Slev. E
TLlnUMvsMoiliie 20. niofa 1922.
Leio L.
i_d Naročnina r ■■>
za državo SHS: s« celo leto naprej Dln.120-— za pol let« „ „ 60'— m četrt let« n •. H 30-— n en mesec „ ., „ 10*—
za inozemstvo: oeloletno ..... Din. 216'— mesečno ,,,,, „ 16 —
sss Sobotna izdala: = T Jugoslaviji. . . Din. 15 — vlnoismstvu ... „ 35'—
Posamna Slev. 75 por.
■ '"'V-..
s Cene lnseratam:ss
Enostolpna petltna vrsta matt oglasi po K 4'— in K B —. veliki oglasi nad 45 mm. itne po K 8'—, poslan Itii} po K 12'—.
Pri večjem naročilo pop wst$>
Iztaajn nak dan Izvumfli ponedeljka ln dneva po pra*.' niku ob 5. url zjutraj. ;
Mesečna priloga; Vastnlk SKSC/
HT Uredništvo je t Kopitarjevi ullol štev. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana p lam p se ae sprejemajo. Dredn. telet itv. 50, upravo. Str. 328.
Uprava ja t Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. l|ubljanske it. 650 sa naročnino ln it. 349 sa oglas«, sagreb 39.011, sarajev. 7563, praške In dunaj. 24.797
D odgovornosti v naši državi.
(Iz govora poslanca dr. Hohnjeca v seji zakonodajnega odbora 16. maja.)
Sistem odgovornosti, ki se je udomačil v naši državi, ne odgovarja načelom tn duhu demokracije. Demokracija zahteva odgovornost proti narodu in njegovim izvoljenim zastopnikom. To se pa s tem zakonom kakor tudi s prejšnjimi — izbegava.
Mi smo morali ob priliki, ko se je ustvarjal zakon o splošni upravi, ugotoviti dejstvo, da se v tem zakonu statuira odgovornost velikega župana kot nosilca državne uprave v oblasti samo proti ministrskemu svetu, ne pa proti narodu, ki je izbral svoje zastopnike ter jih poslal v oblastno skupščino. Ta veliki gospod — veliki župan — je popolnoma neodgovoren narodu. On se postavlja brez vednosti naroda, narod nima pri tem govoriti niti besede. Veliki župan vodi upravo v oblasti in pokrajini kakor hoče ter odgovarja samo ministrstvu; narod in njegovi zastopniki pri tem nimajo niti besede. Niti o tem se ne sme voditi debata v oblastni skupščini, kako se ■vodi državna uprava v pokrajini. In če gospodje pravijo: »Saj je odgovoren ministrstvu v Belgradu«, potem gospodje velja prislovica: Belgrad daleko, a Bog visoko — oni gospod veliki župan in njegovi uradniki pa bodo vodili državno upravo, kakor bodo sami hoteli.
Gospodje! Dalje moram konstatirati to-le: da se pri nas, kadar izbije na dan kaka afera (in afer smo imeli že polno v zgodovini naše mlade države in belgrajsko časopisje je prinašalo te afere kar številko za Številko) — kaj se je zgodilo okrivlje-nim? Ali so bile te afere preiskane, kakor je potrebno? Vitezi teh afer so bili v prijetnem položaju, da so se zatekli k svojim strankarskim prijateljem. Ko jih je zaslišal politični klub, je delal tako kakor izpoved-nik, ki takoj, komaj sliši greh, dvigne roko: Ego te absolvo — odpuščeni so ti vsi tvoji grehi, ker si dober strankar. Tako se je dogajalo do sedaj. Imeli smo dostikrat priliko gledati, da se prakticira pri nas odgovornost samo pod vidikom strankarske pripadnosti. Radi tega je v državi toliko korupcije in toliko nezadovoljstva. (Klici: »Tako je!«) Ščitijo se uradniki, ščitijo se ministri samo radi tega, ker pripadajo tej ali drugi stranki. Ne gleda se na to, ali se dela državi škoda. Pri nas ni več glavno načelo: Suprema lex esto salus rei publicae (najvišja postava naj bo blagor države), marveč: Salus fraetionis sive radicalis sive democraticae etc. suprema lex esto (blagor stranke bodisi radikalne bodisi demokratske naj bo najvišji zakon).
Navedem naj samo en slučaj. Neki gospod polkovnik — ime mu je Vašič — je bil poslan na Dunaj za nabavke in uradniki drugega ministrstva so konštatirali, da je ta gospod hotel oškodovati našo državo za milijone, O tem se je vse polno pisalo. Ali je bila ta stvar preiskana, kakor bi bilo potrebno? Čuli smo samo, da je bil izmenjan preiskovalni sodnik. Kaj se je zgodilo z gospodom Vašičem? Ali še nosi svojo oficirsko uniformo? Ali je nedolžen ali ni nedolžen? Ali je bil kaznovan? Mi ne vemo ničesar. Interpeliral sem o tem v finančnem odboru prejšnjega vojnega ministra; ta mi je odgovoril, da ne more sedaj o stvari ničesar reči. Do sedaj javnost o tem sploh še ni izvedela ničesar določnega. Dolžnost tistih, ki nosijo odgovornost, je, da preiščejo take stvari. To je njihova dolžnost; ni treba, da stojijo vedno za takimi aferami kaki poslanci in zahtevajo, da se pozovejo oni gospodje na odgovornost. To je dolžnost ministra in onih, ki vodijo upravo. (Dr. Janko Šimrak: »Pa tako se je radilo i u po-znatoj dubrovničkoj aferi, koju je izveo pred parlamenat g. Gjonovič.«)
Ne morem misliti, da bi se po tem zakonu, o katerem sedaj razpravljamo in za katerega morajo gospodje od večine gla-vati, ta stvar izpremenila. Odgovornost se bo pri nas vedno prakticirala pod vidikom strankarstva. Dokaz za to vidimo v tem novem zakonu. Ta zakon zahteva kvalificirano večino za to, da sc minister obtoži. Najprej zahteva čl. 8. predloženega zakona, da mora predložiti predlog za obtožbo
ministrovo 50 poslancev. To je šestina dosedanje naše zbornice. Prihodnja zbornica ne bo imela toliko poslancev. Takrat bo 50 poslancev lahko tvorilo že četrtino zbornice. Nato se bo sestavil preiskovalni odbor, ki bo štel 12 članov. Kak kvorom se zahteva za ta odbor? Ne navaden kvorum, kakor za vse druge odbore, ampak ta preiskovalni odbor more vršiti svojo nalogo samo takrat, če je prisotnih najmanj 7 članov — torej zopet kvalificiran kvorum.
In dalje! Ako naj ima mesto obtožbi, morate zato glasovati dve tretjini poslancev. Pri tej priliki moram konštatirati: za ustavo ni bila potrebna kvalificirana večina, čeprav je to zahteval krfski pakt in čeprav so to zahtevali dogovori in obljube ob priliki našega ujedinjenja, ki so določali kvalificirano večino brez majorizacije. To se ni držalo. Ustava je bila izglasovana s 13 glasovi večine. Sedaj pa, ko gre za izročitev ministrov, se zahteva dvetretjinska večina.
Gospod minister za konstituanto jc prej rekel, da je minister velika osebnost, ki zavzema velevažno mesto in mora vrši-
Belgrad, 19. maja. (Izv.) V zvezi z afero generala Zečeviča bo odpotovala posebna komisija v Bosno in Hercegovino, da preišče nepravilnosti, ki so se godile ob priliki vpoklica rekrutov zadnjo zimo, ko je pomrlo in obolelo na stotine hercegovskih rekrutov. Za člana te komisije je
Pašič in Radič.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Protivno vestem, da je Stjepan Radič odbil ponudbo Nikole Pašiča, naj ga poseti v Ilidžu, se trdi v tukajšnjih političnih krogih trdovratno, da je Radič sam iskal stikov s Pašičem, toda Pašič mu je odgovoril, da se prej ne razgovarja ž njim, dokler se njegova skupina aktivno ne udeleži političnega delovanja.
PARLAMENT BREZ PREDLOGOV.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Seje parlamenta so odgodene do prihodnjega torka, ker vlada ni izdelala nikakih predlogov, ki bi jih mogla predložiti parlamentu v razpravo.
HRVATSKI BLOK ZA NOVO TAKTIKO?
Belgrad, 19. maja. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih vlada prepričanje, da bo Hrvatski blok pri bodočih volitvah za samoupravne oblasti nastopil aktivno in da se bo udeležil pozitivnega dela v samoprav-nih skupščinah.
AVRAMOVIČ O AVTONOMISTIČNEM BLOKU.
Zagreb, 19. maja. (Izv.) »Slobodna Tribuna« objavlja danes razgovor njenega dopisnika s članom zemljoradn. stranke g. Avramovičem. Ta politik je izjavil, da zem-ljoradniška stranka za enkrat ne namerava stopiti v noben blok, tudi v avtonomistič-nega ne. Zemijoradniki hočejo varovati strogo rezervo. Kar se tiče misli avtonomi-stičnega bloka, sodi Avramovič, da je ta ideja možna in sprejemljiva. Zemijoradniki zastopajo stališče, da se ima vidovdanska ustava revidirati. Ako pride do sestave avtonomističnega bloka, misli g. Avramovič, da bo ta blok izvedel nove volitve. Ta blok pa bo moral sprejeti načelo: revizijo ustave, Ako bi bila v danem trenotku na čelu države vlada, ki bi sprejela vse znane zahteve zemljoradniške stranke, zlasti one, ki se nanašajo na revizijo vidovdanske ustave, potem ne bi imela zcmljoradniška
ti najvažnejše posle. Iz tega je izvajal, da ga mora ščititi dvetretjinska večina. Tc konkluzije jaz ne morem priznavati. -To stališče je popolnoma krivo. Edino prava kon-kluzija je tale: ker je minister tako važna oseba in ker zavzema tako odgovornosti polno mesto, se ne sme njegova odgovornost staviti pod zaščito dvetretjinske večine, ampak bi morala zadoščati navadna večina. To bi bila prava logična konkluzi-ja. Sedaj si pa predstavljajmo, kako bo mogoče staviti ministra pod obtožbo: Njegovo VeUčanstvo gospod minister pri nas ne bo obtožen, ker se zato ne bo dobila dvetretjinska večina v parlamentu. Njegovo veličanstvo gospod minister bo ostal brez obtožbe. Tako bo stvar izgledala v praksi. Zato bi se moral ta zakon imenovati zakon o zaščiti ministrov.
Iz teh razlogov nc morem glasovati za predloženi zakon. Razlogi so stvarni, ne samo opozicionalni. Jaz nisem opoziciona-lec sans phrase, ki bi bil nedostopen za stvarne razloge. Obrazložil sem stvarne razloge, ki nas silijo k temu, da glasujemo proti zakonskemu načrtu.
izvoljen tudi posl. dr. Janko Šimrak. Kakor znano, je že pokojni posl. Fra Di-dak Buntič o tej zadevi interpeliral tik pred svojo smrtjo vojnega ministra. Sedaj bo dana prilika, da so o resničnosti njegovih podatkov izvrši stroga preiskava.
stranka seveda nobenega vzroka, da ne bi stopila v to vlado. Zemijoradniki so nasprotniki volilnega zakona, kakor ga je predlagal minister za notranje zadeve dr. Voja Marinkovič.
PRVA SO - SEVEDA - IMENOVANJA.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) V ministrstvu notranjih zadev se pripravlja vse potrebno za organizacijo samoupravnih oblasti. Pripravljajo se tudi že imenovanja velikih županov in samoupravnega uradni-štva.
INTERVENCIJA DR. LAGINJE.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Zadnje dni se je mudil v Belgradu dr. Matko Laginja, ki je interveniral, da se spoji zadnji ostanek Istre, ki je pripadel naši dbržavi, z našo državo z železniško zvezo. Politični krogi za smatrajo, da to ni bil edini namen njegovega prihoda v Belgrad, ampak da stoji njegov prihod v zvezi z rešitvijo važnih političnih vprašanj, ki se tičejo razmerja Hrvatskega bloka do vlade.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Danes dopoldne ob enajstih je bila v naglici sklicana seja ministrskega sveta. Povod sklicanju so dale brzojavke, ki jih je poslala minister za zunanje stvari dr. Momčilo Ninčič iz Genove, ki je vladi sporočil predloge angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea glede rešitve spora med našo državo in Italijo. Ministrski svet je o vsebini teh predlogov obvestil brzojavno ministrskega predsednika Pašiča v kopališču Ili-dže pri Sarajevem.
KONSTITUIRANJE ODBOROV.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Tekom današnjega dne so se konstituirali odbori, ki jih je narod, skupščina izvolila na svoji včerajšnji seji. Za predsednika odbora, ki ima nalogo ugotoviti vzroke pogina vojaških novincev v Albaniji, je bil izvoljen poslanec Svetozar Gjorgjevič, za predsednika odbora, ki naj prouči zakon o razporedbi sre-
zav v zetski oblasti, pa poslanec Ljuba Jo* vanovič. Ta poslanec je bil tudi izvoljen za predsednika odbora za razveljavljen je § 18 zakona o zaščiti države (takozvanega kancelparagrafa).
NESOGLASJE GLEDE VOLIVNEGA ZAKONA.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Demokratski klub je imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o volivnem zakonu po predlogu ministra za notranje stvari dr. Voje Marinkoviča. Ugotovilo se je pri tej priliki, da obstojajo precejšnje razlike v na-ziranjih.
POSLANCI JUGOSLOVANSKEGA KLUBA ODPOTOVALI.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Danes je odpotovala večina poslancev Jugoslovanskega kluba iz Belgrada, da se udeleži seje strankinega vodstva v Celju, kjer bo poročal dr. Korošec o političnem položaju.
Nedopustljiva zaprav-Ijivost
O tej stvari jc treba resno izprogovoriti. Krona ni pri tem nič prizadeta, pač pa sedanja vlada, ki siplje za dvor denar, kakor da se kopljemo v zlatu.
Že zvišanje kraljeve civilne liste, ki znaša skoro en milijon na dan, jc zbudila ▼ široki javnosti veliko nejevoljo; med srbskim ljudstvom ravnotako kakor med slovenskim in hrvatskim; dokaz za to srbski zemljeradniški listi. Najbolj je obsodba vredno, da ta ogromna vsota ni niti v proračun vnesena in zanjo ni postavnega; kritja.
Način gospodarjenja naše vlade sc pa še bolj drastično kaže v tem, da se gradijo oziroma adaptujejo razni dvorci in letna bivališča, štirje, če se ne motimo, še povrh vsote, določene za civilno listo. Tudi za te bo treba kritja, za katero vlada očividno ni v zadregi, dočim hoče javne bolnišnice! zapreti, ker da ne najde pokritja. Samo za: nabavo dvorskih konj, ki jih bo, kakor poročajo, nad 100, potujejo po celem inozemstvu mnogoštevilne komisije. Utemeljuje se vse to s tem, da se mora na dvoru uvesti španski ceremonijcl, ki jc izmed vseh najdražji. Ustvarjajo se novi dvorni čini, katere so mnogi evropski dvori iz ozirov na budget že opustili. Kralj Anglije, prve pomorske države na svetu, je celo v dobro erarja dovolil, da se proda njegova edina jahta.
Najudanejši monarhist bo pritrdil, da dvoru ni potreba prekomernega luksusa, da s tem ohrani ali poveča avtoriteto krone, ker danes ves svet štedi. Štedi pri dvoru celo Anglija, ki izkazuje v svojem proračunu prebitek in kjer jc življenje samo dvakrat dražje nego je bilo pred vojno (Marcel Cachin v »Humanite« 8. maja 1922). Edino v Jugoslaviji razmeta vlada denar za prekomerni luksus.
Kakšen destruktivni vtis mora to napraviti na mase! V Dalmaciji vlada po mnogih krajih lakota (»Narodna Svijest«), ravnotako v Črnigori (»Črna Gora«), kjer so ljudje ponekod primorani jesti travo. Ne bomo govorili o delavstvu in o uradništvu, ki je dobilo svoje draginjske doklade tako pozno, da nič ne izdajo, in nc ve, kaj bo jutri.
Spričo tega je treba vprašati »Slovenski Narod«, ki jc zadnje dni silno razburjen zaradi raznih republikanskih gibanj, ali misli, da vlada s tako zapravljivostjo spričo gospodarske mizerije bednih slojev utrjuje ugled krone, kakor je to njena ustavna dolžnost, ali ga ruši? Dobri vladi danes ni treba obdajati svojega najvišjega reprezentanta z ckscesivnim razkošjem, ker to ne rodi nobenega spoštovanja, ampak upravičeno nejevoljo. Vlada neodpustljivo greši proti kroni, ki bi jo morala varovati pred očitki. Ako bi bila vlada N. Pašiča nalašč za to plačana, da izpodkupuje mo-narhistično idejo v naši državi, bi ne mogla svoje delo boljše opravljati kakor ga opravlja. Republikanci bi morali gospoda Pašiča imenovati za to za svojega, častnega člana.
Ta vlada jc res od Boga udarjena s slepoto. Ima oči, da nc vidi, in ušesa, da ne sliši.
Vojskovodja
nrm Bolgariji,
WRANGEL SKLEPA POGODBE.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Kakor piše »Vreme«, je izjavil ruski general Wrangel novinarjem, da je prišla ruska vojska v Bolgarijo kot organizirana sila in ne kot četa desorganiziranih beguncev. Z bolgarsko vlado se je sklenil tudi poseben dogovor. Med tem pa je bolgarska vlada začela zapirati voditelje ruske vojske v Bolgariji, baje zaradi tega, ker sta dne 7. aprila generala Wrangel in Šatilov v
Dubrovniku sklenila pogodbo, po kateri naj bi Rusi zasedli Sofijo. General Wran-gel dementira najodločneje to vest in izjavlja, da se je omenjeni dan nahajal on v Belgradu, general Šatilov pa v Sofiji. Končno je omenil, da je to postopanje zoper Wranglovce v Bolgariji povzročilo vznemirjenje in da je zaradi tega mogoče, da pride še do krvolitja.
Komisija za Bosno in Hercegovino.
INTERPELACIJA BUNTK5A 0 VPOKLICU REKRUTOV.
Zaključna seja genovske konference.
Genora, 19. maja. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila tretja in zadnja seja konference. Predsednik genovske gospodarske konference De Facta se je v svojem zaključnem govoru zahvalil za izraze prijaznega spoštovanja, ki so bili naklonjeni Italiji. Izrazil je svoje veselje, da so bili sprejeti najvažnejši predlogi gospodarske komisije, Konferenca je določila važne smernice, da bi se doseglo ozdravljenje evropskega finačnega stanja. Odkrito pa moram povedati in izjaviti, je dejal De Facta, da bi imeli vsi sklepi genovske konference le teoretično vrednost, ako bi posamezna evropska vprašanja že poprej ne bila rešena in ako se pred vsem ne ustvarijo potrebni splošni pogoji, da se privede gospodarski organizem Evrope zopet do normalnega življenja. Z največjo skrbnostjo nam je rešiti enega najvažnejših problemov: povra-tek Rusije v evropsko gospodarsko življenje. Toda čas, ki je bil odmerjen tej konferenci, je bil prekratek, kakor smo videli, da bi omogočil končnoveljavno ureditev tega tako važnega vprašanja. Res je, da nismo prišli do končnoveljavnega sporazuma, toda rešili smo najvažnejše, tako da moremo računati na kasnejši uspeh prizadevanj, ki smo jih kazali na konferenci. Ako dela haaške konference, kakor moremo upati, zmorejo težkoče, ki so še ostale, tedaj bomo mogli pripisovati Genovi največjo zaslugo na tem uspehu. Vse države, ki so bile včeraj še ločene po razdirajočih posledicah vojne, so skupno osnovale to novo evropsko politiko. Značaj splošnosti in evropskega pomirjevanja, ki si ga je prizadevala Italija dodeliti genovski gospodarski konferenci, mora vtisniti svoj znak bodoči evropski politiki. Potom jamstev za mirovne pogodbe — dasi le začasno in omejeno — se razširja iz Genove beseda miru, onega miru, ki je največja želja vseh narodov. De Facta je zaključil svoj govor: V imenu kralja, vlade in itali;anskega ljudstva pozdravljam iz srca in udano vse na-vzočne odposlance in se jim zahvaljujem za dragoceno sodelovanje. Iz srca želim blaginjo in blagoslov vsem narodom, ki so bili tu zastopani.
Nemški delegat dr. Rathenau Je razdelil gospodarski program Evrope na štiri točke, nakar je predsednik Facta naznanil, da Be je z ozirom na preobširen dnevni red mnogo govornikov odreklo besedi. V tem trenutku se je dvignil čičerin in izjavil, da mora Rusija protestirati proti temu, da njeni delegati niso bili zastopani v podkomisiji za delo. Staviti mora tudi pridržke glede člena 6, ki govori o delu. čičerin pogreša tudi odgovarjajoči odstavek o zaščiti delavstva, zlasti o podpori brezposelnim. Le izboljšanje gmotnega položaja delavcev more dvigniti produkcijo v Evropi. Le s temi pridržki more ruska delegacija sprejeti sklepe gospodarske komisije. — Francoski delegat Colrat je izjavil na izvajanja predgovornika, da so se ruski delegati sploh zelo malo pokazali v komisijah. Sedanje razmere v Rusiji pa nikakor ne upravičujejo ruske delegate, da ostalim narodom delijo lekcije. — Govoril je še švicarski delegat Motta in dejal, da je v Švici že zdavnaj vpeljan osemurni delavnik. Predsednik Facta je nato ugotovil, da so sprejeti predlogi gospodarske komisije. — Nato je plenarna seja konference začela debato o sklepih politične komisije. Predsednik je vprašal zastopnike vseh držav, ali sprejmejo mirovno garancijsko pogodbo. Lloyd George je rekel, da je Barthou izjavil, da bo v smislu sklepov, sprejetih v Cannesu, priporočal svoji vladi, naj sprejme resolucije politične komisije. Italija in Japonska sta se strinjali s sklepi. Od povabljenih držav so stavile nekatere pridržke. Predsednik Facta je končno izjavil, da je konferenca sprejela sklepe politične komisije. Lloyd George je imel potem govor, v katerem ie nadašal potrebo, da je treba Rusiji pomni-ati. Politična mirovna garancijska pogodba se more smatrati kot velik uspeh, ker uvaja končni mir. Barthou je dejal, da so razprave dovedle do dobrega konca. Končni p;ovor predsednika Facte in prejšnja izvajanja LIoyd Georgea, Barthouia in dr. Rathenaua so zbo-rovalci sprejeli z odobravanjem.
Ra?Dusf ljubljanskega občinskega sveta.
Vlada je občinski svet ljubljanski razpustila. Zakaj? Jasno je, da vlada občinskega sveta ljubljanskega ne bi bila razpustila, če ne bi bila uverjena, da ob normalno, to je strogo po zakonu izvršenih novih volitvah zmagajo v Ljubljani koalirane protidemokratske stranke. S to možnostjo vlada že danes računa in, kakor nam zatrjujejo dobri viri, je tudi že vse pripravljeno, da vlada morebitne koalicije raznih strank ne bo priznala kot enotne skupine, ampak da bo tolmačila tozadevna določila tako, da m o r a za vsako ceno in na katerikoli način dobiti demokratska stranka relativno večino kot enotna stranka, vsem ostalim stranicam pa se »vezanje list« ne bo štelo na račun enotnosti. Na ta način naj bi manjšina zavladala nad večino.
Ta namera demokratsko-radikalne vlade ie pa za vsakega mislečega človeka jasna, ker drugega povoda za razpust občinskega sveta ljubljanskega ni! Ako hoče vlada nove volitve na podlagi § 34. novega zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji in ne bi imela nobenih drugih postranskih namenov, potem ne bi — razpustila sedanjega občinskega sveta ljubljanskega, ker za to ni nobenega stvarnega, nobenega zakonitega razloga in pomeni naravnost zaušnico zakonu in tradiciji, marveč bi razpisala samo nove volitve. Naravnost škandal in kričeč znak absolutističnega režima je, da je razpustila občinski svet ljubljanski, odstavila s tem župana in brez vsakega pravnega in stvarnega povoda ni poverila vodstva mestne občine do izvolitve novega mestnega zastopstva sedanjemu županu dr. Periču, nego je imenovala pristaša demokratske stranke vladnega svetnika dr. Bogumila Senekoviča za vladnega komisarja.
Vlada obrača, ljudstvo bo pa obrnilo!
Pritisk na rtelavstvo.
Maribor, 19. maja.
Pasivna resistenca delavstva južne Železnice se nadaljuje v nezmanjšanem obsegu, dokaz da je delavstvo v boju za zboljšanje svojega bednega stanja popolnoma solidarno in ne misli od svojih upravičenih zahtev prav nič popustiti. Južna železnica brez vladnega privoljenja ne sme ugoditi delavstvu, četudi bi hotela, vlada pa, mesto da bi sama zahtevam uslužbencev državnih železnic ugodila, ne dovoli niti južni železnici, da bi ta po svoji strani samostojno pogodila se s svoiim delavstvom; nasprotno! Kakor izvemo namreč iz zanesljivega vira, namerava po vladnem pritisku južna železnica predložiti svojim uslužbencem v podpis sledeči reverz:
»Podpisani ...... vzamem na znanje,
'da se me je na mojo prošnjo zopet sprejelo na delo, toda samo pod pogojem, da bodem brezpogojno vršil vse delo in da se me bo v slučaju zopetne pasivne resistence z moje strani končno veljavno iz službe odpustilo. Maribor, dne......(podpis).«
Ta reverz je nezaslišan atentat na del, koalic. pravico. Kakor slišimo, bo delavstvo proti temu poizkusu, onemogočiti delavsko samoobrambo, odločno nastopilo in vztrajalo v borbi za svoje pravice.
AGRARNA REFORMA V DALMACIJI.
Belgrad, 19, maja. (Izv.) Agrarni komite ministrov je imel danes sejo, na kateri je sprejel načrt zakona o ureditvi agrarnih razmer v Dalmaciji. Načrt naj se v smislu sprejetega sklepa redigira tekom dveh dni in nato predloži narodni skupščini v nadaljnjo razpravo.
Uože Stab&j:
Slovenci v Nemčiji.
(Dal)«.)
D. Prosveta.
Splošno čutijo slovenski rudarji radi svojega težavnega poklica in vsled pomanjkanja potrebnih sredstev malo potrebe, da bi se dalje izobraževali. Nekaterim poedincem se je pa kljub temu posrečilo dvigniti se nad duševno obzorje svojih rojakov in si poleg težkega poklicnega dela obenem pomnožiti svoje znanje. Njihovi želji po duševnem napredku in izobrazbi ugodijo slovenske knjige, ki si jih lahko izposojajo od društev ali pa od duhovnikov, ki govorijo slovensko. Kljub revnim domačim razmeram so vendar nekateri dosegli občudovanja vredno izobraženost. Poleg nemških časopisov naročajo nekateri Slovenci tudi svoje lastne časnike iz domovine, ki jih dobivajo večinoma po društvu. Ideja, ustanoviti za nje poseben slovenski časopis, je pač le ideja, ki se začasno vsled neizmernih težav gotovo ne da uresničiti. Razmeroma je najti več ljudi med Slovenci, ko pri Nemcih, ki znajo svoje misli razodeti poslušalcem. Najljubše opravilo jim je — kakor naravno — petje, melodično in harmonično, ki |a posebno gojijo iuai pri društvenih sestanitih in cerkvenih pobožnostih. Marsikateri spreten slovenski dirigent razume na sijajen način • svo-
Boliševta na umiku.
Moskva, 19. maja. (Izv.) Ruska država se začenja mirnim evolucijskim potom konsolidirati. To delo vodijo sovjeti po ini-cijativi Ljenina. Zato pomenja pravkar otvorjeno zasedanje osrednjega izvrševal-nega odbora vseruskih sovjetov novo epo-ho v zgodovini ruske revolucije.
Zasedanje se je otvorilo 12. t. m. Navzoči so bili zastopniki raznih držav in mnogi časnikarji, zlasti nemški, angleški in amerikanski.
Dela so se začela na seji 13. t. m. Največ dela je posvečeno zakonskim načrtom ljudskega komisarjata za pravosodje. Načrti obsegajo skoro vse panoge zasebnega in javnega prava. Priznava se zasebna lastnina v obsegu, omejenem po socialnih smotrih. Tako se pravno zajamči mala in srednja kmetiška in obrtna posest, hišna last, lastnina delovnih orodij in produkcijskih sredstev v gotovem obsegu, pravica oddajanja lastnine v najem, dedno pravo do 4. kolena, tudi pravo na izdelane proizvode v gotovi meri. Omogočuje se osnovanje zadrug in akcijskih družb na trdni pravni podlagi s soudeležbo države, zasi-guranjem osebnega deleža na dobičku in varstvom socialnih pravic delavstva potom državne zakonodaje. Uvede se državna pro-kuratura, ki bo pazila nad izvrševanjem postav od strani posameznikov in družb,
jimi pevci in pevkami v harmoničnem soglasju in lepi melodiji prednašati ljubke slovenske pesmi, tako da izkazujejo celo Nemci, ki ne morejo dovolj prehvaliti krasnega petja, radi tega Slovencem izredno zanimanje in prisrčno ljubeznivost. Njih muzikalični talent se da opaziti tudi pri njihovi nenavadni sposobnosti in lahki za-popadljivostj obvladati glasovir, mandolino in druge instrumente z največjo lahkoto. Bogata in mehka njihova čud tvori podlago za muzikalične talente. Po strokovni izobrazbi bi dosegli Slovenci v tukajšnjem muzikalnem življenju veliko veljavo.
E. Stališče do Jugoslavije.
Nekaterim Slovencem v Nemčiji dostikrat ni mogoče pojasniti, da niso več Avtrijci. Pod Jugoslavijo razumejo krat-komaio Srbijo. Ravno v tistih krajih, kjer ni pravih slovenskih društev, je razjasnitev v tem oziru posebno pomanjkljiva. Posebno jim noče prijati vojaška dolžnost v Jugoslaviji. K temu pa pridejo še visoke pristojbine, ki jih zahteva konzulat za izdajanje potnih listov. Vznevolji jih tudi dolgotrajno reševanje naročil po konzulatu, ki na nje dobivajo odgovor radi nesrečnega centralizma pogosto šele čez Belgrad. Pravo razumevanje položaja si počasi utira pot pri pametnejših glavah in bo sčasoma splošno prodrlo. V stari Avstriji Slovenci niso imeli »roje pravice in svobode, v Jugoslaviji je tudi nimajo kakor jim pripada in jo
tako da bo izključena samovolja lokalnih revolucijskih faktorjev; izredni revolucij-ski tribun al i se sploh odpravijo in ustanovi najvišje kasacijsko sodišče. Uvede se obligacijsko pravo in določa, da se morejo vse različne pogodbe, tičoče se lasti in njene uporabe, le rednim sodnijskim potom razveljaviti. Predložena je reforma kazenskega prava po najmodernejših načelih. — Izvrševalnemu odboru je nadalje predlo-žen načrt agrarnega zakona, ki naj pospeši zasebno iniciativo. — Predložen je načrt o zmanjšanju rdeče armade. — Debate so zelo živahne in predlogi izročeni posebnim komisijam; velika večina je zanje. — Predloženo je tudi avtorsko pravo. — Zasedanje traja dalje.
Listi obširno komentirajo to zasedanje, ki pomenja začetek pozitivnega mirnega dela. Poudarjajo, da se imajo pod vodstvom sovjetov uveljaviti socialna načela v gospodarskem življenju, da se utrdijo pozitivne pridobitve revolucije nasproti za-padnemu zgolj individualističnemu kapitalizmu brezobzirnega izkoriščanja, da se prešine s socialnim duhom. Mirni preobrat gospodarske politike sovjetov je bil Lloyd Georgu že davne j znan in zato računa on z obnovitvijo Rusije, ki je ne bo motila reakcija, kot z gotovim dejstvom. Tako je tolmačiti nekatere njegove izjave v Genovi, ki jih priobčuje zdaj »Corriere della Sera«.
zahtevajo, toda smotreno je treba delati, da vstane Jugoslavija, ki bodo v njej Srbi, Hrvati in Slovenci bivali drug poleg drugega kot enakovredni bratje.
F. Dušno pastirstvo.
V miinsterski škofiji so trennotno 4 duhovniki, ki govorijo slovenski in delujejo kot dušni pastirji med Slovenci, namreč župnik Koster v Walsumu, kaplan Hegen-kotter v Meerbecku pri Morsu, kaplan Hiilsmann v Hambornu-Obermarselohn in kaplan Tensundern v Gladbecku, v pader-bornski škofiji govori slovenski župnik Sondermann v Gerthe pri Bochumu, v ko-linski škofiji pa nobeden. Miinsterski škof je sklenil poslati pri prihodnjem mašniškem posvečenju zopet dva novomašnika v Slovenijo, da se naučita slovenskega jezika. Ti duhovniki opravljajo poleg dušnega pa-stirstva Slovencev tudi še pastorizacijo Nemcev, zato morejo skrbeti le za Slovence v svoji župniji in le redko obiskovati tudi Slovence, ki bivajo v drugih občinah. V izdatno pomoč so dušnemu pastirju društva, rudarska društva in roženvenske bratovščine. Tvorijo jedro med verniki in med njimi zopet so člani vodstva, ki morejo kakor častniki med prostimi vojaki dušnemu pastirju v pastorizaciji izdatno pomagati in pogosto resnično tudi pomagajo. Katoliška društva rudarjev imajo navadno dvakrat na leto skupno sv. obhajilo, rožnivenske bratovščine vsake štiri tedne.
Politične novice,
'-f Kraljeva ženitev. O politični stran! kraljeve ženitve piše »Videlo«: »Kar počne vlada s kraljevo ženitvijo, je politična ma-hinacija. Kraljeva ženitev je njegova privatna zadeva, ne pa državen akt Kot tako so jo smatrali tudi absolutistični vladarji, Romanovi in Habsburgovci. Toda naša vlada hoče napraviti iz tega dogodka veliko politično stvar, da bi jo Izkoristila v svoje namene. Zato je naravno, da je v njenem prizadevanju ne podpira nihče, kdor ne išče baš miloščine pri njej. V sami Rumu-niji n. pr. je opozicija sklenila, da bojkotira kronanje kralja za kralja Velike Ru-munije, ker vladar ni hotel odpustiti tedanje nepopularne vlade. Kar pa kralja ni oviralo, da je poveril sestavo nove vlade — opoziciji
+ Amnestija. Zemljoradniški klub je povodom izdelanja ukaza o amnestiji, ki ga vlada namerava predložiti kralju Aleksandru v podpis, izrazil po ministru za pravosodje željo, naj se amnestija raztegne tudi na častnike in vojake, ki so zakrivili kak prestopek na solunski fronti. Poleg tega želi zemljoradniški klub, naj amnestija povodom kraljeve poroke obsega tudi prestopke, ki so jih zakrivili naši državljani po povratku v domovino. Nadalje naj se amnestija nanaša tudi na vse dezerterje, ki so se izročili sovražniku, potem na prestopke zoper varnost države, zlasti v Južni Srbiji, na prestopke zoper javni red, na politične prestopke brez kakršnekoli omejitve, na politične prestopke potem tiska, na prestopke zoper volilni zakon, na prestopke zoper gozdni zakon in na škodo, ki se je povzročila na gozdnih nasadih, posebno y Bosni, Hercegovini, Dalmaciji itd.
+ Centralisti, za volitve tudi federa-listi. Demokratski listi so pred nekaj dnevi z veliko, naravnost sejmarsko reklamo trobili v svet veselo novico, da so pri volitvah
v	občinah na bolgarski meji zmagali demokratje z ogromno večino. Sedaj pa pripovedujejo protidemokratski listi, kako so demokratje do te sijajne zmage prišli V Bosiljgradu n. pr. je agitiral načelnik finančne uprave za demokrate na sledefii način: >Naše mesto in celo Macedonijo je vzel Bolgariji Pašič in vas je vse skupaj zasužnil. To je tisti Pašič, ki je obenem tudi vodja radikalov in za tega se sedaj
vi	potegujete? Ako imate le še nekoliko poštenja v sebi, vendar ne boste volili Pašiča in radikalov, ki so vas zasužnili, ampak volili boste demokrate, ki zahtevajo federacijo z Bolgarsko.« — In na tt^ način so zmagali demokratje 1
+ Nov volivni zakon. O novem vofiv« nem zakonu piše »Slobodna Tribuna«: Vlada se je odločila za dva različna principa. Prvi princip velja za ona okrožja, ki volijo manj kot 6 poslancev, drugi princip pa velja za okrožja, ki volijo 6 do 9 poslancev. V, prvem slučaju gre za varstvo večin in stranke, ki ne dobe količnika, sploh ne pridejo v poštev. Take stranke so predvsem v Srbiji. Tam so majhna okrožja in tam upajo večino dobiti ali radikalci aH demokrati. Okrožja izven Srbije so pa velika. Za ta okrožja, ki bodo volila večinoma nad 6 poslancev, pa velja princip, da se bo dodelil en mandat ali dva tudi onim listam, ki ne dobe količnika, samo če imajo »prilično« dovolj glasov. — To je pravica, ki ni pravica. Tolažimo se pa z besedami Bismarcka, da se da pač z bajoneti vladati, a na njih sedeti se ne d&. Dolgo vsaj ne, ker preveč bodejo,
+ »Naša vprašanja.« Pod tem naslovom navaja belgrajska »Republika« od 14. t. m. sledeča značilna vprašanja: 1. Gospod Miodrag Vašič je takoj prve dni po prevratu poslal v Srbijo iz Slovenije 60 zaplenje-
w -v— ■ .-■	.......-	.........—
Ob velikonočnem času prihaja običajno že od nekdaj — razen presledka treh let med vojno — kak pater sem gori, sedaj oče Emilijan iz Nazareta, ki skozi tri mesece skoraj vsak dan v drugi župniji past orir a Slovence.
Posebno priljubljeno je Slovencem romanje. Pogostokrat se pridružujejo Nemcem, Med vojno se je udomačila navada, prirejati od glavne župne cerkve v Gladbecku splošno romanje Slovencev k cerkvi presv. Srca Jezusovega v Gladbeck-Zweck. Iu. Najsijajnejše med vsemi slovenskimi prireditvami je bilo brezdvomno veliko splošno romanje Slovencev v Kevelar dne 14. in 15. avgusta 1921. pod vodstvom ljubljanskega knezoškofa dr. Antona B. Jegliča. Udeležilo se ga je 1500 Slovencev, 17 zastav je bilo zastopanih. Izplačal bi se pravzaprav trud to krasno prireditev natančneje opisati in sporočiti zanamcem. Sedaj imajo Slovenci v Nemčiji načrt, vrniti v letošnjem poletju (1922) knezoškofu obisk
in romati obenem v Rajhenburg.
* • •
Ižvzemši par ljudi, zveni vse to slovenskemu in ostalemu jugoslovanskemu svetu novo, ko drugo odkritje Amerike. In vendar so to naši ljudje, so Slovenci! Težko bi bilo razkriti pred javnostjo vse obtožbe, ki nam jih polagajo pred noge vodilni možje tam gori, ki prašujejo: Zakaj smo jih tako pozabili. Pa bodi, kar je bilo, prestopimo prag v hišol
nih avtomobilov. Slovenija še do danes nima poročila, kje so ii avtomobili danes in kaj je ž njimi. Kje so in kam so prodani? —
2.	Gospod Nikola Pašič še ni vrnil 1 milijona rubljev v zlatu, ki ga je dobil od ruskega carja in od moskovske občine kot pomoč za naš trpeči narod. Kdo vč, kako bi srbsko ljudstvo prišlo do tega milijona? —
3.	Gospa Pašičeva je prejela poleg darov, ki jih je nabrala v Franciji od g. Ljubomira Mihajloviča, bivšega poslanika v Washing-tonu, okoli 30 tisoč frankov za Društvo sv. Helene. Vprašamo upravo tega društva: Kdaj bo zahtevalo od svoje predsednice, da položi to svoto? — Vse naše sodržavljane, ki so posvečeni v svete stvari, prosimo, naj nam javijo, koliko dobrovoljnih prispevkov je še v rokah patrijarha Dimitrija in ali je mogoče pregledati njegove račune?
-f Protič proti fašizmu. Stojan Protie jte ostro napadel v zadnji številki >Radi-kak-a jugolovanske fašiste zaradi njihovih znanih izgredov v Splitu in v Zagrebu.^ Zlasti obsoja napade na »Hrvatsko Riječ« in na zagrebškega župana Heinzela. Protič pri tej priliki silno napada pokrajinske uprave, da nimajo najmanjšega smisla za spoštovanje zakonov. Tali vandalizem ni mogoč niti v Srbiji, čeprav ima tam mnogo »čuda«. A tudi časopisje se ne zaveda vz-pričo takih dogodkov svoje dolžnosti. — Sle kakor pri nas.
+. Navdušen patrijot je sin ministra, noiabene demokratskega ministra Timotijeviča g. Siniša Timotijevič, ki je začel nedavno v Belgradu izdajati list »Kroz štam-pu«. V tem listu objavlja g. Siniša poziv na vse one, ki se za čase ženitovanjskih svečanosti ne marajo izpostavljati surovostim belgrajskih policajev, naj se prijavijo in vpišejo v posebno društvo, da bodo vseh pet dni prebili skupno kje drugod v božjem miru. — Pametnega g. Sinišo priporočamo »Slov. Narodu« v blagohoten spomin.
-f Bolgarska revolucija radi pravopisa. Po vzoru ruske sovjetske vlade, ki je V interesu praktičnosti uvedla nov pravopis brez onih neštevilnih pol glasnikov, ki so vsakemu silno oteževali naučiti se ruskega jezika, je sklenil bolgarski minister za prosveto tudi v Bolgariji odpraviti one popolnoma nepotrebne »jor«-e in »jerek«-e ter uvesti poenostavljeni pravopis. Temu poskusu pa so se uprli zakrknjeni konservativni krogi in so demonstrntvno razbili okna na vseh ministrstvih. Listi so pa potem javili, da je izbruhnila v Bolgariji revolucija.
-f Poitporo laške vlade v znesku 250 tisoč lir je dobila fašistovska »Vedetta d' I talki« na Reki.
PAŠIČ ZA BLEROVO POSOJILO.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Pašič je pristal na ponudbo Blerove skupine.
ITALIJANI ZA NOVE VOLITVE NA REKI.
Reka, 19. maja. (Izv.) Italijanska delegacija je predlagala jugoslovanski vladi, naj se na Reki izvedejo nove volitve. Da se onemogočijo vsa protizakonita dejanja, ki so se dogodila pri zadnjih volitvah, pred-lagjo Italijani, naj vkorakajo na Reko tudi jugoslovanske čete, da vzdržujejo red v mestu. Kljub tem predlogom italijanske vlade se vendar ne veruje, da je stališče Italijanov odkritosrčno. Zakaj stvorili so s črtanjem jugoslovanskih volivcev iz volivnega imenika in z vpisanjem priseljenih Italijanov nacionalistično-fašistovsko večino na Reki. Italijani so stavili ta predlog na inciativo komisarja Castellija, ki deluje v italijanskem zmislu.
Josip Gogala:
Trgovski, industrijski in obrtniški stan ter kompetentne naučne oblasti so takoj po tvorbi naše kraljevine napravile vse potrebno, da se postavi trgovsko šolstvo na tisto stopinjo, katera odgovarja praktičnim zahtevam. Prejšnja Slovenska trgovska šola v Ljubljani se je preosnovala v Državno dvorazredno trgovsko šolo, na novo so pa bile ustanovljene Drž. trgovska akademija v Ljubljani in Drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju in Mariboru. Absol-Ventje vseh zavodov so pokazali, da šole vzgajajo praktično dobro poraben mate-rijal, neprestano povpraševanje po absolventih od strani raznih podjetij, katerim ni mogoče vsem ustreči, pa dokazuje, da šol ni preveč, ker je pomanjkanje po izobraženem trgovskem naraščaju še vedno zelo veliko.
In v tem momentu, ko trgovsko šolstvo najlepše napreduje, se je pojavila velika nevarnost, ki preti, da uniči trgovsko šolstvo.
Ker vkljub razpisom službenih mest ni bilo mogoče dobiti toliko učiteljstva, da bi vsak nastavnik poučeval samo v okvirju svoje službeno obveznosti, in ker je nujno, da "se poučujejo vsi predmeti, so morali vsi nastavniki trgovskih šol privzeti še več ali manj nadur in poleg tega morajo pomagati še vnanji učitelji in gimna-
zijski profesorji. Jasno jo, da je treba prekomerno delo posebej plačati. Radi določitve višine honorarjev za prekomerno delo je izšla v Uradnem listu št. 79 ex 1921 kraljeva uredba z dne 15. junija 1921 veljavna za srednje in strokovne šole. Dodatno k tej uredbi je izdalo ministrstvo prosvete poseben pravilnik, s katerim je natančno fiksiralo posameznim nastavnikom prejemke za njihove nadure. Ti honorarji so bili izplačani do 31. decembra 1921. Od tedaj dalje pa nastavniki in vnanji profesorji in učitelji niso dobili za svoje nadure nobenega plačila. Zdi se neverjetno, da bi kdo ne mogel doseči svojih po kraljevi uredbi zajamčenih pravic, toda resnica je, da vrše nastavniki in pomožni učitelji ter profesorji na trgovskih šolali svoje nadure od 1. januarja 1922 dalje brez vsakega honorarja. Razumljivo je, da taka uprava vedno bolj vzbuja nevoljo prizadetih, ki čakajo zamanj že več kot 4 mesece in pol. Merodajni faktorji so poizkušali ponovno urediti zadevo glede izplačila honorarjev za nadure, posredoval je neštetokrat načelnik oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani gosp. dr. Marn in razen njega razni poslanci različnih strank, toda brez uspeha. Nevolja neplačanih nastavnikov je prikipela do vrhunca, ko se je g. dr. Marn, ki je bil ta teden špecijelno radi ureditve tega vprašanja v Belgradu, vrnil 18. t. m. in sporočil, da je dobil zopet same obljube in nobenega pozitivnega zagotovila. Vsled tega je učno osobje dvorazredne trgovske šole v Ljubljani naznanilo ravnateljstvu dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj, da ne bo več poučevalo nadur in je pričelo takoj izvajati svoj sklep.
Ker vsled tega nastopa nastanejo velike in težke posledice za učence in še bolj za starše, je moja dolžnost, da kot ravnatelj zavoda obvestim o tem javnost in jo prosim pomoči. Vsled nastalih izrednih razmer bo odpadlo v I. deškem letniku popolnoma knjigovodstvo, trgovinstvo, srbohrvaščina, verouk in francoščina, v II. a deškem letniku trgovinstvo, vzorni kontor, nemško dopisje, srbohrvaščina, stenografija, javna uprava in verouk, v II. b deškem letniku trgovinstvo, stenografija in verouk, v I. dekl. letniku bo odpadlo popolnoma načunstvo, srbohrvaščina, stenografija in verouk, deloma pa knjigovodstvo in slovenščina, v II. a dekl. letniku bo odpadlo popolnoma trgovinstvo, javna uprava, verouk in francoščina, deloma pa stenografija, slovenščina in nemščina, v II. b dekl. letniku bo odpadlo popolnoma trgovinstvo, verouk in francoščina, deloma pa vzorni kontor in slovenščina. V vseh štirih oddelkih drugega letnika in prvem dekliškem oddelku bo pa odpadlo popolnoma strojepisje, kar je zlasti za dekliške oddelke posebno važno.
Iz navedenih izprememb urnika se razvidi, da je cel pouk uničen, da je šola na tleh. In ker naštetih predmetov ne bodo poučevali nastavniki, jih tudi klasificirali ne bodo, vsled česar učenci in učenke ne bodo dobili izpričeval ter bodo vsled tega izgubili leto. Da se to ne zgodi, prosim celokupno javnost, da se zavzame za stvar in pritisne potom svojih poslancev na g. namestnika trgovinskega ministra in zlasti na g. ministra financ, ki naj nemrdoma tla na razpolago za izplačilo nadur na trgovskih šolah potrebni kredit.
—	Stroški za vojaštvo. »Nedeljni Glasnik? piše: »Od 51.967 državnih uslužbencev, kolikor jih je Francija letos odpustila iz službe, jih odpade največji del na vojno ministrstvo. V našem vojnem ministrstvu ni bil nihče odpuščen. Pač pa je finančni odbor odobril pred nedavnim časom za vojno ministrstvo proračun od 1 milijarde in 300 milijonov dinarjev. Ako vzamemo v obzir kontingent naše armade — 108.000 mož —, nas stane vojak 1000 dinarjev mesečno. Recimo, da mora naša država, ki je brez šol, brez bolnišnic, brez cest in železnic, res držati pod orožjem v kasarnah 108.000 ljudi brez posla in da mora ta ogromni delovni primanjkljaj še plačati z 1.300,000.000 dinarji. Ali, če je temu tako, in če se res ne bi dalo izhajati z manjšim številom moštva, — ali potem res ni mogoče zahtevati od vojne uprave, da bi naši fantje živeli kot so spodobi? Sedaj pa poslušajte oficirje in zdravnike: ti se pritožujejo, da armada nima niti mila, vsled česar vlada nečistoča v kasarnah in imajo vojaki uši. Vrhutega imajo tudi oficirji in uradniki nizke plače. In kljub temu je vojna uprava nedotakljiva in ni podvržena nobeni kontroli, niti parlamentarni. Varčuje pa se pri invalidih, šolah, pri civilnih uradnikih in povsod, kar ne predstavlja volilne mase ali pa sile.«
—	Bolezen grške princeze. Belgrad, 19. maja. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne niso prispele iz Aten nobene vesti o zdravstvenem stanju obolele princczinje Jelene, soproge grškega prestolonaslednika. Danes dopoldne je dospela brzojavka, po kateri se bolezen ni izpremenila: temperatura 38, žila 120, dihanje 30. '	• r
—	Klic vpokojcncev. Kakor znano, so sc državnim vpokojencom od novega leta nove draginjske doklade že izplačalo. Prav je tako in nimamo nič proti temu, saj so tudi zaslužili, da se na stara le-tva skrbi za nje, da morejo pri tej draginji vsaj skromno živeti. Usojamo si pa vprašati, kaj je z nami, z vpokojenci državne in južne železnice * vpokojenci tobačne tovarne ter z uradniškimi vdovami in sirotami, ki prejemajo miloščino? Mi naj stradamo še nadalje, ker mi smo si s svojim delom menda zaslužili le to, da nai na stara leta lakote umremo. — Prizadeti vpokcjenci smo se že na nove draginjske doklade zadolžili, ker smo bili mnenja, da se nam v kratkem izplačajo, Na upanje ne debimo več, dolgov poravnati ne moremo, kaj sedaj? Najboljšo, da nas postrele, da bomo tako rešeni gotove počasne smrti cd lakote. Še enkrat se obračamo na gg. narodne poslance vseh strank s prošnjo; Rešite r.as, izposlujte, da se nam nemudo. ma nakažejo od novega leta zaostalo drag. doklade. Draginja vsak dan večja; mi umiramo pod težo nje. — Prizadeti vpokojenci.
—	Odboru za pomoč gladujočim v Rusiji so došli naslednji darovi: g. Lovšin E. D 82.50, Zadružna zveza v Ljubljani Din 8791.75; g. Gregorijj Po-tokar, Bočna, Gornjigrad Din 325; Slovenski Rdeči križ v Ljubljani Din 14.63; Upravništvo Delavskih Novic v Ljubljani Din 660; g. Andrej Struna, Kočevje Din 312.25; g. Ivan Češarek Din 25; g. Fran-jo Kragelj, Krmelj Din 17.50; g. Sternen Din 10; Okrajni pomožni odbor v Kranju Din 4043,50; okrožni klub jugoslovanskih dobrovoljcev za Prek-murje v Murski Soboti Din 3415.80; Župni urad Dobrcpolje Din 2025; g. Franc Odlazek, Zagorje Din 933; Državno upraviteljstvo veleposestva Lamezan-Saline v Kokri nad Kranjem Din 150; Sjedinjene tvornice stakla, Hrastnik Din 50; gdč. Meta Grobel-nik, Ljubljana Din 100; Poštni urad Pragersko Din 12.50; Šolsko vodstvo v Št. Ilju Din 80; Okrajni pomožni odbor v Kranju Din 429.85; g. Fr. Terček, Konjice Din 10; Predsedstvo pokrajinske uprave v Ljubljani Din 36.50; Predsedstvo pokrajinske uprave v Ljubljani Din 2617.75; g. Vincenc Mehr, Velenje Din 10; g. Danica Zmrzlikar, Bučka Din 2.50; g. Maks Pichl, Konjice Din 10; g, Cirila Kropivšek Din 10; g. dr. Matija Lavrenčič, Kozje Din 15; g. Alojzija Huplje, Mala nedelja Din 10; g. P. Senčej, Mala nedelja Din 10; Družina Štiper. Pesnica Din 7.50; Županstvo občine sv. Gregor Din 125; g. M. Kistovic Din 1; g. Ign. Kračna Din 1; g. F. Munda, Sv. Tomaž, Din 1; g. Fuhr Din 1; g. Franc Rogelj Din 1; g. Klemenčič Vlado Din 1; g. Koser Fr. Din 1; g. Ivan Marout, Žalec Din 10; g. Ciril Sitar, Ljubljana (2 štampiljki) Din 29.20; Uprr.vništvo Delavskih Novic, Ljubljana Din 589.25; skupaj Din 24.997.98. Manj stroški tajništva Din 89.25 in izdatek za položnice Din 307.50, skupaj 146.75, ostane torej v blagajni čistega Din 24.161.93. Odbor sc vsem darovalcem za vplačane zneske najtopleje zahvaljuje z iskreno željo, da najdejo mnogo posnemovalcev! Vse nabiralce prosimo, da že nabrane zneske odpošljejo in da se z nadaljnim nabiranjem požurijo, ker kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga. — T. č. blagajnik Evgen Lovšin.
—	Jcžica, Jutri zvečer ob 8. uri gostuje na tukajšnjem odru visokošolski ensemble I.jud. odra. Nastopi z Grillparzerjevo »Prababico«, katero js z velikim uspehom uprizoril na Ljudskem odru. Na to opozarjamo vse prijatelje in jih najprijazneje vabimo k predstavi.
—	Prostovoljno gasilno društvo Zalog-Sp. Kašelj vabi na veselico, ki se vrši 21. maja v Zalogu. Igra godba dravske dicizije.
—	Vlom v župnišie v Podlipi. Dne 12. mnja ob 14. uri je neznani zlikovec med časom, ko je gospod župnik Franc Šmit delal na vrtu, prišel skozi zadnja vrata župnišča v župnikovo stanovanje, v katerem je ukradel župnikovo denarnico, v kateri je bilo 400 K, dalje 600IC cerkvene miloščine, 2 vrča masti vredne 500 K, 5 kg mesa, 3 kg šunke in 2 kg slanine, 5 novih moških srajc, 15 žepnih robcev in eno rjuho. Ukradene srajce in žepne rute so zaznamovane s F. Š.
—	Mednarodna razstava psov v Ljubljani. Pokrajinska uprava je dovolila na prošnjo kluba ljubiteljev pličarjev, da smejo na razstavo tudi psi iz onih krajev Slovenije, za katere je odrejen pasji kontumac. Lastniki takih psov se morajo izkazati pri pristojnem političnem okrajnem oblast-vu, da so psi prijavljeni k razstavi. Taki psi morajo na razstavo z nagobčnikom.	(k)
—	Sprejemanje novincev v finančno kontrolo. Ker bo obmejno službo, ki jo sedaj vrši gra-nična trupa, zopet prevzela finančna kontrola, so bo sprejelo v službo večjo število pripravnikov finančne kontrole. Prošnje je vlagali do 15. junija 1922 pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki bo te dni objavljen v »Uradnem listuc.
—	Osebne vesti s pošte. Imenovani so: za po-štarico VI. razi', postna odpravnica Marija Jam-nikova v Veliki Loki; za poštarja ozir. poštarice VI. razr. začasni poštarji ozir. poštarice v Ljubljani Rajko Koritzky, Ciril Kokošnr, Marija Glo-bočnikova, Olga Semoličeva, Ana Kratoeh\villova, Štefka Žuljanova, Anica Pirčeva, Viktorija Ragar-cijeva, Silva Deklevova, Dragica Rebulova, Alojzij Knez, Ivan Jančignj, Valertin Pečnikar, Srečko Kadunc, Gustav Dvorak, Cvetko Kolbe, Valburga Verbajsova, Marija Rojčeva, Elda Piščančeva; v Mariboru: Vaclav Kunst, France Urbič, Natalija Lingeljeva, Marija Kreščkova, Marija Urbančičevn, Jožica Makučeva, Emilija Eisseltova, Marija Vo-lavškova, Dušica Škrlova, Jožica Na^ličevn, Ivan Plausteiner, Jernej Cunta, Anton Prijatelj, France Gurjašovič in Martin Šetinc; v Celju: Ana Mast-nakova, Vida Modičeva, Dragica Kuraltova, Slava Rodičeva in Terezija Grobelnikova; v Ptuju: Pavel Rnbič in Marija Primožičeva; v Gornji Radgoni: Slavko Vutkovič; v Zidanem mostu: Anica Stoničeva in Rafaela Knapič; pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah: Vekoslav Šturm; v Podplatu: Pavla Zajčeva; v Zrečah: Franco Brumer; v Žirčh: Gabrijela Marušičeva; v Apačah- Franc Ivnntiša; na Jesenicah na Gorenjskem Hilda Knvsova; v Dolnji Lendavi: Frida Bnrettovu in Miroslava Urban-čičeva; v Rogatcu: Marija Glinškova; v Metliki: Marija Rovisova; v Črnomlju: Hermina Leitgebo-va; na Rakeku: Marija Kolarjeva; v Škofji Loki: Karla Hladnikova; v Brežicah: Matilda VreČkova, Hilda Licliteneckcrjeva in Jožica Vidmar jeva; v Kočevju: Hedvika Grahkova; v Velenju: Marija Trogerjeva; na Vrhniki: Jožica Zabričeva; v Ljutomeru: Krista Skrlčeva; v Znlcu: Ana Kupiceva; v Kamniku: Stana Rapotčeva; v Konjicah: Marija Vidičeva in Angela Fazzinijeva; v Ljubljani: Srečko Staut, Rudolf VVebcr, Ljudevit Staut, Viljem SmerdUj Fran jo Turk in Jožef Čampa; v Mariboru: Franc Kramer, Martin Vene; v Meži: Anton Glogovšek v Breznu pa Fuvel Zak.
—	Junaška pastirica. Te dni je v pasterje-vem zavodu v Nišu umrla kmečka deklica Ilič. Ko je nedavno pnsla v hribih ovce, jo je nenndonn napadel volk. Mlada pastirica ga je po daljši borbi
zadavila, pri tem pa je dobila ve« ran. Volk je imel steklino in na posledicah te bolezni je sedaj umrla tudi junaška pastirica.
—	Sanatorij za delavce. Ministrstvo za socialno politiko namerava zgraditi v bližini Sarajeva veoji sanatorij za tuberkulozne delavce.
—	Zrakoplov na nesreča. V bližini Sarajeva je te dni padel z višina 300 metrov vojaški zrakoplov. Motor se je popolnoma poškodoval, dočim sta dobila oba vojaka, ki «ta vodila zrakoplov, samo lahke poškodbe.
—	Z doma je pobegnil Janez Zerovnik iz Vo-klega, kateri je prej svojemu očetu Antonu Ze-rovniku ukradel 4.000 kron. Ubežnik je bil 3 leta v italijanskem vojnem ujetništvu in je vedno govoril, da bo šel v Italijo nazaj.
—	Pobegla dečka. Dne 15. t. m. sta pobegnila od doma v Varaždinu dva 121etna 2. gimnazijca Mirko Pongračič in Radej. Ker Je Radej Slovenec, se sumi, da se zadržavata kje v Sloveniji. Pongračič je dobro razvit, močan, okroglih lic, oblečen v sivo obleko, kratke hlače, iuia športno čepico in siv dežni plašč. Prosimo vsakogar, ki bi kaj izvedel o njem, da prijazilo takoj sporoči Ivanu Pongračidu v Sunjo ali Varaždin proti odškodnini in nagradi.	1966
— Zadušen otrok. Marjana Zevnik in njena hči Marjana iz Praš sta šli 17. t. m. popoldne z doma na delo. Doma sta pustili hčerino 5 mesečno dote, ki je spalo. Ko sc je stara mati vrnila s polja domov, je našla dete mrtvo. Otrok se je med tem časom preobrnil na trebuh in se zadušil.
š Slavnostna otvoritev ambulatorija »Protituberkulozne lige« v Mariboru. V nedeljo dopoldne se je v Kazini v Mariboru vršila slovesna otvoritev ambulatorija »Protituberkulozne lige^. Slavnost je otvoril okrajni glavar dr. Lajnšič s pozdravnim nagovorom in pojasnilom nujne poirebe ustanovitve lige, ki se poslužuje francoskega sistema boja proti tuberkulozi t. j. s poukom ljudstva in praktičnim zdravljenjem. V slednjo svrho je bil predvsem potreben ambulatorij, ki bo odprt vsem slojem, revnejšim tudi za brezplačno zdravljenje. Ambulatorij, ki prične v soboto z rednim poslovanjem, bo do tja na ogled občinstvu. Minister n. r. dr. Jankovič pozdravi ligo in njeno prvo vidno delo ambulatorij kot predsednik zdravniškega društva in protektor lige. Župan GrČar izraža odboru zahvalo v imenu mesta in prebivalstva. Šef zdravnik dr. Krajec (Ljubljana) Čestita odboru v imenu ministrstva za narodno zdravje ter želi, da bi zgled Maribora našel odmeva v širših slojih tudi drugod. Docent dr. Matko je pro-daval o zelo akiuelnem predmetu: Solnčenje, njegove koristi in škodljivost. Predavatelj je žel za svoje poučno izvajanje splošno odobravanje. Dr. Lajnšič se zahvaljuje vsem dobrotnikom, mariborskim trgovcem in obrtnikom ki so brezplačno izvršili dragoceni ambulatorij, na katerem delu ima poleg dobrotnikov največ zaslug docent dr. Matko. Dr. Matko izraža prepričanje, da bi ves njegov trud ne bil mogel roditi v tako kratkem času takih vspe-hov, da ni nnšel v osebi okrajnega glavarja dr. La-jnšiča največje opore. Nato so si udeleženci ogledali v Stolni ulici se nahajajoči ambulatorij, ki nosi pomenljiv naslov: »Narod sebi.« Ambulatorij obstoji iz prostorne čakalnice, posebne sobice za slačonje, velike ordinacijske sobe, kateri se pridružijo še posebni oddelki za razne aparate. Svetli, prijazni prostori so okusno opremljeni, vse, kar se nahaja v njih, je brezplačno delo mariborskih tvrdk in obrtnikov. Obilo blagoslova in uspehov želimo tudi mi odboru PTL.
š Poslanec Mrmolja se ni prodal vladi. G. posl. Mrmolja je tožil g. Kravosa, strok, tajnika NSS, da mu je ob priliki Kravosovega shoda na Pesnici dne 19.marca očital, da se je Mrmoljeva stranka prodala meščanski stranki in vladi. Kravos je imel namreč shod za viničurje in jim je navzočnosti Sa-mostojnih pojasnjeval, da bi Samostojni bili lahko kaj storili tudi za viničarje, niso pa tega storili ker so se prodali vladi. Kravos je bil obsojen na 200 Din radi besed, da sc je SKS prodala vladi, oproščen pa je bil radi besed, da se je prodala meščan, ski stranki. Ker s to razsodbo tudi g. Mrmolja ni še zadovoljen, so bo s to vladno kupčijsko afero pe. čala še vzklicna inštanca.
š Poročno darilo ptujskega, okraja. Od 19. do 21. maja t. 1. od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure je v »Društvenem domu« v Ptuju razstavljeno poročno darilo, ki ga pokloni ptujski politični okraj Nj. Vel. kralju ob priliki njegove poroke. Razstava se vrši na korist protituberkulozne lige v Ptuju, ter je obisk razstave proti članski izkaznici (ki se dobi v društveni blagajni po 5 Din) dovoljen. Otroci in vojaki zamorejo obiskati razstavo proti podpornini 2 Din. Z ozirom na človekoljuben namen lige so pričakuje najobilnejši obisk razstave. Poročni dar jc res umetniško delo ler dela vso čast okraju.
š Hinterlechner jeva afera končana. Vzklicno sodišče v Mariboru je pri ponovni glavni razpravi dne 18. I. m. potrdilo razsodbo okrajnega sodišča, s katero je bil Hinterlechner kot tržni nadzornik oproščen od obtožbe radi manipulacij pri prodaji poginolih prašičev itd. Cela afera se je vlekla že od septembra. Vzklicni senat se je prepričal, da so bile vse obdolžitve neutemeljene. S tem je ta afera za sodišče končana. Zdaj se nadaljuje ?e disciplinarnim potom pri mestni občini. Skrajni čas je, no toliko radi Hinterlechnerja kot žrtve te afere, nego radi vzpostavljenja reda na tržnem nadzorstvu, da se zadeva konča.
TKADEM^O* PEVSKO' DRUŠTVO " " »M L A 1) 0 S T«
IZ ZAGREBA .priredi v ponedeljek, 22. t. m. ob osmih zvečer v dvorani Filharmoničue družbe
»KONCERT« pred turnejo na Angleško. — Vstopnice v pisarni Glasbene Matice.
GospeiJarstvo.
Kmetijske zbornice.
Poljedelski) ministrstvo je zadnje dni razposlalo načrt zakona o kmetijskih zbornicah v pretres in v svrho morebitnih predlogov korporacijam, med temi tudi zadružništvu.
V	uvodu pravi, da so po vojni mnoge evropske države sprejele zakone ali pa vsaj predložile načrte zakonov za ustanovitev takih zbornic zlasti * ozirom na važnost, katero je zavzemal kmetijski stan v vojni bodisi kot bojevnik v fronti bodisi kot producent za prehrano države. Navaja za vzgled Francosko, kjer je bil sprejet zakon o kmetijskih zbornicah takoj po 6klepu miru, Italijo, »kjer je bil predložen načrt o zbornicah parlamentu 4e L 1920, Češko in Belgijo, ki sta tudi predložili zakonske načrte za ustanovitev kmetijskih zbornic.
Pred vojno in sicer že leta 1890 so bile kmetijske zbornice ustanovljene v Španiji. V Nemčiji je prvačila z zbornicami Prusija, kjer je bil zadevni zakon sprejet 1. 1894. Po vzoru Prusije so potem tudi druge nemške države ustanovile kmetijske zbornice. V bivši Avstriji sta bila že v 1. 1893 predložena dva zakonska načrta katerih eden je ivseboval ustanovitev strokovnih stanovskih udru--ženj za poljedelce. Po več zaporedno predloženih in zavrnjenih načrtih je bil naposled 1. 1902 sprejet okvirni zakon o strokovnih kmetijskih udru-ženjih in sicer po deželah (deželne kmetijske zbornice) in po okrajih (okrajne kmetijske zbornice).
Projekt poljedelskega ministrstva obsega v 84 členih obče odredbe, namen, volitev članov, organe, pravila, sredstva in nadzorstvo kmetijskih sbornic.
V	splošnih odredbah je predvidena ustanovitev zbornic po oblastih ali pa tudi za dve ali več oblasti ena skupna kmetijska zbornica. Oblastne zbornice lahko snujejo po okrožjih jn srezih podružnice, ako se pokaže potreba. Predstavnik vseh kmetijskih zbornic pa je centralna kmetijska zbornica v Beogradu, V kateri so vse oblastne zbornice zastopaue, ne pa •ji podrejene. Centralna zbornica ima zastopstvo skupnih interesov in vrhovno varstvo in podporo -za izvrševanie nalog. Posebno važno je, da tudi naš načrt načelno prepoveduje zbornicam udeležbo na š p e k u 1 a t i v n i h p o d -j e t j i h.
Kot namen kmetijskih zbornic opredeljuje bačrt v glavnem ustvarjanje ugodnih pogojev za napredek poljedelstva v tehničnem in poslovnem oziru in za varstvo interesov kmetijstva in kmečkega stanu. Naloga kmetijskih zbornic; obstoja zlasti napram javnim oblastem, vladi in parlamentu, pa tudi napram kmetovalcem samim.
Aktivno pravico volitve v kmetijsko zbornico je po načrtu dano vsem kmetovalcem brez ozira na -to, ali so lastniki, zakupniki, užitkarji kmet. posestev itd. ali pa kmetijski delavci, samo pod pogojem, da kmetijstvo predstavlja njih glavni poklic. Tudi izobražencem (profesorjem, učiteljem, kmetijskim uradnikom in strokovnjakom) je pod gotovimi pogoji daua pravica volitve, zlasti ako delajo za napredek kmetijstva, ali pa so preje s svojim delom v tem oziru dobili zasluge. Važno je zlasti to, da načrt predvideva zastopstvo kmetijskih zadrug v centralni zbornici, cla bi bila čim ožja zveza med zadružništvom in zbornicami.
Kot organe zborne predvideva načrt glavno skupščino, upravni odbor, odseke in predsednika.
Glavna skupščina sklepa o vprašanjih občega značaja, ki zadevajo napredek in varstvo kmetijstva.
Za izvrševanje tekočih poslov obstoji ožji odbor, izvoljen od glavne skupščine, ki obravnava in pripravlja vsa vprašanja, ki se imajo predložiti glavni skupščini, sestavi pravila in poslovnik zbornice in proučuje razne kmetijske probleme.
Za posebno važna vprašanja v posameznih panogah kmetijstva se tvorijo v svTho delitve dela posebni odseki.
Predstavitelj kmetijske zbornice in najvišji izvrševalni organ pa je predsednik.
Načrt zahteva, da mora imeti vsaka zbornica svoja pravila in svoj poslovnik. Pravila obsegajo podrobnosti vseh onih zakonskih odredb, ki dajejo zbornicam kake pravice in podrobnosti nalog zbornice z ozirom na posebne krajevne razmere dotične zbornice. Poslovnik pa določuje, kako se vrši delo in poslovanje v zbornici sami.
Za vzdrževanje zbornic skrbijo kmetovalci sami. Potrebna sredstva naj se dobijo potom doklad k davkom. Oni, ki imajo zemljo, plačajo kot doklado za zbornico največ do 10% zemljiškega davka. Oni, ki delajo za napredek kmetijstva z duševnim delom, so prispevkov za zbornice oproščeni.
Nadzorstvo nad zbornicami ima poljedelsko tninistrstvo glede njihovega splošnega dela in glede uporabe zakona, glavna kontrola pa glede financiranja.
Vendar pa stremi načrt v interesu zbornic samih, da bi imele potrebno avtoriteto in potrebno svobodo za izvrševanje svojih nalog, za čim večjo avtonomijo kmetijskih zbornic, radi česar je državna kontrola omejena na najpotrebnejše.
Glede ustanavljanja zbornic je dana možnost ilveh potov in sicer: ena pot, po kateri naj bi poljedelsko ministrstvo samo začelo ustanavljati začasne kmetijske zbornice po oblastih in bi jim potem poverilo dela in pripravo definitivno ustanovitve, druga pot pa je ta, da bi se takoj ustanovila začasna centralna kmetijska zbornica v Belgradu, kateri naj bi se poverilo ustanavljanje zbornic po oblasteh. Načrt 6e je odločil za poslednjo pot, ki se mu zdi najprikladnejša.
II. REDNI OBČNI ZBOR ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE D. D. V LJUBLJANI.
Dne 18. t. m. ob 11. uri dop. jc zboroval v srebrni dvorani »Uniona« II. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani. Na njem je bilo zastopanih 37.136 delnic s 7423 glasovi. Občni zbor je vodil predsednik upravnega sveta dr. Jakob Mohorič, ki je pozdravil navzočega vladnega komisarja dr. Rateja in vse navzoče delničarje in podal poročilo upravnega sveta iz katerega posnemamo:
Tekom prošlega lefa smo ustanovili podružnice v Splitu, Somboru, Djakovu, Mariboru, Sarajevu in Šibeniku ter ekspozituro na Bledu. Vse te podružnice se razvijajo ugodno, uživajo dober glas solidnosti in likvidnosti ter nam obetajo dobre uspehe kot nabirališča vedno izdatnejših sredstev, ki nam jih zaupajo varčujoči in trgovski krogi. V spomladi prošlega leta smo dosegli ozko interesno skupnost s Sveopčo zanatlijsko banko d. d. u Zagrebu, ki ima lastno podružnico v Karlovcu in ki spada sedaj v stalno interesno sfero našega zavoda. S tem smo si pridobili lastno zvezo v mestu, ki je sedež za nas merodajne borze. Nadalje smo priključili svojemu delokrogu Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Katastrofalno pomanjkanje stanovanj v vseh mestih naše države nas je prepričalo o potrebi prispevanja k olajšanju tega nevzdržnega stanja ter smo v tem smislu položili spomladi minulega leta temeljni kamen za svoje bančno poslopje v Ljubljani, ki je bilo prošlega leta že pod streho in ki bo v najkrajšem času popolnoma zgotovljeno. Poleg najmodernejših vsem zahtevam odgovarjajočih poslovnih prostorov bomo imeli v novem poslopju večjo množino stanovanj za svoje uradništvo na razpolago. Letos začnemo z zidavo lastne palače za podružnico v Mariboru.
Tekom minulega leta se jc naš zavod udeležil v večji ali manjši meri pri raznih industrijskih podjetjih. Tudi v vsakem drugem oziru kaže naš zavod v preteklem letu lepši napredek. Splošno zaupanje, ki ga uživa naša banka, se izraža že v tem, da so vloge na knjižice in v tekočem računu poskočile v minulem letu od K 100,000.000,— na 350,000.000,— kron. Čisti dobiček, ki smo ga dosegli in ki znaša 2,432.691.30 kron, lahko zadovolji vodstvo banke kakor tudi delničarje, ki so vložili svoja denarna sredstva v delnice našega zavoda. Na drugi strani pa nismo iskali kot zadružna ustanova prekomernega dobička in smo se trudili zadovoljiti opravičene kreditne zahteve zadružništva pod najugodnejšimi pogoji. Ta nagli razvoj je dal upravnemu svetu povod, da predlaga občnemu zboru povišanjo delniške glavnice na 48,000.000 kron.
Debate o poročilu Upravnega sveta in o bilanci so se udeležili razni delničarji. Vsi predlogi Upravnega so bili soglasno sprejeti in navzoči delničarji so z zadoščenjem konstatirali lep in na-depoln razvoj mladega zavoda. Vloge na knjižice in na tekočem računu v znesku 350 milijonov K in letni promet v znesku skorej šest milijard so dejstva, ki morajo pri zavodu, ki je začel z. delniško glavnico 4,000.000 kron in ki posluje komaj poldrugo leto vsakemu imponirati.
Pri volitvah v nadzorstvo so bili izvoljeni zopet dosedanji člani in sicer: ravn. Janko Jovan, odv. dr. I. Mazek, pos, Jos. Burgar, tovarnar Fr. Cerar in prof. dr. Karol Verstovšek.
Občni zbor je sklenil zvišanie delniške glavnice od 24 milijonov kron na 48 milijonov in obenem spremembo pravil v tem smislu, da more občni zbor zvišati delniško glavnico do 100 milijonov kron.
g Žitni trg. V Vojvodini so cene žitu sledeče: pšenica 15.20 K, ječmen 12.20 K, oves 11.00 K, koruza 10.80 K, pšenična moka (št. 0) 21.20 K.
g Carinski dohodki v januarju in februarju, V mesecu januarju je imela naša država 83 milijonov 151.023.77 dinarjev, v februarju pa 73 milijonov 210.457 dinarjev carinskih dohodkov.
BORZA.
Zagreb. 19. maja. (Izv JDevize: Berlin 23.50— 24 Bukarešta 46—48, Milan 357—360, London 305 —309, Newyork (ček) 08—68.50, Pariz 620—625, Praga 132—133, Švica 1310—1325, Dunaj 0.704—0.71, Budimpešta 8.75—8.90, Varšava 1.75—1.90. Valute: Ameriški dolarji 67—68, češkoslovaške krone 0— 130, napoleondori 200—0.
Beograd, 19. maja. (Izv.) Devize: Berlin 23.50, Budimpešta 8.70, Bukarešta 43.50, Italija 360, London 300, Newyork 68.50, Pariz 610, Praga 132.50, Švica 1330, Dunaj 0.71.
Curih, 19. maja. (Izv.) Berlin 1.75, Newyork 522, London 23.22, Pariz 47.35 Milan 26.70, Praga 9.975, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.875, Bukarešta 3.92, Varšava 0.13, Dunaj 0.055, avstrijske krono 0.055.
Berlin, 19. maja. (Izv.) Dunaj 3.03, Budimpešta 37, Milan 1523.05, Pratfa 572.25, Pariz 2692.60, Lon-don 1324.50, Newyork 96.125, Curih 5682.85.
Praga, 19. maja. (Izv.) Dunaj 0.4275, Berlin 17.40, Rim 269.50, Budimpešta 6.1325, Pariz 471, London 232.875, Ncwvork 52.10. Curih 1002, avstrijske krone 0.465, italijanske lire 266.50.
Dunaj, 19. maja. (Izv.) Zagreb 35.67—35.73, Bel-frad 1 42.38—142.62, Berlin " 33.45—33.55. Budimpešta 12.395—12.455, London 44.675—44.725, Milan 513.70—514.30, Nevvvork 9994—10.006, Pariz 911.50 —912.50, Praga 191.40—191.60, Sofiia 74.95—75.05, Curih 1919.75—1921 25. — Valule: Dolar 9931.50— 9943.50. bolgarski levi 73.45—73.55, nemške marke 33.70—33.80, angleški funti 44.375—44.425, italijanske lire 509.70—510.30, dinarji 142.28—142.52, leji 68.44—68.56, švicarski franki 1908.75—1911.25, češkoslovaške krone 191.15—191.30, madžarske krone 12.42—12.48.
lj Cvetlični dan. Udruženje koroških Slovencev in Gosposvetski Zvon priredita na binkoštno nedeljo in binkoštni pondc-Ijek cvetlični dan v prid koroškim beguncem v Jugoslaviji in v propagandne svrhe. Na to se opozarjajo vsa društva in vse občinstvo, da ostaneta binkoštna praznika
kakor lani in predlanskem in kakor vsako leto v bodoče ohranjena kot cvetlična dneva v gori imenovane dobrodelne in propagandne namene.
lj Občni zbor glasbenega društva »Ljub" liane« se vrši v nedeljo 21. t. m. ob 11 dopoldne v društvenih prostorih (Ljudski dom). Dnevni red: Poročilo predsednika, poročila odbornikov in revizorjev, volitev novega odbora, slučajnosti.
ij Jugofašist Vladimir Galzigna, znani revolverski junak na izrednem občnem zboru podpornega društva jugoslovanskih akademikov, bi igral rad vlogo nacionalnega junaka. Na občnem zboru se sicer ni izkazal junaka, dasi je sprožil signalni strel, ker jo je potem takoj odkuril in v ; Slov. Narodu« svoje nejunaško dejanje junaško tajil. V današnjem >Slov. Narodu« pa se fant postavlja, kakor bi bil bogve kak nacionalni mučenik. Kar pa o svojem nacionalnem junaštvu in mučeništvu pripoveduje v »SI. N.«, lahko natveze svoji prababici, ako jo že ima, ne pa naši javnosti, ker nam je njegova nacionalna preteklost bolj znana, kakor si fant domišljuje. Čemu vsemu n. pr. naj služi »consilium abeundk, ki ga dobi kak dijak, nad katerim se ravnateljstvo ne more vzgledovati! Nacionalnemu mučeništvu seveda! Kajpada bo postal mladi mož kar petkratni »narodni mučenik«, kadar bo zopet streljal in mu bo kot junaškemu jugofašistu za ta čin tovariš reda in pravice navil ušesa!
lj O jugofnšistih, ki se zadnje dni pri nas tudi že formalno organizirajo (izplača se jim, saj dobivajo »honorarja« po 1200 K mesečno) se nam poroča še, da so imeli včeraj ob 9. uri sestanek v hotelu »Tivoli«. Zadnje dni se opaža med njimi živahnejše gibanje; zanimivo je, da ni videti enega teh junakov samega in brez palice na cesti.
lj Na izrednem obč. zboru P. D. J. A. dne 17. maja 1922 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Jeršič Mirko, iur.; podpredsednik: Zorič Krešimir, theol.; I. tajnik: Stanovnik Aleš, iur.; II. tajnik: Rodšel Franc, med.; blagajnik: Birk France, techn.; nač. menze: Grafenauer Zdravko, techn.j nač. bol. blag.: Hočevar Mirko, iur.; nač. doma: Bednafik Rado, fil.; odbornik brez mandata: Premru Vlado, med.
lj Mladinska akademija moškega in ženskega naraščaja Orla Za Krakovo-Trnovo se vrši jutri, v nedeljo, ob 8. zvečer v šolski ielovadnei na Coj-zovi cesti (Graben). Starši in prijatelji mladine se vabijo k mnogoštevilni udeležbi.
lj Na Šmajetno goro in v Stražišče pri Kranju pohiti v nedeljo ob lepem vremenu »Prosveta« za stolno župnijo. Odhod iz Ljubljane z opoldanskim vlakom. Člani in prijatelji, agitirajte za številno udeležbo!
lj Izlet na Sv. Jošt napravi jutri v nedeljo »Prosveta frančiškanske župnije«, h kateremu vljudno vabi člane in prijatelje. Odhod zjutraj ob 6.35 uri z gorenjskim vlakom.
lj Izlet družabnega kluba. Skupina Družabnega kluba priredi danes in jutri izlet na Sv. Jošt in v Dražgoše. Odpeljejo se danes popoldne ob 3. uri z gorenjskim vlakom v Kranj, od tam gredo na Sv. Jošt, kjer prenoče. V nedeljo zjutraj odhod v Dražgoše. Povratek v Ljubljano v nedeljo zvečer. Ciani in gostje uljudno vabljeni.
lj Knjigovodski tečnj. Upravičencem do povračila kavcije, ki so jo vložili za knjigovodski tečaj »Prosvete frančiškanske župnije«, se vrne denar prve tri dni prihodnjega tedna v župnijski pisarni od 9. do 12. ure dopoldne.
lj Poselska zveza ima predavanje v nedeljo 21. t. m. ob pol 5. uri popoldne v Rokodelskem domu, Komenskcga ulica. Služkinje udeležite se predavanja polnoštevilno!
lj Ljubljanska porota bo meseca junija sodila tudi nekaj obtožencev, katere bi morali soditi celjska in novomeška porota, a so se slučaji od-kazali v presojo ljubljanski poroti, ker se zaradi malih slučajev ne izplača sklicati junijsko zasedanje celjske in novomeške porote.
lj Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Vsi hišni posestniki ljubljanski in okoliški, naj si bodo člani ali nečlani našega društva, se ponovno opozarjajo, da se zanesljivo udeleže našega občnega zbora in obanem shoda, ki se vrši to nedeljo ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Pričakujemo, da ne bo nihče izostal, in da pridejo vsi do zadnjega.
lj Drušivo sluš. fil. fak. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. Predava gosp. univerz, prof. dr. Haupt-man: Priroda in zgodovina v jugoslovanskem razvoju. — Vstop prost.
lj Einsteinova teorija. Društvo »Soča* opozarja svoje člane in vse prijatelje društva »Soče«, da predava danes v soboto dne 20. t. ni. ob pol 9. zvečer v prostorih hotela Lloyd gospod prof. dr. Čadež o Einsteinovi teoriji.
Ij Stroga pripravljenost! Vsled zadnjih dogodkov v Ljubljani je bila sinoči sklicana seja vseh okrajnih načelnikov L130, ki je soglasno sklenila, pozvati vse člane organizacije LBO na strogo pripravljenost. Signal po pravilih! Točen nastop obvezen! — Ljudbor.	(k) lj Zadruga mesarjev in prekajevaleev v Ljubljani naznanja svojim članom, da se bo vajeniška preskušnja ',a pomočnike vršila 16. junija t. 1. dopoldne od 8. ure dalje v mestni klavnici. Vsi vajenci, ki se bodo vdeležili preskušnje, se morajo s prošnjo obrniti do predsednika komisije podna-čelnika zadruge Josipa Pirca, Delavniška ulica, najkasneje do 1. junija t. 1. Prošnje za pristop tii treba kolkovati, pač pa morajo biti vsa spričevala učnih gospodarjev ler šolska spričevala priložena prošnji. — Zadruga mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani.
ij Policijska kronika. Ferdinand Štrukelj z Gline je 18. t. m. razgrajal v trafiki Marije Likar ua Glinrah in ubil na vratih 80 K vredno šipo. — V frančiškanski cerkvi je bil 18. t. m. dopoldne s stranskega oltarja ukraden 4 metre dolg, 60 do 70 cm širok prt zaznamovan s črko K. Vreden je 3.000 kron. — Kancelistu Josipu Erzinu jo bilo 18.
t. m. ukradeno kolo, vredno 5000 kron. Kdor 1» sledi tatu, dobi 400 kron nagrade.
Policija je aretirala Ivana Torkarja b Zgom njih Pirriič, katerega je zasledovalo ljubljansko deželno sodišče zaradi hudodelstva tatvine, izviv seno že leta 1921. Torkar je nameraval odpotovati v Bosno. — Izvoščku Francu Slovša je bila ukradena konjska odeja, vredna 400 K. — Franji Kralj je bil ukraden pled, vreden 1000 kron. — Posest* niku Ivanu Perku v Sp. Šiški sta bila ukradena dva dežna plašča vredna 1700 kron. — 2 konjski uzdi, vredni 1000 kron, sta bili ukradeni mestnemu stavbeniku Jaroslavu Brenerju. Policija je aretirala Franca Lanija, ker je na glavnem kolo-dvoru odtrgal zalivko in odprl voz, iz katerega je nameraval krasti seno, katero je pa bilo tako pri-, trjeno, da je moral svoj namen opustiti. Lanija so izročili sodišču.
~ Socialni vestnik.
s Stavka v češki kovinarski obrti. Zveza kovinarjev v Plznu je imela 13. t. m. shod, s katerega poročajo listom tole: Današnja plenarna seja zaupnikov kovinarskih zavodov je sklenila, z ozirom na razglas, nalepljen v tvornicah, ki pozi vi je vse učence, da nastopijo 15. t. m. delo, da naj učenci dela ne nastopijo. Ker so po nekaterih zavodih sluge in pisarniški nameščenci primorani, da opravljajo razne posle, se je odločilo, da se v takih podjetjih sluge pokličejo z dela, ker se ne more trpeti, da bi s tem oškodovali stavkajoče delavstvo. O pozivi', monterjev iz tujine se bo še razpravljalo v sporazumu z odbori. V nekaterih tvornicah so utrgali delavcem dne 4. maja 10 odstotkov mezde. Plenarna seja protestira proti enostranskemu zmanjševanju mezd ter je sklenila, naj delavske organizacije ukrenejo vse potrebno, da se delavcem izplača, kar se jim je utrgalo.
s Neveseli pojavi v (eško-slovaški republiki. Zbog mezdnih sporov med delavci in lastniki čeških industrijskih podjetij so stavke na dnevnem redu. Brezposelnost daje industrijskim mestom posebno lice. Po ulic-ah vidite gruče delavcev, ki se jim vidi na obrazu vznemirjenost. Veliki lepaki vabijo na delavske shode, na katerih letijo ostre besede proti kapitalizmu in vladi. Tisoči in tisoči delavcev, ki pohajajo po ulicah brez dela pomenijo veliko nevarnost za državo. Delavci brez dela in jela, prazne tvornice, mrzle fužine, mrtvi dimniki so strašni znaki, ki ogrožajo obstoj češkoslovaške države. Kako bo v bodoče plačal tvorničar velike davke, kako bo krila država svoje izdatke?! To so vprašanja, ki vznemirjajo češke vodilne kroge, to pa še zlasti zato, ker obratovanje v tvornicah pojemlje od dne do dne, a pri tem naraščaja cene najpotrebnejšim vsakdanjim živilom do ne-dosežne višine. Pa najhujše pri vsem tem je to, da ni najti izhoda iz te silne situacije.
pr Iz limetnostno-agodovinskega društva- Na prvi odborovi seji po občnem zboru se je odbor društva konstituiral tako-le: Predsednik načelnik dr. Skaberne, podpredsednik in blagajnik msgr. Steska, tajnik konservalor dr. Štele, nrednik glasila docent dr. Cankar, članarina in naročnina »Zborniku za umetnostno zgodovino;: se je določila, ker so se tislcarniški stroški znatno zvišali, na 46 dinarjev, ki se lahko plačujejo tudi v obrokih. — »Zbornil« izide v dvojni številki meseca junija in bo razen mnogih razprav o domači in tuji umetnosti objavil tudi pričetek umetnostnega opisa Slovenije (topografija dekanije kamniikp) izpod peresa konservatorja dr. Steleta. Vsi dopisi na Umetnostno-zgcdovinsko društvo v Ljubljani.
pr Na koncertnem sporedu Jugoslovanskega Akademskega Glasbenega Društva Mladost!: iz Zagreba, ki se vrši v ponedeljek, dne 22. maju ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe, so najboljše jugoslovanske zborovske kompozicije, katere poje zbor Mladosti na svoji koncertni turneji v Angilji. Zastopani so najboljši jugoslovanski skladatelji, kot Manojlovič, Milojevič, Mokranjac, Dobronič, Ratze, Konjevič, Jozefovič, Stolzer ter Dev in Fajgelj. Večina na spored stavljenih kompozicij do danes ni bila še nikjer izvajana. (k) pr 12. šl. »Male Pesmarice< je izšla. Prinaša Emil Adamič-evega »Vasovalca<\ Cena 2 Din.
pr Zorko Prelovec: »Jaz bi rad rdečih rož*. Moški zbor z bariton solom. Priredba za dvospev s spremljevanjem klavirja. Izdala in natisnila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena 4 Din.
P S
išče.
»Madame Sans Gene«. Danes zvečer se vpri-zori v drami izven abonementa uspela komedija »Madame Sans Gene«. Vlogo Napoleona igra g. Danilo, naš najbolj priljubljeni igralec, ki je od španske bolezni popolnoma okreval. V nedeljo nastopi g. Danilo tudi v vlogi Leicestra v Mariji Stu-art, v kateri igra ta večer Elizabeto tragedkioja Marija Vera.
Drama.
Sobota, 20. maja »Madame Sans Gene«. Izven. Nedelja, 21. m.: »Marija Stuart«. Gostovanje ge. Marije Vere, tragedinje iz Belgrada. Izven.
Ponedeljek, 22. maja: »Madame Sans Gene«,
Začetek poletnega abonmana. B. Torek, 23. maja: Zaprto.
Opera.
Nedelja, 21. maja: »Luiza«. Izven. Ponedeljek, 22. maja: Zaprto. Torek, 23. maja: »Bajaja«. Vojaška predstav*; Izven.
Orlovski vestnik.
Orliiki kroick Ljubljana^Sv. Peter ima daneS v soboto 20. t. m. svoj dekliški večer ob 8. zvečer v dvorani prosvete. Udeležba pod disciplino.
Pred ogledalom more vsak opažati vsak dam kako izgleda mlajše in lepše, ako rabi lekarja Fellerja nad 25 let priljubljena in priznana sred-siva za lepoto: Fpllnrjeva pomnda >E!sat za lice, Fellerjeva »Elsa« Tumochina pomada ra rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupno s poštnino 80 K), Follerjevo »Elsa« lilijno mlečno milo, najboljše milo, 4 kosi poštnine prosto 120 K. Evgen Vj Feller, Stubica douja, Elsa .trg 134, Hrvaško. 8^4.
§f<*. m
SLTIVENEC, 3n« M »»J« 1922,
Sffan S,
ZAHVALJUJEVA SE TEM PO-
TOM NAJ1SKRENEJŠE VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ZA IZRAŽENE ČESTITKE POVODOM NAJINE ZLATE POROKE. BOROVNICA, 18. MAJA 1922.
IVAN IN HEL. MAJARON.
7ahvnla Zahvaljujem se tem po-tClIlVala, tom gosp. pavju Cepinu,
lesnemu trgovcu iz Gotenice, ker mi je vrnil nazaj izgubljeno zlato uro z brl-ljanti, odklanjajoč vsako nagrado. 1939
NIKOLA KIRCHNER,
stud. ing.
ženitna ponudba. 82*2:
žen, trgovec in posestnik, želi znanja radi skorajšnje ženitve z izobraženo, premožno gospodično od 18 do 22 let — Samo resne ponndbe s sliko, ne brez, podt »SREČA 1963« na upravništvo Slovenca. — Stroga tajnost zajamčena.
Išče se kompanjon za mešano trgovino z&rSZ
li, kjer (a pripravljena hlia nalašč za trgovino; ali se pa ZMF* odda cela hlia r najem. Kje in pogoje pove: FRANC LESKOVSEK ▼ Kozjem.	1964
Pekovski vajenec
te sprejme takoj. — Poštenost, zdravje, krepkost in starost čez 15 let so predpogoji Natančneje se poizve v Ljubljani, Sv. Florijana nlica M, 8.	1929
Amerikanci, pozor!
LEPO POSESTVO s krasnimi poslopji, z dolgoletno trgovsko hišo v prometnem kraju se ugodno proda. Vprašanja je staviti pod: »700/1938« na upravo »Slovenca«.
Išče se trgovsko naobražena, zanesljiva
pisarniška moč
za veletrgovino kolonijalnega in drugega blaga. Natančne navedbe o obiskanih šolah, dosedanjih služb
in čas vstopa je poslati na Trgovsko zadrugo »Sloga« v C siju.
Kuharica ali starejša služ-
kŠnifi v izve^b»na, pridna in po-rUJIjti Stena, so takoj sprejme v Zidani most, proti mesečni plači 800 K k dvema osebama in ima ista tudi vsa hišna dela opravljati. Služba je lahka in stalna. — Potne stroške povrnemo in imajo samo starejše moči z dobrimi spričevali prednost. Predpogoj je osebna predstavitev. — Ponudbe za takojšnji nastop pod: »Kuharica« na upravo »SLOVENCA« v Ljubljani	1847
IZURJENE, PREIZKUŠENE
livarfe
(FORMER)
iščemo za takojšnji nastop. Vprašanja s prepisi spričeval na: »BEZENICA«, ljevaonica čelika i željeza — Osijek III.
Sprejme se prodajalka
izučena špecerijske stroke, zmožna samostojnega vodstva prodajalne. JANEZ ZORMAN, Sp. Siška-Ljub-ljana, Celovška cesta it. 91.
1942
Razglas.
V svrho poprav pri župni cerkvi na Radovici pri Metliki
kot poglobitve temeljev, vezave i dr. te tem potom razpisuje
ponudbena razprava
oziroma oddaja vseh sem spadajočih del
dražbenim potom dne 28. maja t. L ob 11. uri dopoldne.
Načrt in proračun se more vpogledati pri cerkvenem predstojništvu na Radovici. Pred začetkom del je položiti varščine
10 % izdralene vsote. Na Radovici pri Metliki, 14. maja 1922.
Stavbeni odbor.
STAVBENO PODJETJE
Ivan Vižintin
Ljubljana, Vodmatski trg št. 7
se priporoča za vsa zidarska in druga stavbna dela. Izvršuje načrte in proračune.	1940 Delo solidno. Primerno nizke cene.
Lepo posestvo, JsfKftS:
nlk, gozd, vinograd in sadonotnlk, tik glavne ceste blizu Maribora, z vsem živim ln mrtvim fundusom tako} proda lastnik Franc Podlipnlk, Maribor-Tezno 37.
POLICE
Stavbena tvrdka Anton Medved v Novem mestu, Kasteličeva ulica št. 113, išče
zidarskega polarja
oziroma akordanta ca takojšen nastop. Obrniti se je pismeno na tvrdko.
popolnoma nove v treh delih, skupaj 12 m dolge, 3*60 m visoke, na
Srodaj prav poceni od 20.000 K. ia vpogled so pri g. A. Woliling, Bled, Gorenjsko.	1948
Morska trava za madroce
v vsaki množini se dobi najceneje pri:
SEVER & KOMP. s: Ljubljana,
Cen), občinstvu priporočam svetovno
znane šivalne stroje
GR1TZNER
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, Igle
za vse sisteme. Edino le pri
JOSIP PETELINE,
IidUBUJHNA. Sv. Petro nasip 7.
Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravato, potrebščina za šiviljo, krojača, čevljarje, sedlarje, gnmbl, žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje.
KUPUJEM

MVoltova nliea štev. 12.
1861
V svojem nepreprosljlvem sklepu nam je vzel Bog našo nad vse ljubljeno, najdražjo
Rafaelo.
Boga vdana J« zaspala, preridana s sveto popotnico, danas ob 2. nri popoldne.
K večnemu počitku Jo bodo položili r petek ob 5. nri popoldne.
Novo mesto, dne 17. maja 1922.
Pletenine! Pletenine! Pletenine! Pletenine! Pletenine!
Rodbina Budna -Barle.
mm
Ki
KloneSi od neizmerne tuge sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in poznancem, da je VJšnji pozval k sebi v četrtek ob polosemnajsti uri najdobrotljivejšo ln najplemenitejšo ženo, našo zlato mamico, našo ljubo taščo, našo drago babico, našo dobro sestro, šolskega ravnatelja vdovo, gospo
Pozval jo Je k sebi po dolgem in težkem trpljenju, prenašanem z vzorno potrpežljivostjo, in mirno in vdano, ter pripravljena na pot se je odzvala Njegovemu klicu.
Kar je ostalo od nje zemeljskega, se izroči zemlji v soboto 20. majnika 1922. Sprevod prične ob sedemnajsti uri v Kranju, Kokrško predmestje. pred hišo štev. 42.
Priporočamo jo spominjanju, kakor si ga je želela.
Svete maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
Posebna obvestila se ne izdado.
V Kranju, dne 18. majnika 1922.
Ivan	Fran	Ciril
finončni tajnik	vladni koncipist	davčni oficial
sinovi.
Angela in Jerica, sinahi.
Mr.iijr. So7:n3<5rjova, Tončka Grnjzarjcva, Fanl Svotideva, sestre.
Josip Golob, brat. — Vnuki.
konje za klanje
plačam po najvišji ceni. Ako se žival ponesreči, sporočite brzojavno ali osebno, pridem takoj na mesto.
Ivan Marinšek
gostilna »AMERIKA«, Vič.
volnene ženske jopice različnega kroja, moške telovnike brez in z rokavi, svitre, dokole-nice, ovojke, šale, kape, kakor tudi letne pletenine različnih vrst za ženske in otroke, lastnega izdelka, priporoča:
LEGAT IN DBUG, strojne pletilstvo, Begunje, pošta Lesce, Gorenjsko.
NA PRODAJ JE
konjska oprema.
Več povedo na Zaloški cesti štev. 27 v Ljubljani.
Arhitekt in mestni stavbenik
: VILJEM TREO :
Ljnbljana, Gosposvetska cesta 10 Tele!, inter. št. 103. Ustanov, leta 1850.
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
avtomobili, deli in oprema pnevmatika
najceneje tS
J. Goree,
Ljubljana, Gosposvetska cesta ste?. 14.
Lastne garaže in delavnice.
Proda se KONJ
dober za lahko in težko vožnjo« event. tudi JV par konj. JANEZ ZORMAN, Sp. Šiška - Ljubljana,
Celovška cesta št 91.	1941
pol suhih, vsako množino, na vagone, kupi ST. PRAZNIK, CELJE.
z mešanim ali manufakturnim blagom v Ljubljani iščem event. vstopim kot družabnik v kako dobro idoče podjetje. — Ponudbe na: »Priložnost« na An. zavod Drago Bescljak & drug, Ljubljano, Sodna uliea št. 5.	^ 191«
Večje posestvo Celja
bi rad kupil. Ponudniki naj sporoče svojo ponudbe in zahteve Jan. Gnjeida, župniku na VcL Dolini, pošta Jescnice na Dolenjskem v svrho posredovanja.	1911
Učenec za manu-fakturno stroko
se sprejme takoj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1891.
Najstarejša slovenska
PLESKARSKA IN LIČAR-SKA DELAVNICA .
IVAN BRICELJ, Dunajska cesta 1<S
v Ljubljani se priporoča. Izvršitev ločna. Cene zmerne..
Izvrševanje ksilolitnlh tal in asfaltovanja prevzema
in ima redno v zalogi
Karboline?- katran, lesni cement, strešno lepenko, Ruberoid (Andoro), strešni lak, asfalt, Watproof,
Ceresit i. t. d.
ljubljanska komercijaina družba
Ljubljana :: Bieiweisova cesta štev. 18.
Pavola vr2aazn«vah svila
za vezenje, Šivanje in obšivanje rjumbic.
Zastopsto in tovarniška zaloga Demšar & Osenar Ljubljana, Kolodvorska ul.35.
natečaja.
Za linijski urad in za devet uradniških stanovanj namerava mestna občina ljubljanska zgraditi hišo ob artiljerijski vojašnici na Dunajski cesti. — Načrti o tej zgradbi so izpoloženi na vpogled v mestnem stavbinskem uradu za uradnih ur
od 22. do 27. maja 1922.
Pri tem uradu in v ravnateljski pisarni mestnega dohodarstve-nega urada (Dunajska cesta št. 29) je dobiti eventuelna nadrobna pojasnila. — Ponudbe je vložiti v zapečatenih ovitkih do 12. ure opoldne 3. dne junija 1922 pri ravnateljstvu mestnega dohodarstve-nega urada (Dunajska cesta št. 29).
Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada, dne 18. maja 1922.
R. RANZINGER 5E™
Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice.
Veleprodajo soli v Sloveniji
je Uprava Državnih Monopolov v Beogradu oddala ▼ zakup »Žitnemu zavodu d. z o. z. v Ljubljani« do konca leta 1923.
Veleprodajna mesta so: Ljubljana, Rakek, Kranj, Kočevje, Novo mesto, Trebnje, Brežice, Celje, Slovenji Gradec, Maribor, Ptuj in Dolnja Lendava. — Podrobnosti so razvidne iz razglasa v Uradnem listu za Slovenijo.
Pokrajinska Monopolska Direkcija v Ljubljani,
dne 16. maja 1922.
dlani« VAT
HENJMN1CA v LJUBUilNa. Kolodvorska nlica SScv. 20.
Delnmavn. K 200,000.000. mr Centrala V 0S!|eKQ. Rezerve K 50,000.000
Pidr,: Baoirad, Brad tia 8«l, Crl>wloa, KarlBvao. Hwl, Hov! Sad. Mlak, Subotlna, Vataždln, Vutoiar, Zagrat.
Hopnjc ln prodala devize In valute na|Kniantne|ae. — Obrestni« vloae aa hranilne knjižice In na tekočI račun po najvišji obrestni meri. — Telef. 583
Zadružna Gospodarska banka d. d.
II
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(saiaano ▼ prostorih Zadružne zvene).	Telefon St. 21.
Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLED.
Interesna akapnost Sveopčo Zanatlljeko banko d. d. ▼ Zagrebu in njeno podružnico v Karlove« ter Gospodarsko banko d. d. ▼ Novem Sada.	^
Kapital in rezerve skupno z afilijacijaml čez K 50,OOO.OOO-
■ trn; ■
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, Iombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije«
Krajevni repertorii za Slovenijo
izide ▼ prihodnjih dnevih. Isti obsega vse kraje v Sloveniji in Prek-murju z dodatkom slovensko-nemško-madžarskega besedila krajev. Ker naklada ni visoka, prosimo, da nam vsi interesenti takoj javijo •svoja naročila, ker pozneje knjige ne bo več dobiti. Cena knjigi je i§0 Din. Uredništvo »Adresarja za Slovenijo« v Ljubljani, Sodna ul. 5.
PENZIJA GRINTOVEC
graščina Preddvor, poŠta Tupaliče pri Kranju, v najlepši, solnčni legi, ob vznožju alp, se priporoča cenj. letovi-ščarjem in gostom. Električna razsvetljava, gostilna z najboljšo brano in pijačo v penziji. Veliki prostori za različne zabave. Gledališče Izobraževalnega društva v Preddvoni v novi veliki dvorani penzije.	Voiori po naroČilu na
postajo v Kranju.	983
Okrogli
:les:
kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah
tvrdKa VVeissbaclier
lesna industrija, parna žaga in :-:	tovarna žaluzij.	:-:
Ljubljana Dunajska cesta št. 66
Razpis gradbe.
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje gradbo nove štirinadstropne
stanovanjske hiše
v Ljubljani,
DALMATINOVA ULICA.
Načrti, popis zgradbe s proračunanimi merami in stavbeni pogoji so na vpogled pri tajništvu hranilnice (Prešernova ulica št. 3) vsak delavnik od 8. do 12. ure. — Skupno ponudbo je vložiti do vštetega 27. maja 12. ure opoldan. — Hranilnica pri oddaji gradbe ni vezana na najnižjo ponudbo.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.

Semiška vina.
J^Caprodaj Je več sto hektolitrov izbornega natniz-1 nega vina. Jtatančen zapisnik je vedno razpoLžen v prodajalni konsnmnega društva v Semiču.

Prvovrstna Puch kolesa
pevmaliko in droge notrefišCine kupite najceneje pri tvrdki
IGN. VOK,
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
Prssmefni zauod za premog LJIIBLJHHI
M	prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Naslov: Prometni zavod za premog 1 l v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11.
fiu

Slovenska trgovska delniška družba v Ljnbl-ani.
«
Poziv
k subskripciji novih delnic
Redni občni' zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. marca t. 1. zvišati delniško glavnico
od K 5,000,000-- na K 8,000.000'-
z izdajo
7500 novih delnic k K 400*— nom.
pod sledečimi pogoji:
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo a K 440'— prištevši 5 % obresti od nominale K 400'— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
2.	Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480—, prištevši b% obresti od nominale K 400'— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
3.	Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922.
4.	Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podpisovateljem takoj po končani subskripciji.
5.	Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet.
6.	Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. V. do 31. V. 1922, in sicer pri:
a)	Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta 22.;
b)	Slovenski trgovski delniški družbi, skladišče Rakek;
c)	Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, in sicer: Novo mesto, Rakek, Slovenji gradeč in menjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ul.;
č) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 10. in Trgovski banki d. d., podružnica v Mariboru.
7.	Delnice se bodo izdajale v komadih k 1, 5 in 25 delnic.
Naša družba posluje špecijelno v kolonijalni in špecerijski stroki samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta št. 22, blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki.
Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala.
Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari delničar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče naša zaloga tako bogata in raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji.
V Ljubljani, dne 4. maja 1922.
Upravni svet Slovenske trgovske delniške dražbe v Ljubljani.
ima odslej nadalje stalno ▼ zalogi
puškama KAI
v Ljubljani, SeSenburgova trika.
Edino razpečevanje za Jugoslavijo izdelkov znamenite firme Hilde-brand, Miinchen. V zalogi so: vse vrste najfinejših in preprostih palic, koles, vrvic, muh, trnkov itd. Vsem špecijelnim željam sc v najkrajšem časa ugodi. Originalni katalogi firme se na željo takoj pošljejo. Reparature vseh vrst orodja se sprejemajo. Razpečavanje ribarskih potrebščin se vrši pod prvovrstnim strokovnim vodstvom.
Kreditni zavod
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu).
Brzojavke: Kredit Ljubljana. ======================^ Telefon it. 40, 457 In it. 548.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vredn. papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v iu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
rgotino in industrijo
Izdaja konzorcij ^lcveneai.
Odgovorni urednik Mihael Aloškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,