Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka stane 2 dinarja. STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto 40 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6. Naročnina se plačuje naprej. Člani Prometne zveze dobivajo list brez posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveze tudi sprejema naročnino, dopise, inserate in reklamacije. Dopisi se ne vračajo. Cene inseratpm po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351. Štev. 9. Maribor, dne 1. avgusta 1926. I. letnik. Železničarjem I Resni in težki časi prihajajo! Po dnevnih listih beremo, da misli država na eni strani reducirati delavstvo, a dragim zopet dati po dva dni brezplačnega tedenskega dopusta, uslužbencem pa, to je nastavljenemu osobju, znižati njegove prejemke (baje draginjsko doklado) in sicer po časopisnih vesteh od 5 do 50%; na drugi strani nam pa grozi zopetna občutna draginja živilskih potrebščin, ker so strašne vremenske katastrofe uničile velik del naših jugoslovanskih zakladnic — v Banatu. Nimamo potrebnih stalnih pravilnikov, ne zboljšanega zakona in vobče lahko rečemo, da še celokupni položaj železničarjev «i stalen. Če to vse pomislimo, opazimo, da so časi zelo, zelo resni in kritični. Kljub tem resnim časom, ki se nam obetajo,, še vedno železničarji niso prišli do spoznanja, da je nevarnost vedno večja in da postaja ozračje čim dalje bolj napeto. Sami čutimo, da se nas zatira vsepovsod,, krivice se nam dnevno kopičijo in drobtinice, ki bi padle na nas železničarje, so zelo redke, ali jih pa sploh mi, posebno za nižje uslužbence in delavce ne. V začetku meseca julija so se izdali v Ljubljani dvojni letaki, ki imajo resen namen, sovraštvo med železničarskimi organizacijami, oziroma med železničarji, še povečati in ogenj strasti še bolj podkuriti. Ni nas namen, enega ali drugega zagovarjati, vendar pa obsojamo tako medsebojno gonjo, ko vidimo, da je tista trohica pravic, ki jih še imamo, v resni nevarnosti. Naj neha med železničarji ostudni boj politike in sovraštva, naj izgine osebna gonja, in bodimo si vsi skupaj prijatelji. Vsi železničarji, bodisi te ali one železničarske strokovne organizacije, imamo one in iste Cilje, ene in iste težnje in želje. A ko pa naša pota vodijo na en cilj, je nujno potrebno, če hočemo, da ta delovni cilj dosežemo, da se popolnoma ustavi vsako sovraštvo, vsaka organizacija naj se potrudi, da bo čim več delovala in kadar pa bo potreba, se naj sporazumejo vse organizacije med seboj, da se ne bo moglo reči, ta ali ta organizacija je kriva tega zla. V sporazumu se naj vrši nase delo in tudi skupaj bomo nosili odgovornost med žeiez-ničarji in z združenimi močmi tromo želi tudi uspehe. Naj veje med železničarji bratska sloga, drug naj drugemu pomaga,‘ne pa kot dosedaj, da seje sovraštvo med tovariši, da se nekateri še poslužujejo najogabnejših sredstev proti svojim tovarišem — denuncijacij. Tovariš tovariša denuncira, tira v pogin njega, njegovo družino in njegovo deco. Da, prišli smo v tej strasti že tako daleč, da se Nekateri vesele teh nečednih dejanj, da so odvzeli svojim tovarišem, družinskim očetom, vsakdanji kruli. Pregovor Pravi: »Tovarišu kruh vzeti, je lahko, a dati mu ga je težko.« Ako bomo nadaljevali tako pot, nam je popolnoma nemogoče kaj doseči, ker uprava prav dobro ve, kjer ni °