**v»««rmvi piacena u gotovu Cmi Din 2*— SOKOLSKI GLASNIK GLAS I L O SAVEZA $ОКС1Л KR.ALJ EVIUE JUCCSlAVIJE Čuvajte JufesSavifui i Izlazi svakog petka • Godišnja pretplata 50 Din • Uredništvo i uprava nalazi se u Učiteljskoj tiskari, Frančiškanska ulica 6 • Telefon broj 2177 • Račun Poštanske štedionice br. 12.943 • Oglasi po ceniku • Rukopisi se ne vraćaju Ljubljana, 26 juna 1936 God. VII • Broj 26 NAŠ OVOGODIŠNJI VIDOVDAN U času kada pišemo ove retke, naša se Subotica več zaodeva u svečano ruho, da bi iskreno i oduševljeno primila svu braču i sestre, koji se pri-premaju da krenu tamo, gde naše narodno telo scče naša severna državna granica. Naša Subotica, koja se tako ponosno i radosno razigrala u danima naše sokolske omladine, Subotica, koja je u tim danima cvetnog, zdiavog i nadobudnog našeg mladog pokolenja tako odlično izvršila svoju nacionalnu dužnost i iskazala svoju veliku gosto-Ijubivost i ljubav prema Sokolstvu — ta naša Subotica i sada otvara svoja vrata, da se njome razliju sokolska mnoštva iz svih delova slovenskog sveta. Vidovdan čemo, dakle, ove godine proslaviti u Subotici. U tim trenutcima u nama če oživeti istorijski značaj i probuditi se idejna moč kosovske tragedije. U nama če tada u punom sjaju zasjati naši naj viši ideali: nezaustavni razvoj slovenskog roda i eloboda naroda! Tim idealima krči puteve i naše jugoslovensko Sokolstvo svojim kolektivnim vaspitnim delovanjem, to je ono naše nastojanje, koje izvire iz naše slobodne volje, koje ima svoj put u požrtvovnom trudu, koje nalazi svoja sredstva u svim granama sokolskog vaspitanja i učenja, i koje ima svoj cilj u težnji da privede svakog našeg po-.jedinca i narod kao etičnu, kulturnu i državno-političku celinu do što veče moralne i fizičke potpunosti. I jer znamo, da o apsolutnoj potpunosti u smislu našeg razvoja i napretka ne može biti govora, tim ujedno i znamo, da u našem vaspitnom delovanju nije postavljena nikakva »ranica. Etična, kulturna i državno-politička celina ne može se zaustaviti u njenim stremljenji-ma za visim ciljem, koji je tim udalje-niji ukoliko sve više raste moč te čeme. Život teče daljo neprestano i neometano po svojim zakonima. U toj celini ukazuje se kao neop-lodna potreba koncentracija svih zdravih snaga, kako bi se iz te celine izlu-čilo i istrebilo sve ono što umanjuje ili onemogučuje zdrav rast narodne rasnosti, njegovu otpornost i sve ono što ga vodi pozitivno stvaralačkoj ra-dinosti. Ta koncentracija zdravih snaga — zdravih u moralnom i materijal-nom smislu — danas se javno sprovo-di u našim sokolskim jedinicama, bez ikakvog straha i plahosti. I izvan tih naših jedinica doduše teče život, ali to nije onaj život, koji je za budučnost Slovenstva toliko potreban. Svesni smo, da je pravilan i potreban samo ta-kav život, koji zahvata naš kolektiv u svoje žive i zdrave tokove, a taj je život pravilan i potreban zato, jer se on očituje u tri pravca: u čistoti misli, u ponosu svesti i u junaštvu pojedinaca, idejno povezanih u celinu. I kada ne bi bilo te ideje, nastala bi, prema Tiršu, u životu naroda mrtva tišina, i kad no bi bilo viših zajedm-čkih težnja, narod bi zapao u pustu sebičnost. I baš ideja kosovske tragedije nam govori, da poglavita briga svakoga naroda mora da bude obezbe-denje njegove slobode, njegovog paci-onalnog bistva i njegovog jezika kao neophodnih i pravnih preduslova demokracijo i jednakopravnosti. Trebalo je da proteče punih pet stotina godina da ideja kosovske tragedije postane stvarnost. Kucaj srca Kosovske devoj-ke odjeknuo je u srcima milijuna, koji su shvatili simbol krvavo-ervenih cvetova kosovskog božura. Junači i mučenici, koji su pred stolečima pali, ponovno su vaskrsli u onoj is to j ideji koja je nosila neophodne i pravne preduslove demokracije i jednakopravnosti: njima je oštrica mačeva otvara-la žile, iz ko jih su krvi ju natapane div-lje gudure albanske, da bi tako omo-gučili radanje slobode naroda i otauž-binc. 1 ta ideja, koju je posvetilo junaštvo i mučeništvo davno umrlih bo-raca — ta ideja nas potice i zanosi za novim viteškim podvizima. A medu tolikim tim borcima i mučenicima jest i naš Viteški Kralj Aleksandar I U*e-dinitclj! Ujcdinimo svoje misli i svoje ose-čaje u zajedničkom radu na korist celine — na korist svoga naroda! Svi radian) za nj, jer je po diktatu istorije, Po diktatu naših osečaja i po našoj ideji taj narod jedan i jedin. Tirš nas Poziva, tla moramo najpre vaditi na Podizanju viteštva i životne snage sve-tfa naroda, ako mi Sokoli hočemo da 'Hidcmo njegovi prvi sinovi. To treba đa bude nov poticaj i najviše posvečenje svega našeg sokolskog nastoja-nja Vidovdan Dan velike tragedije, teške nesreče — kobni ilan! Toga dana zaustavljen je tok razvitka i napretka i počela je teška i preteška borba za opstanak — počeo je trnoviti put na Golgotu. Iako je pisano da bez Golgote nema Uskrsnuča, jer bez borbe nema pobede, bez krvi slobode, bez znoja ploda, ipak nije moralo biti... Vidovdan, slava nebeskoga protiv zemaljskoga, proslava poraza mesto pobede, postaje simbol patnje, žrtve i pregora, ali i nade i odmazde. Vidovdan bez mistike i simbolike je nadasve oštra opomena i vrlo oz-biljna pouka; nije kazna božja i zahtev viših sila, nego posledica zla dela. — Nesloga, Bog je ubio!... Ko neče brata za brata, taj če tudina za gospo-dara!... Vidovdan! Istini valja gledati u oči, uzroke treba istači, posledice pod-vuči. Svadali se jedni, cvilili su drugi, klali se treči, nemočno po sfrani stajah su ulizice, podrivali izdajice, ccrili se gotovani, a koliki su kleli i preklinjali, uzdisali i vapili i molili se: Bože, daj nam slogu, ljubav, pošteni rad i razum, da se ne upropasti dedovina i tekovina, da se ne poruše temelji i sve, ama sve, ne surva u ponor! Niko neka se ne odmetne, svi da su na braniku svojski, iskreno i predano: srcem i dušom, u prvom redu oni koji su zvani! Nije istorija ditiramb, ni tirada, nije ni epopeja. Nju tvore ljudska dela, dela dobrih i odanih; dobra i zla dela, korisna i štetna. Jao narodu i či-jem se krilu sprema Vidovdan drugi, treči i bogzna koji!... Krv je prolivena na Vidovdan, le-lek se čuo, stiskale se pesnice, orile se kletve i čuli se uzdisaji: Zar je moralo biti? Zašto? — jedan veliki i strašni znak pitanja. Raspade^ se carstvo, nasta raja, bi prikazana žrtva na oltar boga ili zloga? ... Proklet bio, ko ne dode na Kosovo! Stoput proklet ko stvara Vidovdan! Na horizontu stare Evrope i opet se gomilaju krvavi oblači, puši se zemlja krvlju natopljena da primi novu krv. Sprema li se Vidovdan? Kome? Zar oni koji su Golgote gledali nisu u stanju da spreče zlo? Zar se ne može odbaciti zlo i stvoriti dobro? Vidovdan u celom svom značenju i značaju za nas Sokole je jasan i ubedljiv. Iz godine u godinu upozoru-jemo na njega i crperno iz njega nauk, da radimo predano, pošteno i savesno i vapimo za složnim, pozitivnim, konstruktivnim i harmoničnim radom i borbom, ali nekrvavom protiv zla koje nas pritište i koje bi dovelo do novog Vidovdana. Ozbiljna je opomena Vidovdan, apel na svest i savest!... Franjo Malin, Novi Sad. Od Ravanice do Subotice Misao ruši sve, i misao stvara sve. Volter. Pre tri decenije, u divnim Karlov-cima, na podnožju Fruškc Gore — raz-vio je dr. Laza Popovič sokolsku tri-koloru. Razvio je i stavio njeno koplje u ledinu ispod Vrdničke kulc, a ispred manastira Ravanice, u kome počiva Kosovski Mučenik Lazar Hrebelja-novič. Stvoren je u sokolskim dušama vidovdanski kult. Sokolska Vojvodina je dolazila tamo da oproba moč svoje mišice i da se pričesti u hramu pred Mučenikom Lazarom, kao što je ne-kada on pričeščivao vojsku na Kosovu. Čarobna i neobuzdana moč razvijala se tu — rađala se misao da poruši sve j da stvori sve. Rađala se sokolska misao! Pre trideset godina! Samo pre trideset godina, a koliko se sve izmenilo. Od nekoliko apostola, za ovo kratko doba stvorena je jedna apostolska masa. Od nekoliko stotina stvoreno je hiljadama ervenih košulja. Iz Ravanice stiglo se u Subotiču. Sa ravaničke ledine poboden je sokolski barjak na veličanstveni subotički' stadion. Neg-dašrijoj malenoj župi fruškogorskoj došli su u pohode Česi, Poljaci, Rusi i Bugari. Ma kako mi crno gledali na našu današnjicu, ipak ostaje nepobitna či-njenica: od malih vidovdanskih sleto-va u Ravanici, koji su innali obim naših današnjih javnih časova, došlo se do sleta, koji je po imenu pokrajinski a po stvarnosti sveslovenski. I danas, kad se pred nama razvi-jfcju močne sokolske falange, mi i ne-hotice bacamo duhovni pogled na ono što je svemu ovome prcthodil>. Cini sc da je Volter nas gledao kad je rekao: Misao ruši sve, i misao stvara sve. Naša sokolska misao je prvorodna misao za stvaranje oslobodcnja i uje-riinjenja .Ni bič naduvanih veleizdaj-ničkih procesa nije mogao da jc utiša. Ni zatvaranje u duboke tamnice. Ona jc i tamo sijala snagom sunčanc svetlosti, koja sagorevaše pakosnu mo-narhiju Habsburgovaca i nakazna njihova dela. A koliko god je njih sago-rcvala, toliko je grejala slovenske duše i spremala ih za sve ovo što sada vidimo. Vremenski put Ravanica—Subotica bio prema tome i dalek i težak, ali se na metu ipak stiglo. Ravanička ideja da se o Vidovdanu prireduju sletovj Subotica jgi ' ' — тш »RS p®' iv-:; ši" - * *** Gradsko pozorišie Gi’ađslca Muća Tako če naš narod, močan u sebi, vaspitan u vrlinama i krepostima državi Janina i Sokola, viteški u delima i plemenit u mišljenju, onu ide i ko-joj govorimo, koja ga je preporodila i oslobodila od ropstva, preneti u širi-nu Slovenstva. Slovenska misao nam omogučuje puno razumevanje naših vlastitih narodnih i državljanskih prava, da idejno i fizički J(tki možemo da prinesemo svoj udeo sintezi kulture i civilizacije — čovečanstvu. Pravilnoj sokolskoj radinosti postavlja Tirš dva principa: slobodu i disciplinu. I ko se je vaspitavao u so-kolskom radii, ko razume naš narodni i slovenski kolektiv, taj priznajo svoje pravo na egzistencu samo u narodnoj celini. Taj ovoj celini prinosi sam od sebe i po svojoj slobodnoj volji ono što mu je dala sloboda u sticanju dobra u sokolskoj vežbaonici i što mu dozvoljava disciplina u čuvanju i da-vanju onoga što je stekao. »Zabovaviti na sebe kada je to potrebno, priskočiti prijatelju u pomoč i svoju vol ju do-brovoljno i muški podrediti celini, ko-joj moramo služiti — to su srodne vrline. Na njima počiva jedinstvo delovanja, bez koga nijedno društvo ne može postiči uspešne plodove; iz tih vrlina rada sc red i disciplina u višem i lepšem smislu te reči« — rekao je Tirš. Naši zadaci dakle stoje jasno pred nama. Ne bežimo od njih, ne klonimo, ne stvarajmo kompromise! Jer hočemo mnogo i jer hočemo najvi- zračila je pred očima svih potištenih* Prema rečima njenog tvorca dri Laze Popoviča, od nje su ljudr živeli i bili potaknuti da enivaju i da rade. »Ko spolja gleda, sve mu se brzo menja l čini da lako prolazi. No kao što na bojnim poljanama daleko posle okr-šaja nalazimo zaboravljenu nabljonu tanad, koja iznenada jpraskaju 1 razno-se, tako je i naš sadašnji sokolski život posejan bačenim oružjem, otresv nama ideje, i pun je svetlog i praska-, vog zrnja i praha njenog. Zaista, niti se ideje ostvaruju najedanput do kraja, niti ostvarenje prestajc, ako se po-, vršina umiri. To su snage koje ne rao-gu više da sc uništavaju, a koje vla-daju svom žestinom i tvrdoglavošču inercije.« Čuli smo i znamo da mnogi reko-še posle 1918 da jc Sokolstvo svoju ulogu časno ispunilo i time završilo » svoje bitisanje tačno po rečima spira: »Crnac je svoje učimo, 1 sad može da ide.« No po rečima našega dra Laze taj Crnac je tek imao da dode: Ništa se ne vidi, ako še ne oseča; baš u tome je sva čudotvorna/ moč sokolske ideje: nije ono bilo što se videlo i što je bilo, nego je ono bilo što se naumilo i što se htelo da bude! Jest, maleni ravanički sletovl niStj bili ono što se može da broji i da se meri. Ni ovaj slet u Subotici neće biti ono što je ogromno po broju učesnk ka, ni ono što je u sjajnom stadionu, ni ono što je u paradi. Sve to nije ni tako veliko ni tako snažno, kao što je neizmerno močno ono Sto tni hočemo, što svak u svojoj i svi u svima dušama nosimo. Tu i u tome jest sav značaj ovog sleta. Od Ravanice do Subotiče mnogo što-šta bi i prode. Mnogo se polomi i mnogo podiže. Mnogo so luta i desno i levo. Samo naša sokolska kolona ide pravo cilju. Ide snagom sile, koju niko i ništa ne može na putu zaustaviti. Ide stalno napred, jer u sebi noei sokolsku misao, koja sve ruši i sve stveraJ Prof. M. St. Stanojevič (Petrovgrad) Pretslavnlcl Sokolstva i grada Subotice kod Nj. Kr. Vis. Kneza ~ Namesnika Pavla Dne 19 o. m. u 4 časa po podne, Nj. Kr. Vis. Knez-Namesnik Pavle pii-mio je u audijenciju br. dr. Ignjata Pa-vlasa, pretsednika Sletskog odbora IV. pokrajinskog sleta Saveza SKJ i starešinu Sokolske župe Novi Sad. g. Ivana Ivandekiča, pretsednika opštine grada Subotice i g. Kendelca, potpretsed-nika subotičke opštine. Nj. Kr. Visočanstvo Knez-Namesnik primio je delegaciju, koja je došla da u ime Sokolstva i 11 ime grada Subotice upozna Kneza-Namesnika sa učinjenim pripremama za pokrajinski slct Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije, koji če se održati o Vidovdanu u Subotici. Delegacija je ujedno pozvala na slet i Dvof. Nj. Kr. Visočanstvo, u razgovoru s članovima dclegacije, interesovao se za sve učinjene sletske pripreme i na rastanku izrazio je članovima delegacije želju, da isporuče Njegove pozdrave celom Sokolstvu. še što nam jc moguče da postignemo s naporom svih svojih snaga, uvereni smo, da je Sokolstvo našem narodu potrebno. I ko nas dobro razume, taj če i priznati uzvišenost naših zadataka, taj če biti s nama 11 nesebičnoj službi za opču narodnu kulturu. Sokolski duh — duh mladosti, svežine, borbenosti, rada i bratstva — spaja sever, jug i istok Evrope. Na svim sokolskim ku-Iama lepršaju naše zastave! I u te zastave zaodeva se sada Subotica, da s njima pozdravi sokolske legije, koje joj hrle da se još čvrsče medu sobom povežu n iskrenoj ljuba-vi slovenskog sokolskog bratstva. A kome ne bude moguče da lično uče-stvuje tim velikim sokolskim manifestacijama, taj neka s njima bude u duhu i neka u sebi promisli i prosudi ono što smo ovde rekli, pa če se u njemu još jače učvrstiti uverenjo, da jc Sokolstvo srce Slovenstva. To hočemo mi Jugosloveni, prežeti sokolskom idejom, na sletu u Subotici u bi-atskoi zajcdnici sa bratom i sestrama Čehoslovacima, Polja-cima, Ru-sima i bugarskim Junacima da naglasimo i manifestujemo u puno j svesti, da je svaki od nas samo gtana na stabiu slovenske lipe-, koja уг uhva-tila duboko korenje u slovensko j zemlji i koja bujne, čvvjto i zdva-vo raste u л is i u šiling. Mladi smo, zdravi smo, jaki smo! Tak vi hočemo da ovc godine proslavimo Vidovdan na sletu n Subot.cS, 1 žato subotičkom slctu — Zdmvo! RASP0RED priredaba I svečanosti glavnih dana IV pokrajin* skog stela Saveza SKJ u Subotici, od 26 do 30 |una o. g. PETAK 26 JUNA 1. Celog dana: dolazak takmičara i sudaca. Sednica /bora sudaca prema rasporcdu Načelništva Saveza. SUBOTA 27 JUNA 1. Od 6 časova pa dalje: Savezno tak-mičenje članstva na slctištu. (Ulaz sa sletskom značkcm). 2. Celog dana: dolazak članstva (nc-takmičara) i gostiju. Svečani doček svih sokolskih vozova. 3. U 9 časova: otvaranje izložbe starina i privrede u Gradskoj kuči. Izložba če biti otvorena do 30 juna. (Ulaz sa sletskom značkom). 4. U 10 časova: otvaranje izložbe narodnih iucnih radova. Izložba če biti otvorena do 30 juna. (Ulaznica ,1 i 2 dinara). 5. U 21 čaS; sednica svih župskih načelnika i načelnica u Sletskoj kan-celariji: Aleksandrova ulica 13/111. 6. U 21 čaS; a) početak sletskih svečanosti ob-Ijavljuju trubači; — vatromet; b) kortcerat u amfiteatru Sokolskog doma. Prenos koncerta na Sokolsko vežbalište i pred Dom. (Važe generalne ulaznice za ne-numerisana mesta). NEDELJA 28 JUNA 1. Od 6 časova: pokusi na sletištu za obe sletske svečanosti — javne vež-be, ovim redom: a) od 6—7 časova sletska scena »Hej Slovenj«. b) od 7—7.30 časova zajednički na-stup članova i članica, sokolskih četa i stari je brače; c) od 7.30—8 časova — članovi; d) od 8—8.30 časova —> članice; e) od 8.30—9 časova — sokolske čete; f) od 9—9.30 časova — starija bra-ča; g) od 9.30—11 časova — gosti; h) od 11—11.30 časova — vojska; i) od 11.30 pa dalje posebne prijavljene tačke župa. (Ulaz na pokuse sa sletskom značkom). 2. Od 7 do 13 časova: muzička takmi-čenja _u Sokolskom domu, Grad-skom pozorištu i dvorani »Grani-čara«, prema posebnom rasporedu SPO. (Generalne ulaznice ne važe). 3. U 9 časova: pomen u crkvama. De-legaciju čine članovi Savezne Uprave, Sletskog odbora i po 2 delegata od svake župe. Zbor u 8.30 časova u amfiteatru Sokolskog doma. — Voda brat Turato Ivan. 4. U 9 časova: odlazak na grob pok. F. Sudareviča, prvog starešine Sokolskog društva Subotica. Zbor delegacija kao pod 3. Voda brat Stipič Vlado. 5. U 11 časova: Vidovdanski pomen u amfiteatru Sokolskog doma. Uče-stvuju: starešinstvo Saveza i župa, delegacije društava i četa. Aranžeri: Pozderovič Lajčo i Turato Ivan. Zbor po župama u nastanbama. a) Posle pomena: polazi se u po-vorci do Slovenske lipe gdc društva i čete nanašaju zemlju na Sloven-sku gomilu; b) delegacija Saveza, Sletskog odbora i po 2 delegata od svake župe polažu ve na c na spomenik Nezna-nog junaka na trgu Vojvode Putni-ka. Aranžer brat Janko Vidic. 6. U 16 časova: Prva sletska svečanost — javna vežba: zajednički na-stup, članovi, članice, vojska, eventualno posebni nastupi župa, sprave i sletska scena: »Hej Sloveni«. (Važe generalne ulaznice). 7. U 21 čas; Sokolska akademija u Gradskom pozorištu. Aranžer brat Tc.šič Lazar i Stipie Vlada. (Važe samo posebne ulaznice po 5 i 8 dinara). 8. U 21 čas; Slovensko veče u amfiteatru Sokolskog doma. Aranžeri: Gavanski Aleksandar i Turato Ivan. (Važe samo posebne ulaznice po 5 i K) din). 9. U 21 čaS; Narodna zabava na trgu Erio. Aranžeri brača: Krnajski Milivoj i Petrovič Svetozar. (Važe generalne ulaznice). 10. U 21 čas: Narodna zabava na vež-balištu Sokolskog doma. Aranžer brat: Vojnič Aleksandar. (Važe generalne ulaznice). PONEDELJAK 29 JUNA 1. U 9 časova: Povorka prolazi kroz grad. Zbor župa po nastanbama. Na zbor dolaze svi vežbači i ne-vežbači-ce bilo u odori bilo u gra-danskom odelu sa sletskom značkom. Zupe dolaze na zborno mesto u 8 časova. Povorka se završa-va kod Sokolskog doma. 2. Od 10 do 13 časova: nastavak mu-zičkih utakmica (po potrebi) prema posebnom rasporcdu SPO. 3. U 16 časova: Druga sletska svečanost — javna vežba: — Učestvuju: slovenski gosti, sokolske čete, starija brača, vojska, posebni nastupi župa, sprave i sletska scena »Hej Sloveni«. (Važe generalne ulaznice). 4. U 21 čaS; Sokolska akademija u amfiteatru Sokolskog doma. Aranžeri brača: Turato Ivan i Vujkovič Veča .(Važe generalne ulaznice). 5. U 21 čas; koncerat u Gradskom pozorištu. Aranžeri brača: Paščan Svetolik i Stipič Vlado. (Važe samo posebne ulaznice po 5 i 8 dinara). 6. U 21 čas; Narodna zabava na trgu Erio. Aranžeri brača: Krnajski Milivoj i Petrovič Svetozar. (Važe generalne ulaznice). 7. U 21 čaS: Narodna zabava na vež-balištu Sokolskog doma. Aranžer brat Vojnič Aleksandar. (Važe generalne ulaznice). 8. U 24 časa: Završetak sletskih svečanosti objavljuju trubači. Vatromet sa gradskog tornja. Aranžer: brat Sava Rajkovič. UTORAK 30 JUNA 1. Od 0.01 pa dalje: odlazak gostiju i Sokola učesnika na sletu. Skreče se naročita pažnja svim učesnicima sleta, da če se ceo program sletskih priredaba } svečanosti razvijati tačno i bez ikakve izmene. SLETSKI ODBOR Praško Sokolstvo u brojkama Poslednji broj praške revije »Sokol« donosi neko je zanimljive podatke 0 razvoju Sokolstva u Pragu u razdob- 1 ju od 1920 do 1934 godine. Prema sta-tistici iz godine 1920, delovala su na području Velikog Praga ukupno 43 društva i 3 čete,' d 15 godina kasnije taj se broj popeo na 53 društva i čete. Kroz to razdoblje pbvečao se u izves-noj meri i broj članstva, i to članova od 25.438 na 26.014, a članica od 10.848 na 12.608. Godine 1920 sva društva u Pragu imala su 24.438 članova i 10.848 članica; svega 36.286, t. j. 10.99% od svega Sokolstva — od toga 11.03% članova i 10.93% članica. U godini 1934 bilo je 26.014 članova i 12.608 članica; svega 38.622 lica, što znači porast za 576 članova i 1760 članica; svega za 2336 lica. Prema broju celokupnog češkoslova-čkog Sokolstva ukupni broj iz 1934 od 38.622 lica znači 9.98%, od toga 10.30% članova i 9.32% članica. Iz ovoga se vidi, da je članstvo u Pragu sporije napredovalo nego u ostalim krajčvima. U drugom pak sokolskom pogledu prilike u Pragu razvijale su se mnogo povoljnije. Dok n. pr. vidimo, da je godine 1920 u Pragu Sokolstvo imalo samo 14 svojih vlastitih domova, njihov broj se je medutim do godine 1934 podigao na 34, i to s moderno opremljenim vežbaonicama. U pogledu broja prednjaštva sve jedinice u Pragu godine 1920 imalo su ukupno 807 prednjaka i 493 prednja-čice, u godini 1934 801 prednjaka i 643 prednjačice. Iz ovoga se opet vidi, da je broj prednjaka ponešto nazadovao, a da je naprotiv broj prednjačica do-sta porastao. Ali gledajuči na razmer izmedu prednjaka i članova te prednja-čica i članica, vidimo, da je taj razmer kroz to razdoblje ostao skoro nepro-menjen. Strogo uzevši, i danas se u Pragu oseča nedostatak prednjaka, jer na jednog prednjaka dolazi više od 30 vežbača, a na jednu prednjačicu viže od 20 vežbačica. Najveea sokolska društva u Pragu bila su godine 1920: Praški Sokol s 4274 pripadnika, Vinogradi s 4152, Ži-škov s 2615, zatim dolazi društvo Ho-leškovice i t. d- Na koncu godine 1934 kao najjače društvo dolazi Vinogradi s 4232 pripadnika, zatim Praški Sokol s 3483, Žiškov s 2144, Smihov I s 2136, Prag VII s 2095 i t. d. Društva s ovako velikim brojem članstva nalaze so sva u sredini grada, naročito Praški Sokol. Kako pak u današnjem modemom do-bu u velikim gradovima prevladuje medu stanovništvom tendenca da se što više širi prema periferiji, i to je i tim razumljivi ji i slabi ji napredak, odnosno nazadak sokolskih društava koja se nalaze više u centru grada, pa su zato znatno napredovala baš ona sokolska društva, koja se nalaze na periferiji Velikog Praga. Rasne sokolske vesti Ovogodišnja poseta češkog Sokolstva Slovačkoj Prema do sada pristiglim prijavama vodstvu češkoslovačkog Sokolstva, uspeh ovogodišnje posete češkog Sokolstva Slovačkoj biče ogroman. Drži se, da če u ovoj poseti uzeti učešča preko 30.000 Sokola, Sokolica i nara-štaja obojcg spola, ko ji če biti gosti raznih slovačkih sokolskih župa. Prema tim vestima, posetiče samo Košiče i Istočno-slovačku župu preko 6000 Sokola, isto tako velik broj posetiče Potkarpatsku Rusiju, a još dalje na istok pohrliče preko 4000 Sokola i Sokolica iz Brna i okolice. Prigodom ovili poseta u svim slo-vačkim krajevima prirediče se veliki javni nastupi, akademije i manifestacije, kao i izleti u razne slovačke krajeve. Ova grandiozna poseta češkog Sokolstva slovačkom več sada je jako uznemirila nekoje redove slovačke klerikalne stranke, ko ji su počeli da na razne načine rovare protiv Sokolstva. Medutim sve te razne klerikalne spletke i smetnje znače za žilavo, discipli-novano i odlično organizovano češko-slovačko Sokolstvo tek prazno duvanje u vetar. A donckle je i razumljivo to klerikalno komešanje, kome Sokolstvo posvuda mrši njegove račune kod širokih narodnih slojeva. Sokolstvo je medutim uvek izdrživo ustrajalo na svome putu i uvek — što svi njegovi protivnici najbolje znadu — dolazilo do punih uspeha. A tako če biti i s ovom posetom Slovačkoj, koja če po-red velikog sokolsko-nacionalnog značaja, biti takoder i od znatne gospodarske važnosti. Velike sokolske svečanosti na Vidovdan u Bratislavi Prilikom velikog praznika češkoslovačkog pobratimstva na Vidovdan održače se u Bratislavi velike sokolske svečanosti. Na ovim svečanostima uče-stvovače članstvo i naraštaj iz župa: Srednjočeške, Havličkove, Podkrkono-ške, Tirševe i Istočno-češke, ko j e su zajedno prijavile 3420 vežbača i vežbačica te 2340 muškog i ženskog narašta-ja. S ostalim učesnicima posetiče toga dana glavni grad Slovačke oko 7000 gosti ju. ♦ Prvi sokolski dom na Bavarskoj granici Dne 1 o. m. svečano je otvorilo svoj dom sokolsko društvo Domažlice, koje sc nalazi na bavarskoj granici. Zanimljivo je, da jc dom najmodernija gradnja 'iz Čelika, koja odgovara svim zahteviina modernog telesnog vaspita-nja. ♦ 50~godišnjica Sokola u Libercu Nedavno je sav češki sever pro-slavio 50-godišnjicu Sokola u Libercu, kome je svojedobno bio načelnik i naš brat Miroslav Vojinovič, sadanji za-menik saveznog načelnika. Na ovoj proslavi zastupao je ČOS starosta brat dr. Bukovski. U svečanoj povorci bilo je 5000 učesnika, medu kojima preko 3500 Sokola i Sokolica. Javna vežba, na kojoj je nastupila i vojska, takoder je odlično uspela. Sokolsko društvo Liberec izvršilo je ogroman deo narod-no-obranbenog rada za održanje i napredak češkog življa u Lebercu i okolici. Župski slet dece i naraštaja u Oklovi Župe Jana Čapka i Moravsko-šle-ska priredile su ovih dana. u Orlovi, na severnoj granici češkoslovačke, slet dece i r\araštaja, ko ji je unatoč slabom vremenu vrlo dobro uspeo. Na javnoj vežbi nastupilo je preko 2000 muške i isto toliko ženske dece, koja su unatoč velikom pljusku do konca odvežbali svoje vežbe. Isto tako su i naraštajci, njih oko 1000, kao i oko 1000 nara-štajki izveli svoj program do kraja. Ovakva sokolska disciplina ostavila je na sve najdublji utisak. Sokolska radio - predavanja Radio slanice Beograd — Zagreb — C/ubl/ana Sledeča sokolska radio-predavanja održavaju se: dne 25 juna predaje brat Joso Šokšič, Subotica, o temi: »Biskup Ivan Antunovič — bunjevački Štrosmajer«; dne 2 jula predaje brat Bogoljub Krejčik, Beograd, o temi: »Moderne olimpiske igre«. Teškoće Saveza slovenskog Sokolstva u Amerlci Jugoslovensko Sokolstvo u Americi treba da prlbere svoje redove Organizacija slovenskog Sokolstva u Americi izgleda, da je došla na mr-tvu tačku. Tome nije možda uzrok ka-kvi nesporazum medu slovenskim ise-ljenicima različitih narodnosti, več u prvom redu nedovoljno provedena organizacija pojedinih tamošnjih sokolskih saveza. Dok je n. pr. češko Sokolstvo u Americi organizovano u svojoj Američkoj obci sokolskoj, dok Slovaci isto tako imaju prilično jaku oirganiza-ciju, to se naprotiv ne može tvrditi i za Jugoslovene, a još manje za Ruse. Poljski Sokoli pak organizovani su u svojem savezu, kome je takoder povc-reno i vodstvo Saveza slovenskog Sokolstva u Americi, ali ipak radi opštih prilika koje sada tamo vladaju, ni oni ne vode ova j Savez onako kako bi to inače trebalo. Glede Jugoslovena treba spomenu-ti, da su doduše u svoje vreme organi-zovali svoj Jugoslovenski sokolski savez sa sedištem u Čikagu, ali je ipak ova organizacija stala samo na po pu-ta, jer radi različitih gledišta postojc- ča sokolska društva nisu sva stupila u taj Savez. Isto to važi takoder i za Ruse. Ponajglavniji uzrok ove slabe i skoro nikakove medusobne povezanosti medu jugoslovenskim sokolskim društvima u Americi je to, što.jugoslo-venska sokolska društva u Americi ne-maju gotovo nikakve veze sa sokolskom organizacijom u domovini, dok su naprotiv naročito Čcsi i Slovaci, pa takoder i Poljaci, čvrsto povezani sa svojim domovinskim savezima. Nadati se je medutim, da če i u torne pogledu prilike za sve jugoslovensko Sokolstvo u buduče krenuti na bolje, te da čc se uspostavitj bolje veze medu našim Sokolstvom u Americi i Sokolstvom u domovini, a što če nedvojbeno vrlo mnogo koristiti oživijenju rada i dovesti do medusobnog učvrščen j a i povezanosti medu svim jedinicama jugo-slovenskog Sokolstva u Americi. U torne pogledu dužnost je vodstva našeS domovinskog Sokolstva da u ovit svr-hu preuzme potrebnu inicijativu. III SLET SOKOLSTVA NA JADRANU 22 i 23 avgusta u Šibeniku Proglas Sletskog odbora Bračo i sestre! Po treči se put na obalama našeg slobodnog Jadrana sastaje Sokolstvo triju primorskih župa na slet, na praznik bratske ljubavi, jednakosti i slo-bede, na proslavu narodnog duha. Vodeni tim duhom, naši su pradedovi, nazad 13 vekova, pod jednim, opčim i svesilnim imenom Slovena. u svojoj istorijskoj misiji i u jednoj veri, poplavili u pobednom naletu sa severa ceo Balkan i izbili na ove obale, stvarajuči na baštini trulih carstava, grčkog i latinskog, novo i mlado carstvo slovenskog duha i jezika. Taj je duh prožeo otada ove jadranske hridi i ovo more, koje postade krajnjom jugozapadnom granicom ne samo Jugoslovenstva nego i celeg Slovenstva. Svesno, da je ono samo jedno usko žalo prostrane slovenske zemlje izmedu triju mora, naše Jadransko Primorje je uvek, u svim velikim tre-nucima prošlosti, govorilo u ime cele nacije, bilo večiti organ narodnog duha. Ono se pokazalo velikim i silnim kad god je davalo izražaja svom ose-čanju jedinstvenostj sa majkom zem-ljom, kad god je radilo po glasu krvi, po glasu bratstva, jednakosti i slobo-de. A kad narod ili njegove vode za-borave na duh i glas svoje krvi i kad se odreknu svog biča, stižu ga teški udarci ne samo ovde na ovoj mučnoj granici dvaju svetova — slovenskog i tudinskog, — nego svugde i u svakom kraju naše zemlje, u svako doba. Ali naročito ove oduvek krvave mede tra-že junačko i svesno srce: njega pak ne može biti bez dodira sa jedinstve-nom grudom i bez osečanja, da iza nas stoji složno i ujedinjeno srce čitavog naroda, sene pradedova i Jstorijska misija Slovenstva. Knjige i lisiovi »SOKO NA JADRANU« Ovih dana izišao je iz štampe dvo-broj za maj i juni ove naše odlične sokolske revije. Vanredno bogat najprobranijim sadržajem, jednim dugim nizom člana-ka iz pera najprominentnijih autora, naših prvaka i pretstavnika na polju naučnom i publicističkom, ova j dvo-broj, posvečen uglavnom Vojvodini povodom IV pokrajinskog sleta Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije, ko j i se ovih dana održava u Subotici, zaišta zaslužuje največu pažnju i preporuku, jer je otl trajne literarno-naučne vrednosti. Za upoznavanje Vojvodine, u istorijskom, kulturnom i nacionalnom pogledu, ovaj dvobroj jc doista jedan odličan prilog toj svrsi, i moramo istinski biti blagodarni srečnoj zamisli brata urednika, što nas jc u toj težnji u istinu najlepše iznenadio. Sadržaj ovog dvobroja je sledeči: prof. Univ. dr. A. Ivič, Subotica: Do-scljavanja Srba u Vojvodinu. Prof. Vaša Stajič, Sremski Karlovci: Bunjeva-čko-srpski odnosi u prošlosti. Prctscd-nik Srpske Matice Vasa Stajic, Novi Sad: Matica Srpska i prosvetni rad Vojvodana. Dir. gimn. Milivoj V. Kneževič, Senta: Borba subotiekih Bu- Nijedna trenutačna magla i nije" dan prolazan oblak ne sme da zakrije vid čuvarima granica. Soko ne voli magle: cn se diže nad oblake, u višine, s kojvh može jednim pogledom i je^' nim osečanjem da obuhvati i ogrli celu jugoslcvensku zemlju, i da osmatraju-či i milujuči okom i srcem sve razlic1' tosti krajeva, nošnje J mentaliteta, ne izgubi iz oka jedinstveno, celinsko i veliko telo i duh. Sokolstvo triju primorskih župa-verno duhu pradedova i svesno zadetka čuvara Jadrana, prcslaviče s mn°' go vere u pobedu dobra svoju proslavil narodnog duha, ovog puta u tvrdom gradu Šibeniku, koji je cd svog postanka najjasnije od svih primorskih gradova govorio tim duhom i koji se ie u svojoj prošlosti, davno j i nedavno j, pokazao budnim čuvarem ove granice, najdragocenije celom slovenskom svetu. Bračo i sestre! Jadran vas zove! On želi da pla' vetnilu njegovih dubina i belini njegovih hridi pridružite ervenilo vaših ko-šulja, da u tom slivenom sklopu ve' drih slovenskih boja sine siinbol več-nog gospodstva našeg, narodnog duha na ovom isteriskom medašu. Naše more čeka na vas. Sokoli, sinovi! velike jugoslovenske zemlje, čije podnožje ono vekovima miluje, da mu donesete njezin pozdrav s gora i polja, a u P°' zdravu veliku slovensku reč bratstva, jednakosti, slobode — reč večnosti 1 radosti. S duhom pradedova i s mišlju Ka radordeviča na Jadran, na slet, n3 zbor! SLETSKI ODBOR njevaca za materinsku reč' Vojin lu' Ijevič, Beograd: Nacionalni karakter Vojvodine. Dr. Stevan Ivanič, Beograd: Najglavniji problemi Vojvodine-Dir. gimn. Milivoj V. Kneževič, Senta-Biskup Ivan Antunovič i preporod bfl" čkih Bunjevaca. Veljko Petrovič, č^n Srp. Kralj. Akademije, Beograd: Nasi Karlovci. Prof. Univ. dr. Viktor Novak, Beograd: Dr. Jovan Subotič i ‘‘.r' vati (1817—1886). Prof. univ. dr. A; Ivič, Subotica: Sava Tekelija i njego'4 pretei. Živomir Mladenovič, Bcogr^i/ Jovan Jovanovič-Zmaj i Svetozar letič. Prof. Miloš Stanojevič, PC^^V_ grad: Sokolski pokret u Banatu. Mi‘° van Kneževič, Novi Sad: Sokolski P®' kret u Bačko j. Dr. Stevan Simunovic-Split: Osuda Srpskog Sokola u 4 lovcima. Dr. Stevan Simunovic, ■’E.1,’ Jedan neznani sokolski junak. Dr. p ^ van Simunovic, Split: Kulturni /1V.. naših Ncmaea. Dr. Stevan Siniun0''* ’ Split: Dva govora pred vrstom. <‘*r . ■ jc Macanovič, Zagreb: lugosloven Sokoli nose olimpijski oganj kroz . goslaviju. Treči slet Sokolstva pa • ‘ drami. Vesti iz župe Split- ^>oko vesti. _ 0. Godišnja prctplata ovc naše s kolske icvije je 24 Din. Ovom ' broju cena jc 5 Din (koji sc ”l0.Kl', se slati i u poštanskim markama). narueujc kod administracije; SpH1- 1 kolski dom. — S. C. Velika zdravstvena i socljalna akcija Sokolske župe Mostar D* bi posiužila narodu i njegovim najprečim potrebama, Sokolska župa Mostar urediće u najzapuštenijim selima oko devedeset voda Seoski Sokoli daju radnu snagu, kreč, kamen i pesak, a za cement, željezo i alat apeluju na r<:doIjubive ustanove i pojedince Odavno jc poznato, da krajevi Hercegovine, Dalmacije i Imotske Kra-J>ne u svemu oskudevaju. Sokolska žu-Pa Mostar, dsetivši na samom terenu, da je pored svili teškoća najteža nc-sJašica vode, prihvatila se teškog posla da u svim selima tog zapuštenog kraja uhvati vode, gde ih ima i da ih uredi, kako bi jednom za svagda ba-rcm u ovom najtežem pitanju pomogla tamošnjem ponosnom ali siromašnom seljaci ne bi trebali da dnevno po nekoliko sati pešače da napune svoje burilo i upropaste dragoceno vreme. Članovi župske uprave župe Mostar več svim silama rade da lično na-maknu sredstva i potrebit alat, ali sve je to malo. Zbog toga je dužnost svakog rodoljuba da pomogne ovu akciju Sokolske župe, kako bi ovog leta zaista si-nulo sunee i onima, koji, zabačeni po ■L.... . ./i., шџ. Članovi sokolskih četa župe Mostar zidaju sami svoje domove narodu. Pored najbolje volje sredstva su minimalna ili nikakva, pa uko ne bu-de pomoči ljudi dobre volje, započeta akcija več bi skoro u zametku propala, a jadan bi seljak izgubio ioš jedinu nadu, da če preko Sokolstva doči do najpreče potrebe. Što vredi kad sokolsC-u izaslanici »o četama govore Sokolima seljacima o higijeni, o čistoči cdcče, kuee, dvo-rišta i slično, kad piju zagađenu vodu °d koje se i stoka odbija. Uredenjem 90 voda dobili bi ti krajevi najnasušniju svoju potrcbu i surom kršu preko skoro neprohodnih planina, čekaju pomoč od dobrih ljudi u alatu, cementu i željezu, dok če sami dati svu radnu snagu. Prošle su godine preko leta ure-dene dve vode u gornjo j Hercegovini zaslugom Študentske čete dra Laze Popoviča. Kada če se urediti još 90 voda? Pomognite, bračo, u nevolji onoj brači koja i u svetskom ratu, 'kao do-brovoljci u velikom broju. pokazaše, da im život nije vredan kad je u pitanju čast domovine! Drušivo »Krščanska šola« In »Sokol« Izjava Sokoiske župe Ljubljana Društvo »Krščanska šola« je na svoji veliki skupščini v Ljubljani dne 3 maja 1936 sprejelo od navzočih star- šev predlagano resolucijo, ki pravi v №. točki: »SKJ še vedno vztraja pri Tvrše-vih, od katoliškega episkopata Jugo- slavije obsojenih vzgojnih načelih. Sa-n>o v to telesno in vzgojno organizaciji* smejo vstopati učenci-ke in dija-ki-nje, ki se v nekaterih primerih-naravnost silijo k vstopu. Krščanski starši zahtevamo torej, da se zakon o SKJ spremeni in »Sokol« zopet postano Svobodno društvo.« V opisu zborovanja in v ostalem delu resolucije, ki jo je objavil »Slovenec« z dne 4. odn. 5. maja t. L, povzemamo podčrtane zahteve: »V šolah mora biti verouk osrednja moč za vzgojo značajev.« »Katoliške učence morajo poučevati le katoliški učitelji-« »Hočemo za cerkev svobodo, da neovirano vzgaja mladino po svojin Večnih načelih! Zahtevamo popolno Svobodo vzgoje za katoliške slovenske starše,... tako vzgojo in tak pouk, kakršnega edinega bodo lahko zagovarja- li pred Bogom in svojo vestjo.« »Država je sama dolžna vzdrževati Sole, nima pa izključne pravice odre-Jati,’ kakšna bodi šola.« »Zato škof Srebrnič tako zelo poudarja: Katoliški starši brezpogojno zahtevajte, da bodo Vaše otroke v šolah podučevali učitelji in učiteljice katoliške vere. To je zahteva, od katere Пе smete nikdar odstopiti.« »Ne moremo dopustiti, da bi sc z denarjem katoličanov izdajale knjige, ki bi spadale v uredništva kulturno-“ojnih listov, ne pa v katoliške šole.« »Katoličani že moramo enkrat pri-*i mimo tega, da bi imeli samo pravico na kakih zborovanjih govoriti in sprejemati resolucije, priti moramo do te-4a, da bodo imeli katoliški starši o sani i šoli odločujočo besedo.« Sokolska župa Ljubljana jc na svoji odborovi seji dne 21. maja 1936. v Ljubljani, ob prisotnosti 46 delegatov župnih edinic in celokupne župne upra-ve, z ozirom na navedena dejstva ugotovila: Zborovanje društva »Krščanska S(>la« je poteklo in sklenilo resolucijo v strogo doslednem katoliškem, ne na-r°dnem duhu. Slovenski starši so glede 'гКоје svojih slovenskih otrok nepo-?redno podrejeni papeževim navodili. »Krščanska šola«, ki je samo °£°dje splošne mednarodne 'katoliške »cije, je na evoji seji, odnosno skupini zavzela izvennarodno stališče. Za hrbtom poštenih in idealnih slovenskih staršev, ki so jedro naroda, vidimo pestro-mešano skupino brezčutnih, oblastiželjnih napadalcev, ki preže, da naši materi iz naročja iztrgajo njenega otroka in ga vržejo v duševno robstvo tujcu. Na usta staršev varljivo polagajo, od nikogar pooblaščeni, že iz predvojnega robstva znane usodne zahteve, ki so slepile naš narod, da je razmetaval na avstrijskih bojiščih na tisoče in tisoče žrtev, svoje najkrepkejše očete in sinove in ubijal samega sebe za varljive prazne cilje, ki so mu jih tisti ljudje na isti način prikazovali takrat, kakor danes. V živem spominu na svojo politično in gospodarsko oblast nad Slovenci pod zaščito habsburškega trona, avstrijske aristokracije in protinarodnega političnega Vatikana snujejo v svoji izprijenosti na preskušene varljive načine zopet si podjarmiti narod in razpolagati z njegovo telesno in duševno silo, kot svojo lastnino. Ne gre za versko življenje, za čista krščanska moralna načela, za notranjo čistost in plemenitost človeka. Vse versko delovanje Cerkve jc zavarovano in zaščiteno v državnih zakonih in sc neovirano izvršuje, ne da bi se kjerkoli in od kogarkoli pojavil odpor proti njenemu delovanju. Gre povsem izključno za posvetne daleko-sežne, narodu nevarne poKtične in gospodarske cilje. Pod nedolžnimi naslovi se polni ekrazitna bomba, ki naj zopet po želji tujcev razdene narod v sovražne tabore. »Krščanska šola« gre s svojimi resolucijami daleč preko lastnega delokroga! Zato izjavljamo Odločno odrekamo vsakomur pravico posegati v svobodo naše organizacije in odrejati vzgojne osnove in smer. , Narod ni prazna beseda. Narod je živa istinita skupnost, duhovna enota in enotna delovna sila. Svoje* svetinje, resnico in pravico, svoje notranje in moralno življenje narod sam skrbnejše in pazljivejše čuva, kakor samozvani tuji varuhi, ki so z nasiljem zasedli njegovo duhovno polje. V svetovni vojni jc narod zapustil svoje katoliške voditelje, si sam ohranil delo v življenje in z majniško deklaracijo v svoji neskončni dobroti odpustil zapeljivcem, ki so ga gnali v pogin. Zdrava narodna zavest je zmagala nad vsemi drugimi vrednotami in naklepi. Zato ima tak narod neovirano pravico sam odločati o sebi in o vzgoji svoje mladine. Z zmago narodne zavesti, je dobila svoje sankcije tudi sokolska vzgoja in postala last naroda. Sokol izvršuje v narodni organizaciji prostovoljno telesno vzgojo po-edinca po načelih čiste, po spoznanju dognane in ne zapovedane resnice, po moralnih in etičnih načelih svobodne osebnosti. Osrednje načelo sokolske vzgoje je delo in odgovornost. Vzgojna smer od prirode do svobodne osebnosti. Mi nismo politična, ne gospodarska organizacija, ne posegamo v delokrog verskih in političnih organizacij in ne zahtevamo oblasti nad narodom. S popolno vdanostjo stvarnemu smotru, oblikovati potom telesne vzgoje sposobnega, plemenitega, svobodnega in odgovornega človeka, ki mu je delo in odgovornost veselje in ponos, vrs\-mo nesebično prevzeto nalogo — brez nagrad. Mar ni do skrajnosti krivična obsodba katoliškega episkopata, da tako delo obsoja?! Mar ni vrhunec prikrite mržnje »Krščanske šole«, da hkratu z obsodbo zahteva svobodo Sokola?! Nikdar ne bomo priznali take obsodbe!! Nočemo darov škodoželjnih dobrotnikov. Nikdar več nočemo doživeti dobe, da bo kdorkoli v mladini ubijal narodno zavest, da bi naši očetje in sino- vi zopet poginjali za tuje koristi in za lastno pogubo. Braniti hočemo Sokola in naroda svobodo in mu zajamčiti svobodno sa-moodločevanje. Narod je suveren in sam si brez tujega varuštva izbira postave in določa vzgojo. Z zakonom izraženo državno priznanje je naše zasluženo odlikovanje za narodu posvečeno nesebično vzgojno delo. Sokolska župa Ljubljana Župni zlet v Škof)! Loki Z ljubeznijo, ki izžareva iz sokolskih src ob njegovih velikih praznikih, sc pripravlja gorenjsko Sokolstvo zopet na enega takih svojih praznikov — na 22. župni zlet, ki bo v nedeljo dne 5. julija v Škofji Loki. Praznik sokolskega dela in zdravja bo dobil tem pomembnejši poudarek, ker bo združen s proslavo 30 letnice sokolskega društva v Škofji Loki, sokolske edini-ce, ki se na ta svoj jubilej tudi prav pridno pripravlja, od dece do članstva, od bratov do sester, ki hočejo tega dne pred široko javnostjo prikazati uspehe svojih prizadevanj in naporov. Za časa župnega zleta bo otvorjeno v Škofji Loki eno naših najlepših letnih telovadišč, tako po svojem obsegu, kakor tudi po pripravljenosti, da služi čim izdatneje telesno-vzgojnim svrham sokolskega članstva. Na predvečer župnega dne bo v Škofji Loki promenadni koncert, potem pa slavnostni občni zbor društva. Naslednjega dne, v nedeljo ob 11. uri bo po mestnih ulicah povorka, s sodelovanjem vojaške godbe I. plan. polka, popoldne ob 15. uri pa jc predviden javni nastop vseh župnih oddelkov in vojske. Prosta zabava bo v vseh prostorih Sokolskega doma. Ker je škofjeloški Sokol' znan po svoji aranžerski sposobnosti in skrbnosti tudi v najmanjših vprašanjih, ne dvomimo, da bo 5. julij prav mogočen praznik sokolske misli in dela. $ * * Ogromni prostor, okrog 15.000 m1, ki ga v poslednjem času preurejajo za letno telovadišče škofjeloškega Sokola pomeni za vso domačo javnost pridobitev izredne vrednosti, saj združuje telovadišče v svojem delokrogu vse ono, kar spada pod fizično vzgojo človeka, torej telovadišče, igrišče in športni prostor. Da tudi to, ker bo letno telovadišče ustrezalo tudi morebitnim športnim prireditvam, ki se bodo prirejale v Škofji Loki. Šeste župske uiakmlce Sokolske župe Varaždin U nedelju, 7 juna o. g. održana su šesta takmičenja ove župe u prisustvu izaslanika Saveznog načelništva sestre Manje Vojinovič. Utakmice su održane na letnjem vežbalištu i u vežbaonici Sokolskog društva Varaždin. Rezultat utakmica je ovaj: 1) Članovi (srednje odeljenje): na-tecalo se 9 pojedinaca, prvak Kerec Julije, Čakovec. 2) Članovi (niže odeljenje) I skupina: natecahu se 3 vrste sa 16 pojedinaca. Prvo mesto osvojila je vrsta društva Varaždin, a od pojedinaca prvi jc Gjurak Stanislav, Varaždin. 3) Članovi (niže odeljenje) II skupina: natecalo sc 6 vrsta s 40 pojedinaca. Prva je vrsta čete Šenkovec, a od pojedinaca prvi Bakoš Josip, Šenkovec. Četa Šenkovec je osvojila i prvenstvo medu četama i s njim srebrni venac dar Blagopokojnog Viteškog Kralja Aleksandra 1 Ujedinitclja. 4) Muški naraštaj (niže odeljenje): natecalo se 9 vrsta s 63 pojedinca. Prvo mesto osvojila je vrsta Varaždin. Od pojedinaca prvi je Krnoul Dragutin, Varaždin. 5) Muški naraštaj (bez sprava): natecalo se 5 vrsta s 26 pojedinaca. Prvo mesto osvojila je četa Šenkovec, od pojedinaca prvo Golob Ljudevit, Šenkovec. 6) Članice (niže odeljenje) I sku- pina: natecalo je 10 njih. Prva Golčar Jožica, Čakovec. 7) Ženski naraštaj (niže odeljenje): natecahu se 2 vrste s 13 pojedinki. Prvo mesto osvojila je vrsta Čakovec, a od pojedinki prve su Rokic Marica i Malašič Štefica, Varaždin. U svemu se natecalo 25 vrsta s 177 pojedinaca. V. D. * Javni nastop Sokolskog društva Varaždin U nedelju, 7 juna o. g. po podne održan jc na letnjem vežbalištu društveni javni nastup, na kojem nastupi-še s domačim vežbačima i vežbači iz više jedinica, koje su došle na župska takmičenja. Nastupiše u prostim vež-bama muška i ženska deca, muški i ženski naraštaj, muško i žensko članstvo. Muška deca i muški naraštaj nastupiše u igrama, muški naraštaj i muško članstvo na spravama, -te lakoj atletici. Na nastupu predao je brat Stjepan Novakovič, starešina Sokolskog društva Varaždin i član župske uprave, Sokolskoj četi Šenkovec srebrni venac, što ga jc četa stekla s prvenstvom iz-medu četa Sokolske župe Varaždin. Na večer je u vežbaonici održana uspela akademija. У. D. Zlei Murskega sokolskega okrožja V nedeljo, 21. junija se jc vršil v Ljutomeru zlet Murskega sokolskega okrožja, ki so se ga udeležile vse sokolske edinice ljutomerskega sreza. Uvod v veliko sokolsko svečanost je napravila povorka na predvečer po mestu, ki jo je občinstvo z velikim navdušenjem pozdravljalo. Že jutranje ure slavnostnega dne so oznanjale sokolsko svečanost, ker so raz vseh ljutomerskih hiš visele državne zastave, ki so dale prireditvi svečano lice. Zjutraj ob šesti uri so se pričele tekme članov in moškega naraščaja. Tekme so vodili priznani ljutomerski telmičari na čelu z br. okrožnim načelnikom Stoparjem. Rezultati tekem so bili sledeči: Člani: Prvo mesto je zasedla vrsta Ljutomer. Moški naraščaj: Prvo mesto je zasedla vrsta Križevci, drugo Ljutomer. Kot posamezniki so dosegli sledeče rezultate: Člani: Stajnko Ciril 576 od 600 točk, Horvat Mirko 572, Benko Geza 558 točk. Naraščaj: Jošar Štefan, Ljutomer, in Lebar Rado, Križevci, 495 točk od 500 točk, Bohinec Stanko, Križevci, 482, Titan Bela 465 točk. Popoldne ob 16. uri se je vršil telovadni nastop na letnem telovadišču ljutomerskega društva. Kot prva točka je bil nastop vseh oddelkov, ki so pozdravili državno zastavo, potegnjeno na drog, s krepkim »Zdravo«, nakar je godba zaigrala državno himno. Nato je z načelniške tribune razglasil okrožni načelnik br. Stopar rezultate in čestital zmagovalcem. Nato je pozdravil vse nastopajoče sokolstvo in občinstvo. V svojem vznesenem govoru je orisal pomen sokolstva in njegove ideje, ki je vedno živa. Svoj govpr je zaključi! s pozivom, da vsi navzoči zakličejo svojemu mlademu kralju trikratni »Zdravo«.; Nakar je godba in-tonirala državno *himno. Ker je za tem trenutkom prišla močna ploha, sc je moral nastop za pol ure prekiniti. Kot prva telovadna točka nastopa je bil nastop vzorne ljutomerske vrste na visoki bradlji in mizi. Tukaj nam je ta vrsta pokazala mnogo lepih tehničkih momentov, ki so bili na višku. Vrsto je vodil društveni prednjak br. Pohl. Nato je nastopilo 192 moške in ženske dece s prostimi vajami, ki so bile zelo učinkovite. Posebno točko so imele radgonske članice s simbolično vajo ob spremljevanju klavirja. Ta točka je bila zelo učinkovita in bila tudi zelo nagrajena s ploskanjem, Sledila je posebna točka 13 naraščajnikov s skupinsko vajo na dveh bradljah, ki je bila zelo efektna in dobro izvedena. Moški naraščaj (36) je izvedel proste vaje, ter članice (36), te vaje so bile zelo simpatične, skladne in efektne. Sledila je orodna telovadba članov, članic in moškega naraščaja. Ta telovadba je bila pri posameznikih zelo efektna in eksaktna in je pokazala mnogo vaje, ki je prinesla dovršenost. Nato je nastopil ženski naraščaj (20) s prostimi vajami, ki bi bile ob skladnosti dosegle še večji efekt, ker so že po svoji^ sestavi nekaj lepega in mehkega. Telovadbo je zaključil nastop članov s prostimi vajami (50). Te vaje so bile dobro izvedene in so napravile še dober vtis radi tega, ker jih je izvajalo nekaj stareiših članov, kar bodi klic našim mlajšim članom in tudi starejšim — v telovadnico! Vse točke sporeda so bile od občinstva sprejete z odobravanjem. Ves nastop je pokazal, da se vse edinice okrožja zavedajo svoje velike naloge in da so krepko pripravljene za Pokrajinski slet v Subotici, kar je predvsem zasluga okrožnega tehničnega vodstva, kakor vseh ediničnih tch-ničarjev. Zdravo! ec. Zlet sokolskih čel v Markovcih pri Ptuju Sokolsko društvo v Ptuju je naklonilo svojim osmim četam prehodni prapor, za katerega naj leto za letom tekmujejo s svojo marljivostjo v sokolskem delu na deželi. Prapor so izdelale po osnutku br. Hasla naraščaj-nice pod vodstvom načelnice s. Schedl-bauerjeve. V nedeljo, dne 21. junija 1936 so se zgrnile na letno telovadišče sokolske čete Markovci pri Ptuju, številni oddelki posameznih čet in matičnega društva Ptuj. Telovadni nastop je kljub vedno bolj grozeči nevihti potekel zelo lepo. Opaziti je bilo izredno zanimanje kmečkega prebivalstva z& telovadbo. Po končanem nastopu, katerega je vodil društveni načelnik br. Pertot, so nastopili zopet vsi oddelki k predaji prapora. Ocenjevalni odbor je imel težko nalogo, da pravilno oceni delo posameznih edinic. Glede marljivosti in v tehničnem delu jc bija sicer četa Dornava najboljša, četni prapor se je pa podelil za letos četi Markovci, z ozirom na dejstvo, da vodi ta edinica resno akcijo za postavitev doma. Ko je društveni starosta br. dr. Šalamun izročil prapor starosti markovske čete br. Horvatu, je slednji zatrdil, da bo četa Markovci napela vse sile, da prapora več ne izgubi, ampak da ga kmalu prenese v svoj lastni dom. Ko bo prihodnje leto, menda v juniju zopet tekma za prapor, smo prepričani, da bo ostalih osem čet skušalo s svojo marljivostjo si priboriti ta javen znak priznanja, za njih delo. Boj bo gotovo oster. Prireditev je bila od strani četašev Markovci dobro organizirana. Zastava Sokolske župe Ljubljana, dar Nj. Vel. Kralja Petra II, koja je bila svečano razvijena na župskom sletu u Ljubljani dne 14 juna o. g. Lutkovna šola v Ljubljani Ker se je lutkovna umetnost med našim Sokolstvom v zadnjih letih prav lepo razvila in da si pridobi čim več sposobnih delavcev na tem polju sokolske prosvete, je medžupni lutkovni odbor na svoji zadnji seji soglasno sklenil, da se priredi tudi letos v Ljubljani lutkovna šola za vseh pet žup dravske banovine t. j. za župe Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Celje in Maribor. Na seji se je že določil v glavnem program šole, ki pa bo imel letos bolj značaj praktičnega dela. Šola se bo pričela 10. avgusta t. 1. in bo trajala do 17. avgusta. Medžup-nenju lutkovnemu odboru se je posrečilo dobiti za šolo najboljše strokov- Lep praznik je slavilo v nedeljo, dne 14. junija t. 1. Sokolstvo Mirenskega sok. okrožja, ko je ob priliki svojega V. okrožnega zleta priredilo 1. okr. mladinske tekme, popoldne pa ie sok. društvo Št. Rupert otvorilo svoj lepi sokolski dom, četrti v Mirenskem sok. okrožju. V jasnem sončnem jutru se je zbudil naš raj Dolenjske — Št. R ipert in se oblekel za ta svoj najlepši praznik nad vse svečano. Zastave, zastavice in okrašeni slavoloki so pozdravljali došlo Sokolstvo, ki je prihitelo na ta praznik iz vseh strani župe Novo mesto, da celo iz Ljubljane in Črnomlja smo imeli v gosteh brate Sokole. Okrog ozaljšanega Sokolskega doma je bilo že na vse zgodaj vse živo. Takoj po prihodu jutranjega vlaka se je začela zbirati naša sokolska mladina iz vseh edinie M. S. O. Po zboru sodnikov (-ic) so se vršile od 9.—12. ure L okr. mlad. tekme, pri katerih je tekmovalo 86 tekmovalcev in to 3 vrste m. dece, 3 vrste ?. dece, 5 vrst m. na raščaja in 2 vrsti ženskega naiaščaja, skupaj 14 vrst. Tekmovali so v prostih vajah, skokih, v teku in igrah z žogo. Doseženi so bili res lepi uspehi. Tek me je vodil br. M. Tratar s sodniškim zborom nad 20 članov iz vseh edinic M. S. O. Tekmovali nista edimci: Mir na in Trebnje. Kmalu po 13. uri so se začele na telovadišču skušnje za nastop, nakar se je Sokolstvo uvrstilo v povorko, 340 po številu, ki je krenila skozi Št Rupert nazaj pred novi Sokolski dom. Starosta Sok. društva Št. Rupert brat Matija Brezovar je pozdravii navzoče goste, zlasti starešino župe br. dr. Va siča in člane župne uprave, kapetana br. Andreja Glušiča in vse številno Sokolstvo ter občinstvo, ki se je zgrnilo okrog nas in doma. Po uvodnem pozdravu je prečital vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, kralj, namestništvu in I. podst. SKJ br. E. Ganglu, nakar je podal zgodovino društva ter omenil vse dobrotnike, pa tudi pokoj-. nike, ki so prispevali, da je zrastla tako lepa in ponosna stavba — Sokolski hram v Št. Rupertu. Zahvalil se je br. Škarji, ki je napravil brezplačno načrte za dom in oder in s tem prihranil društvu visoke tisočake. Z besedami: njake predavatelje, tako, da bo šola nudila resnično vse, kar potrebujejo naši lutkovni odri. Vse brate in sestre, ki se zanimajo za letošnjo lutkovno šolo pozivamo, da se prijavijo pri svo-j:h župah najkasneje do 10. julija t. 1. V šolo bodo sprejeti tudi tečajniki in tečajnice iz tistih edinic, kjer lutkovni oder še no obstoja. Prehrana in prenočišče bosta veljala dnevno od 25 do 27 Din. Podrobnejše informacije o lutkovni šoli se dobijo pri predsedniku MŽLO br. Lojzetu Kovaču v Ljubljani. Ljubljanski Sokol. Narodni dom. Vse edinice širom naše banovine opozarjamo na to šolo in naj takoj pri-iaviio svoje udeležence župnim prosvetnim odborom. »Otvarjam novi sok. dom v Št. Rupertu in ga izročam svojemu visokemu namenu sok. vzgoje,« je zaključil brat Brezovar svoj govor in odprl vrata novega sok. hrama v Mirenski dolini in župi Novo mesto. V lepih besedah je pojasnil Sokolstvu ta akt župni starosta brat dr. Vasič, čestitajoč Sok. društvu Št. Rupert na takem krasnem domu ter prazniku. Vse priznanje pa je tudi prejel za krepke besede kapetan brat Andrej Giušič, ki je izrekel mnogo iskrenih sokolskih besed. Po državni himni, ki jo je odigrala novomeška mestna godba je zaključilo svečanost vse Sokolstvo in občinstvo, ki je zapelo našo himno: Hej Slovani. Takoj po 15,30 uri pa je že dal brat okr. načelnik Marjan Tratar s trobko znak za začetek nastopa, ki ga je otvorila najmlajša deca (58) ter pod vodstvom s. Pajkove izvala dve sestavi Pirc - Kerže za ljublj. nastop. Motilo je kritje. Moški naraščaj (56) z br. Zdešarjem je odtelovadil strumno letošnje savezne vaje, manjkala pa je ponekod skladnost. 17 naraščajnic je pod vodstvom s. Tratarjeve podalo malo nesigurno savezne, 20 st. m. dece pa z br. dr. Škuljem pogumno Triglavske vaje. 32 ženske dece je s s. Leba-novo odtelovadilo letošnje župne vaje. Mnogo zanimanja je vzbudil rokomet med naraščajniki Št. Ruperta in Št. Janža. Zmagal je Št. Janž z rezultatom 1 :0. Sodil je br. Romih R. iz Novega mesta. 68 članov, med katerimi smo opazili 10 starejših bratov iz Novega mesta, je pod vodstvom br. okr. podnačelnika Kuharja odsekano ter skladno podalo letošnje savezne vaje, nakar je 34 članic pod vodstvom okr. podnačelnice s. Tratar Poldke izvajalo s sigurnostjo in lahkotno . subotiške vaje. Za zaključek je 14 članov v dveh vrstah podalo nekaj prav lepih vaj na drogu in bradlji ter s skupnimi preskoki čez konja zaključili letošnji V. okr. nastop Mirenskega okrožja. Bratom v Št. Rupertu čestitamo na uspehu in lepem domu. Želimo jim polno telovadnico, kar bodi najlepši odgovor vsem onim, ki jim novi sokolski hram v Št. Rupertu daje strah. Pogumno naprej za Tyršem. Zdravo! II. Ženska deca: Prvo mesto ima vrsta iz žuženberka z 214,6 točkami = 97,54%. Druga je edinica Št'. Janž z 209 točkami = 95%. Tretja pa je Mokronog z 207,8 točk = 94,45%. Najboljša kot posameznica je s. Dolenc Zora iz Mokronoga z 100%. III. Žen. naraščaj: Vrsta iz_Št. Ruperta je dosegla 156,6 točk = 71,18%. Prvenstvo med posameznicami pa je dobila s. Renko Marija iz Mokronoga z 93,3%. IV. Moški naraščaj. Vrste so sc plasirale sledeče: 1. edinica Št. Janž z 187,7 točk = 75,08%, 2. Mokronog: 158.5 točk = 63,4%, 3. Št. Rupert: 147.5 točk — 59 %, 4. žuženberk: 135.5 točk = 54,2% in 5. št. Lovrenc: 127,1 točk = 50,8%. Kot prvak posameznik je dobil br. Lavrič Ivan iz Žuženberka 90,5%. Pri nato sledečih tekmovalnih igrah z žogo so bili doseženi naslednji rezultati: I. Moš. deca: Žuženberk : Mokronog = 3:4 za Žuženberk. Št. Janž : Žuženberk = 3:3. Rezultat neodločen. II. Žen. deca: Št. Janž : Zuženkerk = 7 : 5 za Žuženberk. Mokronog : Žuženberk = 8:7, zmagal je Žuženberk. III. Ženski narščaj ni tekmoval v igrah. IV. Moški naraščaj: Mokronog : Št. Janž = 0 : 1 za Št. Janž; Št. Rupert : Št. Lovrenc = 5:0 za Št. Rupert. Št. Rupert : Št. Janž = 0:1 za Št. Janž. S temi tekmami — prvimi v okrožju in župi Novo mesto — smo udarili osnovne temelje mladinskemu tekmovanju, ki bo ostalo v načrtu Ž. M. O., okrožje in edinic ter v programu za vsako leto. 15~9©dlšfitfica Sokolskog društva Srpske Moravice Soklosko društvo Srpske Moravice na skroman način nroslavilo je pet-naestgodišnjicu svog opstanka, prire-divši u nedelju dne 14 juna o. g. svoju XI javnu vežbu. Sa prepodnevnim vozovima stigli su izaslanici bratske župe Karlovac, brat dr. Variola, zamenik starešine i brat Kubiček, župski načelnik. Stigli su takoder vazda nam dragi i naši stalni gosti iz društava: Karlovac, Ogulin i Plaški, te četa Gomirje i Ljubošina. Posle podne u 16 sati formirala se povorka, koja je na čelu sa našom društvenem zastavom i glazbom bratskog Sokolskog društva Karlovac prošla mestom koje je bilo iskićeno jugosloven-skim zastavama, živo aklamirana od publike. U povorci je bilo u odorama članova 28, članica 24, naraštajaca 20, naraštajki 16, ženske dece 36 i muške dece 20. Javna vežba počela je u 17,30 sati. Nastupile su sve kategorije a u ovima — osim dečjim — također po nekoliko gostiju. Pa završetku javne vežbe svrstale su se sve kategorije na vežbalištu, te je pred ovima kao i pred celokupnim članstvom i posetiocima održao pri-godni govor starešina društva brat Dragoljub Manojlovič. U svom govoru brat starešina je izneo težnje i rad Sokolskog društva. U toku svog 15-godišnjeg delovanja imalo je društvo teških i sudbo-nosnih kao i radosnih časova. Naše članstvo ne samo da uče-stvuje u priredbama i sokolskim manifestacijama samoga mesta i najbliže okolice, več g. 1922 prvi puta nastupa na sletu u Ljubljani i od tada dalje na svim velikim priredbama: na otoku Krku, Sušaku, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu .Sofiji, Oguiinu, Gospiču, Otočcu, Karlovcu i t. d. Godine 1924 vodi sc po prvi puta akcija za gradnju društvenog doma, ali nesretne prilike kao i druge okol-nosti dovode do toga, da društvo malo po malo prestaje raditi, te koncem go-dinc 1928 skoro dolazi do likvidacije i brisanja iz tadanjc naše Župe Sušak-Rijeka. Početkom 1929 god. vrši se reorganizacija društva, prikupljaju se snage i počinje sc ispočetka. God. 1930 pripadamo novoosnovanoj Sokolsko j župi Karlovac. Rad je težak ali uspe-šan. Ponovno se pokreče akcija za gradnju društvenog doma, koja dolazi do ostvarenja, kada je dne 6 Vlil 1933 posvečen temelj-kamen našeg doma, a do potpunog uspeha dana 161X1934, kada je zahvaljujuči izdašnoj pomoči Kr. Banske uprave u Zagrebu — za-pravo tadanjeg bana brata Dra Ive Peroviča, bratskog Saveza, Ministarstva saobraeaja, Zemljišne zajednice Srpske Moravice, te mnogih drugih ustanova, društava, gradanstva kao i ne-umornom i nadasve složnom radu članstva dom dogotovljen i u prisutnosti izaslanika Nj. Vel. Kralja, te pretstav-nika vlasti, ustanova, društava, gradanstva i Sokolstva taj naš Sokolski dom »Kraljeviča Tomislava« svečano otvoren i kada smo toga dana posvetili i svečano razvili našu lepu društve-nu zastavu, dar ovdašnjcg Kola srp-skih sestara, a kojoj jo osobno kumo-vala gospoda Vjera Perovič, supruga tadanjeg bana a sadašnjeg Kraljevekog Namesnika. Radeči oko doma videli smo kako naša deca nose crep i ciglu na gradili-šte kao mravi mrvice u svoj mravinjak, videli smo našeg brata radnika, Seljaka, zanatliju i trgovca uz naše željez-ničare i činovnike kako kopaj u pesak, nose daske i rade najobičnije poslove prigodom raznih »dobrovoljnih kulu-čenja«. Koja sila bi nas mogla prisiliti na tako nesebičan i zajednički rad? Sav taj trud bio je iz ljubavi prema Sokolstvu i sokolsko j ideji. Ukazujuči na ovc najsvetlije momente našeg dosadanjeg rada, brat starešina poziva da i dalje ustrajemo do konačnog i zajedničkog uspeha ce-lokupnog Sokolstva a na korist iugo-slovenskog naroda i na diku Mladog nam Kralja Petra II. Nakon ovog govora glazba je ot-svirala državnu himnu, a izaslanik br. župe Karlovac brat Dr. Variola održao je govor, isporučujuči bratske pozdra- U nedelju 7 o. m. održalo je ovo društvo javnu vežbu na svom letnjem vežbalištu u Gornjem Gradu. Pre, malo više od mesec dana — 3 maja — društvo je dalo jednu vrlo uspelu i retku akademiju i sad, evo, i javnu vežbu, koja je također požnjela lep uspeh. U kratkom razmaku vremena dve uspele priredbe dobro zamišljene. Vrlo retka možda i usamljena pojava kod nas. To treba podvnči kao primer. Pregalaštvo bez predanja. Nema zamo-ra. Treba neprestano raditi. Nikako ne prestajati. Iči napred i nikada ne stati. Soko II raširio je svoja močna krila, pa uzleče visoko, smelo i pouzdano. Vežbači i vodstvo udružili su svoje snage i svoju ljubav pa pregli zajednički na posao. Ostavili su sve drugo na stranu, pa se predali samo radu. Dobar rad doneo je dobru žetvu. Rad je temelj uspeha, a uspeh potstrck za rad. To se odrazilo na priredbama Sokola II u punoj meri. * Tmurni dan s nebom prevučenim gustim oblazima nije mogao da zamrači vedra lica i vesela raspoloženja sa-kupljenih vežbača, koji^ spremni s ne-strpljcnjem čekaju početak vežbi. U tom počinje da rosi tiha kisa, ali sve ide svojim tokom. Gosti dolaze, razvodnici ih vode na odredena mesta. I vežbe počinju u označeno vreme tačno, a kiša sve slabija i najzad prestaje. Nastupaju prvo ženska deca (65 na broju, a bilo bi ih mnogo više da brižne mame nisu zadržale svoje inc-zimice boječi se kiše), a svojim nastu-pom izazivaju opšte raspoloženje. Vež-baju lako, lepo i složno. Gledaoci su zadovoljni. Za njima odmah stupaju muška deca (109). Njih je više i njihova armija izaziva veliku veselost. Ona Marljivo i s puno truda priprema-na održana je dne 7 juna o. g. ovoga društva. Kiša je ometala njeno izvo-denje, a nekojc tačke iz programa morale su biti zbog nje i isključene. Stručna kritika verovatno 'бе sc povoljno izjasniti o uspehu ove vežbe. Izvedene su ove tačke programa: 1) Muška deca — psoste vežbe za okružne sletove, od br. Roksandiča. Učesnika 40. 2) Ženska deca — proste vežbe^ za okružne -sletove, od sestre Žic. Učesnika 48. 3) Muška deca — trka u vrečama. 4) Konjiča Sokolskog društva Zemun I — voltežovanje. Učestvovalo 1 član i 8 naraštajaca. 5) Muški naraštaj — vežbe za pokrajinski slet u Subotici. Učestvo-vali 36. 6) Ženski naraštaj — vežbe za pokrajinski slet u Subotici. Učesnika 24. 7) Muška deca — utakmice »Svaki svoje«. U okviru proslave 30-godišnjice_Sokolskog društva Šid održan je u Šidu 31 maja 1936 II okružni slet trečeg župskog okružja Sokolske župe Beograd. Društvo Šid osnovano je 1905, a pravila su mu potvrdena 21 aprila 1906, osnovano je, dakle, u isto vreme kada su osnovana gotovo sva srpska sokolska društva župe Fruškogorske u Sremu i radilo je u zajednici s ostalim jc-dinicama župe na polju velikih sokolskih ideala, te doprinelo svoj ude« u razvijanju i jačanju nacionalne i sokolske svesti u svome kraju. Posle ratova društvo je nastavilo dalji rad kao jugoslavenski odnosno Soko Kraljevine Jugoslavije; danas ima četiri sokolske čete i veliku vežbaonicu kao sastavni deo velikog sokolskog doma. Proslava je počela okružmm tak-mičenjima jedinica III okružja, koje su pokazale i ove godine \idan napredak u postignutim rezultatima u svim dis- ve i Sokolske župe i Sokolskog društva Karlovac i čestita 15-godišnjicu. U svom govoru, brat dr. Variola pozvao je članstvo, da ostane na utr-tom putu ko j i je Sokolstvo odabralo, da i dalje radi na njegovoj zadaci, a ta je: telesno zdrav, moralno odgojen i nacionalno svestan narod. Neka se sva pažnja posveti omladini, jer kakva nam bude omladina, onakva če nam biti budučnost. Sokolstvo je vazda slu^ žilo samo narodu. Sokolstvo ne traz. ni hvale ni priznanja. Nama je Pn*n*' nje osečaj ispunjene dužnosti, stog — uzvikuje—: Na zbor! Zdravo. Sa svitanjem sokolske himne 1 Sloveni« završena je ova naša svcca-nost. . , Na večer je u domu priređena igranka. v . Priredba je moralno — što je gia no -— dobro uspela, a materijalno n>l° kao ranijih godina. vežbaju svoje dečije vežbe i pevaju s velikim marom i dobrom disciphnorn-Iza njih dolaze članovi (njih o) lakom atletikom. Interesantna tačka u programu privukla je osobitu paznju-Bacanje kugle, diska, štafeta, skokovi u vis i daljinu. Originalan nastup i uvot. kratka priprema za vežbe čini vrlo do bar utisak. Lepa i dobro razvijena te a ovih »atletičara« potsečaju na antieK takmičare na olimpijama. U uvodu * 1 rjesklad u složnosti, ali sama -vezD uspela i pozdravljena. _ , Muški naraštaj mladi dao je sllk° vite vežbe s uspehom. Vežbe se razvi jaju i izvode u vrlo živom tempu. bro uvežbane. Zatim su ženski i rou* j naraštaj članovi i članice po redu ?° kazali sletske vežbe za Subotiču- з su odvežbali kako treba. Nar0C1v uspeh je pokazao ženski naraštaj vez bom s čunjevima. Za vreme nj vežbe počela je opet kiša, ali se vežbačice nisu uzbunile, radile su i 1 je do kraja spontano, što je znak o° bre discipline. Vežbe na spravama izvele su Sr pc članova s velikim uspehom. »Dižite steg«, sastav br. Kovač . izazvala je divljenje. Vežbao je mU?, naraštaj, kojeg je kiša također orosi'• Po svršetku vežbi gosti su sc /aZ' išli, zadovoljni iakc- su bili pokisli. Kiša je sprečila samo veču posetu* a ne i izvodenje javne vežbe. Vežbu su poselili zamenik st^rCI šine br. G angl kao i II zamenik bra Paunkovič sa pretstavnikom bugarsK Junaka br. dr. Minevom, koji jc burno pozdravljen. Zatim savezni čelnik br. dr. Pihler, tajnik Saveza br_ dr. Gradojevič, kao i starešina žup br. Stajič i starešina župe Sarajevo Pr- V. Besarovič. Olimpijski dan v Sokolski župi Novo mesto Sokolstvo Novomeške župe je na prav značilen način priredilo Olimpijski dan. Izvršilo je na ta dan svoj obvezen tajen pešizlet. Vsa župa je bila razdeljena v štiri skupke, ki so imeli svoje tajne cilje: I. skupek, sestavljen iz edinic: Kostanjevica, Št. Jernej, Škocjan, Bučka, Bela cerkev in Šmar-jeta so imeli svoj cilj v kraju Drama pri Dobravi. Vse edinice so imele 10 kilometrov in je bila udeležba cca 136 Sokolov vfceh oddelkov. To skupino je vodil okr. nač. N. S. O. brat Mihelič Vlado iz Šmarjete. II. skupek, v katerem so bile edinice: Novo mesto, Št. Peter, Prečna, Karteljevo, Mirna peč, Šmihel, Straža in Toplice, so se zbrale, 166 po številu, pred gradom »Luknja«. Vodnik je bil brat župni podnačelnik Martin Šlibar iz Toplic. V III. skupku so bile edinice: Trebnje, Št. Lovrenc in Žužemberk. Cilj je bila vas Dobr-niče s 109 Sokolstva po številu z vodnikom okr. nač. M. S. O. br. M. Tratarjem iz Trebnjega. Zadnji IV. skupek iz edinic: Mokronog, Št. Janž, Št. I. mladinske tekme M. S. O. v Št. Rupertu Ob priliki V. okr. zleta Mirenskega sokolskega okrožja in otvoritve Sokolskega doma v Št. Rupertu, so so vršile I. mladinske okr. tekme. Tekmoval je m. in ž. naraščaj in starejša m. in ž. deca. Prijavilo se je in tekmovalo: 3 vrste m. dece iz žuženberka, Mokronoga in Št. Janža, 3 vrste ž. dece iz istih edinic, 5 vrst m. nar. iz edinic: Mokronog, Žuženberk, Št. Rupert, Št. Lovrenc in Št. Janž, 1 vtsta ž. nar. iz Št. Ruperta ter posameznice iz Mokronoga in Št. Janža. Skupaj je tekmovalo: 18 m. dece, 20 žen. dece, 38 m. nar. in 13 žen. nar. Tekme so tekle Rupert in Mirna je prišel na cilj na Bistrico pri Mokronogu s 197 udeleženci Sokolstva. Vse edinico so imele povprečno po 8—10 km dolgo pot. Odhod je bil za vse ob 13. uri, na cilj pa so prišle med 15. in 15,20 uro. Na ci lju se jc izvršil nastop vseh tel. odd., nato pa so imeli bratje: prof. Krajec, Vidmar Franc, Rainer Bruno in Tratar Marjan prigodne govore. V III. skupku je pozdravil navzoče z lepim nagovorom br. kapetan Giušič Andrej. Po govorih so zapeli vsi navzoči Pašča-nov »Sokolski pozdrav«, »Hej Slovan'« in »Naprej za Tryšem«. Ob 18. uri so se začele vračati vse edinice na svojo domove, veselo prepevajoč sokolske in narodne pesmi. Doma so ostale edino: Bučka, Mirna peč in Karteljevo, pa tudi nekatere večje edinici niso izvršile preveč točno svoje dolžnosti. 600 Sokolov se ie zbralo 7. junija na štirih krajih naše župe in istočasno manifestiralo za misel Olimpijskega dne, pošiljajoč svoje pozdrave Kralju — Jugoslaviji, Sokolstvu in Slovanstvu * * 14. VI. 1936 v najlepšein redu ter so bili doseženi .zelo lepi rezultati. Poleg prostih vaj so tekmovali še v teku na 100 in 60 m, v skokih v vis ter dalj. Pri zaključku pa je vsaka edinica odigrala še po eno določeno igro z žogo. Rezultati tekem pa so bili sledeči: 1. Moška deca: Kot prva je dosegla vrsta iz Št. Janža z 176,5 točk = 88,25%. Za njo je žuženberk z 156,5 točk = 78,25%. Tretja je vrsta iz Mokronoga z 138 točk = 69%. Kot prvak-posameznik je dosegel 91,6% br. Bezjak Bogo iz Št. Janža. Javna vežba Sokolskog društva Beograd IV Proslava tridesetgodišnjlce Sokolskog društva Šid Okružni slet 8) Članovi — proste vežbe гд krajinski slet u Subotici. Učesnici n broju 16. 9) Članovi — »Što čutiš, Srbinc tužni« i »Hej trubaču«. Učestvovalo " Zbog kiše nisu mogle biti izvedenc tačke: skupina u kojoj su imali u^eSje vovati 174 pripadnika, sprave za se jc spremalo šest odeljenja, mui* naraštaj — trke preko prepona i n ' tezanje konopca. Pre javne vežbe formirana je vorka, koja jc uz pratnju vojne muz v-prošla glavnijim delom mesta. U P vorci jc bilo oko 200 pripadnika. * zadi muzike članska zasta\a, članSlt'1_. u svečanim odorama, muški i ^CPS0, naraštaj, muška i ženska deca u kr jevima i najzad oni, koji su bez kroj Posle javne vežbe održan jc ^ tinc, koji jc bio veoma dobro posece ' Ova javna vežba pokazala je, jc rad na telesnom vaspitanju ov°® društva na dostojnoj višini ciplinama. Dok su takmičari na s _cll štu još vežbali u železničku s. b 0 IZDELUJE DIAZO-AMONIAK-PAPIR »JASNIT«, ZA KOPIRANJE NAČRTOV, KI JE EDINI 100 o/o DOMAČ IZDELEK TE VRSTE V DRŽAVI RO SIJA - FONSIER • društvo za osiguranfe i reo^iguranfe • BEOGRAg, Udaje Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije (E. Gangl) • Glavni i odgovorni urednik Stjepan Čelar • Uredjuje Redakcijski otsek • Tiska Učiteljska tiskara (pretstavnlk Franc* Štrukelj) Javna vežba i osvečenje zastave Sokolske čete u Adaševcima