114. številka. Ljubljana, četrtek 18. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja \sak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prrieinan za avstro-ogersk e dežele za celo leto lf> gld., za pol leta 8 gld., *a ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četit leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—30 poleg gledališča v „zvezdi". Oprav .liStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Berlinski shod diplomatov je končan in kakor vladni listi v Pešti in na Dunaji pripovedujejo, nahaja se naša avstrijska diplomacija vsled njegovega vspeha v jako veselem duševnem stanji, ker je baje vse upanje, da se vsled sporazumljenja z Rusijo in Nemčijo svetovni mir ohrani. To se pravi: zarad orijentalnega vprašanja po denašnjih prikaznih in po govorih mej Gor-čakovom, Bismarkom in Andrassyjem, sedaj ne bode vojne. To pa želimo res vsi. Kajti evropski vojni požari, posebno vojna mej Rusijo in Avstrijo-Ogersko bi bila v denašnjih časih res nesreča. Rusya nij pripravljena, Avstrija ne, in Nemčija se ima raznega zlega bati. Slabo denarno stanje, ki vse narode jednako pritiska, oslabelo bi še neizmerno bolj. Evropske splošne vojske si nobeden ne želi. Če so torej diplomati v Berlinu ta vspeh dosegli, ustregli so vsemu svetu ne le Nemcem in Magjarom, tudi nam avstrijskim Slovanom. Ali evropske vojske zarad orijenta, zarad turških Slovanov niti nikdar treba nij 1''o. Naj diplomacija vzhod prepusti samemu sebi. Naj uboge raje ne zatira v njenem boji za „človeka vrednejše življenje", kakor je Reclibauer teoretično pošteno rekel, da si je potem takoj s svojo neraško-egoistično prak-tiko zopet vse to dobro podrl rekši, da se mora na vsako ceno mir ohranjevati in vsta-nek zatreti, ker bi „nam" t. j. Nemco-Mag-jarom morda „nevaren" bil. Ko bi velevlasti sklenile, in to menda so, če je „sporazumljenje" mej njimi resnično, da se one ne bodo mej soboj za turško dedovino bojevale, — da se Turčija sama sebi prepusti, Srbiji in Crnejgori, Rumuniji in Greciji daje na njih odgovornost prosta roka, pa je pri nas evropski mir gotov. Dokler pa prevladuje, namestu onega pravega liberalizma, ki vsem narodom privošči to, kar sam sebi želi, svobodo in zjedinjenjo, —oni črni nemški in magjarski egoizem, ki se boji svobodo slovanskih sosedov, tako dolgo ne verujemo v nemški liberalizem, ne v pravičnost diplomacije; tako dolgo je tudi Rechbauerjevo predlaganje mejnarodnega kongresa za odpravo vojske pri vseh državah žalostna fraza. Tlačeni južni Slovani v Turčiji morajo žrtvovati vse, vse za svojo svobodo, ker brez te so na-rodnej smrti posvečeni. Oni pa svojega narodnega življenja, svojega bitja ne morejo žrtvovati lepim nemškim in Gorčakovljevim frazam o svetovnem miru, frazam, ki jih izgovarjajo taki, kateri narodno svobodo uže uživajo, in — jo žalibog tudi v tlačenje druzih manjših sosedov zlorabijo. Hvala osodi, še so velika znamenja, da si tlačeno Slovanstvo kljubu vsem zaprekam ipak pribori narodno neodvistnost. Potem pa jeden-krat svobodno in svoje, bode baš Slovanstvo svetu pokazalo, da razumejo liberalstvo drugače nego Nemci in drugi. O«! Jiižno-riiMko mejo 13. maja. [Izv. dop.J Popisovaje rusko novinarstvo vaš peter-burš. dopisnik v štev. 107. „Slov. Nar.u odeske liste na kratko z besedami: „židi in zopet židi!u odpravi. To je res prav kratko, toda bolj kratko, nego resnično. Da je mej odeskim naseljenjem mnogo zidov in druge druhali, posebno levantinske, se ne da tajiti, in bo teško tudi katerikrat drugače. Sploh je več ali menj po vseh crnomorskih ruskih mestih tako; „bregovi crnomorski mergole od turških ogleduhov", so pisale pred nekoliko leti v Peterburgu izhajajoče „Birženija Vedomosti." Ta druhal je bila tam, predno so došli ruski trgovci, in ker se iztrebiti ne da, je jedina tolažba ta, Grozna doba. (Po r etruševskem spisal J. Steklaaa.) (Konec.) Izpod Novgoroda se jo vzdignil Ivan Grozni proti Pskovu; Pskov je prišel v mesto na veliko post; vsi mestjani, z ženami in deco, so stali pred vrati svojih hiš, držali v rokah hleb-sol ter se klanjali carju do zemlje. Le ta pokornost je umilostivila Ivana Vasiljeviča; on je slušal zahvalno pesen v sobornej cerkvi ter odšel potem k noremu Nikoli. Nikola je po ložil pred njega na mizo košček mesa. „Jaz sem kristijan" rekel mu je car; „in v postu mesnega ne jem." — „A kri krščansko piješ?" odgovoril mu je Nikola ter ga tako prestrašil s prerokovanjem gnjeva nebeškega, da se je Ivan Vaših* evič pobral precej iz mesta. Pskov se je tako oslobodil od muk, kazni in pokončanja ; car je samo za povedal pograbiti imetek bogatih mestjanov, da celo iz cerkev in samostanov vzeti blagajne, slike, zvonove, knjige: vse to je on vzel s soboj v Moskvo. Ali s tem nijso še prenehale vse bede vsled obrekovanja podlega klateža. Ivan Va-siljevid je začel izpraševati ljudi, pripeljane iz Novgoroda in soditi v Moskvi obtožence, da so bili z onimi skupaj v moti. Ta iztraga jo trajala nekoliko mesecev; mnogi nijso mogli pretrpeti muk ter so obrekovali sebe in druge. Čislo obsojenih je rastlo z vsakim dnevom; palo je semkaj tudi nekoliko ljubimcev carskih oprič-nikov. Nazadnje so bile naznačene kazne. 25. julija, zjutraj, so začeli staviti vislice na trgu razvozili germnde, obesili nad nje čebre z vodo, razložili nože, klešče. Zapazivši le to razbežal se je narod od straha po svojih hišah; no jednega človeka nij bilo videti na trgu. Zdajci da se rusko naseljonje vedno bolj množi, posebno kar peljejo tja železnico. Mosta, ki so z velicimi rekami s središčem Rusijo zvezane, so užo poprej v tem obziru na boljem bile, kakor na pr. Nikolajev, Hierson itd. Sicer jo pri severnih Rusih stara navada, Odeso tako na kratko in z istimi besedami, kakor va5 peterburški dopisnik, soditi, kar je nekdaj morebiti popolnem opravičeno bilo, zdaj pa le na pol. Toda mi ne mislimo o mestu Odesi in njenim naseljen j u govoriti, ampak le o njenej žurnalistiki in ker nam je iz odeskih listov lo jeden popolnem znan, le o temu. Ta list je „Odeški Vestnik", ki se no sme zamenja* i z v francoskim jeziku izhajajočim „Messager d' Oddsse". „Odeski Vestnikw mi vsak dan čitamo, tedaj tudi smemo o njemu s prepričanjem govoriti. In če primemo za pero, da kaj spregovorimo tukaj o njemu, je le za to, da rešimo njegovo čast in njegovo dobro ime pred bralci „Slov. Nar." '„Odeski Vestnik," čeravno izhaja v tako velikej obliki, kakor največji pariški listi, na pr. „Journal des debata" „Republique fran-rjaise" itd. je vendar le skromen lokalni list, zastopajoč mestne in trgovsko interese Odeso in južno- ruskega kraja. Ker bo ti interesi ogromni, se tudi nij čuditi, da zamore vsak dan s članki o tacih predmetih in z dopisi iz južno-ruskih mest in sel nad polovico svojih pol napolniti. Pod naslovi: Gorodskoje hozjaj-stvo in „Selskoje hozjajstvo" on prinaša jako obširne in temeljito članke o teh predmetih in pretresava dostikrat pitanja tako zanimivega in tako za nas nenavadnega značaja, da jih tudi taki, ki se s takimi stvarmi no bavijo, z interesom čitajo. Take stvari obširno, temeljito in pogosto pretresavati nij lehko, ker je potreba različnega znanja in ljubezni do domovine ravno pripeljejo obsojence, oni pridejo krvavi in ranjeni od natvezanja ter komaj noge za soboj vlačijo. Prikazal se je tudi Ivan Vasiljevič; ali zapazivši, da je vse prazno na trgu, poslal je zganjati narod pa tudi sam okolo letal ter kričal, da naj se nobeden ne boji, ker on hoče samo izdajalce kazniti. Narod se nij smel protiviti, začel se je s strahom zbirati: malo po malo je pokrila množica trg, stene in strehe sosedne. Začele so sc kazne: onemu so odsekali glavo s sekiro, druzega so žgali, tretjega so oblivali zdaj s kropom zdaj zopet z mrzlo vodo. Štiri ure je trajal ta krvavi prizor; usmrteno je bilo več nego 150 ljudij. Nazadnje je obšel Ivan Grozni ves trg, raz-gledal kupe pokvečenih trupelj ter se vrnil domov, a za njim so odšli tudi njegovi oprič-nici. — Le to leto je bila najhujša doba. Posle tega je bilo bolje, ali Ivan Vasiljevič se ven- da imajo municije in dražega bojnega materijala prav obilo, kar bodo, kakor Bulgari pripovedujejo, ftinalri rabili. Tudi Turki iz Carigrada bulgarski vsta nek zopet v depeši od 10- maja potrjujejo, pripovcdovaje, da so bulgarski vstaši iz Rakovice blizu Sofije umaknili se v balkansko pogorje potem ko so kraj požgali, Jo je znamenito, ker Turki so Hercegovinski vstanek dolgo tajili. Ako se mej krepkimi Bulgari vstaja razširi, potem bode diplomacija berlinska zastonj iskala kje prodati svoje primirje. Iz Bosne „P. C." ve povedati, da so bili boji mej vstaši in Turki pri Stopčiću in Krstenovcu, katere vasi so vstaši zažgali. Bojevalo se je tudi pri Sevcih blizu hrvatske meje, povsodi zmagovito za vstajnike. V boji pri Klekovcu pak je 125 Turkov mrtvih na bojišči obležalo, vstaši, ki so bili v zavetji, izgubili so le G mož. — Tudi vladna dunajska „Pol. Corr." potrjuje, da so ljuti Turki, prijatelji varvanci naših nemškutarjev in Nemcev, v Trjedoru vse tamošnje kristijane, žene in otroke posekali. Zvezi, in Evropa jih varuje. . Politični razgled. lotrmije ci«»i«»l«». V Ljubljani 17. maja. MMeter/ncije so se sešle. Skupni proračun za leto 1877, ki je predložen, znaša potrebščin odračunši svoje dohodke vkup 114 milijonov in 249,208 gld. Za letos je bilo jeden milijon menj v proračunu kot je to, ali pošel je ta milijon za pribegle Bošnjake in večje terjatve vojnega ministra. Največ vzame vojni minister namreč 109 milijonov gold. — Predsednik cislejtanske delegacije Rechbauer se je v svojem ogovoru veselil zveze treh cesarjev iz katerega izvira poroštvo miru, veselil se, da se Francozi še nijso nad Nemci maščevali, ker v smislu svobode napredujejo doma in nšovinizemM mej njimi gine. Potem pa pravi R. te-le poštene besede: „Vendar se mis-lečpatrijot nemore skrbi iznebiti za prihod nj os t. Na jugovzhodnej meji naše države divja uže mesece boj, v katerem se bore stoletja tlačeni narodi za življenje, ki bi človeka vrednejše bilo. Zastonj si je dozdaj diplomacija prizadevala temu boju konec storiti. A obžalovati bi bilo, ko bi dalje trajal ob tej neusmiljenosti s katero se vodi, in bi bilo tudi za nas nevarno (?). Zato upajmo, da bodo državnici v Berlinu to vprašanje na korist mira rešili. Pred vsem pa hočemo želeti, da bi se Avstrija zdržala vsake problematične akcije, katere ste-žaj nihče ne vidi." Potem je Rechbaur konsta-tiral uboštvo in krach v notranjem. Rekel je namreč, da sedaj je treba varčnosti, in zlasti na to gledati, kako bi se stroški za vojsko zmanjšali. Tacih velicih stroškov za vojske Evropski narodi ne morejo dolgo prenašati, sicer žuga vsem gospodarska poguba. Za to mejnarodni kongres za odpravo vojsk dober bil. A,ystrija pa tega ne more začeti, ker je v s^eai burnih narodov. Ona mora skrbeti cela .J žrtvami za svojo, brambo. — Res, in to, bi dosegla, ko bi Nemci nehali s svojo agresivnostjo. \.- • , , Ustavo verni listi, v prvej vrsti „N. Fr. Pr." se iz ©//#•» •» in njihove strankarske kozfuzije ter iz ogerskega parlamentarizma norce delajo. No, bližje njih je nemško-u s tavo verski parlamentarizem in ta je še večji monstrum, tega bi jim bilo treba tudi priporočati. Tnanjc drztivo. V CV»**t*f/#v«r### so Turki velik držav-nišk čin naredili: Ustavili so časnik Levant Herald v izhajanji, ker je 13. t. m. pisal oster članek proti ruskemu poslaniku. Torej Rusom se vendar boje zameriti i menda vedo zakaj. Rakovega nemškega konzula pa v Solunu le poko'jejo. Iz Carigrada se piše zdaj, da je sultan novo ministerstvo poklical in dosedanje odstavil še le vsled revolucije turških študentov ali softas, kateri so bili svoje bukve proč vrgli in marširali pred sultanovo palačo, terjajoči, naj druge ministre postavi, da rešijo državo. Sultan je to storil. Kako bode z rešitvijo . . . ? V Carigradu se kristijanje in vsi tujci močno boje, da bi Turki nanje ne pali. Vse kupuje orožje in se pripravlja na brambo. O Srhiji piše hrvatski „Obzor". Mi se ne bi rado upuštali u presudu medju strankami Srbije. Al ako su Stevča, Ristić i Grujić odlučili ratovati, ako nesbijaju krupnu i ubitačnu igru s narodom i zemljom, ako im nije ratoborna vika samo klupčica do vlasti, ako u njihovu osjećaju odjekuje glas narodnoga poziva i velike sudbine, onda morama u ime hrvatskoga naroda baciti proklestvo na „Suma-dijult i ljude, koji se oko nje sakupljaju: moramo žigosati nesretnu strast, koja u najvažnijem momentu Srbije baca sjeme mržnje i razdora U narod, koji samo slogom može spasiti sadašnjost i budučnost države. Nema li pako u sadanjih ministrah junačkoga srca, nema li u njih uvjerenja, daje Srbija dorasla pozivu, kojim laska, onda je patriotička njihova dužnost, da narodu otvoreno reknu istinu, da ga lieče od sadanje groznice, da ga iztrgnu iz ognja strasti, koji mu mora spaliti koren života. Pruska JVetnčijtt je poslala dve vojni ladiji v Solun, kateri imati 90 kanonov in 2280 mož, izmej kateriti lehko 1000 vojakov z 8 kanoni na suho stopi in vojuje če treba. Dop LSI. Iz ljutomerskih pori«' 15. maja. [Izv. dop.] Uže deseti dan je denes, tako, kakor, če se piše o narodnih zadevah, tem več, ker taki predmeti nijso tako hvaležni kakor politika, pa zato toliko bolj hvale vredni; kajti narod, koji zanemarja svoje materijalne interese, kakor n. pr. Poljaki, je na domačih tleh hlapec tujstva in ne more konkurirati z druzimi narodi. Naloga patrijotične žurnalistike je: zastopati znanstvene, politične in materijalne interese naroda. Ker je pa laglje stoličnemu listu o politiki pisariti, nego provincijalnomu, tako je tudi čisto naravno, da so moskovski in peterburški listi vodji v tem obziru, provincijalno novinarstvo pa da se peča le bolj z lokalnimi interesi. Tako je tudi sto-ličnim listom mogoče najboljše moči okolo sebe ^osredotočiti in toliko naročnikov pridobiti. In tako je nazadnje vsim ustreženo: naročnikom in pisateljem. Pri Slovencih žalibog je drugače. Kar se političnega dela „Od. Vest." tiče, ima vsak dan svoj izvirni uvodni članek in kadkad dopise iz Prage, Carigrada in iz ka-cega jugoslovanskega mesta. Vsakdanje novice prinaša pod naslovi: „Notranje (vnutrenija) izvestija" in „vnešnija izvestija", tako, da to zadostuje človeku, koji ima svoje opravila in se ne peča ravno s politiko, ampak hoče samo podučen biti o dnevnih dogodbah. Vse to prinaša „Od. Vest." vedno v Slovanstvu simpatičnem smislu — in to je uzrok, da si za dolžnost štejemo, mu pred slovenskim svetom to svedočbo napisati. Židovskega duha sicer v njem tudi v trgovinskih člankih nij. On vedno graja spekulacijo, postavljajo se na to narodno-gospodar-stveno Btališče, da le trgovina in obrtnija po-spešujeti blagostanje naroda — spekulacija pa nikakor ne. najmenj pa tedaj, kadar tako postopa kakor je delal znani Brodski, kojega je celo vlada morala kaznovati. Pri nas Brodskih ne kaznujejo, ampak jim rede dajejo. Jugoslovansko bojišče. O vstanku vBulgariji se celo turško-nemškej „N. Fr. Pr." iz Ruščuka piše: Če vsa znamenja ne varajo bodo se dogodile velikanske reči. Pred par dnevi došlo je zanesljivo poročilo, da so bili strašni boji mej Tir-novem in Gabrovem v vasi Misino. Bulgarski in mahomedanski kmetje, začeli so se klati, in več kot sto mrtvih je ostalo na vsakej strani. Ravno tako se je godilo ne daleč od Selve v vasi Lipnici mej krščanskimi in maho-medanskimi prebivalci. Isti dopisnik poroča iz gotovega vira, da so vsi samostani v sredini Donavskega vilajeta z orožjem oskrbljeni, ter dar nij spremenil do konca svojega življenja; kakor je bil nagel v gnjevu, tako tudi posluh-ljiv na ovade. Vedno mu se je merlisalo, da kujejo bojarji urote in da hočejo na vsak način gosudarja upropastiti. Le ta misel mu nij dala miru niti po dnevi niti po noči, niti v hramu božjem, niti na zabavnem piru. Varovaje svojo vlast bojj nego zenico oka poiskal je Ivan Vasiljević za tegadel svoje nepokorneže in sovražnike. V jezi svojej je pozabil on včasi vse božje in človeške zakone: jedenkrat je velel ob glavo dejati hudobneža rodnemu njegovemu bratu, drugikrat je prisilil sina ubiti rodnega očeta. Brez muk in kazni on nij mogel živeti: postal je mrčljiv in osoren. Ka-koršen je bil pri važnih delih, takšen tudi v zabavah. Jednemu bojarju je odrezal on uho meni nič tebi nič, samo da se zabavlja; svojemu dragemu norcu je izlil na glavo polno skledo vroče juhe, in ko je norec zavpil od belečine in pobegnil, skočil je za njim sunil ga z nožem ter ga tako ubil. Gledaje iz dvorca na sprehajoČi se narod, spustil je včasi Ivan Vasiljević nanj medvede ter se zabavljal, ko je množica v strahu pobegnila, a medvedi ulovili in razmrovarili ljudi. Na zadnje je prišel uže tako daleč, da v jezi nij vedel sam za se. Dve leti pred svojo smrtjo razsrdil se je jedenkrat zaradi majhene stvari na svojega starega sina, carjeviča Ivana Ivanovića, udaril ga jezi z železno palico po sencih ter ga ubil na mestu. V tem groznem času pa so zadele Moskovsko gosudarstvo tudi druge bede. Krimski Tatari so sožgali 1. 1571 Moskvo in več nego 100 tisoč ljudij odpeljali v sužnost. Poljski kralj Štefan Batori je potolkel povsodi Ruse ter jim zemlje odvzemal. Toliko da se nij podal Pskov, ki se je hrabro branil in nepre-magan ostal. Švedi so tudi navalih črez ruske meje ter osvojili vso mejašno zemljo. K nezgodam vojskinim pridružila se je pa še tudi zdaj lakota, zdaj kužna bolezen; največ pa je narod trpel od zatiranja in nasilja. S časom je prišel Ivan Grozni k sebi, posebno pri velicih bedah. Takrat ga je vest grizla, duša mu je usihala od tugobe in nemira, on se je od srca kajal radi zlih činov. Ali tako kajanje nij peljalo k dobremu: posle tega je še bolj utrpnil ter v pirili, da celo v novih kaznih topil svojo vest. Najbolj žalosten je bil Ivan Grozni za svojega ubitega sina; kajal se je, obhajal obletnice za njim; tisočernikon je pošiljal denarje za obdržavanje zadušnic v svetih mestih. Narodna pesen poje o tem žalostnem činu tako-le: „Groznij Car Ivan Vasiljević — Shvastilsja (zgrabil^ za svojego za sina za ljubimago: — Ne stalo svojego sina Ijubi-mago. — On djelal poveljenje v kamenoj odkar skoraj neprenehoma dežuje. Nebo je prevlečeno, obzorje tedaj jako majheno, kar nam, ki smo vajeni lepega razgleda, kar nič ne ugaja. Fa kaj za ragled! Nam je več za Škodo, katero trpimo po naravskem elementu. Mnogo njiv se snožeti je pod vodo. Delo zaostaje na Škodo posestnikov in delavcev, katerih je pri nas največ, in katerih množina nema ne sira ne hleba i vse to za to, ker mj nobenega zaslužka. Sploh so naše raz-inere v novejšej dobi jako neugodne. Splošno siromaštvo. Kdor ima kaj, ne more prodati, ker nij onega koji bi kupil; kdor pa nema nič, je tako revež. Reveži smo tedaj vsi. Pa še bomo večji, ako bo vse to tako naprej korakalo. Davki so veliki. Denar je redka prikazen. Rubljenje postalo je vsakdanje opravilo nekih gospodov, kakor bi bili res samo za to na sveti. Pa kaj si hočemo! Vendar uže mora tako biti. -— Dokler bo moglo. C z 'itotcitrdslco 1."». maja. flzv. dop.] V nedeljo zvečer ob pol desete ure je začel precej velik ulnjak ravno na sredi vasi goreti, blizu cerkve, farovža in šole j sreča za nas, da nam je bog sneg dal, čeravno nam je velikansko škodo na polji, po vrtih in gozdih naredil, je pa pri ognji neizrečeno veliko koristil, zakaj ko bi snega na slamnatih strehah ne bilo, bi se bil gotovo zraven bučelnjaka stoječi kozolec vnel, in lehko bi bila zopet vas pogorela, kakor 18fiG leta. Jako čudno je to, da v tej občini tolikokrat Ogenj „ven pride". Sedaj dolži lastnik ulnjaka, da mu ga je nek malopridnež, nalašč zapalil, ne ve se iz kacega uzroka. Ker ravno od ognja govorim naj še omenim zavarovalnico Viktorijo, kako se slabo obnaša pri izplačevanji storjene škode. Tukaj je jeden kmet pogorel na svetega Antona dan po zimi, in je bil za 800 forintov zavarovan, v treh dneh po ognji je prišel nek gospod iz Trsta škodo pregledat, in je obljubil, da bo kmalu došel .znesek 700 gld., zakaj 100 gld. se mu je vtrgalo za to ker so okna ostala in strop v hiši. Kmet se je zanesil, da mu denar gotovo kmalu dojde, pa se je opeharil, kajti 350 gld. je še le pred malo dnevi dobil, druzih 350 gld. pa še nikjer nij. Pri nas so večjidel vsi posestniki pri tej zavarovalnici zavarovani, ali sedaj vsak pravi, da se bode izbrisal. Iz Nulovoc na slov. Štajerskem 16. maja [Izv. dop.] Kakor hitro je moj dopis beli dan zagledal, pretrgal se je zastor temote Moskve — I vo vsem carstve Moskovskojem, — Čto bi (da bi) narod — ljudi postilisja, — I hodili bi v matušku božju cerkvu, — Gospodu Bogu molilisja, — I nosili bi odeždi vpaljnija (žalna obleka)." Teški nemir je obvladal Ivana Vasilje-vica, on si nij mogel najti mesta: po noči je Bkočil večkrat iz postelje, vrgel se s krikom na tla ter ležal na miru v teškem spanju. V kratkem se je pokazala na njem teška bolezen: od znotraj je začel gnjiti in od zunaj otekati. On je razposlal po samostanih pisma ter prosil, da bi mnihi boga prosili, da ga reši take bede, in ako se je on, gosudar, pred njimi pregrošil, da mu vse odpuste. Na smrtnej postelji je bil car prav laskav z bo-jarji; svojemu sinu je naročeval, da naj car-stvuje bogaboječno, milostivo in ljubeznjivo, in v dremanji je vedno zval ubitega sina Ivana .... 18. marca 1. 1584 je izročil Ivan Vasiljević Grozni bogu svojo grešno dušo. nad njim, kakor oni o jeruzalemskem tempelju in še le zdaj so lisični nakani naših sosedov na svitlem, saj pregovor našega naroda pravi: „niČ nij tako skrito, da ne bilo bi kedaj očito" — ali „za nočjo dan pride" itd. Te dni sem bil v Ormu/u in tamkaj zvedel, kako stvari o katerih je dopis iz Salovec sumil stoje. Ormužani hoteli so svojo triraz-redno šolo v štirirazredno razširiti. Vložili so prošnjo, da bi se jim dovolila, ter ob jednem — čujte ! — uže so najeli sobo za četrti razred kakor sem slišal pri M. — A Ormužani obra čajo in Gradčani pa obrnejo. Dobili so iz Gradca odlok, da imajo premajheno število otrok za 4 razrede. Kaj je zdaj storiti ? Najprej vtaknimo v sobo namenjeno za četrti razred dva učitelja naj tam stanujeta, da ne bodemo za prazno sobo plačevali, tako in jednako so uganjali, — in vodja jo še izumil po-moček skuhati 4 razred. Ker imamo v okr. iol. svet'i večino, bi predlagali: Svetinjam vzemimo Polovski vrh, Ilunm — Pušence, ter ušolimo oboje Ormužu, da bo postavno število otrok za 4. razrede, — llumu pa dajmo za Pušince Šalovce to so najbrž tudi predlagali, — in šlo bi, ko naši Kalovci ne bi rekli: s te moke ne bo kruha" in 4. razred — šel so je solit. Pa gospod ne mislite, da sem nazadnjašk in zoper razširjanje šol; kaj še! — nasprotno — po volji bi mi še bilo, če bi v našem okraji štirirazredno šolo imeli, a pomislite kako bi mi mogla Ormužka šola povoljna biti, če mi jo slišati, da so ti ljudje neko prošnjo ali „kapelacijo" — kakor mi je nekdo povedal, vložili, da bi ali učni jezik bil nemški ali da se jim bi več nemščine v šoli dovolilo — jedno je bilo, to me je inož zagotovil. Pojdite gospodje v „rajh" ali pa vrzite grdo slovenščino iz vaše Šole in vpoljajte drug jezik — Iloten-toti brž lepo govorijo. Še nekaj! Pisal vam je nekdo o volitvi nadzornika v krajni šolski svet; — nemški Ormužani se nad vrlim našincem jezijo, da je sam on to pisal (gospod povejte mi, je-li on pisal?) in hočejo v tem dopisu kratenje svojih pravic videti. Jaz mislim, da kdor ima le majheno zdravega v glavi, ne najde nobenega kratenja pravic, pa saj veste vi, da so to muhasti in zviti ljudje, dokaz bi bila volitev odbora v krajni šol. svet, katera se je presneto zvito vršila — skoraj tako kot vašo volitve v trgovinsko zbornico — pa po-čakajto gospod! — dokler o tem resnico „Na svjatoj Rusi v kamenoj Moskve, — V kamenoj Moskve — v zolotom Kremne, — U Ivana bilo u Velikago, — U Mihajla u Arhangela, — V sobora u (pri) Upenskago — Udarjali v bolj šoj (veči) kolokol (zvon). — Vsobore-to vo Uspenskom, — Tut (tu) stojal nov — kiparisov grob, — Vo grobu-to ležit Pravoslavni car, — Pravoslavnij car Ivan Groznij Vasiljević. — V golovah u nego stoit životvorjaščij (oživljujoČ) krest (križ), — U kresta ležit korona ego carskaja, — Na (pri) nogah ego vostri grozni meč. — £ivo-tvorjaščemu krestu vsjaki molitsja, — Zolo-tomu vjencu vsjaki kanjajetsja. — A na grozen meč vzgljanet (pogledati) vsak užas-netja. — Vokrug groba gorjat svječi vosko-vija, — Pered grobom stojat vso popi — pa-trijarhi: — Oni služat, čitajut, pamjat od-pjevajut. — Odpjevajut pamjat carju pravoslavnomu, — Carju Groznomu Ivanu Vasiljeviru. poizvem vam bodem pisal, lagati nečem, ker ima laž kratke noge. — Ne morem si kaj, da ne bi svoje pravične pušice tudi v učitelje našega okraja obrnil. Slednjič mi je jeden pravil, da jim gospodska, ne vem več katera, ne dovoli denarja (on ga je dtiete imenoval) zato, da so necega zastopnika volit hodili, saj ste v „Slov. Narodu" o tem pisali. Gospodje ne pustite si vsak korak kosmato plačati, saj veste, da vse iz našega žepa gre in pomislite, kolikokrat mora naš kmet zastonj stopiti. Iz tega gospod urednik vidite, kako slabo da stvari v našem kraji stoje, pa obupati ne smemo, tudi vi pri uredovanji slovenskega dnevnika ne. Domače stvari. — (Po vodenj na ljubljanskem močvirji.) Prijatelj našega lista nam piše: V torek, 16. t. m. peljala se nas je mala družba na močvirje, kder smo se hoteli prepričati o velikanskej povodnji o katerej se je po Ljubljani tolikanj govorilo. In v istini je to, kar smo videli, presegalo vsa popisovanja, ki so šla od ust do ust. Struga Ljubljanice je počenši od izteka v Gruberjev vodotok čisto polna, in vrbovje, ki prerašča sicer visoko bregovje, preplavljeno je črez in črez. Iška jo stopila obeh obal po travnikih, in tisočero lastavic, mahovk in druzih tičev se preletava nad širno vodo. Celo štorklje smo videli. Na levej strani Ljubljanice je za Kapčovem grabnom velikansko jezero nastalo, katero sega daleč nazaj proti mestnemu gozdu, in kjer pljuje voda črez uže visoko zarasteno senožeti, in se majo pod valovi cvetoči zvončeki in rumene močvirnice. Orna vas je vsa pod vodo, katera sega na desnej do Bršnjakovega mlina in daleč črez ižansko cesto. Itak je vas Lipe preplavljena, okolo katere loži najbolj kultivirano polje ljubljanskega močvirja. Rež, pšenica, krompir, ječmen, vse je pod vodo. In hišo! Obiskali smo jih več, pa povsodi strašna nesreča. Voda stoji po metru visoko v stanovališčih, in kar je živega v njih, otroci žene in možje spravili so se za peč in na visoko postelje. V jednej bajti smo videli zibelj plavati, v drugej je gospodar posekal tramovje s strehe za kurjavo v tretjej nijso imeli ničesa več za živež. In vse to traje uže cel teden. Voda se le počasi odteka in nij upati tako hitro rešitve. Pri Pe-ruciju jo imajo dva črevlja visoko v gostilni, in povsodi si le s plavili pomagajo od jedne hiše do druge. Ljubljanski magistrat pošilja sicer nekoliko živeža sleherni dan gori, pa kaj to izdade. Dobrosrčen mož, ki se je vozil z nami, obdaril je nesrečneže z najpotrebnejšim s kruhom in — z užigalnimi klinčki, katerih nikjer nijso imeli. Treba pa jo pomoči še sedaj, vzlasti pa pozneje, ker so ljudje ob vso žetev. — (Iz Ptuja.) V ponedeljek 20. maja ob 7. uri zvečer ima čitalnica letni občni zbor s tem dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov ; 2. poročilo tajnikovo in denarničarjevo; 3. pregled letnega računa, volitev novega odbora, potem društvena zabava. Vsi zunanji udje se vabijo. Narodno-gospodarska stvar. Zavarovanji proti otpijit. Leta 1811 se je osnovalo prvo zavarovalno društvo proti škodi po ognji v Lincu, in leta 1822 postala je „Azienda Asicuratrico" v Trstu. Prvo društvo kot vzajemno (wechsel-seitig) a drugo na akcije. Prvo društvo v Limu jo torej 1 1 let celino oralo - potem še le je prodrla zavest, da so zavarovalo«; družbe koristno, in vsako leto je narastlo njih število. Leta 1823 nastalo je društvo za vdove in sirote v Bečtt, Leta 182 1 splošno zavarovalno drtlStTO v Peču. L. 1827 društvo zoper škodo požar.i in toče v Pragi. L. 1 s;J1 društvo „Ase-curatione Generali" v Trstu itd. Denes štejemo v Avstro-Ogerskej državi (17 zavarovalnih družeb — 34 na akcije in 33 vzajemnih. To sta glavna sistema tedaj: „vzajemnost" in „akcije", razloček pak jo ta, da pri vzajemnem 'mšt\u vse škodo in drugo stroško plačajo „zavarovani" sami, mej tem, ko se pri društvu na akcije vse škode in drugi stroški izplačajo z denarjem, katerega so aktijonarji vložili v društveno blagajuico. Pri vzajemnem društvu odločijo požarne škode in stroški, koliko mora vsak društvenik plačati odstotnino ali „premijo", Račun koncem leta to določuje. Ima vzajemno društvo srečno leto, to je malo škod, potem plačajo društvenila malo premije — ako je nasprotno, — da je zadelo društvo mnogo škod, potem morajo društveniki večjo premijo vplačati. V s a k a k o so društveniki vezani poravnati vse izgube in stroške. — Pri društvu na nkcije pa so premije stalno odločene, ter se sprejemajo anticipando. Izguba ali dobitek zadeva zmirom le akcijonarje. Je dobiček, do-bodo primerne interese od vloženega kapitala, (dividende). Će je malo ali nič dobička ali celo izguba, potem trpijo slabo letino le oni, a ne zavarovanci. Da sta oba sistema dobra, dokazuje to, da napredujejo v naših državah nekatera vzajemna in akcijska društva prav lepo — ter podajejo svojim društvenikom popolno sigurnost. Požarna zavarovalna društva brez razločka, plačujejo lo vrednost, ka-" tero je reč imela pred ko je pogorela, to je, vse družbe plačujejo le resnično, reelno škodo, se ve da z ozirom na zavarovalni znesek! Mnogokrat se pač sliši ugovor: ako plačo (premijo) vzamete za 1000 gld. — potem bi morali tudi 1000 gld. škode povmiti. Tako trdijo dostikrat ljudje, ki imajo zavarovalno listo in društvena pravila v rokah, ter znajo brati postavo: da zavarovalni znesek služi le za zračunenje vplačevanja, nikakor pa ne za odškodnino. Ako bi društva izplačevala zavaro valne zneske, potem bi slabi gospodarje in gospodarje slabili poslopij, zapravljivci, špekulanti in še mnogi dtugi zažigali na vse kriplje. Zavarovalne društva bi ne imele moralne podloge. Vlada, ki bi koncesij oni ral a taka društva, privilgirala bi zločinstvo. Le na poprej omenjenem stališči so požarne zavarovalnice mogoče — kot koristno dobro-dejne naprave, ki velikansko vplivajo na gospodarski blagostan. V mali dokaz naj služi, da je Poštansko društvo plačalo škode od 1. 18G5 do 1875 nad 17 Va milijonov gld. Ako bi pogerelci, — mej katere se je v 10 letih tako ogromna svota razdelila — ne bili zavarovani, gotovo bi denes mnoge trla beraška palica in mnogo bi jih bilo vsled revščine propalo moralično. Zavarovalno društvo bilo je torej regulator nesrečne o s o d e — pogorelci so sprejeli odškodnino in večina napravila si je pač pripravuejša in čed-uejša poslopja. Pregovor, da asekurance nove vasi zidajo in s slamnatih streh — opekne delajo, je deloma opravičen. Pred 12 leti sem jaz Medvode in okolico obhodoval in večjidel slamnate strehe zavaroval. Zdaj je mesto starih lesenih bajt in slamnatih streh uže večjidel videti, čedne zidane z opeko krite hiše in poslopja sploh. Jednako prikazen kaže Šiška. Toliko časa je vladal čuvajev klic: „8iška gori", da je povečjem vsa starina šla v pepel a z asekurančnim denarjem zdelavala so se nova pohištva in vasi. Sicer še nij prodrl zapopadek o dobroti in koristi zavarovalnih osnov povsodi — še brani „sveti Florijan" svoj nekdanji kredit sem ter tja, toda večina posestnikov vendar zavaruje svoje imetje. V koristi asekurance nii več dvombe to smem reči, a nezaupnost do posameznih društev je velika. Temu uzrok so res nevesela sporočila o stanji nekaterih družeb, naj vel pak nesolidno agitiranje mobilnih agentov, ki strašijo ljudstvo s dobička-rijo s propadom jednega in druzega društva. Deloma pa se društvom tudi krivica godi ravno odstrani d ru š t ve n i k o v. Dostikrat društvo, tam kjer škodo plačuje, zaupanje vtrpi, akoravno pravilno postopa, kajti ljudstvo rado prav da pogorelcu, če tudi nepravično zahteva. Društvo se obrekuje, da ne plača pošteno, da „trga" da ogorke računi itd., če društvo ipak postavno in popolnem pravično postopa. Po- sebno tožijo radi: „pro nizko je društvo-škodo cenilo". A društvo šo škode ne cenL (Konec prih) V administraciji „Slov. Naroda" prodaje-se izvrstna „Vođjc i junaci iz ustanka u: Bosni i Hercegovini". Cena 1 gld. 20 kr. Povabilo k občnemu zlom društva Marijne bratovščine v Ljubljani, kateri bi i de 21. maja 1S76 ob 10. uri do polu dne v mestnej dvorani. Na vrsti ImmIc t 1. Letno poročilo in sklop računa za 1. 1875. 2. Volitev 3 udov v vodstvo. 3. Nasveti vodstva in posameznih udov. 4. Volitev zaupnega odboru, da pregleda društvene knjige in račune. (141) Voiltttvo tlruštva Marijne bratovščine. Einladimg zur Generalversammlung des Marien-Bruderschafts-Vereines in Laiback, we!che am 21. Mai 1876 Vormittag um 10 Uhr ' im (iemeinderaths-ftfiale abgehalten \verden wird. Programm: 1. Jahresboricht und Rechnungsabschluss pro I87&. 2. VVahl von 3 Diroktionsmitgliedern. 3. Allfiillige Antriige der Direktlon und der ein-zelni'n Mitglioder. 4. VVahl eines Vertrauens-Coraite's zur Ke visi on dur Roclumngun und Biicher. VonteliuuK »les Marien-Ilrudcrsihafts-Vereines. I 3. » SI I cd i £ I 5 » 0 o <5 & mm cb K Si op i 1 Hb ' 2 r si ft S' 5' g B* p m a m Si _. ta 3. j.« m I Si a Pa s o 3 o K 2« 5" n tU . . WO N 2 § obu Illcti« S'. ar 10 ■-■< 4 » C* g m mCCm »5 «> 5* H K o a> cr> ■5. r <£2. i MViUielmov) sclineebergski zeljisčni allop iz ozdravilnih planinskih zeljišč MM za PlJuče in prsa po zdravniškem predpisu pripravljen, je naj ozdravilnejši pripomoček za bolezni dihalnih organov, kakor tudi za krhelj in bronki- ialni katar, naj uže bode akutno ali kronično, nadalje ca zadušili .asclj, hripavost in bolečine v vratu. Veliki sekrecijoni slizne kože, krhlja in pljuč ozdravijo se v nenadeno hitrej dobi tako, da ako se uživa Wilhelmov sclineebergski zeljiščni allop ne začenja so nikoli pljučno bolezno ravni ran j o. VVilhelmov schueebergHki zeljisčni allop vznemirja slizne kožice, in Bicer tako, da se pridobiva dober tek ter da uzivana jed dobro pristujo, ter splošno okrepčanjo v občo množi; zaradi tega odstrane se vso čutničue bolečine, katero večji del nastajajo vsled slabega krvnega mešenja. uilhelmov schneebergski zeljiščni allop dostal je od leta 1856 na celem svetu svoje izkustvo, mnogo zdravniških izpričeval Eotrjujo izvrstni gotovi, ter radikalni njegov učim-k; tako obilno upovanje je gotovo dosta jasni, ter očividni dokaz njegovega ozdravenja in priljudnosti. (40—5) T7^^^K[BM* Uni p. n. kupci, kateri že'ć dobivati izvrstni pravi lljt^V^P schneebergski zeljišrni allop, katerega jaz od leta »buti sem izdeljujeiu naj blagovolijo izrecno zahtevati Wilhelmov sclineebergski zeljiščni allop. Samo takrat je moj izdelek, ako je na vsakej steklenici ta pečat. Ponarejevalci tega varstvenega znamenja kaznujejo se po postavnem zakonu. Iz'latelj in urednik Josip JurćiC L A'aliaxanje o vaiti tiatla se vsakej stekleuici. Zapečatena originalna steklenica velja 1 gold. 25 kr., tur je vedno v svežnem stanji in so dobiva lo pri izdolovatolju Franjo Wilhelm, lekar vNcunkirchen na Spodnje-avstrijskem. Zavijanje zaračuna se sč 20 kr. Pravi »ilhelmov schneeborgHki zeljišćni allop dobiva so tudi samo pri uiojili gospodih odkujjcih v L j u b lj a u i pri Pctrit I.assniUii, v Novom mostu pri Ikoni, ltizzoliju, lekarju; v Postojni pri J. Iiii|»f< rs< >iiui