16 Ogri ali magjari.
Znano vam je, otroci, da se naSe avstrijsko eesarstvo deli na dve polo-viei: v zahodno in vzhodno. Manjša zahodiia polovica obaega avatrijske dežeJe, to je, vsa kraljestva iu dežele, ki so v državnem zboru na Dunaji zastopane. Druga vzbodna polovica pa obsega vse dežele ogrske krone, in te so: kraljevina ogrska, velika kneževina sibinjska (erdeljska), kraljevina hrvatska io slavonska, vojaška krajina id mesto Reka z okolico. Obe polo?ici skupaj iinenujenio 8.VBtrijsko-ogrsko mon&rhijo. — De-žele ogrske krone stoje" pod državno upravo Magjarov (izgovori: Madžarov), ki se po deželi tudi Ogri imenujejo.
Glavno mesto Magjarov je Budapešta, ki Steju 2a9.000 prebivalcev. Pod laagjarsko deželno upravo spada blizu do 16 milijonov prebivalcev, a Magjaiov samih se Steje le okoli 51/, milijona. Drugi so Slovaai, Židje in Nemci.
Magjari so tatarskega rodii. Njih pnotna domovina je srednja Azija, a že v teku 9. stoletja so prilomastili do podonavskib pokrajin ter se so naselili T denaSnej Moldari in Besarabiji. Tukaj so se jih posluževali Bizantinci (grSki cesarji) v bojih z Bolgari, ter so jih imeli i& svoje laveznike, a ravno o tej priložnosti zjedjnili so se Bolgari s Pečenegi, napadli so njihovo nezavarovano deželo ter se je polastlli, Morali so 9i tedaj iskati nove domovine, katero so v nižinah ob aredEJem Dunavu in Tise, kjer Se dandanes prebivajo, tudi našli.
NajimenitnejSi med kralji, ki so v novej domovini pozneje oad njimi vladali, je sv. Štefan, ki je tttdi patroa ogrske dežele. llagjari obhajajo njegov god dn6 20. avgusta; na ta dan je ondu zapovedan piaznik. S svetim Štefauom, ki je vladal okoli 10. stoletja, začelo se je na Ogrskem tudi krščanstvo ia ravno ta vladar se je smel prvi imenovati kralja, katereuju je poslal papež Silvester II. dragoceno krono od ilata, t*r mu dal naziv j,kralj ogrski." A pozneje, ko je priSla ogrska dežela pod avstrijakega cesarja, prenesel se je tja tudi naslov, in tako 86 naš presvitli cesar še zdaj imenujejo naposto]ski kralj ogiski."
Magjari so rečinoma visoke rasti ter še precej ugodne lepote; sicei p& so mongolskega plemena. Daljae avoje atirodnike ioieaujejo Turke, Laponce^ Kalmlke in čude, a to zaradi tega, ker se pri jeziku vseb teb narodov jednaka sestava bosed nabaja.
Za šolstvo in obfino duSevno izobraženje se je zadnjih 20 let na Ogrskem rnnogo storilo. A vendar je po nekaterih krajih Ogrske šolstvo šc jako laae-marjeuo; malo Lol je m še te so slabo uravnane iu slabo oliiskovane.
Ogrska dežela je po nekoliko gorata, po nekoliko pa nizka in ravna. Ni-ža?a obsega malo ali gorenjo in veliko ali dolenjo ogrsko ravnino, viiava pa se loči v alpski in karpatski svet. Vse Ogrsko Jo malega visi k črnema morj\i, le msjlieu okrajek 6akraj visoke Tattc je naklonjen k baltiškemu morjn. Glama reka ogrske dežele jo Dunav, ki se izliva v črno morje.
Posebno zanimiva je ua Ogrskem žmnoreja; po ravninah rede v ve-licem številu govejo živino in konje.                                                    —kl—.