List 32.
*          Gospodarske stvari.
Je li kolje pri trsu v goricah potrebno?
V lutomerških goricah so nekteri posestniki kolje 8 svojih goric odpravili, al ne ve se, zakaj da so to učinili; al zavoljo manjših stroškov, ali zavoljo novine? Ker se na ovi strani kvar kaže, niso imeli naslednikov in eni so na skoro stare šege se poprijeli in v drugič gorice nakolili; zdaj še samo eden brez kolja obdeluje gorice.
Toto delo pa tako opravljajo: Kadar bi morali tr-sovje vezati, vršiče na rožji potrgajo, ga ne oplevejo, in z enim povreslom na sredini zvežejo. Vršiče pa trsu zato odtrgajo, ker menijo, da zato debelejše rožje izraste.
Nasledki takega  ravnanja pa se  potle toti kažejo:
1.    Nemirnost trsa. — Trs brez kola, z enim Bamim povreslom zvezan in košat kakor grm, se nagne na stran, visi nevoljen in veter ga goni sem in tje, in zmeta ž njim po zemlji, ker se nima kje držati. Žalostno je gledati, kako se ubogi trs muči.
2.   Napačna rast. — Rožje, kadar je odtrgano ali odtrto, ne raste, dokler se mu rana ne zaceli. Rastna moč ne more vun, in mora notri v rozgi ostati. Kadar pa se mu rana zaceli drugič, ne raste samo na debelo; temoč tudi na dolgo, da na straneh skozi očesa poganja druge mladike. Kako neki bi drevce ali rozga rasti mogla ali debelejša postajati, ako glave nima! Zato si mora drug vrh ali glavo napraviti in na strani mladiko poganjati. Niso haska dočakali, kteri so gorice tako obdelovali, da veja ali rozga ne more na široko rasti, ako na dolgo ne raste, ker to se vse v istem času godi.
3.   Maj h eno grozdje. — Grozdje ostane malo, jagode drobne na takem trsu, kteremu se rožje odtrga, ker delj časa ne raste, pa tudi zato ne raste, ker nima miru in ga veter mantra in sem in tje goni, pa po zemlji ž njim brusi in gloda. Vsaka stvar in vsaka rastlika pri svojem delu in svoji rasti mir ljubi. To mora vsak pameten Človek vedeti; saj vidimo, kadar gorice zvežemo, kako hitro rožje na dolgost zraste in grozdje veče prihaja.
4.  Kvar na grozdji. — Do takega trsa, ki nima kola, ima veter veliko moč, in ga sem in tje giblje ; tedaj se pa jagodje rani po rožji in doli steplje; dosti jagod pride na nič in se pogubi.
5.  Grozdje ni sladko. — Ako na nenakoljenem trsji veter grozdje sem in tje maja, ga solnce ne more prav greti in nespečeno ne dobi potrebne sladkosti, kakor ovo, ktero je prevezano in mirno; zato ne more tako sladkega vina dati; kajti trs je po svoji naturi tako stvarjen, da mora na miru biti in se za kaj držati; zato ima prstice ali poprimače.
Kolje je pri tr3U potrebno v goricah zato:
Da se prijema, — Trs je poprijemna rastlika (rankendes Gewachs) tako, kakor vinika, bršel, sra-botje, ktero po grmovji in po drugem drevji raste. Bog je trs zato tudi v grmovji vstvaril, in se še zdaj na nekterih mestih v grmovji najde, da ima priliko se s svojimi prstici drugega drevja ali veje se prijemati na mestu kola.
Daimamirinbrambo. — Kolje je tudi zato trsu potrebno, da je trs na miru, da lože raste, da ga tudi toča tako ne pokvari; kajti to se vidi, ako toča pred vežo gorice pobije, je vse rožje pobito in razčesano, da narazno vesi, in tudi grozdje; ako pa je že zvezano, ga le samo od enega kraja pobije, znotraj in od dru-zega kraja pa ostane rožje in grozdje celo. Ko so ljudje hasek trsa ali sladkost grozdja in moč vina spoznali, so začeli trs saditi ali gorice delati, in ko so videli, da se prijemati in držati mora, so ga poleg dru-zega drevja sadili; ker to ni povsod mogoče, ao mu kolje stavili, da se je imel za kaj prijeti, in so ga še na vekšo pomoč privezali v dile gori po koli, da bi mir imel in obvarovan bil.
Da bolje zori in je sladke j še. — Kolje jo trsu zadnjič še tudi zato potrebno in hasnovito, da je grozdje na miru in da ga solnce bolje ogreva in sladko prekuha.
Natura trsova terja tedaj kolje ali kaj tacega, za kar se more trs prijeti s svojimi prstici. To so ljudje od nekdaj že spoznali in tako s trsom delali. Kdor kolje trsu jemlje, ne spoznd njegove narave pa tudi njegove potrebe ne.                                                    Š.