Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 2 dinarja.
STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto 40 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6. Naročnina se plačuje naprej. Člani Prometne zveze dobivajo list brez
posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveze tudi sprejema naročnino, dopise, inserate in reklamacije. Dopisi se ne vračajo. Cene inseratpm po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351.
Štev. 9.
Maribor, dne 1. avgusta 1926.
I. letnik.
Železničarjem I
Resni in težki časi prihajajo! Po dnevnih listih beremo, da misli država na eni strani reducirati delavstvo, a dragim zopet dati po dva dni brezplačnega tedenskega dopusta, uslužbencem pa, to je nastavljenemu osobju, znižati njegove prejemke (baje draginjsko doklado) in sicer po časopisnih vesteh od 5 do 50%; na drugi strani nam pa grozi zopetna občutna draginja živilskih potrebščin, ker so strašne vremenske katastrofe uničile velik del naših jugoslovanskih zakladnic — v Banatu. Nimamo potrebnih stalnih pravilnikov, ne zboljšanega zakona in vobče lahko rečemo, da še celokupni položaj železničarjev «i stalen. Če to vse pomislimo, opazimo, da so časi zelo, zelo resni in kritični.
Kljub tem resnim časom, ki se nam obetajo,, še vedno železničarji niso prišli do spoznanja, da je nevarnost vedno večja in da postaja ozračje čim dalje bolj napeto. Sami čutimo, da se nas zatira vsepovsod,, krivice se nam dnevno kopičijo in drobtinice, ki bi padle na nas železničarje, so zelo redke, ali jih pa sploh mi, posebno za nižje uslužbence in delavce ne.
V začetku meseca julija so se izdali v Ljubljani dvojni letaki, ki imajo resen namen, sovraštvo med železničarskimi organizacijami, oziroma med železničarji, še povečati in ogenj strasti še bolj podkuriti. Ni nas namen, enega ali drugega zagovarjati, vendar pa obsojamo tako medsebojno gonjo, ko vidimo, da je tista trohica pravic, ki jih še imamo, v resni nevarnosti. Naj neha med železničarji ostudni boj politike in sovraštva, naj izgine osebna gonja, in bodimo si vsi skupaj prijatelji. Vsi železničarji, bodisi te ali one železničarske strokovne organizacije, imamo one in iste Cilje, ene in iste težnje in želje. A ko pa naša pota vodijo na en cilj, je nujno potrebno, če hočemo, da ta delovni cilj dosežemo, da se popolnoma ustavi vsako sovraštvo, vsaka organizacija naj se potrudi, da bo čim več delovala in kadar pa bo potreba, se naj sporazumejo vse organizacije med seboj, da se ne bo moglo reči, ta ali ta organizacija je kriva tega zla. V sporazumu se naj vrši nase delo in tudi skupaj bomo nosili odgovornost med žeiez-ničarji in z združenimi močmi tromo želi tudi uspehe.
Naj veje med železničarji bratska sloga, drug naj drugemu pomaga,‘ne pa kot dosedaj, da seje sovraštvo med tovariši, da se nekateri še poslužujejo najogabnejših sredstev proti svojim tovarišem — denuncijacij. Tovariš tovariša denuncira, tira v pogin njega, njegovo družino in njegovo deco. Da, prišli smo v tej strasti že tako daleč, da se Nekateri vesele teh nečednih dejanj, da so odvzeli svojim tovarišem, družinskim očetom, vsakdanji kruli. Pregovor Pravi: »Tovarišu kruh vzeti, je lahko, a dati mu ga je težko.« Ako bomo nadaljevali tako pot, nam je popolnoma nemogoče kaj doseči, ker uprava prav dobro ve, kjer ni °<linosti, tudi ni nobene moči. Ta razdor organizacij ško-
duje nam vsem vedno bolj, v organizaciji ponehava zaupanje železničarjev in tako si sami s svojim medsebojnim sovraštvom spletamo bič, ki nas tako kruto tepe.
Čas je torej, da se s takimi ljudmi,, ki sejejo srd in sovraštvo med železničarji, pomete iz vseh organizacij, — naj vodijo naše strokovne železničarske organizacije možje, ki bodo imeli pošten in odkrit namen, delati in zidati mogočno stavbo organizacije, pa ne razbijati še tistih par kamenčkov, ki so nam še ostali po milosti vladajoče gospode. Če se res ne morejo naše strokovne organizacije združiti na popolnoma novo podlago, naj se vsaj deluje v skupni slogi v vseh važnejših vprašanjih, naj bodo vse naše zahteve enotne, pa močne. Uprava in vladujoča gospoda naj spozna, da bo stala za temi enotnimi zahtevami celotna sila železničarjev, armada tisočih in tisočih, brez razlike kake pripadnosti. V to svrho je potrebno, da se sestavijo nekaki koalicijski odbori poVsod, kjer je več organizacij na enem kraju, in končno naj vse organizacije sestavijo vrhovni centralni ali izvršilni odbor, ki bi bil zmožen smotreno in pravično, popolnoma nepristransko zastopati interese celokupnih železničarjev.
Prometna Zveza stoji neomajeno na tem stališču, da do tega skupnega, odkritega in enotnega dela mora priti. Upamo, da bodo tudi ostale organizacije prišle do tega prepričanja, da se železničarski -položaj ne bo preje izdatno zboljšal, dokler ne bo skupnega dela in enotnih zahtev.
Naše zahteve.
Železničarji, zbrani na javnem protestnem shodu proti krivicam, ki se jim godijo,, so sprejeli po vsestranski debati in z ozirom na celokupni položaj železničarjev in v svrho izboljšanja železničarskega prometa in redne službe — naslednjo resolucijo:
1.	Da se dajo nazaj vsem provtkijslkim upokojencem legitimacije, kot so jih uživali v aktivnem stanju. Legitimacije so se tem neupravičeno odvzele, ker njih provizija ni tako visoka, da bi se dalo s samo provizijo izhajati. Je torej nujno, da delavci, ki uživajo provizijo, obdržijo do svoje smrti vozno ugodnost režijske vožnje.
2.	Da se miloščinarjem pripozna višja mesečna denarna pomoč, ki bo odgovarjala sedanjim življenjskim razmeram. Ti trpini so pustili vso življenjsko moč in silo upravi v svoji mladosti in namesto, da bi jih uprava za to nagradila, da bi v miru lahko uživali sadove svojega dela, jih pusti naravnost stradati in celo tudi beračiti.
3.	Aktivnemu delavstvu se naj vrnejo nazaj vezane legitimacije, kot jih ima nastavljeno osobje ter tudi z istimi pravicami.
4.	Da se izdela čimpreje skupno z vsemi organizacijami delavski pravilnik, oziroma naj dobijo posamezne (toda vse) organizacije osnutek v pogled za eventuelne proti-
predloge. Le tedaj bo pravilnik odgovarjal vsem potrebam j delavske službe,, če bo sestavljen sporazumno.
5.	Bolniški fond se naj uredi v smislu zakona o zaščiti delavcev. Zahtevamo, ,da se ta pravilnik popravi in dopolni, da bo odgovarjal vsem potrebam delavstva. Hra-narina se naj izplačuje z 100%.
6.	Vse dajatve, ki pritičejo osobju od strani bolniškega fonda in nezgodne rente, se naj redno izplačujejo. Prošnje za razna specijalistična zdravljenja se naj rešujejo takoj, ker s takojšnjo pomočjo se še lahko članom večkrat reši življenje, ali pa nepotrebne bolečine.
7.	Osobju se naj redno izdaja službena obleka, to je: aprila poletna in oktobra pa zimska. Obleka se naj daje vsemu osobju in se naj ne dela izjem med kategorijami. Zahtevamo, da se pravilnik o službeni obleki sporazumno z zastopniki vseh organizacij popravi in dopolni.
Osobju v delavnicah in kurilnicah in drugih sličnih obratih se naj izda delovna obleka. Delavcem pa, ki opravljajo službo na prostem v vseh vremenskih nezgodah — progovni delavci — se naj izdajo dežni plašči.
8.	Zakon o državnem prometnem osobju se naj dopolni, da bo odgovarjal modernemu zakonu in da bo osobje zadovoljno. Krivice, ki so se godile pri prevedbi,, se naj nemudoma popravijo. Vsemu osobju se pa naj vštejejo vsa vojaška lota in sicer dvojno v napredovanje in v penzijo. Protestiramo proti načinu,, da se nekaterim vojaška leta vštejejo, drugim pa zopet ne. Vsi enake dolžnosti in vsi enake pravice!
9.	Razlike uslužbencev in delavcev, ki jih dolguje država, se naj v najkrajšem času izplačajo in sicer cela razlika naenkrat. Izplačevanje se naj začne takoj in sicer po celi državi, direkcije naj čimpreje sestavijo vse potrebne sezname.
10.	Da se vso osobje, ki opravlja službo na sistemiziranih mestih, prevede po zakonu. To osobje že dolgo časa ni dobilo nobenega poviška z izgovorom, da bo nastavljeno, a se še do danes ni to izvršilo.
11.	Da se delavstvu zviša urnina in sicer se tozadevna komisija naj sestavi iz zastopnikov uprave in zastopnikov, ki si jih delavstvo samo izvoli.
12.	Napredovanje nastavljenega osobja naj se redno izvrši dne 1. januarja in dne 1. julija vsakega leta.
13.	Kurivo se naj zopet izdaja na obroke za vso osobje po načinu, kot se je to izvrševalo pod upravo bivše južne železnice.
14.	Davek, ki ga je začelo delavstvo zopet plačevati na podlagi finančnega zakona za proračunsko leto 1926— 1927, se naj ukine. Davek je krivičen, ker ne prizanese niti najslabše plačanim delavcem. Davek pa, ki ga plačuje nastavljeno osobje, se naj v istem smislu ukine in namesto njega uvede plačevanje pokojninskega sklada.
15.	Da se v službi odstranil vsako strankarstvo in se naj upošteva vso osobje enako in po zmožnosti. Strankarstvo v službi zmanjšuje ugled uprave, kar je v veliko škodo države.
16.	Kronskim vpokojencem se naj pripozna pokojnina na podlagi sedanjega veljavnega zakona.
17.	Da se 20% doklada delavcem, ki opravljajo službo pri prometu in podobnih službah, zopet pripozna in prekliče omenjena prepoved.
18.	Da se kot eksekutivno smatra vso osobje, ki pride v službi z vožnjo v doti ko.
19.	Da uprava začne zidati za svoje uslužbence in delavce stanovanjske hiše po vseh večjih edinieah ter tako reši svojo osobje pred stanovanjsko katastrofo. V slučaju podražitve stanovanj pa zahtevamo, da se primerno poviša prispevek na stanarini in sicer pri najnižjih kategorijah naj znaša znesek na stanarini 250 dinarjev mesečno, pri višjih pa sorazmerno več. Tudi za delavstvo zahtevamo, da dobi mesečni prispevek na stanarini.
Uredba o znižanju plač drž. nasžavljencem.
Na seji ministrskega sveta dne 23. julija t. 1. je bila sprejeta uredba za zmanjšanje doklad uradnikom in drž. uslužbencem, ki bi naj po predlogu finančnega ministra stopila že s 1. avgustom v veljavo. Po tej uredbi se bodo doklade znižale:
1.	Aktivnim ministrom in drž. podtajnikom 30%.
2.	Ministrom in drž. podtajnikom na razpoloženju ter aktivnim drž. uslužbencem 1., 2. in 3. skupine I. (kategorije, 15%.
3.	Aktivnim višjim častnikom, uradnikom 4., 5. in 6. skupine I. kategorije ter 1. in 2. skupine II. kategorije 10%.
4.	Aktivnim nižjim častnikom in aktivnim drž. uradnikom 7., 8. in 9. skupine I. kategorije ter 3., 4. in 5. skupine IT. kategorije in 1., 2. in 3. skupine ITI. kategorije 6%.
5.	Aktivnim zvaničnikom in uslužbencem 3%.
6.	Vpokojencem in vpotkojenikam z osebno pripadajočo pokojnino, če prejemajo pokojnino po novem zakonu, po isti skali kot zgoraj.
7.	Vsem duhovnikom in svečenikom ter visokim cerkvenim dostojanstvenikom 15%, občinskim tajnikom, ki prejemajo plačo od države, 25%.
8.	Vlada bo predlagala narodni skupščini, da se narodnim poslancem zmanjšajo doklade za 20%.
9.	Vsi honorarji, ki se prejemajo mesečno ali pa kot dnevnice, izvzemši honorarje epidemičnim zdravnikom in tistim uslužbencem, ki so sprejeti v službo na podlagi kon-kurza, se zmanjšajo, ako so dnevnice preko 100 dinarjev, za 50%, ako so pod 100 dinarjev, pa za 30%.
Odstotki na tantieme, kjerkoli se sprejemajo, se zmanjšajo za 50%.
Razne okrožnice.
Okrožnica štev. 79-VI-26. Predmet: Klicanje železniških zdravnikov k obolelim članom bolniškega fonda.
Vsem službenim edinioam in gg. železniškim zdravnikom! Ker se gg. železniški zdravniki pritožujejo, da jih člani bol. fonda večkrat kličejo na dom brez pravega razloga in da tudi službena mesta često brez povoda dostavljajo na pismene pozive neumestne opazke glede nujnosti obiska, odrejam: Pravico do poziva železniškega zdravnika na dom ima redovito član bolniškega fonda, le izjemno pa službena edinica (§§ 51, 52, 53 začas, pravilnika). 'Član se sicer kot železniški upravičenec more poslužiti telefona ali telegrafa železniške uprave, službena edinica sama pa ima pravico pozvati brez vednosti uslužbenca železniškega zdravnika k bolnemu uslužbencu v izjemnem slučaju, ako je potrebna kontrola pri bolniku, katerega leči tuj zdravnik in če biva ta bolnik v okrožju železniškega zdravnika. Nedopustne so vse opazke s strani službenih edinic na tiskovinah b. f. 19 in 21 zdravniškem poročilu, odnosno kontrolnem listu), ki presegajo predtiskane zahteve in ki zadevajo nujnosti slučaja. Vsa sporočila glede nujnosti in potrebe obiska na domu so poslati posebej in samo na prošnjo upravičenca, ker za neupravičen poziv odgovarja vedno tisti, ki kliče.
Naročam vsem službenim edinioam, da o tem ob veste člane bolniškega fonda. — Direktor: Inž. Kneževič s. r.
Okrožnica štev. 82-VI-26. Predmet: Prosta mesta v zdraviliščih za 'deco železniških uslužbencev.
Vsem službenim mestom! Centralna uprava humanitarnih fondova v Beogradu je poslala vsem oblastnim upravam humanitarnih fondov pod štev. 16648 od 30. VI. 1926 nastopno rešenje: »Gosp. ministar narodnog zdravlja ponudio je za deco železniokih činovnika sledeči broj
Jkreveta:	1. u oporavilištu na Fruškogorskem Vencu 15
kreveta, 2. u oporavilištu u Lipiku 15 kreveta, 3. u oporavilištu u Novom Marofu 20 kreveta, 4. u lečilištu Kraljeviča (za tuberkulozu kostiju) 20 kreveta, 5. u lečilištu To-polščica 10 kreveta, 6. u oporavilištu Lokrum 25 kreveta. Za opskrbu dece moralo bi se plačati dnevno 30 dinara. Pošto bi bol. fond morao plačati za krevet dnevno 30 din. i za slučaj, da dete nije u oporavilištu, to je Centr. upravni odbor na sednici održanoj 14. juna t. g. doneo zaključak, da se kreveti ne angažuju, ali se odobrava plačanje po 30 din. dnevno za dete, za koje šef lekar potvrdi potrebu le-čenja i član fonda zamoli odobrenje Oblasnog Upravnog od Uprave oporavilišta. Deca u oporavilištu imaju hranu Odbora. Mesto za decu tražitče roditelji sami neposredno i stan a i nadzor uprave oporavilišta.«
Naročam gg. načelnikom, da o tem obveste člane bolniške blagajne. — Direktor: Inž. Knežević s. r.
Okrožnica štev. 84-V1-26. Predmet: Izplačevanje doji Iških podpor.
Vsem službenim edinicam in gg. žel. zdravnikom!
Dojilske podpore se bodo od 1. avgusta 1926 naprej likvidirale in izplačevale vsled Sklepa Oblastnega upravnega, odnosno Nadzorstvenega odbora bolniškega fonda v enkratnem skupnem znesku in je vsled tega treba predlagali oblastni upravi humanitarnih fondov platne izpiske o dojilskih podporah:
1.	po preteku 26., odnosno 32. tedna v smislu § 69 Privremenega pravilnika bolniškega fonda, če otrok to dobo dojenja preživi;
2.	ob smrti otroka takoj za čas od poroda do smrti;
3.	bb prestanku članstva (vsled odpusta, izstopa,, vpokojitve ali smrti člana bolniškega fonda) takoj za ves čas od poroda do prestanka članstva;
4.	če preneha mati dojiti otroka, takoj za ves čas od poroda do prestanka dojenja.
Platnim spiskom je treba priložiti kakor doslej zdravniško prijavo (obrazec bol. fonda 20), na kateri potrdi:
a)	pristojni žel. zdravnik vsak mesec, da mati otroka doji;
b)	župnijski urad ob končni doteklosti dojilske podpore rojstvo, življenje odnosno smrt otroka (v smislu gornje točke 1—4).
Za razlike med dojilskimi podporami, ki so bile do-sedaj izplačane v mesečnih obrokih, in med ostankom na dojilskih podporah, ki upravičencem še pritičejo, je treba po končni doteklosti v zdravniških prijavah še posebej navesti: a) od in do kdaj ter v kakih obrokih so bile že izplačane dojilske podpore; b) za katero dobo še priliče izkazana razlika.
Radi sledenja s tiskovinami je treba v platnih spiskih, katere bodo predložile službene edinice do 3., odnosno 5. avgusta 1926 Oblastni upravi humanitarnih fondov, zaračunavati dajatve bolniškega fonda skupno in ne kakor do sedaj vsako dajatev v posebnem platneni spisku; izjemo pa tvorijo slejkoprej dajatve vsled nezgodnih slučajev, ki se morajo zaračunavati vedno v posebnem plat-uem spisku in na glavi platnoga spiska označiti z besedo »nezgoda«. Dajatve, ki obremenjujejo bolniški fond, je zaračunavati izključno v platnih spiskih, obrazec bolniški fond štev. 20 a.
Naročamo, da službene edinice o tem obvestijo člane bolniškega fonda. Za direktorja: Inž. Schneller 1. r.
Iz osrednjega odbora.
Dosti je bilo prilike slišati, pa tudi citati po raznih časopisih o hudem boju angleških rudarjev proti znižanju mezd in proti podaljšanju delovnega časa. Izid tega boja mod socijalizmom na eni strani in kapitalizmom na drugi strani je velevažnega pomena tudi za nas. ĆV se bo posrečilo kapitalizmu zmagati nad socijalizmom v drugih državah, ali z drugimi besedami, če bo delodajalec lahko delo-
jemalca popolnoma zasužnil drugod,, se bode isto ložje in prej izvršilo tudi pri nas.
Da pp ne pride do tega, je naša dolžnost že do nas samih, da priskočimo onim, ki bijejo ta boj, na pomoč.
Prejkoslej bomo krvavo rabili tudi mi njih pomoči. Le pomislimo, kaj je prišlo zadnji čas vse na nas: odvzeli so 20% doklade eksekutivnemu pomožnemu osobju, preti nam obsežna redukcija, znižati nam hočejo plače, dasi-ravno draginja raste in vsled nezgod po poplavah bo rast-la še naprej, najemnino bo treba plačevati za stanovanja v tako visokem iznosu, da ves mesečni dohodek marsikaterega železničarja ne bo zalegel, in bogzna, kaj nam še vse preti!
Sicer je osrednji odbor PZ proti temu protestiral na vseh merodajnih mestih, prosil in rotil razne poslanske klube, da zastavijo vse svoje moči, da ne pride do tega, oziroma kaj se je že zgodilo, da se takoj popravi. Vsak ima priliko, da se osebno prepriča o ogromnem delu, ki ga ima sedaj vsled tega naša organizacija. Ne ustraši se podvzeti prav ničesar, samo da vodi do cilja. Vendar, če vse to ne bo v zadostni meri zaleglo,, bomo primorani prositi druge, kakor drugi sedaj nas prosijo, da nam na ta ali oni način priskočijo na pomoč. In če bomo tokrat mi njih uslišali, če bomo po svojih močeh njim pomagali sedaj, ko' nas prosijo, lahko upamo, da ne bo ob času potrebe tudi naš klic, klic vpijočega v puščavi.
Zato pa prosimo vse tovariše v njih lastnem interesu, da zberejo potom podružnic in skupin najsibo še tudi tako malenkostne zneske (edino na ta način jim lahko sedaj za enkrat pomagamo!) ter jih pošljejo čimprej na osrednji odbor PZ v Mariboru, ki jih bo potem poslala dalje na merodajno mesto.
Vsi vemo, da marsikateri ne bo mogel dati, ali vsaj veliko ne, pa vsaj tisto, kar bi se lahko dalo, ne zamudite dati, zavedajte se, da bo vsak tudi najmanjši kapitalček naložen na visoke obresti in še enkrat, ne pozabite, da je odločitev te bitke velikega pomena tudi za nas.
Zveza rudarjev Anglije, odnosno njen generalni tajnik Cook, je poslal tudi vsem našim organizacijam naslednji oklic, ki ga prinašamo v celoti:
»Spoštovani tovariši! V imenu angleških rudarjev, ki bijejo najliujši boj zoper zmanjšanje mezd in zoper podaljšanje delovnega časa, apeliramo na strokovne organizacije vsega sveta, da nam stojijo ob strani. Prepričan sem, da ta oklic ne bo zastonj, kajti naš boj je tudi boj delavstva vsega sveta. Ako se bodo zmanjšale naše mezde, se bodo zmanjšale i Vaše. Ako bomo mi prisiljeni delati več ur, bo tudi Vas doletela taka usoda. Angleški ministrski predsednik, načelnik najvišje vlade britanske svetovne oblasti, ki obsega četrtino celokupnega človeštva, se je dne 15. junija 1926 čisto odločno in končno izjavil za podaljšanje delovnega časa in za zmanjšanje mezd. Ta javna izjava, podana na tako demonstrativen način; bo brez dvoma odmevala tudi po drugih deželah. — V zatrdnem pričakovanju, da se boste odzvali našemu klicu na pomoč, kakor tudi z ozirom,na mednarodno delavsko vzajemnost delavskih mas, ki se hočejo otresti železnih okovov, apeliramo nujno na denarno podporo in Vas poživljamo, da storite vse potrebne korake, da bodisi s štrajkom, bodisi z bojkotom, ali s čim drugim preprečite vsak transport premoga, bodisi po železnici, ali ladjah na Angleško. Ako ne boste storili tako, boste sopomagali zlomiti naš odpor in boste sonomagali izročiti naše dobre rudarje smrti od lakote. Naj živi mednarodna delavska solidarnost! Dokažite to solidarnost z Vašim odgovorom! Z bratskimi pozdravi: Cook generalni tajnik.«
Vsem podružnicam in skupinam!
Jugoslovanska zveza nam je poslala okrožnico, s katero poziva vse skupine včlanjenih zvez, da ji sporočijo število tistih svojih brezposelnih članov, ki so bili
brezposelni ra e s e c a aprila, maja in junija 1926. Da moremo to čimprej izvesti, nam pošl jite takoj natančne podatke prizadetih. Istotako nam pošljite tudi vse podatke onih, ki so bili v mesecu juliju reducirani, za poslednje ločeno v posebnem seznamu.
Dopisi.
Konjice. Pri nas v Konjicah smo se začeli zelo zanimati za železničarsko strokovno organizacijo in sicer za Prometno Zvezo. Sprevideli smo, da brez organizacije ne dosežemo nič. Udarec za udarcem pada na nas tekom že par let, posebno od časa, ko so se naše železnice prevzele od državne uprave. Dobro se še spominjamo iz leta 1923, ko je železniški minister g. dr. Velizar Jankovič nameraval in slednjič tudi podržavil južno železnico, pod katero je takrat spadala tudi naša lokalika. Presenetili so nas oni velikanski plakati, ki so nam obetali nebesa pod državno upravo ter ohranitev vseh starih pravic. Od tega časa je minulo že precej let, a položaj se nam ni izboljšal, kot se nam je obljubilo ustmeno in pismeno, ampak nasprotno so se nam začele odjemati že pridobljene pravice, ki nam jih je dal tujec. Najbolj udarjeni smo pač progovni delavci in drugo nenastavljeno osobje. Vprašamo se torej, kdo je tega vsega kriv? Zakaj moramo trpeti toliko krivic? Zakaj toliko šikan od strani gotovih oseb na vseh progah naše direkcije? Zakaj se nam dan za dnem še grozi z novimi krivicami? Zakaj, vprašamo Vas, zakaj vse to? Odgovor je precej lahek, dasiravno ga mnogi, mnogi železničarji še danes ne morejo ali nočejo razumeti. Mi vsi smo si tega sami krivi, sami smo si spletli bič, ki nas sedaj tako bridko tepe. Zapustili smo strokovne organizacije in smo nasedli raznim agitatorjem, ki so še našo nezadovoljnost pod žigali in nam skušali nasuti peska v oči. Zakaj sovražimo drug drugega namesto, da bi si podali roke ter skupno stali v boju za naše pravice. Ni si treba misliti, da nam bo uprava ponudila to in ono ugodnost, ampak je treba vse to zahtevati. Zatorej strnimo se vsi skupaj kot en mož, zavedajmo se, da smo mi progovni delavci ravno tako ljudje in vredni imena železničarjev ter stopimo z ostalimi železničarji v Konjicah in okolici v organizacijo, ki bo v resnici zastopala naše interese! — Na sestanku, ki se je vršil dne 4. julija t. 1. v Konjicah, smo enoglasno sklenili, da vstopimo vsi k Prometni Zvezi, ker je le ona edina še dozdaj pokazala najboljšo voljo, da pomaga nam, ki smo pomoči najbolj potrebni in nam pribori nazaj vse naše pravice. Vemo, da se nam to naenkrat ne bo posrečilo, a ostati moramo vstrajni in ne odnehati z zahtevami. Če ne bomo dosegli danes, bomo dosegli jutri ali pa pojuteršnjim. Uspeh mora priti! Da pa do uspeha sigumeje pride, je popolnoma odvisno od nas članov samih in sicer le tedaj, če ostanemo vstrajni in trdni do konca in ne begajmo sedaj
sem, sedaj tje. Organizirajmo se v Prometni Zvezi in v Prometni Zvezi tudi ostanimo! — Na gori omenjenem sestanku smo z eneržijo protestirali proti odvzetju 20% doklade, ki jo je dobivalo delavstvo pri ekisekutivi. Protestiramo proti nerednemu izplačevanju hranarine in proti zavlačevanju izplačila pripadajočih nezgodnih rent tistim, ki so se v železniški službi ponesrečila. Protestiramo proti odvzetju legitimacij provizijskim upokojencem in voznih ugodnosti pogodbenemu delavstvu. Progovno delavstvo protestira, da mora delati v najhujših nalivih zunaj na pro gi, ne da bi se jim dalo na razpolago dežne plašče, kot so jih dobili preje. Vse omenjene proteste smo izročili delegatu osrednjega odbora Prometne zveze, da jih pridruži k splošnim zahtevam celokupne organizacije. Torej, tovariši železničarji v Konjicah in po celi progi: Vsi v Prometno Zvezo! — Navzoči delavec.
Maribor. Dne 8. julija 1926 je umrl naš dolgoletni član Josip Kališnik. Pokojni se je rodil dne 30. marca 1862 in bil vedno zvest svojemu železničarskemu poklicu, ki ga je izvrševal do svoje smrti. Bil je vzor poštenega človeka ter vedno uljuđen in prijazen do svojih sotovarišev. Pogreb se je vršil dne 10. julija na pokopališču v Pobrežju, katerega so se udeležili Prometna Zveza, Jugoslov. Strokovna Zveza ter Katoliška Omladina z zastavami. Godbi Katol. Omladine in »Drava« sta mu zasvirali par' žalostink, pevski zbor »Drave« pa mu je zapel ganljivo pesem v slovo. Počivaj v miru, naš boritelj in bodi ti zemljica lahka. Preostalim pa naše sožalje!
Razno.
Nova postaja. V prejšnjem mesecu se je otvorila nova postaja Gorenja vas—Rateče, katero so si Ratečam in okoličani sami z nebrojnimi žrtvami postavili. 50.000 din. so zbrali in izročili železniški upravi za zgradbo. Z godbo so čakali prebivalci na prvi vlak, ki je prišel iz Ljubljane z okinčano lokomotivo. V imenu gradbenega odbora je pozdravil zastopnike železniške uprave predsednik gosp. Vidic in domači župnik.
Kmetski dnevi v Mariboru se vršijo od 13. do 15. avgusta 1926. Predavanja, ki se bodo te dneve vršila, priporočamo tudi službe prostim železničarjem, ki ljubijo slovensko zemljo in tistega, ki jo obdeluje.
251etnica ljubljanske cestne električne železnice se je na veličasten način praznovala dne 31. julija in 1. avgusta t. 1. v Ljubljani. Proslave so se udeležili tudi delegati iz Beograda, Sarajeva, Zagreba ter iz drugih krajev.
Zahvala. Podpisani se najuljudneje zahvaljujem za podporo v znesku 150 din., katero mi je nakazal osrednji odbor Prometne Zveze v Mariboru v moji bolezni. — V ; Ljubljani, dne 29. junija 1926. Kralič Ivan, žel. upok.
Šegula Štefan, čevljarski mojster v Studencih, Aleksandrova cesta št. 13 izdeluje vsakovrstne čevlje po meri. Železničarjem dajem tudi na obroke.	8
Lepe fotografije dobite ! Foto-atcljč M. J A P K L .1, Maribor,
Aleksandrova cesta 25, Trgovski dom. Železničarji znižane cene!
Čevlje do najfinejše izdelave izdeluje po najnižjib cenah Kristovi?: Anton, čevljar v Studencih, Kralja Petra cesta št. 68. Prevzema tudi vsakovrstna popravila.
3	24
Popravila vsakovrstnih ur izvršim toCno in po ceni.
IGNACIJ JAN,
Grajski trg 4, Maribor. 1(1
Drva se dobe po solidni ceni pri tvrdki
ANTON BRECELJ, trgovina z drvami in premogom Maribor, Koroška cesta št. 49.
14
Železntčarii,
organizirajte
sel
t
Članstvu Prometne Zveze naznanjamo tužno vest, da je dne 8. julija 1926 umrl naš tovariš
Josip Kališnik,
dolgoletni zvesti član naše organizacije. Bodi mu zemljica lahka!
Osrednji odbor PZ.

Odgovorni urednik: Friderik Krebs v Mariboru. - Izdajatelj: Osrednji odbor P. Z., Maribor; odgovarja Martin Kores. Tiska Cirilova tiskarna v Mariboru; zanjo odgovarja Leo Brože, poslovodja v Mariboru.