soeialno-demokratičnih delavcev v Idriji.. .< — Or. Ko»-o5ee za katoliško in*er-narionalo. Pograd 8. februarja. >Pravda< prinaša iz Subotiee zanimiv interviev z dr. Korošcem, ki je izšel v »Nevenu«. Glede vstopa klerikalcev v Pasičevo vlado se je dr. Korošee izjavil, da smatra pregovore med njegovo stranko In vlado z a končno prekinjena, ker ne smatra nid Pribičeviča niti Trifkoviča za• upravičena, da zastoja mnenje svojih strank. Glavna krivda 7a prekiajenje pregovorov na }n bolezen ministrskega predsednika Paši ca Dr. Korošec r.c ve ali je ta Pašičeva bolezen politična, ali pa je res bolan, ve le. da bi pomenila do1 ga taka bolezen smrt vlade. Nadalje je izjavil dr. Korošeo da zahteva njegova stranka i»:jsir^e avtonomije za posamne pokrajine in da je on ^ropričan.. da bo do teh avtonomij tudi prišlo. Kar se tiče Kadi'?., je dr. Korošec prepričan, da bodo on in njego vi tovariši prišli sicer v Beograd, a orekasno. Glede nennših elementov Madžarov in Nemcev je dr. Korošec izjavil, da stremi ni^rova stranka za tem. da se vsi katoliški elementi v naši državi združilo v morno katoliško stranko, brez razHks narodnosti in da tvorijo moean Mak proti neprijateljem katoliške eerkve. = Iz demokratskega kluba, Beograd S. februarja. Danes je imel demokratski klub seio od 16. do 19. ure ter se je razpravljalo na nji o parlamentarnih ministrskih pomočnikih (državnih podtajnikovi. Ce pride do imenovanja teh uradpa'kov. bodo minictri precej razbremenjen? in bodo vsled tejra pesh* Mtrejo šli od rok. Do končnega sprejetja ustave je potrebno, da. zasedejo taka me*ta osebe, ki bodo parlamentu odgovorni za svoje delo. torei. da se nastavi samo parlamentarce. V demokratskem klubn prevladuje mnenje, da je ustanovitev takih pomočniških mest neobhodno potrebna. zz rK Ve*uie odloži mandat? >.Ta-tarnji lis*« javlja is Beograda, da bo dr. Vesnič zaradi bolezni odložil svoj mandat in se od tesnil notiMki. — Ministrski sve*. Na seji ministrskega sveta dne 7. t. m. je bilo rešenih ve? političnih in finančno - upravnih vprašanj. Uredili so tudi dijaško* usfa-nove in odobrili kredit za hrvatsko Primorje v znesku pet milijonov kron. = Občinske volitve v Beogradu. Beograd. 8. februarja. Na včerajšnji seji občinskega odbora se je določilo, da se imajo vr5Hi občinske volitve v Roosrradn v nor* a1 jo dne 6. marca t. 1. Za podlago novib volitev s? ima vzeti volilne imenike z dne 2. avgusta minulega leAa. = VpvnSanie držv podfajnikov. Radikalni kluH bo zahteval da ni treba, da bi državni podtajnik! bili parlamentarci. Demokratski klub stoji na stališču, da se menijo pod tajniki voliti izmed poslancev. = 7>mliorcdniki. Zemljoradnički klub 5e ni končal svojih razprav o ustavi. Včeraj je v klubu poročal dr. Milan Gavrilovič, eden najuglednejših članov stranke. — Radičevci. >RSt»č-e javlja, da jo prišel v Beograd dr. B a sari Ček da sondira teren za prihod Radiča in njegovih poslancev. > Narodna Politika« doznava, da bo v četrtek zborovanje vseh Radi cevi h poslancev, na katerem bodo raznravljali in sklepali na podlagi poročila dr. Basarička, Tafefeasltfa M fecfe qna pereCU*. je sledila. vAlzmdal« je streljal na njo Fr:mcozi imalo izgube: enega mrtvega in dva ranjenca. PRINC SIKaVT RURBONSKI V RIMU. — Rim, f>. febr. 2e neka' dni se mudi iz s- a s ne vojne znani princ priac Sikst Bourbonski kot eost samostana San Basilia 2 njim se nahaja ni a ova mati. POSLANIŠKA .KONFERENCA. — d Pariz, S. fehr. Veicposlani-ška konferenca je reparacijski komisiji poverila tevrSitev členov 248— 353 versaillske pogodbe. ATENTAT NA NADŠKOFA- — d P"^riz, 7. febr. Kakor poro-:*' iz Mexlke, so vrrli na hške kable, ki jih ie e^tenta zanlenla za vojne. 3. Ze-diniene države imaio urednost za nakup prei nemških kolonij in kablov, in sicer v skupnem znesku S mi!i;ard dolarjev. Ta znesek se odniSe od svote, ki io dolgujejo zavezniki Zedinjenirn državam. BOLJŠEVIČKA AF^RA V PARIZU. — d P^Hz. 5. febr. Dokazano le, da sta biv^i tainik splošne delavske rveze O* :ffael'es in generalni ta^ik lista y rTumanire - Dmnofs, ki sta bila postavljena sodnim obinstvom na razpolago, orejela od Abrarnr.vića Čeka po 10.000 frankov za hoh'?se\i-ško propagando na Francoskem. A NT A NT A TN NEMČIJA. — d Pariz, 8. febr. Poslanec iz departementa Loire, Dnrafour, predlaga vr »Joumalu«, nai se namesto l?odstotne izvozne fakse, ki je skozi 42 let povzročevaia male konflikte z Nemčijo, nastavi vsota, ki io mora plačati Nemčija in ki naj se dohoči že sedaj. d Pariz. 8. feb. »Chicaicro Simplicij. ki še živ dan nI pokazal govorniškega talenta. !e bil ob teh besedah do kraia osupnjen. Pa Še predno ie mo "?1 odpreti usta. da bi prosil soseda, naj sra za n f r ran nikar ne spravlja v take težko zadrego, je že ta potrkal z viličnim ročajem po praznem litru. Gode;: ie stisnil harmoniko, plesalci so obstali in kdor še ni dodobra spal, se ie radovedno ozrl v tisti konec, odkoder je prišlo znamenje. Tudi ženin Je dvignil plešo !n začudeno pogledal Simpliaija, ki je bil vstal izza mize slaboten in droben ter med resnimi pogledi iskal potrebnih misli. Nastala le tišina- kakor pred povzdigovanjem. Takrat pa se ie Simplicij odkašljal in ulile so se mm z jezika tako ginljive besede, da so Ženske planile v jok in so moški važno skimavali ter so otroci odpirali usta kakor na samo Miklavževo Jutro. Vsa solzna sta se spogledovala ženin in nevesta. In ko ie končal SimnllMl preč»> dežno zdravico, se ie vzdignilo med svari nepopisno navdušerue. Vsekri-žem so naoiiaii novemu Daru. harmonika ie zabučala preLenio pomočnico in nekdo je vr^el na tla veliko bl&iino. Takrat pa se ie izmuznil SlrrnM-cij kakor ščuka. Izginil se ie zopet v meglo in brodil iz ulice v ulico, dokler se rri zaletel v soseda, ki je stanoval ž njim pod isto streho. »Kaj z doma?« ie vpraša! sosed začudeno. »Domov, domov!« je zatrjeval Simplicij. »Samo — kod me vrag nosi?« »Ravnokar ste šli mimo hiše.* »Mimo hiše? Mimo naše hiše? — Ah* bi me radi Dotegnili?« »Nikakor ne. Samo obrnite se in videli bodete, da vam pravim resnico.« Šla sta komaj par korakov in že sta bila na prasni. »Ta prokleta megla!« se je jezil Simplicij. ko ie sosed odpiral vrata. »Pa še kakšna megla!« se ie muzal sosed, ko 2a je spremlial po stopnicah ... Kakor Iz omotičnih sanj se Je prebudil Simnlicii proH poldnevu. Za pest posvalikanih cfcraret ie ležalo na postelfnl omarici... »Kje Je bilo? — Sam Boc ve. kje Je bilo? - - • •« SFORZA O AVSTRIJSKEM VPRAŠANJU. — d Rini, 7. febr. V senatu je minister za zunanje posle prof Sforza govoril o avstrijskem vprašanju. Izvajal je: Predlagal sem, naj se avstrijski problem smatra za problem mednarodnega interesa, ki se da rešiti z mednarodnimi sredstvi. To načelo je bilo temelj za smernice v Parizu pripravljenega načrta. Izjavil sem, naj se avstrijski vladi prepusti iniciativa v kar največjih mejah, kakor tadi odgovornost za upravo *n da eventualno nadziranje ne sme ovirati delovanja vlade ter da se nobena finančna intervencija ne sme dotikati sedanjega gospodarsk ■ ra delovanja pod Avstrijo in In oz m-stvom ter da ne sme zadobiti zr ^ ia monopola. Italijan ki predlog stremi za tem. da se dajo Avstriii n." Io sredstva za reorganizacijo ter 'la se vpostavi njena gospodarska neodvisnost. Govoril ie ootem o načrtu, pripravljenem v Parizu, ter dehl: Iziavfl sem. da se mora avstrijsko vprašanje rasici z vso nujnostjo. O načrta se bo sklepalo na prvem mestu na sejah skupine za nameravano finančno oraa~i^aciio meseca februarja. Minister meni, da bodo italijanske, angleške, francoske in ameriške bančne skupine razumele vliki interes. udele7iti se sej. ltaliii bo na čast. da ie predTa<2rala pnmoč in podporo za Avstriio brez zahrbtne mis'i na politično in trošna karsko supremacijo in pozabivši ves srd preteklosti. SFORZA O PARIŠKI KONFERENCI — d Rim, 7. febr. V senatu je zunanji minister £Tof Sforza govoril o uspehih pariške Konference in izvajal, da se mora upoštevati znesek dolgov in plačilna amožnost Nemčije, da se določi vsota za reparacije. To plačilno zmožnost je težko ugotoviti, ker je Nemčija ne naznani. Konferenca jf hotela, da hi bila plačila v neposrednem razmerju z rastočim uspavanjem Nemčije. Botilognski načrt je predvideval 269 milijard, pariški pa 226 milijard in poler: tega prepustitev !2 odstot. vrednosti izvoza. Ne gre za izvozno takso. Italijanska dslee:2.ciia se je uprla taki taksi, ker bi ovirala nemški izvoz m gospodarsko obnovo in zavlekla gospodarsko vpostavitev Nemčije, ki ;o Itaiiia želi. Konferenca je stroške za zasedbo znižala na 240 milijonov zlatih mark, pri čemer se no predlogu Kalile vračtmavajo stroški za medza-veznlške komisije. Glede turškega vprašanja ie minister prinorr posredne stike z vlado v Angori, zakaj Italiia želi hitro vpostavitev miru na vzhodu. DR. BENEŠ O POLOŽAJU. — d Padz. 8. febr. V nogo v oni z rimskim dopisnikom lista »Pe-it ; Parisien« Je iz:avil dr. Beneš. da si ie j s podnisom ranallske pogodbe posta-j vila Italija politične smernice, katere 1 zasleduje mala antaata že od poletia I dalje To dejstvo bo dovedlo do zbli- j Trjhune~ Javlja, daTso^"zavezniki ie i žania Italije in c?re skupine držav, ki pripadajo mali anfanti. Ce ie kdai I padla kaka senca na odnošaie med Italijo in Češkoslovaško, ie no zagotovilu dr. Beneša sedai polozal popolnoma razjasnjen. Njegov prihod v Pim ima namen, da se urede vprašanja, ki so v zvezi z vpostavitvijo Osrednje Evrope, katero vprašanie j 7Ž znižanje odškodnine, namerava Češkoslovaška reševati nP$v* OFFV7TV/I sporazumno z Itali;o, Franciio in An- na Jasnem, kakšne voiaškc represalije nai vporabiio. če bi se Nr t C;:a ne odzvala povabilu na londonsko posvetovanje. Na londonski konfarenci bi bilo Nemcni omr-^očeno, da M prosila za to. da se roki renaracHe podaljšajo ali iaoremene. nikakor pa b! ne bilo Nemčiji dovoljeno, da prosi gliio. Vloga male antante mora ostati Ista, kakor doslej, biti mora namreč orodje za mir in konsolidacijo držav Srednie Evrope, vse to v skladu z določili sainteermamske in trianonske pogodbe. Avstrijsko vprašanje se bo razpravljalo na konferenci v Portorcse. ko se bo dr. Beneš s franer ; • ■ ,To-ril o problemih, ki so na programu. Prihod dr. B^eša v Pariz pričakujejo v petek *i soboto. ČETI OSLO V A 9KI KOMUNISTI. —d Praga, 7. febr. Kongres češkoslovaške komunistične mladinske organizacije, ki ee je vršil včeraj Jo fk!e" nil, da se odcepi od češke komunistične stranke, se samostojno organizira in priključi tretji intemr.rionali. Na drugem konsresu, ki je določen na 27. t. m., se najbrže izvede z.odinjenje komunističnih mladinskih organizacij vseh narodov Češkoslovaške. TURKI OBSTRELJUJEJO FRANCOSKO LADJO. — Pariz, 6. febr. »Matfn« po-roČa iz Carigrada: TnrsTH brod »Alzmdal« je odšel Iz mesta z municijo in orožjem za pristaše Kemal-paie. Francaska trgovska ladja mu GRŠKA OFENZIVA V \7TrL — d Rim. 7. febr. Agenzia Štefani noroča iz Carierrrda: Po poročilih iz Smirne pripravljajo Grki, ki razpolagajo z več kakor 70.000 možmi, novo ofenzivo v Mali Aziii. Turki na se tudi pripravljajo za odpor proti Grkom BOLT^FVIKl !N SVOBODA. —- d Pariz. 8. feb. Pariški Usti javljajo, da bo uprava lista »Humanije« s 15. februarjem vse one odpustila iz službe, ki ce niso priglasili k tretii in te maci.-a al i. KOMUNIST NA ZKML.TORADNISKEM ZBOROVANJU. — d Fplit, 7. fehruarja. Včeraj so imeli pristaši zemljoradničke str-nke sestanek, na kaferesra je prijel tudi komunistični zaVtonnik Jela.<:lca, ki je v svojem erovoru napadal buržoazijo in zemljoradničke stranko. Skupščina ea je mirno poslušala, nakar mu je odgo-varird dr. Paderin. TURŠKA IN ANOORSKA VLADA. —d London, 8. februarla. Po poročilih iz Carigrada jc anjrorska vlada naprosila sultnna, nai poda iziavo. da le angorska vlada edina, ki ima pravico, govoriti in pogajati se za Turčijo. Veliki vezir je v ostrem od£avoru iz- razi! nejevoljo sultanovo z:;r:.di tega. predloga. Nacijonalisti zastopajo šc vedno stališče, da je angorska vlada edina zakonita vlada Turčije ta da se mora na njo n tslovitJ vabilo za udeležbo na konferenci v Londonu. Zastopnike odpošlje: - konferenco le tedaj, ako bodo sprejeti njih pogoji. Spričo tega je položaj cari::rajske vlade čim da-lie bol nevzdržljiv. Govore o sestavi novega kabineta pod Tevfik paSo. ki ie bale pripravljen odoos'nti zastoanikc V London, nc da bi se t EiraJ na ta. ali odpoSlle Ka tmlistična vlada svoje zastopnike ali nc. PEG \V!CA V I 1NCU. — d Line. 8. febr. Kakor noreča »Linzer Ta r * . je iz Vidma došli brusač Cra? horo umrl za n~ea-stim legarjem. Osebe, ki so prišle z r'iim v dotiko. so \zi tirali. Ganer?! ■ u Sarajevu. — d Sarajevo T. februarja. Včeraj ob 16. je do.snel semkaj francoski creno-ral Franehet d' Espi ray. Na. kolodvoru -.'.i je pričakovala velika nmožlea. Vojaška godba je zasvirala marseljezo. Ko je vlak nrir>clj;I ni kolodvor, je zbrana množica generalu l urno vzklikala Genen la Francheta d' E^eperay jo pozdravil ^fuer^l ITadžič. ki nei je predstavil poveljnike raznih vojaških cniiiic. N- to a."* ie nagovoril v im^nu vlade zača 'ii predsednik deželne vlade Mišovič, v imenu občim pa vladni komisar svetnik Novak. 1 raneoskJ general se le pripn'no zal valil za spr^j^^ in se v svojem odgovoru spominjal, da je pred 22 leti prvikrat posetil Bara je« vo. NaglaŠal je svojo sadovoljnoet, da vidi sedaj to mesto v svobodni in ujedinjeni državi. Od kolodvora *e ,e tr»>-neral s spremstvom odpeljal v konak, na vsem potu od množico živahno pozdravljan Ob 17. jo general Franehet d* Esperav po«eti! načelnika MlSovlča in se nato z avtomobilom odpeljal v mostno posvetovalnico kj?r so pa pričakovali častniki občinski svetniki itd. V zbornici mu je gdč. Fahrija Kapetanovi čova izročila kot dar mestne obči-nc pozlačen srebrn serviee. za kar se je general prisrčno zahvalil. Goste so v zbornici pocrostili s čajem in s cigaretami. Z balkona mestne posvetovalnico jo general Franehet d* Esperaj nagovoril Sterilno zbrano množico, ki mu je prirejala prisrčne ovacije. — Zvečer je bila na čast franeo3kem\i crenerabi v častniškem domu večerja, katere «e je udeležilo W) povabljenih oseb. General Hadžič je v svoji napitaiei pozdravil generala Franrheta d* Esrerav v francoščini. France?ki ca>-t se mu je za tople besede ?>risnno zahvalil in se v svoji napitniei sy ominjal kralja Petra in borb za osvonojenje jutropioven^keir^ naroda. Spominjal M je kralja Petra, ki 6e je na francoski strani odeletll franeoi=ko - nemške vojne L 1Š70. ter bosanske vptaje 1. 1S7>. Spominjal se je tudi kraljeviča retrenta Aleksandra, ki je v veliki svetovni vojni poveljeval hrabri srbski vojski zlasti na solunski fronti. Spoadpjal se je tuni blagopokojnoga vojvo-.!e Marica in obžaloval, da \e smrt pokosita tejra r/enialne-^a človeka. Nagla šal je tudi zasluge Stepanoviča, ki se je že v 6voji rani mladosti beril za svobodo in ujedinjenje juuo-lovenskejra naroda. Nazdravil je hrabri, vztrajni in zmairoviti vojski Jugoslovenov, ki le v sveto\mi vojni tako sijajno pokazala svoje vrline in visoko dvignila zastavo svobode. — Danes dopoldne je ceneral Franehet d1 Esperav posetil saraiev^ke vojašnico in se o vs^ni. kar je videl, zelo pohvalno izrazil. Inpozanten je bil sprejem, ki so mu cra priredili gojeoej ruske kadet« niče v vojašnici kralja Petra. Popoldne je bi! ceneral v državni žrelom! v kopališča Ilidžu in na Iz vil u Rosne. — Jutri popoldne ob 17. so general odpelje v Pariz. — Na v<*cj poti od I>o-sanskega broda do Sarajeva so generala Fn*oheta d' Esperaj na vsob kolodvorih pričakovale velike množico na-reda in ga burno pozdravljale, zlasti v rv»boiu in Macrlaju. Iz mm ¥*&l*w*wm\ — Dr. Jovan C vijič v Sarajcvn. Sarajevo. 8. februarja. Prošlo nedeljo jo prispel v Sarajevo znani učenjak profesor dr. Jovan Cviiie, da prouči bosanske razmero. Imel bo več predavanj o narodnem delu in o izobrazbi ljudstva. — O stanovanjskem t|wafsiijsj. V ministrstvu za socialno politiko so se pod predsedstvom ministra za socialno politiko pridela raspravljanja o stanovanjskem vprašanju. V Zagrsl u, Beogradu in drugih mestih kier vlada po-manjakanjo stanovanj, je treba preprečiti onim. ki ni-o poirebni v jĐOotil, da bi tam stanovali. — Od}M>«lan:*-vvo Rooirrada za Pariz. Na seji občinskega odbora mesta Beograda ^o bili Izvoljeni dolomiti, ki ponesejo diplome častnega meščanstva v Pariz. Izvoljeni so: mostni načelnik Karajovanovie in odbornika Kosta Jo-vanovič in Rista Odavič. — 0 kinrmafografih. Finančni r i-nis*or dr. Kosta Kumanudi jo določil, da se znižajo takse za kinetosiograflo-ne predstave in drugo zabave od SO na 20%. Zate pa morajo kinematografi vsak to Ton priredit] najmanj po eno poučno predstavo. Obenem je prosvetno ministrstvo odredilo, da so odslej tudi filmi cenzurirajo, DMirc sv. Cirila in Mm. S2. štev. SLOVENSKI NA?:**'}-, dne lo. februarja 1921. 3. stran __ SleođrešEna domovina. — Napad fašistov na tiskamo »►Edinost- v Trstu. V torek zjutraj okoli druge ure so udri i fašisti v tiskarno »Edinosti«. Urednika ni bilo nobenega več, navzoči eo bili še 3 črkostavci. Te eo zaprli v jedno uredniško sobo. potem po so divjali po prostorih uredništva, uprave in tiskarne. Razmetali in raztrgati so razne knjige in papirje, v tiskarni pa močno poškodovali dva velika stroja in jednoga malega, rotacijski stroj so poškodovali do polovico. Do stavnih strojev niso našli poti. Razbijali so s kladivi, železnimi drogovi in drugimi raznimi rečmi n napravili škode okoli 800.000 lir. Policij i ni bilo blizu. Fašistovsko glasilo >I1 Popolo« je bilo naravnost napovedalo napad. »Era Nnova< meni, da je bil napad opravičen radi >hujskaškega« pisanja lEdinosti«. Italijanski list označa za hujskanje moške in pošteno besede, izražene v manifestu političnega društva »Edinostic. List je mogel kljub faŠistovskemu divjanju iziti, ali nekoliko kasneje. Tiskarna Edinost je bila napadena sedaj že tretjič. Velikansko Je ogorčenje med vsem jugoslovenskim prebivalstvom ob Jadranu in ogorčenje vzbudi to barbarsko italijansko divjanje po vsej Jugoslaviji. Italijani hočejo uničiti Jugoslo vene. Dolžnost vseh Jugoelovenov je. da na.stopimo v obrambo naših bratov v >Julijski Benečiji« in dolžnost naše vlade je, da pove italijanski, da se na tak način ne gradijo dobri in prijateljski odnosa ji med Italijo in Jugoslavijo. — Važno gospodarsko zborovanje se je vršilo v Trstu 2. t. m. Kmetijske zadruge so poslale tja svoje zastopnike. Udeležncev je bilo 75 iz vseh strani dežele. Predsedoval je dr. Slovik, ki je povdarjal pomen združitve -vseh kmetijsko - strokovnih zadrug na Primorskem. Po dolgem razpravljanju je lil sprejet predlog, da se imenuje odsek, ki pripravi vse potrebno za izvedbo združitve. — »Fašisti« imajo na Primorskem doslej 48 organizacij. — Diivek na prireditve. Krivičen je davek na prireditve v tako veliki izmeri. Kar 405» od prodanih vstopnic se mora odstopiti financi. Med Italijani so prireditve zgolj veselice, šogre. ples, med Slovenci na so te prireditve kulturne in nimajo samo plesa na vspo-redu! Ta davek se mora znižati, ako se že ne odpravi popolnoma. Vlada no sme ovirati kulturnega delovanja med Jugosloveni. — Narodno - obrambni sklad. Mi-bcI narodno - obrambnega sklada je bila sprejeta v Primorju z velikim navdušenjem. To bo najlepši in najprimernejši odsrovor na aneksijske proslave. Prispevki se že nabirajo in pričakovati je vedno jednakega zanimanja za postavljeno obrambno svrho. skem koroški Slovenci nimajo ničesar1 iskati, na to naj pozabi],,; Koroška je enotna dežela, Slovenci brer. Celovcu ne morejo živeti torej morajo se priklopili nemškim klerikalcem v Celovcu, kjer postopajo zelo prijazno s Slovenci — izdajabi itd. Gosi 1 > Trunk, hvaležni smo vam da ste se -mni razkrinkali in ni bilo nam trel a o vas pisati to, kar smo ze davno slu i Ji Koroški Slovenci, tudi duhovniki, i ;;ijalsko na lino Podgorca - Trunka odločno odklanjajo, ker vedo, da, ako naj b.j revizija plebiscitnega vprašanja za oje usodno rešena., morajo ravno sedaj pr< d celim svetom pokazati, da šo živijo mos lojno nuodno življenje in dt s«> vkljioj vsemu preganjanju niso prelili v Nenu-e. neuu-urje ali \ kako nemško stranku. Pod goro - Ti h a nakana odgovarja pa popolnoma težnjam ii;t- r-naci jona 1 ne t?a k lerik a I i zrna. Slavko Plemelj trž. nadzornik Prs^rskfsoalna nnrašaiiga. Glasooi iz Karoifeg, — Borovlje. (Modra nemška pedagogika.) Kot poslušen sluga vsenemškega >Heimatsdiensta« je celovški škof izbornega kateheta Koširja odstavil samo radi tega, ker zna poučevati ne le v nemškem, ampak rudi v slovenskem jeziku, nastavil pa je trdega Nemca iz Nemčije ki ne zna niti ene slovenske besedice. Človek bi mislil, da je v 20. stoletju že obče priznano načelo, da se morajo učenci in učitelji med sabo razumeti, da mora torej učitelj znati oni jezik, katerega znajo otroci, ako naj bo pouk uspešen. Toda koroški germanizatorji s celovškim škofom vred pa se do tega primitivnega spoznanja v svoji vsenemški zagrizenosti in v svojem brezmejnem sovraštvu do vsega, kar diši no slovenščini, očividno še niso prerili. V svoji prvi pridigi je nemški katehet očitno s prižnice povedal, da prej ni vedel, da se v Borovljah govori toliko slovensko da obžaluje, da tega jezika ne zna, da pa se ga bo začel — učiti. Ko je v prvem razredu ljudsko šole imel svojo prvo uro, se je med poukom začelo več deslic bridko jokati. Na katehetovo vprašanje, zakaj se jočejo, so mu odgovorile, da za to. ker ga — ne razumejo jn se ne bodo mogle nič mučiti. Na šolah v Borovlqah hočejo -vpeljati slovenščino kot prost predmet; poučeval bo slovenščino nemškutar Just, ki še v svojem življenju ni videl slovenske slovnice. Pa kaj to briga modeme, nem-Čke pedagoge! Just bo poučeval slovenščino z namenom da se ta predmet otrokom pristudi in da se ničesar ne naučijo. Kaj Če bi tudi v Sloveniji glede nemščine z nemškimi otroki enako začeli postopati v soli in v cerkvi? "Morebiti bi to koroškim Slovencem koristilo? — Celovec. (Potno dovolje-n j e.") Pri našem glavarstvu Imajo od >Heimatsdiensta« Izdelan natančen poznam vseh zavednih Slovencev 1? cone A. Čo pride kdo po potno dovoljenje, pogleda okrajni tajnik Unterluggauer v seznam in ako najde njegovo Ime v oni črni listi ga surovo nahruli: >Sie ^aron ein Prilgel gardist und ba-ben ftir die Serben agitiert: sie lrrie-nen nicbts, sehauens, dass sle weiter kommen!« To je v senžermenski pogodbi od Avstriie zajamčena enakopravnost koroških Slovencev pred uradi! — Borovlje. Nemec iz Nemčije moče koroške Slovence na cesto. Rnvna-telj tukajšnje jeklarne Schnetzer, Nemec iz Nemčije, je dne 29. januarja poklical 16 slovenskih delavcev, ki so še ostali po odhodu drugih slovenskih delavcev po plebiscitu v tovarni, pred se ter jim je izjavil, da so odpuščeni in da se po preteku 14 dni ne smejo pokazati v tovarni za to ker to zahtevajo drugi nemškutarski delavci. Brez ozira na to. da je ta odpoved proti zakonom obstoječim v republiki Avstriji, je obenem akt skrajne brezsrčnosti in surovosti. Med odslovljenimi delavci so taki, ki so nad 60 let stari in so pri več kot 301etnem delu v tovarni ohromeli ln na pol oslepeli, kakor častitljiva starčka BorMČ z Dolan in Obilčnik iz Bajdiš. Tudi znani pevci bratje Jaka, Jzidor in Tine Sparovec, izobraženi in nad vse pridni delavci, so vrženi na cesto. — Borovlje. Dne 29. m. m. je bil tudi invalidski plesni venček. Drugo jutro so pijani nemčurji razgrajali pred hišami, kjer bivajo Slovenci, in jim klicali, da vsakega ubijejo, kdor se pokaže. Popoldne so se stepi i med sabo >Pri Benkotu«. Nekega Volkswebrovca so vrgli na cesto in mu odvzeli čepico in bnjonet. Pri pretepu v gostilni je nem-čkutarju Justu padel steklen košček v oko. oko se jo vsled tega prerezalo ln je popolnoma izteklo. — Kožcntavra, (Nasilje nem-S k 1 h oblasti.) Brez vsakega povoda in brez navedbe pravega vzroka 6o prišli nemški orožniki po našega vrlega mladeniča C, ko je opravljal svojo službo kot mesar in ga odgnali v zapor v Borovlje. Sodnik mu ni vedel povedati, zakaj da mora v zapor.. Pobrali eo mu denar 4000 jugoslo v. kron (kar znači sedaj čez 20.000 avstrij. kron) in okoli 3000 avstr. kron. Po dveh so are-tiranca zopet izpustili iz zapora, denarja pa mu niso hoteli vrniti. Tudi ko je pozneje zopet sel mladenič zahtevat denar nazaj, ga mu niso hoteli izročiti. Rekli so, da je denar v Celovcu. Ko je pri aretaciji od orožnikov zahteval, naj mu dado potrdilo, koliko denarja da so mu odvzeli, mu tega niso hoteli storiti. Nedavno tega so imeli nemenrski požarni brambovci pri Simončiču svojo veselico. Pri tej priliki so Slovenko iz Porovelj, ki službuje kot kuharica pri mesarju Urbancu grdo opsovali z izrazi katere čujemo vsak dan iz nemsku-tarskih ust. Mesar Peter Urbane, ki ni v Borovljah doma. ampak se je tja pred plebiscitom priselil s Kranjskega, obiskuje redno vse nemške prireditve, tudi >Siegesfe?te«. Mi koroški Slovenci, katere je nemška zmrrga pahnila v največjo nesrečo bi od kranjskega mesarja pričakovali več značajnosti. — Celovec. Nemški listi hujskajo še vedno neproctono proti narodnim Slovencem na Koroškem. Nemški uradniki in učitelji ki eo nastavljeni na plebiscitnem ozemlju, sčujejo venomer nemškutarje. zlasti mladeniče, preti zavednim Siovencem; >Heimatsdien?t« plačuje z mesečnimi prispevki nem-čurske pretepače in tako raste divjanje nemčurjev in preganjanje koroških Slovencev od dne do dne. Zadnjo nedeljo in na s večni co so se vrnili po vseh vaseh prejšnjega plebiscitnega ozemlja naravnost sistematično inceenirani poboji Slovencev. Iz več krajev Podjun^. pa tudi iz Roža, iz §t. Jakoba, iz Št. Janža, iz Borovelj, iz Glinj in Iz mnogih drugih krajev nam poročajo knko pijani neroškutarji napadajo na cestah in v gostilnah m!me Slovane in jih pretepajo. Naravnost zverinsko so divjali opijanjeni nemškutarji v znani slovenski gostilni >Pri Cincrelcuc na Trati pri Olinjah. Tolpa pijanih, od >Hei-matdiensia« za to plačanih nemčkntar-jev z Dolan ln iz Medhorovnie© — odlikoval se je posebno pa zverinski surovosti Petričije^ z Dolan — le napadla mirne slovenske goste. Po enem, Fricu Valentinu, so mlatili r stol! tako. da so nad njim .-tiri stole zlomili; pofpm pa so začeli no niem mlatiti z oglja tirni, Btolovimi nogami, tako da jo revež, ki so je pred kratkim vrnil po večletnem ujetništvu domu iz Rusijo, vos v krvi z razbito č^oplnjo obležal na mestu. Nemške oblasti ki to zverinsko divjanje mirno trpijo, bodo enkrat morale dajati odgovor za. ptrnšno posledice dc-moralizacije, ki se po njeni krivdi siri j*> deželi. — Slovenji Plajperg. Nemškutarja brata Kr. in B. Mauser, p. d. Plesnov-ceva sta na poti v Sopotnico iz zasede napadla in pretepla Slovenca J. Obil-čnika. V silobranu je napadanec udaril napadalca. Za to so ga drugi dan orožniki prijeli in odpeljali v gostilno >Pri Deutsch Petru«. Pri zasliševanju je neki orožnik Slovenei oklufutal drugi, ki je ležal na postelji, pa je rokel: »Gib ibm noeb ein naar!« Bajdi.^e. Okrajno glavarstvo v Celovcu je pri nas zaprlo gostilno Slovenca žerjava p. d. >Pri Ferjančkn-. Celovec. Pred tednom je prijel Slovenec L. Borovnik iz Borovelj k okrajnemu glavarstvu v Celovec po potno dovoljenje za Jugoslavijo. Znani Un-torlugganer mu je po vpogledu v seznam Slovencev iz cone A izjavil, da se mora prej obrniti na >Heimatdienst« v Borovljah, če proti njemu ne obstoje kakšni pomisleki. — Isti dan je isti uradnik okrajnega glavarstva nekega slovenskega mladeniča iz Kotmarevasi, ki je prišel tudi po potno dovoljenje za Jugoslavijo, takoj dal zapreti pet dni. češ da je bil član slovenske »Pri-gelgarde«. rekoč, da ima eno uro čas spisati rekurz. Mladenič je zginil takoj v zapor. Celovec. (Našla 8 ta se.) Znani Podgorc je v zvezi z župnikom Trunkom začel Izdajati slovensko - nemško pisani listič >Glas pravice«, kjer skušata spraviti koroške Slovence do tega, da glasujejo pri prihodnjih državnih volitvah z nemškimi klerikalci Pravita, da koroške Slovence čaka boj za vero in boj proti boljševikom. Na Kranj- Za prehrano predvsem 1 fubljane zelo važnega pomena so tudi mi derne tehnične naprave, ki služijo v ta namen, ljubljansko prebivalstvo se Je pomnožPo, poleg tega pa Je postala Ljubljana tudi važno središče za Izvoz, posebno mesa. vsted teta z našimi zelo starimi napravami absolutno ne moremo več izhajati. V prvi vrsti pride v poštev moderna obsežna klavnica ln hladilnica. V tem oziru se Ljubljana ne sme vstrašiti nlkakih žrtev, ker je položaj na današnji klavnici tak, da i ričl po reformi. Izdatki za te naprave bi se izplačali v najkrajšem času, ker le sedanji k'avni-Skj obrat tehniško tako nt-prikladen, da podražaje režjjske stroške si'no. kar mora plakati konsument. Pomanjkanje primernih ledenic, ki pa same na sebi za večje mesto že ne morejo priti v p>Stev, temveč se mo-ajo nadomestiti s hladilnicami, Je v Llubijanj tako občutno, da trpe mesaril-obrtnikl vsled teira silno materilelno škodo, ker moralo klati od danes do iutrt ter se jim naravno mnozo blaga pokvari in jim na dniRj strani absolutno nI mojroče skrbeti za primerno saažnost svojega blaga. Meso ljubljanskega trra le v gorkeJSlh mesecMi skrajno nesnažno In pogosto Iz M^ljenlčnih ozlrov za razprodajo celo nedopustno, jn to vse radi tega, ker se mora blago konlčitl v absolutno nemogoči ledenici, ki povrhu stane mestno Magnlno Se ogromne svote. Prav zanimivo Je, kaj bo letos, ko niti z fJorenlskega ne moremo ' biti knt sladkor dragega ledu. NnizadnJI čas Je. da se klavnica tako] prenovi, napravi rampa 7i skidanje žlvl_ ne ter velika hladilnica, ki bo slnžPa v zaprtih ceMcah posameznim strankam kot skladišče za blago ter Imela nol^? tega oMIrne prostore za bdrhvo raznih mesnih produktov. Klavniskj obrat bf bil notem mnogo enostavnejši, ker hI Imeli mesarij dovolj b'a^a v hladilnici za v^akdanln notrpho. Tod! Spekulacija za zn'*mje cen bi bila potem mnogo nspeSne'Sa. Brez dvoma le, da bod^ vse stranke prevzele z odnrfimf rokami to flnancUelno breme na sv°'e rame m da nam bodo te naprav« r^mogo boli trot mar^fVatera dru^a nosile bogate dobičke. Slednji? moraio priti v po-štev tudi hlgljenlčnl ozjrl. III. Nujne reforme }e potrebna tudi preskrba naSiu mest. prodv^-m I.Jub'jane z mlekom. Po dosedanjih načinih Ljubljana ne bo pri^a do prvovrstnega hlgijeničnega rmeka. Sedaj dovaža mleko, aH se peča z mlekarsko obrtjo vsakdo, kdor hoče, brez Tira aH Je zato vsposobljen ali n*, enostavno z razloga, ker le mlekarska obrt silno dobičkanosna, ker je voda zelo po ceni. Za vspeSOO Konti o.u vseli teh stotin mlekarskih obrtnikov bi morai biu na razpolago tako obsežen preizkuSevaJni aparat, da ca v današnjih finančnih mlzerljai] ne bi mogli vzdrževati, i udi v aigjjeuičncm oziru je današnji sistem preslabe l mlekom naravnost neporaben. ba zatrcinu enkrat za vselej zakotne kupćije in n«.prcb:an>i t^-Uufanje z mlekom ter zadusiimo blClieuič-niui zahtevam, moramo po vz^icuu drugih večjih mest skrbeti za primernejše mlekarske obrate. Mislim, da mi o veliki važnosti zdravega mleka pred vseai za otroke, ni treba posebej govoriti, brezvesinost našega današnjega dobavite ja mleka le pa vsevela v take oblike, da je ne moremo več trpe.u. Na dru^i strani je pa današnji aparat preskrbe z mlekom s higijcn inih ozirov, tudi ako bi deiovai poštenim Dotoin, neporaben. iz imenovanih razlogov so se vi.a večja moderna mesta odloČila za strogo centralizacijo mlekarske obrti, katere kontrola je lahko izvedljiva. Ljubljana mora skrbeli za ustanovitev centra ne mlekarne, ki bo preskrbovala Ljublja:. . s p;. )-vrstnim, zdravim mlekom. Vsaka, dru^a postranska mlekarska obrt bi morala Liti izključena. Ljubljanska okolica bi pri tem ne trpela škode, ker bi oddajala mle!:o v centralno mlekarno, seveda bi se morala podvreči strogi kontroi mleka ter bi biia vsaka potvorba mleka izključena. S tem bi prišla na pravičen račun ljubljanski konsument. kot ljubljanska okolica. Vse za kon-snm določeno mleko bi se pasteriziralo ter razprodajalo v ta namen določenih loka in po raznih delih mesta. Mlekarna bi se bavila tudi z izdelovanjem najprikiadnejSega mleka za dojenčke ter poleg tega s iabrl-kacijo različnih mlekarskih izdelkov. Velika centra'na mlekarna v Ljubljani bi sčasoma povečala svoj obrat, pritegnila maniSe mlekarske zavode po deželi ter pričela potem lahko, ko bi bil domači trg glede cene kakor glede množine krit, z izvozom mleka ter mlečrlh izdelkov. Mislim, da nI dvoma o tem. da bi v najkrajšem čac » z ustanovitvijo centralne mlekarne odpravfl v*o nečedne in. Škodljive manipulacije z mlekom ter konsumentu preskrbeli v resnici to, za kar izdala drag denar. Producent mleka bi nrISel enako na svoj upravičen račun. Opozariam, da b' se moral Izvesti omenjeni načrt v nolnem obsegu, vsako polovfčar« sko delo bi bilo zaman. Te:rKoč bi ne bilo posebnih, ker bi se dalo vršlo že. na započeti bazi. Poda! sem Javnosti te misli, ker so opisane razmere tako neznosne da krfče po reformi, ter pričakujem, da bom naSel zadosten odmev ln dovoli dobre volje, da se bo pričelo s pozitivnim delorn. V Ljubljani 9. februarja 1921. — Učna uprava in zasebne šole. vi5ji šolski svet za Slovenijo je naroči! okr. šol. svetom, pozvati vse zavode, ki lvzdržujejo svoje zasebne ljudske in meščanske lole in ki so uživali do zdaj pravico iavnosti. da vlože tako" prošnje za obnovitev te pravice, inače re jim bodo njih šo'c zatvorile. Da so ti zavodi v danih razmerah, ko gotovi ljudje sistematično huiskajo proti dr-Žavi potrebni državne kontrole, je jasno. To dokazuje u^iboli vihar, ki je rrdi tega nastal v klerikalnem taboru. — Ob potdcs;t!ctn!ci pisatefta Fr. Finžp;arjn, i>ne 9. febr. t. 1. slavi naš trnovski župnik in pisatelj Fr. S. Finžgar FOIctnico svojega rojstva. Izšel je iz naroda ln narodu ic do- vetil svoje duševne darove. Sc v inrrrnaziii je začel pisateljevati in od 1. 1S94 bogatil našo pesniško, pripovedno in dramatsko slovstvo z zdravimi, krepkimi, večinoma iz kmetskoga življena zajetimi deli. Realist no svojem literarnem značaju, je stre-mil vedno po značilnem, jedrem icz?-ku, in breznišlca pfovorica mu ie Mla neusahljiv vir, ki ie da*al vsem nie^o-vim soisom krepak vonj gorenjske narave. Veliko število nic^ovih povesti, novel, črtic, ki iih je priobčil večinoma v »Pomu in Svetu«, čc£,tr literarna os ie že od I. 1896.; pisal na je tudi v Krajčevi »Narodni biblioteki«, »Planinskem Vestniku«. »Slovencu« i. dr. listih. Želeti bi bilo. da se najboljše zbero v knjigah. Njegov zgodovinski roman »Pod svobodnim solncem« spada med naiboli čitane slovenske knifgc. njegove ljudske drame »Divji lovec«, »Naša kri« in »Veriga« pa med največkrat uprizorjene naše igre. Vfaratkem se uprizori njegova najnovejša drama. V politiko se neprisiljen ni mešal nikdar: zato uživa spoštovanje v vseh slojih. Ad multos annos! — Kdo kliče Radićevce v Slovenijo? Pišejo nam: Nedavno tega so | hrvatski listi s posebnim poudarkom . poročali, da se ie okrog tisoč Slo- j vencev udeloži'o Radićeveiga shoda 1 v Humu rb Sotli in da ie v imenu teh j Slovencev neka Ana Lipnikova povabila Štipka Radića, naj raztegne svoje pr liticno delovanje tudi ni Sloveniio. V rnformaciio slovenske javnosti ie treba ugotoviti, da so bili udeleženci s tostran Sotle na Radi-ćevi skupščini izkliučno klerikalci, nemškutar!! m bivši StaferdjancL Ana L (pnik fe bila do nedavnega časa intimna prijateljica rogaške duhovščine, a se je bale z gospodi sprla in ie nemira iz osvete šla v klerikalnem imenu vabit hrvatskega ge-ncralis;ma !>tinka na pohod v Slovenijo. Na drvel strani si nemškutarji zele. da bi Radič začel rogovilitl v Sloveniji na sllčcn način kakor v Hrvatski in da bi rudi v Sloveniji nastal ikšen kaos, kakor na Hrvatskem. In zakai si to »le nemčurji in klerikalci? Ker oni kakor drugi pričakujejo, da bodo v tem slučaju lahko v kalnem ribarili in da bo šla zopet bujno v klasje njihova zaledniška pšenica, ki si žarko želi nazaj avstrijskega in habsburškega solnca. — Novo okrajno glavarstvo. V Guštanju se ic ustanovilo novo okrajno glavarstvo, ki ie pričelo s poslovanjem dne 1. februarja t. 1. V krajevno območje novega okrajnega glavarstva, ki obseza sodni okraj prevallski, spadaio občine Crna. Mežica, Prevalio. St. Danijel, Ouštanl. Kotlje, Tolsti vrh, Dravograd in vsi oni deli občin Bele. Libuč in Libelič. ki no mirovni pogodni pripadaio naši državi. — Iz politične službe. Lenart Veli k o n j a, koncipist pri višjem šolskem svetu, je imenovan za okrainesra komisarja. — Abiturijenta Ivan L a z n i k in Stanislav Komar sta sprejeta v službo pri knjigovodstvu deželne vlade kot računska praktikanta. — Iz sodne službe. Avskultant Josip T r o Š t pri okrožnem sodišču v Mariboru se je službi odpovedal. Za av-skultante so imenovani ti-le pravni praktikanti: Franc M ti h i č. Horis K en k, Ivan Mak, Fcrd'nand Neče-m e r, Anton R a d e i. Starko B r e-rar, Vladimir Velušček, Franio F a r k a š. Maks J u v a n c in Josin Kol še k. — Iz veterinarske službe. Dinlo-mirana živinozdravnika Franc Go- lja r in Ivo K e n d a sta sprejeta v državno službo pri poverjenihtva za kmetijstvo kot provizorna živinozdravnika v X. Snovnem razredu. — Iz finančne službe. V področni ljubljanske delegacije ministrstva fi-i ic so imenovani: viSla evidenčna src« 'etra II. razreda Anton Boiec in idlmir Vrtel za vU*a evidenčna ce-i m jtra L razreda v V1IL Snovnem raz- tu; evidenčni geometri I. razreda Bogomir Vidri h, Bazilij Icras in Alojzij Ln Sin za višje evidenčne ce-ometre II. razreda v IX. čin. razredu: evidenčna ire >metra II. razreda Anton Čuden In Jns;p Bajt za evidenčna eeoi letra 1. razreda v Y gin. razredu: evidenčni elevi Viljem Mi nafti v'^> dimir T a " • \ Fran Schiffrer. Ivan P1 e v n i k. Mirko Tomšič in Drago« 'i-1 T ' e t ! z:- cvldmčne eeometre v XI. čin. razreda — Premeščeni so na-stonn! viSJi geometri! Franjo letina Iz Velikovca v Maribor, .Tocin Ovale z Pliberka v Knmn:k. Ftrmko Brin* š e k iz Rorovelj v Litllo, Kristijan Per-t o t i •' r--':'v^i'r v r :''>'''ar!o hi Ivan V e r b i x Iz I Itile v Novo mesto. — Iz gozdarske službe. Krsto Stona r |e sor<",;: t v državno službo ln Ime* novan za gozdarja v X. rn r^redu pri gozdarskem oddelka v LfuhUanti — F^orerpoir-bi Imena. Državna] obrtna šola v Mublfanl se bo line"ovei< h odslej tehniška srednja 8ola v Ljur> (janL f* ro"-*'*. rmenovani eo: za nnof». 7.1 po5*.-»riro r ,f- nfb\ PnvTrl Zaja z* Podpl«t; za olsar ofleijantai r i^. porn. Lo^to Pivj^k ln Alojzij To-p|, ,-^a. offr«. pi«. nom ^f^r!i*v Prt- \ntonija Sterk in Ivant AT/,5 nrl poŠt. in ^ rz. ravnateljstvu v T.biMfnnl Vv me^^enl ^ kot n^-tni praktikanti: ^Tl-ros'^v K6ehl*r, Erfl^t F^rjan^io. An<-ton Kurnlf Miro«lav Kras, PtiniTrk Trnt-nik ln Rihard Barlatic. Podeljtona 1e odpravnlška plužba v Orlžah Matildi Irgl v Sv. Kri^Ti nri Litiji Fr^nu XjBL%* niku, v Ori neku Lini Petelenka r Rv. Benediktu v Slov. GoHeah Ivani Jekl, v Dvoru ^fnH Snst ^-r\^ v Dobro v nikei Marioi Skoflek. v ^.^v.^rn v Tuhtnjei T oj Engelman, v rtr^cl pri Rakekei 7 ':'*mil* Tnrk r Pnfoneln Mariji Zi-v F gaSevefli Q^rikt Rorvatt in v Smledniku Ivanu Oblaku. — p-rm*-gdenl ?o: vi'M polt oflHJal V^lontin Koman od r>o^t. ar. I^tnbHnns 1 k pr»^t. uradu Ljobljana ? postni ofleijall-t MIha Lnzner in Ivan Modrijan od poŠt. orada t fnbljana 1, Ivan Snjlna ln An-drej Doljak od poŠt nr. Maribor 1. pofet-dI pomožni kontrolor Mika Klrnr pošt ur. Maribor 1, poStni oficifantl Pavel Eladnik od r«-t ur. Ftuk Ivan Barblč, Ivan Vidmar in Anton Kri?, od -:*. ur. MsHKnr ? r območje poft. irt brz. ravnateljstva Sarajevo. poŠt. oficl- ll Vend »1 lr. ^i'nc^o od poŠt ur. LJuV ijana 1 k noSt nr Ljubljana 2. —Reslgnlral Je na «lu*bo okr. Sol. nadzornika za Ii^';«ki okrai Imenovani tukajšnji učitelj S^omSkar Avtriist Pire. Mesto dn hI ea poslali na nre:šnle službeno mesto, so tra na nfetrnvo nrošnlo pridelili v službovanle višjemu Šol. sve* tu. — Vodovodna naklada v I Jubilant zvišana. Deželna vbda ie dovolila mestni občini liublianski, da sme namesto dosedanje petodstotne vodovodne naklade z veljavnostjo Izza dne 1. av-gnsta 1930, pobirati zvišano pernaist-od^totno vodovodno naktado od napovedane (ugotovljene) nafcmSčlne. Ta zviSba velja za dobo enega leta., torej do dne 31. julja 1921. — Ob-tno gibanic. V mesecu januarja t. 1. so priglasili: Trgovino t manufakturnim blagom 1. eloktroin* stahciicki obrt 1. trgovino z živino 1, trgovino s kolonijalnim blagom 1* krojaški obrt 3, čevljarski obrt 2. pekovski obrt ?, pilarski obrt 1, žen* sko krojaštvo 1, mesarski obrt 3. mizarski obrt 1. trgovino z lesom 2S izdelovanje kovinskih izdelkov 1. trgovino z galanterijskim blagom 2, trgovino z vinom 1. selmarstvo z manufakturnim In galanterijskim blagom 6. trgovino z urami 1, trgovina z ogljem 1. trgovino z mešanim blagom «4, "trgovino z modnim blagom 1. ažurno podietie 1. gradbeno podjetje 1, prodajo slaščic in živil 3. prodajo sadja, peciva in živil 1. trgovino s sokolskim! oblačilnimi potrebščinami 1, trgovino s kurivom 1. ža^a*. nje drv z motornim obratom 2, trgovino s čevlji l, trgovino s konfekcijo 1, prodalo zelenjave, sadja, krom* pirja i. dr. 1. — Predavanje o davkih so nada> ljuie v petek ob pol 8. zvečer v šentjakobski dekliški Soli, ker g. predavatelj zadnii petek ni mo^el obdelati vse tvarinc. Vabimo nanj vsakogar, ki se zanima za to aktualnost. Vstop prost — Dovaaante ledu z Gorenjskega. Te dni se je pričel dovaža ti led iz Rateč in drugod na Gorenjskem. Plofco eo 10—15 oni debele. Za Ljubljano znaša potrebščina ledu nekaj sto vagonov, — Sneira je padlo preteklo nedeljo in ponedeljek po deželi 20—30 cm, zlasti visok leži po hribih in planinah. Kmetovalci so pa povsod veseli. V ni-žavah in na hribih pa je pretekli teden pognal že teloh in zvončki. — Promoeija. Na vseučilišču v Za-prebu je promoviraj doktorjem prava, pespod Dioniz Godina iz znane odlične rodbine v Skednju nri Tr^u. — Razpisane trafike. Finančno okrajno ravnateljstvo v Liuhljanl razpisuje tabačne trafike v teh-lc krajih: v Ljnbliani tri, in sicer v Sv. Floriiana ulici a 1, na Karolinški zemlji &L U Ui 4. stran. »SLOVENSKI NAROD*, On« 10. ifebruarja IVM* 32. ster. V Spodnji Šiški št. 20, potem na Viču dve (št. 25 in 66), ki se združita v eno novo tranko, na Brezovici št. 32 v davčnem okraju metliškem, na Lad..i št. 19 v davčnem okraju Ljubljana okolica, v — Prebrisan trgovski posredovalec. Neki trgovski posredovalec je nedavno ponudil Akcijski družbi za kemijsko industrijo, t. j. tovarni za klej, večjo množino ovsa, okoli 1000 kg po Dolih št. 5 v davčnem okraju litijskem, 410 K 100 kg. Družba je ponudbo spre- na Urosupljem štiri, in sicer Grosuplje kolodvor in Grosuplje št. 19, ki se združita v eno novo trafko, ter Grosuplje št. 17 in št. 28. ki se zopet združita v eno novo trafiko, in slednjič v Motniku št. 11 v kamniškem davčnem okraju. Natančni razpis je natisnjen v »Uradnem listu« št. 13. — Pegavica ▼ Zagrebu, ^.^rob, 3. februarja. Danes so je pojavil v Zagrebu n< .' slučaj nogavice, — Razpisane službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje do dne 29. februarja za državno zdravilišče v To-polščici službo oskrbnice, ki bi morala prevzeti v oskrbo ves perilni in sobni inventar, nadzirati šivilje in tudi sama sodelovati pri popravljanju perila ter dve službi bolničark, in sicer ene stalne, ene pa za poletno sezi.;o od dne 1. junija do konca meseca septembra ti. — Dalje razpisuje isti odsek do dne 1. marca službo okrožnega zdravnika za zdravstveno oltrožje metliško. NatanČneiša razpisa teh služb sta objavb'ena v »Uradnem listu« št. 13. — Pomnožitev javnih lekarn. Dei. vladi, odn. odseku za zdravstvo se ie stavil od prizadete strani predlog, da sc naj vzpričo temu, ker se je Ljubljana v zadnjih 6 letih znatno razširila in zajedno pomnožila od 40 na okroglo 70.000 ljudi, ukrene potrebno, da se v Interesu zdravstva in sploh Javnosti pomnože lekarne in sicer tako, da bi se dovolila po ena v Šiški, na Viču, na Karlovski cesti in v Mostah. — Električna naprava na Krki. Med Krko in Žužemberkom, t. j. ob najmočnejSem toku Krke. namerava neka zasebna družba zgraditi elektrarno z vodno sila ki bi služila za javno razsvetljavo pa tudi v obrtne, odn. industrijske svrhe, t. j. elektrarno, kakršna je n. pr. ona posest ika J. Koširja v Tacnu pod Šmarno goro. — Za kontrolo potnikov kt dohajajo t Ljubljano z večernimi vlaki in tu prenočujejo, bo ustanovlien na glavnem kolodvoru poseben polic, kontrolni oddelek, t. 3. nekak urad s par organi, ki bo imel v evidenci vse došle tujce, jim sam nakazoval stanovanja odn. prenočišča, in se bo tem odredbam moral Tsakdo brezpogojno pokoriti. Ti organi bodo nastanjeni v posebnem objektu ki je na novo že zgrajen in v surovem -rfdovju dovršen in pod streho. Zagreb, Gradec in druga mesta že imajo take kontrolne urade. Ta urad prične poslovati takoj, ko bodo uradni prostori uporabni. — Za »Jugoslovensko Matico« daruje ga. Marija inž. Kobalova 100 K ob priliki poroke svaka dr, Alojzija bala. — Podružnica Jugoslovenske Matice za Kranj in okolico ima občni zbor $4. februarja ob 8. zvečer v prostorih 'Peter Maverjeve gostilne. Ako bi občni sbor ob 8. ne bil sklepčen, so vrši pol ,nre pozneje ob vsakem številu. Zunanji $lani naj odpošljejo vsaj delegate. — (Doprsni krp Ivana Cankarja) Je izklesal Iz laškega marmorja naš domači umetnik profesor Alojzij .Replč in ga razstavil v Schwent-nerjevi knjlgotržnlcl v Prešernovi lulici. Delo je na prodaj, in zato pri-'poročamo to ugodno priliko zasebnikom in društvom, ki Žele okrasiti svoje prostore s tak?m umotvorom. — Črne koze ▼ Savinskl dolini. V Celju in v Savinski dolini so se pojavile črne koze. V Celju so zaprli glavno tobačno trafiko, ker je obolela na kozah ena izmed prodajalk. Zlasti hudo razsajajo črne koze v Gornji Savinsk dolini, posebno v Lučah, kjer je na kozah umrlo že velko število ljudi. Koze so najbrž zanesli vjetnlki, ki so se vrnili iz Sibirije. — Nova tovarna v Ljubljani, dej gospodarski oddelek. — Divjanje avtomobilov po ljubljanskih cestah je za pasante neznosno. ;Večinoma so to vojaški avtomobili, ki j drve po blatnih cestah in ki onesnaži-rJo ljudem obleko, hišam pa stene. Proti tem šoferjem naj policija brezobzirno nastopi in odpravi to brezobzirno in divjo vožnjo. —* Mariborski peki so včeraj povišali cene belemu kruhu za 1 K pri kilogramu, ne da bi o tem obvestili odjemalce. Hlebček stane sedaj 8 K. — V Pasteurjev zavod v Zagrebu sta bila oddana Ana Završnik In G j ud mL, katera dva ie bil popade! stekli pes is Črnuč. Vsega skupaj je pes napadel 9 oseb, od teh je ogrizel samo gorenja dva. — »Bauernball« v Mariboru dovoljen. Iz Maribora poročalo: Nedavno je zaprosil nemški športni klub »Rote Elf« pri vladi za dovolitev prireditve »Bauernballa«. Vlada ie to nemško pri- jela in mu plačala. Drugič je ponudil družbi 3000 kg po 395 K. Denar je sprejel. Oves je bil Žitnega zavoda, katerega je dotičnik potem oškodoval za približno 16.000 K. Družba je spoznala, da bi bila oves lahko kupila veliko cene e, če bi ga bila direktno naročila pri Žitnem zavodu, ne pa pri posredovalcu. — Alkohol in nlega tainosii. Točenje in zavživanje alkoholnih pijač je bilo dovoljeno pri predpustnih prireditvah — izvzemši stanovskih prireditev, na primer lovski ples, Umetniška noč — samo do 24. ui\x Seveda se je točilo in pilo zasebno, kar dokazuje destvo, da je bilo na policijskem ravnateljstvu v letošnjem letu raui pijančevanja žo K 10.670 vplačanih glob. To je statistika le samih glob. Statistika zapravljenega denarja pa ne bo nikdar objavljena in dognana. Policijsko ravnateljstvo je nanovedalo boj raznim »vinosrkom«, toda ti so tudi zvite buče, kajti »vinosrk« mora piti oo jutra ranega. Policijsko ravnateljstvo je pričetkom poskusilo omejiti pijančevanje na ta način, da ie no 2L uri prepovedalo točenje alkoholnih pijač. Ker pa to nI rodilo zaželi enega usp kajti gostje so si preskrbeli do polnoči toliko pi'ače na mizo, da ie sigurno učinkovala, je deželna vlada tudi zavživanje alkoholnih nljač po polnoči prepovedala. Kakor je kazalo, tudi to sredstvo ni moglo prcnrečih pijančevanja, ker poDivalo se ie na skriva: in s*e z večjo strastjo, v lepi nadi, da se tako vara policijo. Leno ie bilo včasih videti, kako je napol trezni prijatelj svoiemu nanol pijanemu tovarišu prigovarjal: »Trdno se drži, tibo bodi, policaj te gleda, kako te bo v kazen spravil.« Javni plesi sicer niso bili do v -ljeni. plesalo se *e pa v takozvanih »zaključenih družbah«. — Napad na kolodvoru. Na 14. tir a glavnega kolodvora .'e včeraj, na pustni torek okoli 11. dopoldne vlomil pro-žni delavec Cvetko iz Zaloga v vagon, ki je bil natovorjen svežega svinjskega mesa iz Novega Sada in je bil določen za izvoz v Italijo. Cvetko je izmaki 3 okoli 3 kg mesa. Tatvino je takoj zapazil čuvaj in straža južne železnice France Ungar, 29 let star, oženjen, stanujoč na Cesti v Mestni log. Stavil je delavca na odgovor in legitimacijo. Ta pa je po daljšem prerekanju potegnil nož iz žepa in besen napadel čuvaja ter mu zadal globoko rano na desni strani vratu. Pred besnim in raziarje-nim napadalcem :e Ungar zbegal, napadalec pa za njim. Slednjič je Ungar nadel na tla. napadalec pa, videč štev:l"o Ko- j množico delavcev, je pobegnil v Zalog n asvoi dom. Težko ranjenega je posta-jenačelnik, nadzornik g. Lud vi g dal prenesti v bo!niško sobo južne žele -i ce, kjer so ga za sMo obvezali in ga je • potem g. Zdravko Koren, nadziratelj \ straže južne železnice, spremil v javno : bolnico. Napadalca Cvetka so orožniki s na domu v Zalogu aretirali in eskortirali v Ljubljano, kjer so ga izročili so- ! dišču. — Aretacija nevarnega tatu. L.:ub-: Ijanska polici a je aretirala zelo nevar-' nega tatu Jakoba Hribarja, doma iz : Jezice. Hribar ima na vesti številne tatvine, med drugim je ukradel nekemu . Osenarju pred pol letom 1700 K. — Nesreče in poškodbe. Rusu Ti-'. moteju Grigorjevu. delavcu v tovarni ; »Bistra« pri Domžalah je stroj popol-i noma zmečkal desno roko. — Nojro si ; je zlomila Neža Zakrajsek iz Male Slivnice pri Velikih Laščah. — Šentjakobska napredna fcnjiž- • nlca Izposoja vsak delavnik od pol 6. do pol 8. zvečer na Vožarskem potu št. : 2, koncem Florifanske ulice, električno postajališče, najlepše slovenske, srbo-hrvatske, češke, nemške, italijanske in francoske knjige. Kupujejo se knjige po najvišji ceni. (k) — Celjsko parno kopališče, ki ie bilo doslel last nemškutaria Tratnika, je prešlo v narodne roke. Kupil je kopališče Boris Batič. — Smrtna kosa. Umrl je v Zgornjih Jaršah nri Mengšu znrni poen^tnik g. Janez Z a r g i. star £5 let. — Umrln jo v Ljubljnni na Tržaški cesti št. 11 gospa Amalija Tt u p a r. N. v m. p.t fštjRlfnra. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Opera: Sreda, 9, febr.: Prod vrnrmi plave. Gostovanje hudožest vene ga teatra, Tzv. Četrtek, 10. febr.: Potop. Gostovanje hudožestvenega teaćra. Izv. Petek, 11. febr.: Tri FC3tre. Gostovanje hndožestvenega teatra. Izv. Sobota, 12. febr.: Tosca. Ked E. a^tevlrice/sprva prekvedala, ka»£ i 2ed!Lia^1£ £brV IT* ^aynl°; T5VGT1-ie pa zopet dovolila In se je ta ples ma- Ponedeljek, 14 febr.; Koncert Josep Rijavec in Ciril Ličar. Izven. Predstava >Tri sestre (gostovanje tiudožestvenega teatra) v petek 11. februarja t. 1. začenja ob pol 8. zvečer. riborskih elitnih nemških kmetov vršil snoči, 8. L m. — Uboj. Iz Maribora poročajo: Vinko Lovše, bivši logar v graščini ffrastovec in Antonija Malek sta živela že celo vrsto let radi neke potiske poti v velikem sovraštvu. Ko je pred 15 leti Antonija Malek dobila tožbo, le postavit ob poti velik s plotom zagrnjen križ. Od takrat so se prepiri vedno nadaljevali, ker ie Lovšeta jezilo, da le njeeova nasprotnica zmagala. 3. t. m. je prišlo med njima zopet do hudega pre-olra in ko se ie Lovše dovoli razsrdil, ie skočil v hišo, snel s stene lovsko miško ter ustrelil na Malčkovo. Krotrlia jo je tako nesrečno zadela« jc bila — Svetovna t n mej a Josipa Rijav-oa in Cirila Ličara. V nodeljo 30. t. m. je nastopil zadnjikrat na odru Narodnega kazališta v Zagrebu naš najboljši in prvi jugoslovanski tenorist g. Josip Rijavec. pred odhodom na turnejo po Oeški, Švedski. Norveški, Holandiji, Danski, Angliji in Ameriki. Dne 5. februarja je imel svoj oprostni koncert v Beogradu. 10. v Zagrebu, 14. v Ljubljani, 22. pa pod pokroviteljstvom ministra Iv. Hribarja v Pragi v novi in največji pražki dvora i (2600 oseb) mesta mrtva. JjieOJiv saj tLucernag. Z Klavcem od- haja tudi naš obče znani in nvaževani pianist Ciril Ličar, kateri si je že na turnejah z slavnim Kooijanoni s svojo virtuoznostjo pribavil ugledni poloŠaj odličnega pianista, ter je ne 6amo doma nego tudi v tujini posebno na Deškem zelo priljubljen. Prepričani amo, da boste ta dva odlična umetnika v lu-jlni dvignila ugled naši mladi domovini, ter da bo našla njih umetnost odziv in primanje pri najstrožji kritiki. Trj turneji se je priključil tudi b,» ritoni-i g. Milan Rajzer, profesor konzervatorija v Zagrebu. Nastopil pa lo v Beogradu, Pragi Londonu in Nfewyorku. Vodja turneje g. Gradiš - Da noš se jo ravnokar vrnil s potovanja glede predpriprav, ter mu jo no samo ministrstvo prosveta v Beogradu nego tudi ministrstvo zunan ili zadev v Pragi Izdalo zelo laskavo priporočilo ter to prvo jugoslovansko propagandno turn< jo označilo kot oficielno tako. da 1 V\ jugoslovanska turnej* mi aifestacija naše in slovanske muzike. Obenem nastopi g. Rijavec v Narodnem Divadlu v Pragi, Brnu, ter v Stockholirm, Kopenhagenu, Amsterdama v svojih najboljših opernih partijah. Z vesolj m pozdravljamo ta važen korak naših odličnih umetnikov, tem bolj ker je razpored sestavljen is najboljših skladb naših jucoslovenskih komponistov. Poslovilni koncert Rijavca in Ličarja v Ljubljani r.rl bo merilo koliko cenimo Imenovane. ! jubljansko občinstvo n j brez izjeme .-i-ni svojo dolžnost. — Naši Zapiski. Pravkar je Izšla 1. številka m»\oga letnika t»*ga >mo*eč-nika za politiko in gospodarstvo, kulturo in socialno življenje« v novi, prikupni opremi z n^slodnjo vsebino: Dr. Dragot Lončar: Slovenci in Jugoslavenstvo; dr. Fr. Vebcr: Materiali zem; — dr. A. 8erko: Nase medicinske fakultete; — dr. K. OzvaJd: Za vodilo — ter J. S. ifachar! Ovidijeva molitev. Zolo bogat »Pregled« prinaša prispevke J. Jurkoviča, K. Ozvalda, Fr. Erjavca in dr. V. Moleta, Ker je revija s* ogo kulturna in nestrankarska ter sodelujejo pri ntoj nasi prvi znanstve* rdki in publicisti, jo tonlo nrir>oroč-\nv>. Izhaja sedaj redno sredi vsakega m^se-o.M in strne l^tno le f»0 K. NanVn n- nri »Slovenski Socialni Maticir Ljubljana, poštni nrednI 91, — D. S. Mereakovskij; Carjevih Aleksej^ Historična tragedija v n^*ib d ;°niih. Dne SL t. m. je\Vinobrnd ko gledališče vprizorilo z velikim uspehom to rusko dramo, ki jo je po lastnem romanu snisil MereŽkovskij. — Osicška drama razpadla? »TM-feoc poroča, dr* ie vse članstvo osije-ške drame ostavilo gledališče, ker je lil tovariš Gec odpuščen. Povod nferi jo dramaturg dramatik D očak. Baje je zanesel v osiješko gledališče >atmo-sfero plemenske nestrpnosti« trtr £oji le tuj renerto?r. TTprizarja le svojo drame, Nemce in Ru^e, a bagatelizira (lorr^čo litei-.^hiro. Uprizarja baje lo hrnr.o >Z^ nonden?Vo £cor:>odo«. Za- neslo se je v gledališče neko >fotelj-skoc, mon^-^nsko razumevanje tc^ru kaj jo kulturno in kaj ima literarno vrednost, a kar je ozko zvezano z duševnim nacijonalnim življenjem Hrvatov in Srbov, se odriva. Zadovoljna jo s tem lo publika, ki si je pridobila, no svoje omike, ner/o le nekaj >šlifa« na Dunaju in Pestil 7'er ie osiješko gledališče važna kulturna in predvsem narodna institucija ra vc=» severni rajon hrvatsko - srbske zemlje poseže v afero zopet vlada, ki ima s gledališkimi štrajki polne roke drle. zdaj tu. zdaj tnm. — Konrert Rijavec - Ličar v Beogradu. Kakor je znano, sta priredila naša umetnika Josip Rijavec in Ciril Ličar v petek koncert v Beogradu. Kakor jc bilo pričakovati, je koncert usne! v vsakem o7iru sijairo. Znani skladatelj Miloje M 11 o j e v 1 ć je priobčil v ^Politiki« o koncertu listek, v katerem pravi med drujdm: ».lusroslo-veni itpamo svoio umetnost in ona sc polagoma ali stalno zliva v eno edinstveno harmonijo, ki napolnjuje naša j polja, naše pore, naše dobrave, vso ^ašo zemljo od sivega Trijrlava pa do Pcla^oni'c. Jngoslovenska duša živi v jugoslovenski umetnosti ... S tem razpoloženjem sem stopil iz »Maneža« po koncertu Rijavca, Ličarja in Rei-serja . . . Ako bi Rijavec in Ličar ne imela pravic?, da sc imenujeta z umet-niškega stališča umetnika, mi bi se morali diviti, ker sta umela dati izraza Čustvu lcnote v borbi za nacnonalno umetnost Ker pa sta dovršena umetnika, sposobna, da se igrata z tebn;ko, ker sta mlada In vc umetniške osebno-cfi, ie naše občudovanje podvojeno. Gospod Rijavec, o katerem sem /e svoječasno izrekel svoje mnenje, je stilist, ie mojster detajla aH tudi umetnik v pravem rorrcmi te besede. On je izobražen pevec, ki zna na*ti vse akcente, da pribaia do izraza njegova umetniška osebnost, skratka on je cc! umetnik. Oosnod Ličar je umetnik krepke roke. ki modelirn obliko t največjo sigurnostjo, ustvarjajoč arhitekturo s pomočjo tonov in harmonije. Ličar je prvovrsten umetnik, krepke geste in polne spornosti ... Z c-o besedo: večer v Mrtnaz*u z dne A. fe-bru^ria je bila sijajna manifestacija modernih težen/ naš'1? nacijonaluih umetnikov.« — Koračnica Amaeonk ir oner^te >Garieine .Amneonke«. nglasbll Viktor Parma, i« izsda zn m^lr orkestre zelo lično Izdelana, v založništvu knjigarne V. WebrJ v Mariboru in sicer za sledeče glasove: klavir, harmonium, violino T., violino TT.. bas ^1°- flauta in tamburi c^r.r> vseh clasov skupaj jo 10 K, s poštnino 48 K. Po^^mnrni glasovi stanejo ri klavir 10 K. barr^onij 8 K. vsi dmeri pasovi pa no 4 K Izven poštnine. V najkrajšem času izidejo šd naslednji komadi: >Veseli pastir« (valček j. >Lva kupleta Joškota^, • Oe Pe-terburgu to povem novico«, »Muj ideal« itd. i\er to nusi orkestri >, daj bili v- činoma navezani na mje komi do je ta napredek v domači harmoniji nmbolj pozdravlja ti. Zato prip< ročamo t:i de-Ih, ki bodo izhajala j>o-i imeDom >Li-re«, n<;jtopleje. Zahtevajte jih po vseh trgovinah z mozikalijam — O za.ožniku Caklovlča. iJrc smo t(vle pismo: l-'oštovani gosp. uredni:-! čitam u 24. br. »Jutra*. ru«:dju ves tima u rubrici Prosveta, bilješku: »Izredni založnik 2. Čaklović«. u kojoj se kaže da je »Čaklovičev zavod samo ekspozit ira dunajskega lotoketnigra-fičnega zavoda J. Lo\\y* ... i da Ca* l-:l-o. i Ml.M'ti-c m ruda najma; . - ,.•>-norarie v celi lugoslavijL« Da H ji prvi navod istinit, ne znam, aH da je drugi po^ve lažan i izmišljen znadem posve sigurno. Mogu dokazati tinte. Sto Je meni nakladni zavod Čaklovičev za knjijru pjesama, koja če izaći ovih dana (»Srebrna cesta«) isplatio najveći honorar koji se može dobiti u Jugoslaviji. Najme, za 30% više nejro plači Matica Hrvatska. Društvo Hrv. Književnika, a og( t'-vo koji trgovačka za-'. < !. Osim toga, poznato mi ie kao jednome od urednika književno-umjetničke revije »Kritike«, koja fman-sira nakladni zavod J. Caklovič. da plača h ru jednu krunu po retku, n svaku pjesmu sa 100 kruna, tako da »Kritika« imade deficit, koji Caklovič plača od svojib sredstava. Cudovato mi je zbog trnra, da se taj zavod Javno Ironirujo u »Jutru*, dok ml imademo o nj in sasvim protino mišljenje. Zato vas m lim, sa volju Istine i pravednosti, da ot.štanipate ovo pismo u Vašem cijei-i' m listu, kako bi se vidio, da je vijest u »Jutru« skroz naskroz rz-mislicna in neistinita. Primite, gosD. urednice, braz moeo poštovanja. Gustav K r k 1 e c, književnik. SeEfre! Slsusrike! Na§e srbske sestre linajo dru^ štvo: »Kolo Srbskih Sestara«, ki so ga ustanovile I. 1903 z namenom, da materijalno iu moralno podpirajo brate in sestre v p-iia^cnll! krajih in p dpirajo in'vzdržujejo vsako težnjo in vsak pokret za osvoboR *. in ujedinjenje vseh bratov v eno nerazdvojno državno celino. Kljub temu, da so naši bratje Srbi dosegli svojo popolno ujedinjenje, hoče Kolo Srbskl Sestara tudi v b<->d(,če nadaljevati svoje delovanje. V svojem koledarju »Vardarju« pišejo naše sestre, da hočejo v osvobojeni domovini svoje delo Še povečati, da bodo »upirale svoje oči k sfcnji mu morju, k otokom in snežnim planinskim vrhovom, kjer čaka milijon našega naroda odrešenja.« S posebnim pisr^om so se obr-nile do slovenskega ženstva s pozivom, da stopimo tudi me v nifh kros:, oziroma da ustanovimo enako društvo z enakim cil??rn. obljubljajoč nam njih vsestransko moramo in materijalno pomoć in podporo. Ali bomo Slovenke ostale gluhe za ta blagohotni oozlv? AH bomo od-b?!e roko, ki nam »o oonuiajo naše sestre? AH n^ ča'rr ravno na«? nai-večia ?n nafte T?a nafo^a: KoroSko in Primorje? 'Ali bomo mo°le same premamil tr> nalogo? Samo naše srbske sestre z njih dofeoletno izkušnja z njih jasnam vzjrledom in z njihovimi sredstvi nam bodo moele o^aiš.ati naše ogromno delo. Samo v stiku z njih Kolom in njegovo slavno tradicijo, ki pozna junakinje in mučenice, bomo morle črpati za svoje delo tTsti đnh agilnosti, iskrenega rodoljubja, nesebičnosti, samozataie-vanjoa in požrtvovalnega heroizma. ki pozablja popolnoma sebe. svoje imetje in svoje življenje in k! ea ni vzgojilo enakega gotovo nobeno drtv.ro žensko c1 m štvo v Evropi Nočemo molčati! Hočemo se od zvatl pozivu! Zato se je osnoval tud n.vd slovenskim ženstvom odbor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebna, da ustanovimo »Kolo Slovenskih Sester«, ki bo zasledovalo isti cilj kal r Kolo Srbskih Sestara, v koll-dejo v poštev Interesi, ki se tičejo v prvi vrsti Slovencev. Ugovor, da skrbi že »Jutfoslov. Matica« za naše osvobojene brate je neutemeljen. »Ju^oslov. Matica« je društvo s strogo opredeljenim delokrogom, pri katerem se dolžnosti članov omejujejo skoro na samo plačevanje članarine. »Kolo Slov. Sester« pa hoče biti organizacija aktivnega in najraznovrstneišega dela ne samo v zgoraj označeni smeri v korist naših bratov zunaj naše drŽave, temveč tudi dela za konsolidacijo naše države na znotrrr, da se poleg državnega in političnega, doseže tudi tisto duševno edinstvo. ki ga danes še ne poznamo. Kakor Kolo Srbskih Sestara hrče tudi naše Kolo stati na najširši demokratski podlagi Razlike stanu nočemo poznati, ne razlike političnega prepričanja, ker je cilj. ki ga bomo zasledovale, cilj vseh pravih Slovenk, se ne bomo ločile In sodile po licu in poklicu, ampak samo po srcu in delu, kakor bomo na vse mogoče načine podpirale naše obrambene organizacije, hočemo širiti in razvijati ljubezen do domovine fn svobode, hočemo v resnem in požrtvovalnem delu vzgajati sebe in svoje sinove in hčere, da ustvarimo od njih veliko in silno pokolenje. ki bo pripravljeno s svojo krvjo dovršiti delo osvobojenia. ki ni še Izvršena Pripravljalni odbor. ■mm* "a ^r^:!laL SKLEPI FAŠISTOV ZA VOLITVE. — Trst, 8. febr. Kongres fašistov je v nedeljo sprejel resolucijo, ki poudarja nacionalni značai bodočega volilnega bojo. in poziva vse Itali'ane na enotno fronto pri volilni borbi. »Piccolo« pojasnjuje resolucijo, izvajajoč, c'a ima Julijska Benečiji na meji italijanskega naroda še posobno defenzivno nalogo pri volitvah in da obstoji težka nevarnost za mir in red. za narodno in mednarodno življenje itali'ntiske države v slu-čafn premaknitve etničnega ravno-tc'la v dežefl. Mandati ne smejo služiti posamnim aspiracUam, ki so brez realnega temelja in r ' Itfčno neopra-vičene, marveč narodovim potrebam. — Sklenila se je fašistovska zarota proti Jugoslovanom za bodoče volitve v itaiiianski parlament, ITALIJANSKI SENAT, — R?m, S. febr. V včerajšnji seji je znnanii minister obrazložil delovanje Itnliie na pariški konferenci, zaključujoč, da lavno mnenje gleda skeptično na take-le sestanke, ki se dogajajo po-cestoma. ne da bi pustili za seboj slec'ovo znatnega zbolišania evropskega poležala. Koncem f.:bni-ar.:a bo nov sestam k v Londonu. Ali priznati trcbn. da so politične vzpostavitve mogoče samo polagoma po tak> dobri v>;';. Tndi po Napoleonovi katastrofi so bili števci sestanki državnih poglavarjev. Naredi, ki so toliko trpeli, žele hitre?šega korakanja k pravnemu mini, vendar kdor cleda dogodke z resnim očesom, vidi napredek v kosanju do strpnosti in sodelovanj. Italija stori tudi nadalje svojo d lžnost. ZASTOPNIKI ITALIJE V DALMACIJI. — Rim, 8. febr. Zunanji mlni-nister je /e imenoval osebie za konzularno urade v Šibeniku. Srditu, Du-brovniku. Brki Kotorski in na Korčuli v Dalmaciji ter za Krk. Nekateri so že na svolih mestih. Strogo jim je naročeno varstvo nad Italijani, ki pripadejo Jugoslaviji, VZPOSTAVITtTV TELEFONSKE ZVEZE TRST-REKA. — Rim. 8. febr. Ob Beneševern bivanju tu so se dosegli dogovori za izpopolnitev aplikacije sklepov v Gradcu. Tako se vsled sporazuma med ministrstvom za industrijo In onim za pošte daje telefonska zveza Trst-Luibljana-rrradec-Praga na razpolago tudi občinstvu, dočlm Je bila doslej na razpolago le volaški oblasti. BOLJŠEVIKI TN DUNAJSKI SOCIJALISTI. z—d Pariz, S. febr. »Humanlte« ob- lavlja poročilo komunističnega odseka komunistične mtemacijonale. ki so ga podpisali Sinovjev. Ljenin in Trockij m ki ostro nasprotuje ustanovitvi nove mtemacijonale na Dunaju, ki sc zaznamuje kot Internacij onala 2^. Izporočilo imemile av-striiske socialistične voditelle naredne izdajalce in pozivlje vse zavedne delavce vsega sveta, naj bojkotirajo internacijonalo grSka in sevreska pogodba. —d Aten©, 8. febr. Kalogeropu- los je v zbornici iziavil, da bi se pro-tivil vsakcrrai revizijskemu predlogu sevreške pogodbe, ako bi zastopal Orško v Londonu. Vsi vodlteHi strank, med njimi tudi Danglls, pristaš Vcnizelosov, se strinjajo s tem. USTAVNI ODSEK. —d Boocrrad. 8. febr. Dane« Je imel ustavni odsek bojo, na kateri se Je nadaljevala načelna diskusija o načrtu ustave p. Pasiva. Predaedoval je dr Milenko Vosnić. G. Filip Filipović (komunist) je rekel, da se morajo pri rai-pravi o ustavi vpoStevati odnosaji, v katerih ne ustvarja. V načrtu g. Paftica se ne vidi da so veliki dogodki, ki so se odierali mod svetovno vojno, eapu-etili svojo sled r ustavi. Izgleda, da so ustvaritvi ji tesra načrta prespali te velike zgodovinske dogodke ter leta po svetovni vojni. Kadar se govori o ustavi, treba je računati tudi a svetovnimi £o?oodarsklmi dogodki ln z mednarodnim političnim položajem ker danes niti ena država ne more ostati kot samostojna gospodarska ediniea. Vojna Je služila kapitalizmu Svet se vedno ne M- rl v mirovnih odnoSajib, gotovo za to, l.er jo po vojni ostalo pri istem me-danskem redu kakor pred njo. Narodni problemi 6o v svetovni vojni izgubili svoj značaj, ker je na milijoue lju-tii moralo iti na bojno poljaue za kapitalistične in imperialistične interese. Samo svetovna ustava more vsem narodom zajamčiti, da bodo svobodni in sa-p>ostoji-i. Kot dokaz za to naj služi sovjetska Rusija, ki stremi za tem, da so povsod uvedo pravica samoodločbe na-jodov. Amerika ima 100 milijonov prebivalcev, japonska 50, Angleška 50 in v vojni obogatele industrijske državo tudi 50 milijonov prebivalcev. Iz tega &e vidi. da le 250 milijonov ljud vee ali manj dobro preživelo to vojno dočim |ivi 1H milijarde v onih deželah, ki so gospodarsko odvisne od Amerike in Anglije. Francoski finančni minister je nedavno govoril o finančni krizi na Francoskem tako. da ga ne bi prekosil niti najhujši boljševik. Italija je brez-premoga in brez kruha. Japonska so nahaja pred težko revolucionarno krizo. Iz malih državic je ent nta napravila oporišče, na katero sc naslanja v svoji kolonijalni politiki, tako da ostaneta le že dve sili: Amerika in Anglija. Pa tudi te dve veliki drži vi sta v volk em tekmovanju. Amerika gradi toliko vojnih ladij, da bo v petih letih njena mornarica močnejša kot angleška. Zaradi petroleja in nafte divja med tema dvema državama hud konkurenčni boj. Vse se pripravlja za novo svetovno vojno. Po podatkih, ki jih je predložil angleški diplomat Ting. ki spada tud', med buržoazijo ima, ako se računa devet zlatih rabljev za en angleški funt, Amerika 10 milijard aktiv in nič pasiv, Anglija 17 milijard aktiv in 8 milijard pasiv; med aktivi jo tudi 8 milijard ruškega dol za, katerega bedo dobi H povrnjenega, kakor računajo. Franci;:! ima 3VM milijarde aktiv in 1(H» milijardo pesiv; zato poizkuša opleniti Nemčijo za 22<5 milijard zlatih mark. Glede razmerja med živi j enskimi potrebščinami in delavskimi plačami se more reči. dn so v Ameriki v>adle cene * življenskimi potrebščinami za 120?5f delavske plaće pa le za 100%. Na Angleškem so potrebščine poskočile za 170%. plače pa le za 13095. V Franciji bg je življenje podražilo za 300%, 'plače pa so se le za 200% povišale. Na Japonskem so Sivljensks potrebščine r-oskočile za 130% delavske plače pa le za G0%. Pri na? v Jugoslaviji je razmerje med povišanjem cen življenskim potrebščinam in delavskih plač 100: BO. Tz tega je razvidno, da jo položaj delavskega prebivalstva neznosen. Delavci uvidevajo. da je kapital v vojni obogate] in da dolgove poizkuša naprtiti delavskemu razredu. Nadalje se tudi vidi. da je nepravilno razmerje med cenr.mi življenskim potreščinam in delavskimi plačami motor, ki ustvarja nezadovoljnost in revolucijo. Zato je treba dvigniti produkcijo. To pa toliko časa ne bo mogcCe, dokler bo iz pridobitnih edinie'izključena Hnsija s svojim njizčrpnim virom sirovin, in Nemčija ki razpolaga z najbolšimi tehničnimi proizvodi. Amerika nam ne more pomagati, ker je naša valuta slaba in je zaradi tega vse veliko predrago. Buržoazijski si?tem za sedaj ne dopušča nobene reformo in dokaz, da je res tako, je naš ustavni načrt, v katerem ni sledu o kakem nadzorovanju kapitala in ni sledu o kaki socializaciji industrije. Ta načrt ustave, ki ga je predložila vlada, ima na sebi vse eledove preteklosti. Nameravani dvodomni sistem nas je bolj potisnil nazaj kakor pred vojno srbinjanska ustava. Po tem ustavnem načrtu ni mogoče resiti niti enega socialnega vprašanja in tako tudi ne narodnega. Zato vsebnje ta ustava kot strogo načelo zasebni; lastnino. Dokler se priznava to načelo, se država ne more vmešavati v go?nodarske prilike lastnika in država ureja cene po zahtevi družbe. (Seja traja dalje.) Dromene — Društvo nižjih državnih n*»ln?-bmrev za Slovenijo v Ljubljani sklicuje občni zbor. ki eo bo vršil v nede- ljo dne 13. februarja t. 1. ob 3. popol-une v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni i^d po § lu. društvenih pravil. ŠĐkolsfuĐ. — V poč« ščenje spomina vrlega Sokola nadučitelja pok. br. Draga Riuu-preta iz Krškega je podaril br. starosta dr. Vilko Mauer 80 K kočevskemu Sokoiu (za dom). V posnemanje! Vuris^ha in sporf. — Redka ugoduost! Člani spormih klubov, včlanjenih v Športno zvezo dobe o priliki prireditve san kaske tekme dno 13. t. m. in smučarske tekme dna 20. t. m. (v Bohinju) za polovico znižane vozovnice, ako se zglasijo po tozadevno izkaznico Športne zveze (Narodni dom od S. do 12. in od 3- do 6.). — I/kaznica ni veljavna samo za dan tekem 13. in 20. t. nu temveč se lahko športniki odpeljejo že tudi prejšnji dan pred tekmo v Bohinj. — Carpe diPin! — Iz Bohinja nam poročajo z dne 8. t. m, da leži \ dolini 51 cm snega, v višjih legah od 1000 m dalje pa že okrog 1 m na debelo. Smuki idealna. — Sankališoe se urejuje in izpopolnjuje, tako da bo od četrtka dalje odprto za trening preti sankaško tekmo, ki se bo vršila dne 13. t. m. — Velika športna prireditev v Bohinja dne 13. t. m. V Bohinjski Bistrici se bo vršila dne 13. t. m. letošnja san-kaska tekma za sprven^ho Jugoslavije«, »prvenstvo Slovenije« in prvenstvo Bohinja« za leto 1921 i. s, v petih delih. — 1. Tekma seniorjev (enosedež-na — 2000 m — 3 diplomo, 1 časten znak). It. Tekma juniorjev (enosedež-na — 1000 ra — 3 diplome, 1 častni znak). III. Damska tekma (enosedežna — 800 m — 3 diplome, 1 častni znak). IV. Tekma dečkov in deklic (do IG. leta) enosedežna — 800 m. 5 diplom, 2 častna znaka). V. Tekma na dvosedež-nili sankah — 1000 m, 6 diplom 2 častna znaka. — Začetek ob 10. Vspored, tekmovalni nredpisi: glej 4. in 5. li. >Sportac 1921. — Poje. s n i 1 a. prijave in prijavni ne na naslov: »Športna zvezac, Ljubljana, Narodni dom, 3 Zimskosportni odseke, Boh. Bistrica. »Tourist Office«, Ljubljana, Dunajska cesta. — Znižane vožnje v Bohinj. 01m i klubov, včianj?nih v Športno zvezo, dobe o priliki sankaške tekme dne 13. t m. in smučarske tekme dn? Jd. t. m. v Bohinjski Bistrici polovico znižane vozne listke za tja in nazaj na podlagi posebne izkaznice ki jih izdaja Športna zveza, Ljubljana, Narodni dem (uradne ure: od 8. do 12. in od 3. "'o 6.). Članske izkaznice je prinesti seboj. — Udeleženci tekem v Bohinju kupijo v Ljubljani na podlagi omenjenih izkaznic pred odhodom celo vozovnico a je ne oddajo v Boh. Bictr;ci, temveč jo shraDijo za povratek v Ljubljano. Izpn d si ■ a ?3 TT — Iz časov voinll] grozot. Za volne le bil na Orosuoliem komandir orožniške postaje stražmojster Josm Kožuh. Kakor drurod. tako se ie tudi na GrosupKern tekom težke vojne razvilo posebno intimno razmerje med k me ti-vojaki in str a 7 mojstrovo soprogo, umevno, ker soproge imajo primeren vpliv na svojega moža. da poročila niso bila za kmete neugodna. Kmetje oziroma njih ženice so nosili soprocri Josioa Kožuha raznovrstna živila v veliki obilici, lahko *e bilo potem živeti, kmetom pa je bilo seveda tudi zelo ustreženo, če so bile njih »prošnje za iirlaub ali enthe-bengo« od stražmojstra primemo resno prir>orr>čene in rešene. Edino kmet, močan in krepak Anton Rebolj je imel smolo, ker ni sooznal o ori-vem ča.oi »mazila«. Gospod straž-mojster mu ni nanravi! nerodnega poročila. Naravno, da ie Anton Rebolj, posestnik iz Ponove vasi. začel po prevratu neizprosen boj rr:>ri stražmojstru. Tako daleč Je dn§!o. da je bil Josip Kožuh prisiljen iskati zadoščenja pred sodiščem. Zadevna pravda pa je traiala ooldrueo leto in je bila 7. t. m. končno rešena pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Zaradi žaljenja časti po §-u -187. kaz. za!., toženi kmet Anton Reboii ie bil obtožbe oproščen. Dolgotrajna razprava je podala čedne zanimivosti. Tako je priča kmet Oremel j med drugim izpovedal: Za »emheben.ru* sem nosil soprogi nje&ovi večkrat, najmanj dvajsetkrat raznih stvari. Ril sem celo vojno oproščen. Enkrat sem prinesel mernik žita. drugič steklenico jesiha (8 1), tretjič sem pri-neljal z dvema konjema voz trsak. Ko je pripeljal žito, ie dejal: To ie za Rospoda. da bo moii i>r šnii oo-mairal. Gospa je pšenico sprejela In rekla, da bo prošnjo priporočila in pa vprašala: »Koliko N Dala mu ie nekaj tobaka za iesih. Sploh ie bilo med kmeti prepričanje, kdor da je ž njo dober, je dobro, kdor pa ne. je slabo. — Donesek k socijalnim razmeram na kmetih med vojno. vesti. — Hetilna 5n tekstilna industrija v Ljubljani, Dobruznana pletilna in tekstilna tovarna Kune n dru«, ki e obstajala na Dunaju že 85 let, se je preselila v Ljubljano z vsem svojim inventarjem ter v bivši cukrarni ua Poljanskem nasipu št. 40 priredila popolno moderno opremljeno tovarno za ple-tilae in tekstilne izdelke. Z najnovejšimi stroji opremi i ena tovarna zavzema ves srednji trakt cukrarne in obsega tri velike dvorane in pet manjših sob: izdelki so iako fini in lični. Tovarna je že v polnem obratu in je v položaju, zadostiti vsem naročilom. Znanie in bogate izkušnje obeh družabnikov: gg. Josipa Kunca in Karla Kunca, ki sta bla mnogo let vodilna družabnika že 85 let obstoječe tvornice Anton Kunz & Solin na Dunaju, nudijo v družbi z najmodernejšo mehanično opremo tvornice polno jamstvo, da z vso zmožnostjo izdeluje tvornica najokusnejše In najbolje po kakovosti za kravate, modne šale, rute in cachenez iz najboljše angleške prce in svile. Nič več nismo primorani, dobivati take predmete iz inozemstva in se ie ravnateljstvo te tvornice odločilo, da bo svoje izdelke označilo tako. da dobi vsak kos etiketo z napisom »Jujtoslo-venski izdelek firme Josip Kune & Komp. Ljubljana. Poljanski nasip 40* in prevzema imenovana tvornica tudi za predmete, opremljene s tako etiketo p-^lno jamstvo za najboljšo izvršitev. Ker tvornica proda.ir samo preprodajalcem, je priporočati, da v vseh zadevnih trgovinah vse Jugoslavenske zalitevate in kupujete samo predmete, opremljene s takimi etiketami. — g Paniki trg, dne 1. februarja. Valute: London 53.82, Newyork 13.93. Berlin 23. Bruselj 105, Kanada 14.45,. Spaniia 196 25, Grška 112, Italija 52. Praza 19. Bukarešta 19.25, Švica 22325. Dunaj 4. 2ito: Pšenica 90 iOO, moka loO. rž 77-78, ječmen 85—89, oves 50—54, Voruza 70 do 72, iiž 90—120 od 100 kg v vrečah. Krma: Seno 45—47, slama 20—23 od 100 kg pri prodavalcu. Zelenjava: fižol 120, večbarvni fižol 95. sočivjo 290—310 grah 135—140, krompir 27—34 za 100 kg. Olja: Kopra 300, palmovo 2 !0. palmovo obeljeno 210. rumeno 180 brez sodčkov. Milo: 72%—310. 60"'« do 2C0. s ko'ofcniro 275 -2S0 za 100 k z v zabojih. Kava. Rio žgana 173, super 161, good 151. prosta 139. Santos nežgana 195 do 201, 175. 163, 148, 130; Bahija 185, 190 od 50 kg. Sladkor: št. 3 182.50—185 za 100 kg. Maslo: 14 50—17.80 za kg. Jajca iz Francije 575. * uvožena 490. konzervirana 300 -400 za 100 komadov Živina 2iva: Goveda 4.80—6.75, ovce 4 60-7.50, svinje 5 60—7.20 od kg. Perutnina: Purani 6.50 do 10 50. gosi ?ive 8 — 10, zaMane 12.50, race 9-14, golobi 3-7, IcokoSI zaVlnne komnd I0.5O-15, žfvc 9—13 od kg. Drva: Jabla- no vo 300, jelka 650—«50. bukovo 458. hrastovo 510—050 od m*. Suhe sli"e: 45/50 pa 450 50'55 po 430. 55/65 po *>0, 6575 po 365 75/85 po 330. 85/100 po 300, 100/120 po 240, 120/140 po 175 fr. od 100 kg. _g Uvoz mineralnih otj. Glasom ra/.- pira ministrstva za prehrano in obnovo dežel z dre 30. januarja 1921, it. 340/0 M. U., sme odsek ministrstva /a prebrano odslej dovoliti uvoz mineralnih olj samo Industrijalcem in porabnikom za njihovo lastno porabo, ter samo v količinah do pol vagona, to je 5000 kg ln si* cr brez vsake kavcije. — Uvoz minera nih olj preko po! vagona dovoljuje Izključno Imenovano ministrstvo, oddelek za mineralna olja. — Odseku Je dalje zabranjeno Izdajati uvozne dovolitve za mineralna olja. ki so namenjena za prodajo In sicer ne glede na količino, ki se uvaža V teh primerih Izdaja uvozne dovolitve izključno ^e Imenovano ministrstvo In sicer tudi tedaj, ako uvožena množina ne presega 5000 kg. — V zadniih dveh primerih se morajo stranke obrniti za uvozno dovolitev na ministrstvo za prehrano ln obnovo dežel. odieleV za mineralna olja, ter priložiti svoll pravilno kolekovanl prošnji potrdi1o protokolacije ter potrdUo, da so pačali davek za preteklo leto: dalje •za vsak vagon kavcijo 500 dinarjev, ki zapade v prid državne blagajne. aVo uvoznik ne izpolni pogojev, pod katerimi se mu Je dovolil uvoz, — Gospodarski svrt- Dn<* 4. t. m. oh 9. je po«nodnrFki *vet nadaljeval konferenco pod predsedstvom ministra za trrovino dr. Kakovca. Na dnevnem rodu je bilo vprašanje uvoza. Seja Je trajč in do 13. ure. Uorze. — (] Zagreb S. f>br. Devize: Bero-lin 238—240, Italija 534—640, London 5*)5—0 Novi Jork (kabel) 150—152, Novi Jork (ček) 148—150 Pariz 1035 do 1060, Praga 188—189, Bvica 2350 do 2;>75, Don?1 j 21.15—21.30. Valute: ameriški dolarii lif>50—147. avetrij. krone 25—20, bol-. levi 100—0. češkeslovt krone 175—0 francoski franki 930 do 10-10. naooleondori 478—482. nemške marke 230—235, rom. leji 100—0, italijanske liro 518—525. —d Curih 8. febr. Devize. BeroTin 9.95, Holandija 211.50. Novi Jork f)21.r>0 London 23.90, P j? riz 43.80, Milan 22.40, Prapa 7.70. Budimpešta i.10 Z^-sreb 4.40. Bukarešta 8.40, Varšava 0.80, Dunaj 1.50. avstrijske ži£. krone 1.50. fenke pooreba pok. Ane Dlmnlkove 200 Kf skupaj 2 »oo K. IV. Razni prispe tki: Marija UrbančlS. ijan 12 K: Crnesi Starki. Jahlanlca 60 kron; dr. M. Sclnninraul, Jarenlna 100 K: ' F. Stare, Kolovec 400 K; neimenovan, ru 20 K; »S! ,\. Narod«, tu 1294 K; brzojavno in toTeioosko osobje, Ljubljana 342 K; Iv. Tanfer, Zagorje 50 K; dr. O. Pettich, Ljubljana 200 K; neimenovan. Ljutomer 200 f\; Lcop. ZrimŠek. Ptuj 60 K; učitelj- j stvo 4razrednije Smarjcta 60 K; J. Toman, ' Moravče 50 K; dr. Iv. Stoje, t-i 120 K; R, H. >jan. VKnjagora nabral v družbi Sokolov 43 K; L. šetina, Ljubljana 18 K; neimenovan. Lhiblfana 20 K; Ana Podkrajsek* Rog. Slatina 8 K; V.atica Slovenska. L)uj- , ljana v počaSčenje spomina pok. L. Svetca 200 K; Iv. Vrhovnik, tu v isti namen 50 K; : A. in M. Pregtlj. ta «*0 X in R. Pevec Mozirje 200 K v isti namen; Bctomovaa 11^ Ital Ur; vesela družba pri Kavčiču, ru L s. Krape/ 100 K. Zala7nik 8U K. Ftipovac 80 kron. Kavčič 40 K. wi!a 10 K, skupaj 310 K; skuhaj 3857 K. JJ rnvi na^cc:n 1 :^t:i m poslali zaf CiriJ - Metodovo dražbo, O. Albin Kokalj, teh. asistent j. ž. Maribor 150 K. ki ilh je nabral ob prliki svoie poroke v Mariboru dne 2. t. m., k. Val. Pulko. '< nadučitelj na Oorlci 129 K. zbirko gostov na svatovščini g. Alojzija Tratnik in gdč. Micike Jane v Potokiu obč. Ko-karie in K. Kristina Demšar, učiteljica v Cerkljah pri KrSki vasi 100 K, mesto , cvetk ra krsto pok. k. notarja Luke* i Svete?. Skunai 379 K. Ubogega dijaka« ki mu ie hW ukraden klobuk. Ga. Marija Vverii v Cerknici 30 K. Jugoslovansko Matico. O. Pmest Starki iz Čapljine v Posni 200 K 73 »Jan dranskl dan« in c:. Marija inž. Kobalo-. va 100 K ob pril"'.i poroke svaka dr. AlojzPa Kobala. Skunno 300 K. Oslepe'e slov. vojake, O. Pran J>f-vanec, nadučiteli v Mirni peči 100 K. zbirko male '"Me. mesto cvcMa ual trrob Jos;pa Cucka v Knežakn ln 340 K1, ki so se nabrale povodom poroke p. Iv. Robc^ni^a z gdč. Mici Jančarjevo. Skupaj 4'0 K. Otroško bolnico v T jubilant Rodbini Gerber-Mikuž 200 K. mpsto vencai na krsto umrlega tovarnarja Fran Mal- lyja- — Družba sv. Cirha ln Metoda v LJubljani je imela meseca januarja 1921 sledeCe prispevke i. s.: I. Podružnice: Novo mesto ž. 200 K: Mozirje ž. 326 K; BLzeljsko 266 K: Trebnje 1074 K; Trojan- 35 K; Celje m. 654 K 60 vin.; VuzenLa 111 K; Ve ike Lašče 600 K; Kr>ko ž. 125 K; Slovenjisradec m. 100 Ki Ptuj m, 291 K 60 v; Ljubljana šentpeterska ž. 84 K; Ljubljana L mestna ž. 471 K; Ljubljana šentjakob:.ko-trnovska m. 834 K; Brežice ž. 6400 K; Rogaška Slatina 830 K; Borovnica 3600 K; Kranj ž. 3377 K; Kranj m. 3227 K; Metlika 120 K; Trbovlje m. 1019 K 40; Trbovlje ž. 1019 K 40; Jesenice m. 230 K; Rajhenburg 2000 K; Ribnica na Pohorju 1C0 K; Šo?tanj "00 K: Brdo 515 K; Litija 2551 K; Hoče 111 K 50 v; skupaj 30.775 K 50 v. II. Nabiralniki: Podružnica Trebnje i. s. Sp-in^cr 30 K, Pavlin 20 K. 2n:deršič 3 krone 44 v, skupaj 53 K 44 v; m. podružnica Ptuj 112 K 78 v, M. Vesel, Gora 21 K; dr. J. Hra^ovec. Celie 40 K; gostilna Kun-fover Selo 35 K; pri Ruparju, Llub'jana 26 K 33 v: pn Rib:č:i. LjubMana 30 K 20 v; gost. Scidl, Spod. ?iska 50 K; gost Mlkuž, tu 44 K 52 v; hotel Južni kolodvor, tu 14 K 8 v; neimenovan 20 K; skupaj 447 K 35 v. HI. Obrambni sklad: Ž. podruž. Novo mesto 200 K; Val. Zablačan. Sv. Trojica 20n K; grofica Herbersteln- Ptuj 200 K; uslužbenci ljubil, kurilnice J. ž. v Ljubljani 400 K: rdbornlce f. Senrpeterske podružnice v LJubljani 400 K; Ana PodkraiSek In O'ga Biziak. RogaSka Slatina 200 K; slov. fantje pri 3. baon. 9. pe5p. Ne-?otin 200 K; A. Sarabon, Ljubljana 200 K; Filip Fprdch, Cleveland 200 K; rodbina Bajuk-Kurent-Strlovnik, Ljubljana 200 K; ljublj. sondele- Srčna hvala! _ Zjrubll se ic dne 31. ianuana v' Narodnem dnmt' alf pa od šlSke do Orw| s-^o-^ke ul:ce kožuhovinast ovratnik (kofuh). Polten naiditelj nnl fra odda proti nasrradl na upravo »Slov. Naroda^ LJstnSc^ upr?svništwa. Klobuk. Dijak naj se oglasi v na* Sem upravulštvn.__^_' Gla\-n! urednik: Kasto PustoslemŠek* Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Ženske bolezni: Profesor Scan* zoni - Lichtenfels v WurzbuTgu, novodobni zastopnik ženskega zdra-* v?!or>lovst\?a. je dogrnal. da učinkuje1 prenčica »Franz - Josef« hitro, zanesljivo in brez bolečin. , - - ■ ■...... —- - ■ - — ■ —m i Ste nrehlalenl? Tmate bolečina v orsih? V r-rin? Ali ka^liatc? Imate nahod? — Oobri nritriteli v takih' hud'h dneh Vam ie Fclleriev Flza-fluid! f) dvoinatlh ali 2 veliki Specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebei. Zagorski sok zon«r kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 kron. Slaba hrana Vam le pokvarila želodec? Fellerieve prave Fba-kro-Elice ea snravijo v red! 6 Skatllic 18 K. Omot in poštnina rosobei. a nalceneie. Fvsren V. Foller. Stubfca d^nla. Elzatre št. 238. Hrvatska. B. VWi\a ZA Vie, {n iikatl) traži se za malu obi'elj. Ponude s prepislma spričevala in zahtevima ptaće na Dr«. R. Siebenscf'eina, odvetnika Zagret). 921 V -j t {Moli siolar (mizar) sii^ia s? flill^h P°n"de sa nreplsima svjedod- 13b.;!''.!!. 5ba i oznakom zahtjeva neak se Saljn na naslov: Tvornica taaiad d. d s Siska. 924 Proda se dobro ohranjen* MJmo\ Naslov p »ve upiavnistvo V411UU Slov. Naroda. 98-5 Mi se za vrlianin (irtrnfti) p)- Mi«n uf!-* ožtrnjen, ndi stalne službe •Uj VillUl, uz deputat i polje za posjed kraj Novog mafofa Ponude n?. !)r. Gorjia, odvjetnik, Zagreb, Akademički trg 1. 920 ES M Brez posebnega obvestila. Javljamo, da je umrla naša dobra soproga, mati, stara mati in tašča, gospa a 9 manja v-. zs. dne 9. sveč. zjutraj. Pogreb se bo vrši! jutri, v četrtek popoldne ob lh 4 uri iz hiše žalosti Tržaška cesta 11. na pokopališče Vič. LJubljana, 9. februarja 1921. Ža!n]o£! ostali. star;?, tudi po k v riem dvo- kolesa, utročj voztčld Šivalni r*fs»lnl in razni stroji. F. Batjei, Lfubljana, *3:ari trj *t. 2^. Mlad strolni inienir % vrč'etno semsko n ak^o (govori ve?* jezikov) iš'e primerna valne s '?be. Po« u ibe pod .Strojni inrenir 972" na upravnlštvn Slov. Naroda. ^72 Žemtna ponudba! Veletrsrovec ISfe znan a z gosp -■ ično ?t i mlado vdo^o, katera Imi ne-kaj premoženja, v svrho ž^nbve. Lr sne nean^nlmne ronudbe .t foto-ra-fi o je po lati pod .Srečna bodočnost' )09* na uprav Slov. Naroda. 909 Spretna agentura in komisijo za predajo t ob proviziji se l>Če. P nudne pod .Trgovina na ve:I' ner v zz ođ za ogli^ivaaie, Z Zi eb, Jarldvska ul 31. 9oj Trsffs za Urni \iMw in mfjja na d-belo fn drobno m2 po K 4*80 pri vefjili naroi^illh znaten p'p"St. Stelner Antoo, Liabljsna, Jsranova al. 13. Trnovo. 26 U D3 rabljeno moder!;!) ochlstvo palna, jedilni soba In kuhinia še v Skladišču se rad' pomanjkanja stanovanj prodi. ponuJ^e pod ,P manjkanje prostora 966" na upravnštvo Slovi *laroda. £66' Jrgo^ina mešanega b!a a z vsem inventarjem In b'agom, pripravna za vsakega trgovca na debelo ta drobno v >re-llni mesta Maribora se :adi bolezni takoi proda Ponudbe pod • Z^sigurana bodočnost 899« na opralo Slov. zaroda. 89« Kou! j? nzilH za ftaifta.n'""'1-38 D3 B-irav. Slo?. Harođa .£* * lxm v n-jem kako boljšo /t.icliUtA đT| aako manjšo trgovino ^UdlllllO Tudi kurim, najraje kie na deželi Ponudbe pod .IVobra gostilna 981* na upr. Slov. Naroda. 981 zelo lepo in Iičao Izdelan, pr:me* ren za večjo posti no ali hote!, je ceno na-roda'. — V zalegi mam tuai vsa-kovrvne šted Inike lastnega izdelka« trpežne in tvčA po solidnih cenah. Franc Kosmaft, lrliu6avri;ćaraki n?o s'or, Liu*tiatu. Jeranova ol. 5. 07| S&aina soba v težki laški renesanci in nrkaj dru-er^a rohištva ie naprodaj na Gllnoti 37 ob TržaSki cesti._962 fliiizljita mmm uook StS"4 ter ostalih šolskih predmetov. Dopis« -^od .Pouk 963* na upravnli>tvo Slov. Maroda. 963 Kuni ctrni kakor tudi sodi M J\UUI M wli OJ tvornico sodavice. ^onudbe s popisom inventarja ter na-znnko cene pod .Tvornica sodavice 9^8* na upravo Slov Naroda. 928 Vtfia miožina piciikaaB Dlsčevlne po nizki ceni se proda pii I. Podboju Sv. Petra cesta 95._973 Trgovini, gostilna io po^aioa pri Celju 03 maj. jlša za pekarno, pos'ooie, ledenica, keglj Sče 3'/t < rala zemlje z živim ln mitvim fundus., 6 s b "jhlštvo m vse blago za K 750000. Posr. \sak<» vrsif posestva, r o i BrezuUt. CeM«. Dolgo polja i. M Jfaproda) Singerjcv stroj za krpanje (Stopanje) perila. Posebno zr\ re^ta raterje in hotele potreben. Naslov pove upravniitvo Slovenskega Naroda. <4» 5va travnika v Trnovem se proDash, Folzve dr. han se v al ca 2. pisarni Tavčarja, Sodai 987 Prvovrstna pisarnla ml "2^ vešča samostojne korespondence v slo* venskem, nemškem, po možnosti tudi italijanskega jeziku, se sprejme za večje podjetje 2ita In deželnih pridelkov v Zigrebu. Ponudbe pod poStnl predal 123 Ljubi iana. 970 Porotni oa prodal «;raovg0oSpo?d0arl* $kim pos'opiem, ob deželni cesti, 6 minut od^alieno od farne cerkve se prostovoljno proda vsled izselitve drti* ;ine v Vasi ob:ina P»ra okraj Kočevje, Kupni pogoji se Izvedo pri g. M haclu Jurkovlc. trgovec v KrKovu chčlna Fara. Krompirja Ola O. Ponudbi* š r*»nn nekaj vagonov na raz* Ponudbe g cetio pod »Vagoni na upuvo Slov. Naioda. W6o 00 Proda se psMStfo""^f■ 11 — 12 ure čo^. Mcs ni trg 191 lliia psini *a Jugoslavijo in berespondentinio Uče tvornica kravat Hribar Sle v. Gradec. 901 Tvrd^a Slneer. šivalni stroii Booras £ ffl iĆfO za P°^ružn co v Ljubljeni U L"., \hmL izvežbano prodajalko, katera bi bila zmo"na tudi pisarniškega pasla. Potrebna madini kavcija. Ponudbe naj se pošiljaj > na gornjo podružnico LJubljana Selenbcrgova ulica št. 3 918 Peciva se fa^oi wk hSftfc. travnikov In gozdov in v to s^ad'jočih gospodarskih posloii v irmeri 60 oralov. Hi5e so v sred:ni mesta in rri-k'adne zs vsako trgovsko in obrtno podjetje. Me^to je ob železniški progi. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 920 ■i Prevzel sem zastor^*vo prvo vrstnih tvornic Poizve se Wolfo%Tfl ulica 6. -**&a£5 l3 BOL, ■ <:16 Uffte^'f 3~ S V;,m k: - t- me-o-t3 5 ■ladak Ji. •& dajni za presojo dobrih serner, sp »ro:amo, via ao nam pravkar iz inozemstva dospHa semena. Odriaiemo jih : največ mogočo garan-cijo. Cenik pošljemo na zah evo. Trgovina s ser eni, Sever & Kozđp-i Mu^lfana, W^fova zl), 12. 737 Pozop.fpgovcls blobofti! Vsakovrstne klobuke od 160 K nanrei mam v veliki zalogi; tudi lo^e vrl »urne klobuke. Frscfo C-»r;r, Srmaraar v Stobnt post« Domisle. Tovarna je oddaljena 7 m; ut od posije Duirmlc. Cene prlnu rno i izke, postrežba točna. nudim Elektrotehnični msta-rijal. bttonsko železo, različen železni materija! in rco- M terje. ZeMevalte penudba m I Jtecgrsi), Jftiisiina cl 15. G '.*«lasevalec glasovire« in tr c-vec i RlcsblH Ljubljana. Golfova tjS. "82 1 kk;ipim na Krsnjskem. Glavne zahteve v lep'jm zdravem k'aj ug t'?n dom stenotipistmio prvovrstno moč \ ■ tp t;;. ijanSčln? sprejme takoj dražba /nipt^'1 * l.ubl a*.', Breltov trg 10. 923 Bila z DliS iSfi ilSi tprsh-pismo IiIšro oprav;) spil?. Stanovanje takoj. Ogieda se Spodn ih Oameljnah štev. 3. ' ?,vV c»jo gozda is. em, eventualno prodam večin parcelo za 'zsekanje. Plemena vn a aok j od »Družabnik 34" na t;»rav. Slov. Naf »da; 934 Izurjeno sSSiJhu popolnoma zmožno slovemke in aem-Ske ste-o^. de sp-fime Jcgasiavaflsfca inženirsko tr J :er i e v ElariDore. 959 P" m 3lijena i:* fmi ], t sedaj: VurJ sSScI ftrg it. Kol tinta za tnsiisi itfe Kita i-! letna, o-T U, črd.,fl iiek;ica. Ponu-d e p4-d »Milka 938" ni npravništve Slo/. K^r vi.i f)3S te- 3':!a BvcHaostropa, več let davka p;osu, bliza I »bafne tn varne, 0 krj da'-r po povzetju J. RazDorse* ^amrtaa ♦ ri U iji 856 ^y„.r.;.*^i:,. I BJ1II& valjčni mfin. Neoženjeni '• :»3ri■ majo rednas . Naslov pove up avr it o .so.. Naroda 77'^ RipfM t| IIo i e IIli II lik: lil 1 !!U UuiUtHj i rt n.T pos do f iTiin', harmoniji, vtoHos in vsa orod e za codbo. S m t na dro-f>no in debela Ailont BrerolZi9 BivSl nfi.el: C1 ssb. Katice Raagreiat t g 15. pri nunski cerkvi) 857"» i >^ j Iztelvic o :\a zn neveste 53 v-* c• t ! ter sraloo r.a sosasde 4o neri« — Prinoroca se: 1 dobra ROspodars- v Bajbofjles *t nTa, tor se •••or i a tal-.:;; slabit'» bojob Rei r:^ rcflc'.ti^toij : priporočan '""i rt- r. rti Intorvmci e -ri men z^ia..?. LeHaroa WACBA, Metila. si ■ fol I in vse drugo žito Jo mlinske proizvode. Vedno v pripravi promptno bla.o za 03 i Pndražnice: Sa ^ Vrb3vi-acf PiJoats^ § Is! I B faSelEiSjEiisiiaJS^IalJ Prvovrstna nemška tvor.:!ca za umetno usnje, usnjeno IHkri i (povoščeno platno) in kaliko ižče za Ju.^o^lovensko (izvzemši Staro Srbijo) zlasti za nekdaj avstro-ogrski del v sredi Maribora z veliko bgovino in s-r^rvani-n se takoj pre : i. Dopisi ped itBadba prll^ z" na anončno ckspcdiciio AL. MATELIČ, Ljubljana. S^a^£^cc se bodo služile v farni cerkvi .,. , v B • 1 \ sv. Mihae Zg. Jarše, dne 8. svečana 1921. ialnlodi ostal!. ; i ci A i^-e?92ftS,l uvedenega pri zadevnih odjemalcih. Smoter imajo samo ponudbe z najboljšimi referencami. Ponudbe pod D. O. 235 na R u doli S4S Mosse, Dresden. Za mnogostransko izraženo sočutje o priliki ne-nadomesiijive izgube, ki i:as je zad^b, za poklonjene vence in cvetje kakor tudi za mnogoštevilno čaščeče | ; ^ spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, izreka vsem se dobi samo na Predovtčevi, Smoljanovi in KraŠovcevi stojnici v Šolskem drevoredu. | ■ = Naročite takoj ===== 1 4v: "• ' '^^S!^ /VOH r j JU s U. PU 11 ijlil % aJL !| svojo najpresrčnejšo zahvalo r ■ A ''S OlCOf Iflf; letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik je bogato založen s celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. ======= Irde v nov: crrcmi. \ Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 9^ K, četrtletna 45 K. | ^El^.S^I Naročnina ^e pošilja n.i Upravništvo ^Liub-Ijanskega Zvona", Ljubljana, Sodna tiSicr. 6. 591 Sraovec ^ Mozirju je Oivaril svojo podružnico v Beški, Srem, v bližini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkufantneje postreči vso Slovenijo s pšenice, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje no dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška. Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko Cbenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drofzi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča m sir tvT&š.?. ?? Src-. Zc vse ob priliki nenadne smrti najine predobre t 4t mamice, gospe ne aa i ■ U -9 l hi $ • i V :\*&t*Š*Hi deoc-o in na 16S. LlaliSlaaa; »II Zadružns banka v Mariboru nama izraženo sočutje in tolažbo, zlasti za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti in obilo poklonjeno N ; . cvetje in vence izrekava vsem vsem svojo najiskienejšo t SI T ! ^1/ zahvalo. Ljnbli&ii&«lrri£j dne 8. februarja 1921. Josip ln Anica Tri&ač. | /. znamko .k'juč" in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ* I . ja kakor 4 pare drugih. se Od Novi 53C«. I DeL Hmkl 58.083.833 8. 'C! I f . £ V. v v. Centrala: FLjifaclJe: sa družna bavi z vsemi bančnimi in borznimi posli. [?!. 5'a«l:!C2 53,038.985 S. [j d fin. min. pooblaščena za nakup in prodaio pooblaščena za nakup in prod; ^Ib^^tT"?"^ deviz in valut, kakor tudi za i. d ,j , uverenja. *>fT^^f£l£*" z; i... m val u«, iuui z. u rtu ij>» ui«iwujai a M 5 (P^** Sprejema denar na hranilne knjižijo, tekoči in / fgp CT*^ žiro račun pod najugodnejšimi pogoji. ^3sJŽ£& W *?^L^S^ r;'7* ^ m mM ^ w H i3i8> mm 'Mik iii&a ^# ^ V« mm .... 5^ w ir^a L-._>. . ^ 2>al *L^i Podružnice: Split, Celovec? Trsf9 Sarajevo ? Gorica , Ceijle, Maribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežice. LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala sreftce razredne ioterši®. Teief. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana* Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 iH M