88 dolenjka
MŽJE cene v vročem avguste
^ ZLATOrog 05 ploC.
SOK JARI l/l. FRUCTAL S* BRAVO 21. UVOZ
iktL'51- Ra»«nska
S,RlP ORANŽA U|. DANA
LAŠKO 1
lQH<lfl 89.40 ifcttr 99.90 239.90 (JMlfl 109.80 319,50
>OLE)
DOLE!
jih'
Itat«	UjCVl	
vvUj		LIST
		
Dm
LE
1 Cl?0 POHIŠTVO
“yf«»S.nf0
SeCOM,
d.o.o.
Ucenca
CSETJEMA
BRnLEKS IN LERAN
xl!!RIKIUNju-sio-
^jSnji ip f8 nePremičnin je gradu Brdo Ujetjem ,POdcl,la licenco 28 dninam' * Promct z ncprc-
?ednjim?t !fi*c Slovenije. P '»esiT. .Udl dvcrna iz Nove-L«ran,! .'"‘eleksu, d.o.o., in
š^o&navkr S, lcm iima Je
1 ° r«una,„kiUČI,ev v sloven-, rinUnev 'Sko bazo Po^t-
tePH
feSjfT IZSILIL
e£KS
5Ss?sS
C'* «ran: dol> Je z njegove CSltc hiše tLdvorišča stano-hiLeKlonain^0vn'k3 sPeUa' U ,*I»o ? Ces,° v^nik HjN* hotel „e“l 63'le,ni H. MT1 yozilo ,l da bi spustu
l(li **yiti * Prcdnostni ce-^zaviS;M®^„ogu. CsProtni „ ]n umikanju Vabiti trVPaj	mogel
V>oSaM°‘°r,s‘jc
žsiSraK
|t§S££
$5ŽfW.Y5E
! ^5Sr«
^VjjCSIS:
Slak<*letav ^?ko bo *rena
končani
SšsšSS
Dolg do izgnance
tenor
11 11
Na Bučki srečanje izgnancev - Slavnostni govornik dr. Vladimir Topler: srečanje je poziv k strpnosti - Napad na Bučko svarilo Nemcem - Pismo dr. Janezu Drnovšku
BUČKA - “Kot država smo dolžni, da popravimo krivice iz preteklosti. Če je potrebno kje komu čimprej popraviti krivice, je potrebno vamv izgnanci.” Te besede je namenil izgnancem, ki so se v soboto udeležili srečanja na Bučki, podpredsednik državnega zbora Republike Slovenije dr. Vladimir Topler.
Slavnostni govornik je tudi rekel, da se krivice izgnancem niso zgodile, ker bi pripadali eni ali drugi stranki tistega časa, ampak zato, ker so bili Slovenci, torej narod, zapisan genocidu.Današnje srečanje izgnancev, odkritje spominske plošče, odkritje znamenja nekdanje meje, počastitev obletnic vrnitve iz izgnanstva in počastitev obletnice zmage nad nacizmom in fašizmom niso klic k maščevanju in sovraštvu, SO le poziv k miru, k strpnosti, k spravi, je rekel dr. Topler.
Janez Povšič, župan občine Škocjan, ki je bila pokroviteljica srečanja, je dejal, da Bučka simbolizira uporproti Hitlerjevi politiki. Napad na Bučko novembra 1941 je namreč pomenil resno svarilo Nemcem, zaradi katerega so spremenili prvotni načrt preseljevanja Slovencev.
S srečanja na Bučki, posvečenega 50. obletnici zmage nad nacizmom in fašizmom ter vrnitvi krajanov iz izgnanstva, so poslali predsedniku vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku pismo, v katerem prosijo, naj priporoči državnemu zboru sprejem zakona o žrtvah vojnega nasilja, kot je bil sprejet v državnem zboru ob drugi obravnavi. Prosijo tudi, naj se zavzame za čimprejšnji sprejem zakona o skladu za povračilo vojne škode.
Udeležence srečanja na Bučki je med drugimi nagovoril tudi Vinko Tomažin, predsednik bučenske krajevne organizacije Društva izgnan-
cev Slovenije. Srečanja so se udeležili tudi državni poslanec Alojz Metelko, zgodovinar in poznavalec izgnanstva dr. Tone Ferenc, avtorica brošure o Bučki prof. Ivica Žnidaršič, najvišji in visoki predstavniki Društva izgnancev Slovenije, slovenske borčevske organizacije itd.
Domneva, da je Metliko zajela virusna okužba
Nenadoma veliko bolnih
METLIKA - V metliški občini so mnogi ljudje te dni imeli prebavne težave, kot sta diareja in bruhanje, povišano telesno temperaturo, bolečine v mišicah, glavobole. Te zdravstvene težave, ki so navadno prišle iznenada, so pri bolniku trajale približno dva dni.
Po besedah direktoija metliškega zdravstvenega doma dr. Blaža Mlačka je nekaj deset ljudi iskalo zdravstveno pomoč v zdravstvenem domu, vendar je bil po njegovem mnenju to le vrh ledene gore, saj so se mnogi zdravili kar sami doma. Dejal pa je, da vsnj za sedaj ni močnavesti, kaj je razlog, za te težave. Obolevali so naityeč ljudje vseh starostnih skupin, zaposleni in nezaposleni, iz Metlike in okoliških vasi, tisti, ki so se kopali v Kolpi, in tisti, Jki se niso. Analize vode iz Kolpe so že pokazale, da reka ni krivec za obolenja. “Blato bolnikov smo dali v analizo, a še ni rezultatov, tako da ne vemo, ali gre morda za bakteriološko okužbo. Na * podlagi laboratorijskih izvidov in klinične slike pa domnevamo, da bi bile lahko virusne okužbe,” je dejal dr. Mlačak.
M. B.-J.
STISKANJE RAO V KRŠKEM -Stare 208-litrske sode z radioaktivnimi odpadki stisnejo, vložijo in zavarijo v nove, višje sode, ki imajo debelejšo steno zaščiteno z obeh strani, proizvedli pa so jih v senov-ški Metalni. Elektrarna bo na ta način prihranila 27odst. skladiščnega prostora.
L. M.
MEJNIK - Na Bučki so položili vence pri spomenikih in odkrili spominsko obeležje 56 domačinom, umrlim v nemških izgnanskih taboriščih. Ob cesti med Jerman Vrhom in Bučko so postavili kamen, ki je v času okupacije označeval mejo med Nemčijo in Italijo. Kamen je v soboto odkril škocjanski župan Janez Povšič. Ko je ta pred tem govoril udeležencem srečanja, je rekel, da je petdeset let dovolj dolga doba, “da smo vsak v sebi razčistili s preteklostjo. Zato menim, da je danes dan, ko v mislih, srcu ali osebno podamo roko vsakomur, do katerega smo gojili kakršno koli nezaupanje". Na sliki: ob odkritju mejnika. (Foto: M. Luzar)
Danes v DOLENJSKEM LISTU
stran 2:
•	Bodo verniki vero plačevali?
stran 3:
•	Najtežji časi po obvezni oddaji
stran 4:
•	Država razume, občina naj rešuje
stran 7:
•	Javni denar so trošili nenamensko
stran 9:
•	Ko se Romi gredo električarje
stran 10:
•	Za medaljo vrhunska forma ni dovolj
stran 11:
•	Kozlovska sodba po sevniško
stran 12:
•	Tisočletja star knežji grob
stran 24:
•	Na Dolenjskem že 55 primerov borelioze
PA JE MA TURA ZA NAMI! - Tako je prejšnji leden lahko reklo 6421 slovenskih dijakov, ki so v spomladanskem roku uspešno opravili novo, eksterno maturo. Med njimi je bilo tudi 73 dijakov Srednje tehniške in zdravstvene šole Novo mesto, ki so dosegli zelo lepe rezultate, še predvsem za tehniško šolo: bili so 80,21-odstotno uspešni, le 3 dijaki pa so na preizkusu v celoti padli. Svečana podelitev maturitetnih spričeval prvi generaciji maturantov je bila v ponedeljek, 31. julija. Poleg presrečnih dijakov iz zdravstvene, gradbene, elektro in strojne smeri so se svečanosti udeležili: Štefan David, ravnatelj-direk-tor šole (v sredini), ki je maturantom delil spričevala, Jože Škufca, predstojnik Zavoda za šolstvo (levo), Jože Kukec, predsednik Sveta šole, dr. Stane Ferkolj, zunanji član Šolske maturitetne komisije in Silva Mežnar, tajnica ŠMK. Vsi gostje so v kratkem govoru novim maturantom čestitali in jim zaželeli uspešno nadaljevanje študija na fakultetah in nasploh veliko sreče v življenju. (Folo: L. Murn)
Jedrska rešuje prostorsko stisko
Usmeritve za začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov - Stiskanje že teče, kmalu še novosti v tehnologiji obdelave odpadkov - Razširitev začasnega skladišča v Krškem?
KRŠKO - Ker je po besedah direktorja Staneta Rožmana Nuklearna elektrarna Krško odgovorna za ustrezno skladiščenje materialov do konca razgradnje objekta, trajne rešitve pa še ni pričakovati tako kmalu, so v so v elektrarni pripravili usmeritve za začasno skladiščenje vseh radioaktivnih materialov.
Tudi ta projekt je terjal 4,5 milijona tolarjev, kar se v tem letu že pozna na lastni ceni elektrike, ki je zaradi tega za 2 odst. višja. Pri vseh
Sedanji bazen za skladiščenje izrabljenega goriva je že poln več kot polovico in bo lahko služil temu namenu samo še za 6 obratovalnih let (do leta 2002). V elektrarni nameravajo ta problem začasno rešiti z vgraditvijo gostejših rešetk, ki bi omogočile odlaganje goriva še najmanj do leta 2012. Če bi se obratovanje nadaljevalo tudi še potem (načrtovana življenjska doba elektrarne je do leta 2023), bo nujno zagotoviti v svetu že običajno in preverjeno prehodno (za okrog 50 let) suho skladiščenje gorivnih elementov.
Do konca junija 1995 je krška nuklearka proizvedla skupno 10279 208-litrskih sodov različnih nizko-in srednjeradioaktivnih odpadkov v tekočem in trdnem stanju. Če se v elektrarni ne bi lotili izboljšanja tehnologije obdelave odpadkov, bi se sedanje skladišče zapolnilo že do konca leta 1997. V elektrarni so količino odpadkov že zdaj zmanjševali s stabilnim obratovanjem elektrarne.
V elektrarni so že sprejeli tudi *
PADEL Z LESTVE IN SE UBIL
SEMIČ - 27. jul(ja je 49-let-ni J. M. s Hriba pri Cerovcu pleskal leseni oboj nu stanovanjski hiši M. Š. na Lipovcu pri Semiču. Stal je na raztegljivih aluminijastih lestvah, ki so bile naslonjene na steno hiše. Ko je hotel stopili letev ni^je, seje lestev zučela premikati. Poskušal seje rešiti tako, da se je prijel za žleb, vendar se je ta utrgal in J. M. je padel z višine 5 metrov in se ubil.
koncept posodobitve sistemov za obdelavo odpadkov, ki je v fazi projektiranja in s katerim naj bi uvedli tehnologijo sušenja v sodu. Pri izsuševanju vode iz ionskih izmenjevalcev naj bi letno proizvedli le 20 odstotkov sedaj nastalih sodov, medtem ko naj bi pri sušenju gošče iz izparilnika dosegli celo 95-odstot-no zmanjšanje količine odpadkov. Izvedba bo slonela na nemških izkušnjah in je predvidena v naslednjem letu, stala pa bo 4,5 milijona mark.
V elektrarni ravno zdaj teče še postopek zmanjšanja prostornine že proizvedenih odpadkov, t. i. su-perkompaktiranje, ki so ga testno preizkusili že leta 1988. Do oktobra letos bodo stisnili načrtovanih 6.739 sodov (do zdaj že 4.244) v boljše sode in s tem prihranili najmanj 27 odstotkov skladiščnega prostora.
• V jedrski elektrarni načrtujejo razširitev začasnega skladišča, saj bo treba nekje shraniti tudi večje izrabljene dele elektrarne (uparjalniki in drugo), pri tem pa računajo na ustrezno podporo upravnih organov. Zagovarjajo takojšnjo odločitev o zamenjavi uparjalnikov, saj vlaganje v obstoječe ekonomsko ni več upravičeno. Stroški se bodo vsako leto bolj povečevali, smotrnost pa se bo zmanjševala. Kljub temu bi elektrarna, če pride do odločitve še letos in posledično do zamenjave v treh do štirih letih, ta čas še lahko obratovala s polno močjo. Vprašanje je le, s kakšno ceno.
notranjih ukrepih elektrarne sodeluje s polovico denarja tudi Hrvaška.	. .
B. DUŠIČ GORNIK
Slovenski in hrvaški minister sta se ob zadnjem srečanju dogovorila, da državi prevzemala vsaka polovico jedrskih odpadkov iz Krškega, do leta 2002 poiščeta ustrezno lokacijo za odlagališče in ga pet let pozneje tudi zgradita. Sliši se enostavno in obetajoče, vendar se glede na dosedanje izkušnje pri iskanju trajnejše rešitve za odlaganje na take sklepe ne gre posebej zanašati. Neutemeljeno je pričakovati, da bodo nekega dne prišli Hrvati in odpeljali polovico strah zbujajočih stvari - kako daleč pa jih bodo odpeljali in kako varno shranili? V javnosti se pojavljajo napačna sporočila o morebitnih lokacijah za odlagališče in razumljiva panika med ljudmi, čeprav bi danes težko take odpadke kar zmetali v kanižarski ali senovški rudnik. Kako bo z jedrskimi odpadki in izrabljenimi visoko radioaktivnimi deli iz Krškega, se še ne ve.
Slovenska Agencija za radioaktivne odpadke še nima izbrane lokacije niti ni dorečeno, ali bo odlagališče površinsko ali podzemno. Zaradi slabih izkušenj z iskanjem lokacije v preteklosti (Kališovec, Haloze), je Agencija previdna in molči. Še huje je, da se Slovenija še sploh ni dokončno odločila, kako dolgo bo obratovala krška elektrarna. Krško je zato prisiljeno samo iskati zasilne rešitve za začasno skladiščenje, ker tako občutljiva tehnologija pač ne more samo čakati na politiko.
BREDA DUŠ1Č GORNIK
Privilegije poslancev
Nekateri poslanci državnega zbora se spet potegujejo za nekatere posebne ugodnosti, ki bi jih bili deležni, ker so pač v državnem parlamentu. Tako naj bi se jim “poslanstvo” poznalo pri plačah, pri upokojitvah in pri odpravninah - v vseh teh primerih bi zajemali z veliko žlico. Taki poslanski apetiti, ki sojih z ustreznim podpisom izkazali tudi trije posavski in en dolenjski izbranec ljudstva, so povsem upravičeni tedaj, če so parlamentarci flufvdiliv parlamentu kaj tako izjemnega, kot so izjemne ugodnosti, po katerih hlastajo. Seveda volilci težko dokažejo, daje parlament nekaj slabo naredil, medtem ko poslanci lahko hvalijo svoje delo, ker so pač državni poslanci, avtoritete. Poslanec lahko ves čas trdi, daje nekaj naredil izjemno dobro, da pa volilci tega ne morejo dojeti, ker pač ne poznajo vsega dogajanja “zadaj”. Zelene poslanske ugodnosti motijo še toliko bolj nekaj motečega v državi s tako močnimi in naglo naraščujočimi družbenimi razlikami, kot so v Sloveniji. Ugodnosti bodejo v oči tudi zato, ker prenekateri delavec ne dobi
“'**------*--------— *~ ooslanci radi dobivali še
liti poslanci. Poslanske gresta skupaj. Kaj kaže današnja
anketa?
JOŽE ŠERCER, upokojenec iz Mirtovičev v občini Osilnica: “Menim, naj dobi vsak tako pokojnino in druge ugodnosti, kakršne si je zaslužil z delom. Jaz sem delal od 17. do 70. leta starosti, vmes pa sem bil še tri leta pri partizanih in eno leto v vojski. Dobim do 40.000 tolarjev pokojnine in s tem denarjem živiva z ženo. Kot partizan sem med prvimi vkorakal v Kočevje, zdaj pa so me pozabili povabiti na proslavo v Taborsko steno.”
MARTINA RAČIČ - LEŠ, cvetličarka iz Brežic: “Ko poslušam o privilegijih poslancev, se mi pritisk dvigne na 220. Kolikor delajo, toliko naj dobijo, saj vidimo, da več pijejo, kot pa delajo! Nekdo bt pri teh zadevah moral biti nad njimi, da bi nadzoroval, kako si dvigujejo plače, predvsem pa naj bo to javno. Plače naj bodo omejene, na primer dvakrat ali trikrat večje od najnižje delavske plače.”
STANKA SEPAHER, vzgojiteljica iz Semiča: “Privilegiji poslancev niso sprejemljivi, pa naj gre za njihove visoke plače ali ugodnosti pri upokojevanju. Kakšna je njihova odgovornost, ko pa jih Ščiti poslanska imuniteta! Kaj sploh delajo? Zdrahe med ljudmi, namesto da bi skrbeli za dobrobit države in državljanov! Očitno pa to svoje početje dobro vrednotijo. Ostali smrtniki pa moramo za nizko plačo skrbno delati in vzdrževati še nje.” IVAN HOČEVAR, delavec iz Metlike: “Poslance je lahko sram, da zahtevajo takšne privilegije! Razmišljajo samo o tem, kako bi imeli čim večjo plačo, delavcem pa določajo najnižje. Saj ni Čudno, da ljudje kradejo, da sploh preživijo! Poslanci nimajo nikakršne vesti in ne čutijo nobene odgovornosti do svojih voliicev. Še več, delajo celo proti njim. Za vse svoje početje pa so dobro zaščiteni, medtem ko smo ostali prepuščeni sami sebi.” VIKI KOŠAR ml., inštruktor pri avtošoli Orion v Sevnici: “Ne vem, zakaj bi bili poslanci nekaj posebnega še po tem, zame povsem nesprejemljivem privilegiju, da bi lahko po sorazmerno kratki delovni dobi dobili “polno” pen-zijo? Verjetno bi si za odgovorno delo, ki pa ga preštevilni na razočaranje nas voliicev opravljajo zelo neodgovorno, radi zagotovili ob mastnih plačah še lepe pokojnine. Žal ti ljudje prevečkrat vidijo le sebe.”
STANKO MEGLIČ, avtomehanik v Peugeotovem prodajnem centru Terzin v TVebnjem, doma z Mirne: “Tako, kot se obnašajo naši poslanci, bi se lahko tudi navadni smrtniki kjerkoli, se pravi, da bi bili gluhi za zagate in potrebe drugih. Mislim pa, da si poslanci tega ne bi smeli privoščiti, da bi v času svoje kratke službice potegnili predvsem osebne koristi, Morali bi bolj pogledati okoli sebe in delati tako, da bi bilo vsem bolje."
IVAN REPEC, vodja poslovne enote EK Krško iz Krškega: “Z delom in zahtevami poslancev se ne strinjam, saj se namesto o ekonomiki in razvoju Slovenije ter gospodarstva vse preveč prepirajo o lastninjenju in manj pomembnih zadevah, zato tudi njihove zahteve po privilegijih niso upravičene. Bili so voljeni od ljudi, zato naj tudi delajo za ljudi in naj bodo enakopravni ostalim, tudi glede pogojev za upokojitev.” IRENA ZORENČ, zaposlena na ministrstvu za obrambo republike Slovenije, doma iz Ribnice: “Poslanci vse preveč gledajo samo nase, premalo pa na delavce. Tb seveda ni prav, nič boljše pa ne bi bilo, tudi če bi bil na oblasti kdo drug. Če že imajo dobre plače in so deležni raznih privilegijev, naj poskrbijo, da bo tudi drugim bolje, pa bo to, kar skušajo doseči samo zase, za ljudi lažje sprejemljivo.”
FRANC KOŠIČEK, finančni direktor v Pionirjevi Avtohiši: “Glede na to, da se nekateri poslanci vedejo izredno neodgovorno pri tem, za kar so bili izbrani, malo pa je takih, ki bi jih bilo treba pohvaliti, bi jim bilo treba celo kaj odvzeti, ne pa dodati novih bonitet! Da se zavzemajo za uzakonitev privilegijev, še bolj dokazuje njihovo neodgovornost in neresnost. Mislim, da bi bilo najbolje parlament razpustiti in razpisati nove volitve.”
-3
’%&-$ Ng!
LETALIŠČE IMAJO DOBRO, CESTE PA SLABE
KOČEVSKA REKA - Član odbora krajevnih skupnosti pri občini Kočevje iz KS Kočevska Reka Tone Križ je že dvakrat na seji tega odbora opozoril, da imajo v KS letališče in helio-drom, nimajo pa urejenega vsega ostalega, kar ljudje potrebujejo, predvsem ne cest in vodovodov. Dodal je še, da ni nikjer dobil nič zapisanega, kakšne investicije so predvidene na njihovem ofefflOČjU, In tako ljudje vedo le za gradnjo nove cerkve. Župan Janko Veber mu je odgovoril, da na tem območju potekajo investicije v vodovode in da bodo prebivalci že s 1. junijem plačevali vodarino po vodomerih; da nekaterih investicij v zvezi z vodovodi ni v občinskih dokumentih, ker jih finansirajo drugi, tudi Ministrstvo za obrambo. Cesta proti Borovcu in Osilnici je tudi republiška investicija. Vodovod za Primože je v zaključni fazi. Cesta skozi Gotenico je potrebna preplastitve, kar bi veljalo okoli 30 milijonov tolaijev, vendar jih občina nima itd.
Britanski ambasador obiskal Beti
Veleposlanik Velike Britanije Gordon Johnston seje s predstavniki metlišketova^
Beti pogovarjal o gospodarskem sodelovanju - Skupna proizvodnja športnih
METLIKA - Pretekli teden je metliško tovarno Beti obiskal britanski ambasador v Sloveniji Gordon Johnston. Pogovarjal se je z vodstvom podjetja, ki mu gaje predstavil direktor Miroslav Štimac. Kot so dejali v Beti, je ta obisk prvi korak k razvijanju njihovega boljšega gospodarskega sodelovanja z Veliko Britanijo.
kupuje V zahodnoevropskilj^ vah. Na leto izvozi za . U, DEM, od tega 55 odst’V.NV zp!l
31 odst. v Italijo in 9 odst. 4
držav tudi največ^
Koncem Beti s štirimi hčerami, ki proizvajajo prejo, tkanine, kopalke in perilo ter oblačila, doseže s 1.500
zaposlenimi 60 do 65 milijonov DEM letnega prometa. Veliko je lohn posia, najveC pa pfOdSjC in
Iz teh treh držav tum koi Ambasadorja jc
lastninjenja odobre^^;ir.i!?SI
CERKEV OBNAVLJAJO
VELIKE LAŠČE - Delavci celjskega Ingrada bodo v začetku septembra v Velikih Laščah končali obnovo cerkve Marijinega rojstva (urejanje fasade in utrjevanje statike) in župnišče. Denar za to zahtevno in hkrati največjo letošnjo naložbo v občini so zbrali krajani (farani) sami. Cerkev in župnišče bodo posvetili 8. septembra, na dan Marijinega rojstva.
......-	.	m.,vis
v začetku avgusta.	-inod^
niki bodo skladi in agenc j > |j bo notranjega odkupa, P«v'	. SB
bo šlo v javno prodajo. ,ova|j
Mars
Beti je nekdaj precej P0 ;; S,
Veliko Britanijo, ajetameyfc8|
le kupovala. “Ker j.e Slovenj ^avg,
hna in moramo veliko i ^ eiij prodajali tja, Kjersobihjt p|Je_c
novno že navezali, a Ji ^ |,j b# ^
Ijivi kov z
bolj razširiti. MenirnO;
dab:>M
podjetja, s katerimi bi' P^Jijteir
p J • ••	---»««eada,za^: •<*« J0 Sc
navezati stike amhas«1^ (j,rprjlf(
resna,” je dejalŠtirnao-^kir ^ omenil, da si želijo pre
lodroč)®
Kiv
AMBASADOR V BETI -Ambasador Velike Britanije v Sloveniji Gordon Johnston (prvi z leve) med pogovorom s predstavniki metliške Beti, ki bi rada razširila gospodarsko sodelovanje tudi na britanski otok. Metličane
je zanimalo predvsem, kakšne so možnosti za prodajo njihovih izdelkov --~~ - tekstiinem P0U,v”j(iH 5l0 na britanskem trgu pa tudi kooperacija in morda skupno podjetje z britan-	yen yel ik‘c Britanije zelo o1™ p ;»prije
skim partnerjem. (Foto: M.B.-J.)
• Veleposlanik Gordon	J
dejal, da so naložbe v skap^#
ven
kar pa ne

!3rir,Smr>'
Bodo verniki vero plačevali?
RAZSTAVA DEL FRANCETA MODICA
ORTNEK - V počastitev 40-let-nice Tbrističnega društva Grmada in 35. obletnice odprtja lepo urejenega doma, so v nedeljo pripravili še priložnostno razstavo del velikega “Grmadarja” in prijatelja Ribniške doline, pokojnega ljubiteljskega fotografa Franceta Modica, ki je več let fotografiral tudi za naš časopis. V času življenje je pripravil več razstav, na primer: “Kako žive ljudje od Rašice do Ribnice”, “Ribniški sejem”, “Kočevski zbor”, “Naši obrazi”, “Naši jubilanti”, “Vsaka glava ima svoje pokrivalo” in druge. Domu na Grmadi je pustil šest albumov fotografij, ki sojih letos obnovili. Zahvala za pripravo razstave gre sorodnikom Franceta Modica ter Toniju Andoljšku, Simonu Novaku, Gasilskemu društvu Velike Poljane, Stanetu Klunu iz Miklove hiše v Ribnici.
M. G.
Dolenjski poslanec Rafael Kužnik predlagal prostovoljni cerkveni davek - Cerkev: zlonamerni predlog
|o#°'
d»!^l
izvaža na območja, na _„a ten1'? i J*
LJUBLJANA - Poslanec Slovenske nacionalne stranke Rafael Kužnik je v parlamentarno proceduro vložil zakon o dopolnitvi zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji. Predlagal je uvedbo t.i.
• Cerkveni del podkomisije za gospodarstvo, finance in socialo v Slovenci je Kužnikov predlog označil kot nestrokoven, zlonameren in nerešen, saj Cerkev v Sloveniji ni nikoli omenjala cerkvenega davka. Meni, da predlagatelj želi na ta način le odvrniti ljudi od Cerkve. Prav tako ni ustrezen in realen tudi predlog izvršnega odbora LDS, ki vsebuje izenačitev pravnega in davčnega statusa Cerkve s statusom drugih civilnopravnih oseb in ustanovitev proračunske postavke z imenom verski sklad.
skih skupnostih jc bila leta 1991 odpravljena prepoved ukvarjanja z gospodarskimi dejavnostmi, kar po Kužnikovih besedah pomeni, da verskim skupnostim od takrat ni prepovedana nobena profitna in neprofitna dejavnost. Navedel je, da je tako rimskokatoliška Cerkev kot pravna oseba že (soustanoviteljica različnih podjetij, bank, lastnik 5 radijskih in 3 TV frekvenc... Po Kužnikovih izračunih bi, če bi vsi verni plačevali predvideni davek, Cerkev na leto imela 35 milijard tolarjev dohodka, preko obdavčitve pa bi “zaslužila tudi država”. Cerkev bi se tako lahko odrekla zahtevam po vračilu gozdov.
L. MURN
tradicionalno vezana,
ni Slovenije. Predvfl^nos'111] i!
Britance prepričati o Pre	L
vih trgov pred starim*^— ^
•-r' LaKS"’’ ^
„o podjetje i" koope«ci)«oV

ma
ZBIL 5-LETNEGA KOLESARJA
DOLENJE PONIKVE - 27. julija ob 9.30 je 54-letni J. M. iz Ljubljane vozil kombinirano vozilo iz Trebnjega proti Mirni Peči. Na Dolenjih Ponikvah je s stranske ceste na prednostno pripeljal pred avto 5-letni kolesar J. R. z Dolenjih Ponikev. Vozniku avta ni uspelo pravočasno ustaviti in kolesar je hudo poškodovan obležal na cesti.
prostovoljnega cerkvenega davka vernikov v višini 10% čiste plače. Natančnejše navodilo o načinu plačevanja in pobiranja cerkvenega davka naj bi predpisal minister za finance.Svoj predlog je Kužnik obrazložil s tem, da je redno in trajno financiranje verskih skupnosti pri nas še vedno nerešeno, prav tako pa tudi vprašanje vračanja premoženja Cerkvi. S plačevanjem cerkvenega davka bi videli, koliko je dejansko vernih ljudi v Sloveniji, država pa bi prihranila po lanskih podatkih 571 milijonov tolarjev, ki jih je za različne namene dobila Cerkev. S spremembo zakona o ver-
Poletje na Gorjan
omir bKouoei, jeon-kopalke in PerfJ?’ L pat0' > j da je Beti s 1,2 milijon% A J^ palk na leto eden najv^j p0lj 3'
hsssss2&i$
' cif
Pestra in bogata ponudba v domu pri GogP
■»p
*
k
S*i
»ati.
'Si
"lijs
g
GOSPODIČNA - Na Gorjancih je te dni, ko v dolini razsaja huda vročina z neznosno soparo, še posebej prijetno in se tja v teh poletnih dneh ljudje zelo radi zatekajo. To velja še posebej za planinski dom pri Gospodični, kjer zadnja leta gospodari znani Vojko Merhar-Džeri, izvrsten gostinec, še posebej kuhar. Penzion, se pravi prenočišče in trije obroki hrane, stane pri Gospodični 2.400 tolarjev, vikend paket (petek, sobota in nedelja) pa 5.500 tolarjev. Džeri je spet uvedel

nedeljska kosila, treba najaviti v ne (tel. 24-920), stanejo PGosp^ ^
jev. Sicer pa v domu^\'n peS^J Ni SJ' Vojko ponuja bogato ‘n P)0l1Ji>‘ '!|
ro hrane, od izvrstnih endjd	d

nih ležiščih 800 tola., jop potrjeno izkaznico p
NOVO VOZILO ZA TRŽIŠKE GASILCE - Prostovoljno gasilsko društvo Tržišče in številni krajani so s priložnostno slovesnostjo in veselico obeležili še enega izmed pomembnejših dogodkov v zadnjem času za društveno kroniko. Po pridobitvi cisterne in izgradnji gasilskega doma so preteklo soboto s sodobnimi Vblkstvagnovim vozilom zamenjali 23 leto staro, že odsluženo vozilo. Predsednik PGD Tržišče Branko Debeljak (na sliki na desni, ko predaja ključe kombija vozniku Mirku Murnu) se je posebej zahvalil za veliko razumevanje pri nabavi okrog 42.000 mark vrednega vozila sevniški gasilski zvezi pa tudi za sodelovanje in pomoč KS Tržišče, Avtu Slak Trebnje, Tonetu Anderliču in tajniku PGD Marjanu Jamšku. Gasilcem je čestital tudi sevniški župan Jože Peternel in jim zaželel, da bi vozilo čim večkrat uporabljali za izlete in čim manjkrat za intervencije. Vozilo je nato blagoslovil tržiški župnik Janez Miklič. Ob tej priložnosti je nekaj pesmi zapel MoPZ Emil Adamič iz Mokronoga pod vodstvom Staneta Pečka. (Foto: P. Perc)
Mariborsko pismo
in izplačilo krcdi'?kj’ zl^Šj- (v strani pa tudi upn£•- .fl j M
Papir prenese vse
strani pa tudi “PV/^kali” ^
sivem trgu, kakor	iti ga,-*r k
jo na vsak novi krc vop^lp S lam, da bi si z njim P
ostale terjatve. K° , jlrile 1 da bodo banke 00 ^ s0t,-
i S1. -at tjU
Ob dogodkih v Tamu -Mariborska jesen bo bolj vroča od poletja
drugo tranšo kr^1jt°,ja i tera finančna podj^n*^ ^tj
trga takoj vložila altccr^.ev ^	J.v0;
pop

tako blokirale žiro
MARIBOR - Potem ko je v mariborskem Tamu nekaj mesecev vladal socialni mir, so delavci v tem podjetju zopet ustavili stroje. 3.588 delavcev Tama namreč ni dobilo niti junijskih plač niti regresa za letni dopust. Mnogi so se znašli v takšni stiski, da jim kaj drugega kot stavka ni preostalo. Delavci so odločeni, da bodo stroje ponovno pognali šele, ko bodo dobili, kar jim pripada. No, to se je medtem le zgodilo.
In zakaj vodstvo Tama delavcem ne izplačuje redno že zasluženih plač in drugih prejemkov? Razlog je preprost: Zakon o sanaciji Tama, ki so ga pred dvema mesecema sprejeli poslanci v državnem zboru, se še zdaleč ne uresničuje tako hitro in učinkovito, kakor jc v njem zapisano. Na eni strani najdejo banke tisoč in en razlog, da odlagajo odobritev
predno so krediti	Ji
tudi ni mogel d®.aV^akor ^dV ' h kar so si zaslužil'... sr^jjU j$
od kreditov P°!r0„!jSpeV|‘Vv O starih dolgov in P u dc mO
sasftfcrJlpt
s,

žila, ki jih na Tajskem kl)r «
terih drugih drz*	^

optiki*

F2*rdSS&!$i


8
s
i
tatTi^0
trni lal!
iti jono>
iiiij*
ZD< ivsi* ikof ekU
k SAJENJE s sadilnim
feteszr
■ ai f^tusta ^ s užha vabiv sredo, a|!Planina)^ ^10n.alni cesti Sevnica -
3^«WESflS
” ili11 Pri nas eniadars*va in vrtnarst-n ■ ■* 1 IIT|enitnim sadilnim
iioii1
Najtežji časi po obvezni oddaji
Ker ni živine, hribovske travnike že prerašča grmovje - Na evropskem trgu konkurenčno sadjarstvo omejeno s kontingentom - Integralna pridelava, a nič višje cene
BREŽICE - Kmetje pravijo, da se jim zdaj piše najhujše obdobje po povojnem času obvezne oddaje. Svojih pridelkov ne morejo prodati, če pa jih že, jim to ne prinaša zaslužka. Z živino ne gre, s pšenico ne in tudi vinogradništvu ali sadjarstvu se ne obeta nič dubrega. Kot pravi Jože Vovk, vodja kmetijske svetovalne službe v Brežicah, so v težavah tudi večji in močni kmetje, še posebej tisti, ki so se odločili za večje naložbe.
•Vrtnarstvo in zelen-
V zadnjih dveh letih se je v brežiški občini stalež osnovne črede živine zmanjšal za tretjino, po hribih pa živine tako rekoč skoraj nimajo več. Vse več travnikov ostane nepopasenih in nepokošenih. Ljudje za zdaj ponekod še kosijo in
r*us> ki opravlja več del
^ETOWLECŠT.7
% cenc’ v letu dni podvojila K;t^aiuliMo številko r^Druj.vnc Kme>ovalec, ki jo sit« ^Sloveni,,. kmct*jskih svetoval-pr<'?Cv(Pre ^K?dražila na 400 to-se Uredništvo pou-jjt^oniskeD VCda vcdno slabšega %\ NC^ja kmetijstva „o^ >insko fadeva'°. da bo revi-
‘A’ Sistvu; p^“rabl računalnika v
p^lSe I50PP "Pednjih cenah:
*’l(J CelCk,arriie 3on"ice 90’ 8rozdic
%N lsn •?°’ P°maranče 180, . '11) ^340 9®’ čebula in koren
sV\
o^^ŽIcp x
a redni sobotni se-
^kT‘žive“
raCSdo270,o,ur'
Ugodna posojila za nove naložbe v kmetijstvo
Rok je 30. september
V prispevku o denarni pomoči kmetom iz državnega proračuna, ki je bil objavljen prejšnji teden, je bilo razvidno, da ni več mogoče dobiti nepovratnih sredstev za investicije v kmetijstvu (izjema so le hlevi za robnico, če gre za genske banke, in rejska središča za rejo plemenskih svinj in mladic). Imajo pa kmetje možnost, da uveljavijo regresiranje obrestnih mer pri nakupu zemlje, gradnji in obnovi hlevov za pitanje govedi in prirejo mleka, za vzrejo in pitanje prašičev, drobnice in kuncev ter konj, če gre za najmanj pet stojišč.
Prav tako lahko dobijo regres na obrestno mero, če gre za nakup strojev strojnih krožkov, za gradnjo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, gradnjo objektov za predelavo lastnih pridelkov ali lesa, pripravo blaga za trg, rastlinjake in plastcnjake, trajne nasade in njih oporo, nakup plemenske goveje živine kombiniranih ali mesnih pasem ter za gradnjo objektov in nakup naprav za dodelavo semen.
Regresirano obrestno mero je moč uveljaviti še za nakup druge kmetijske mehanizacije, vendar pod pogojem, da so kmetje člani strojnega krožka. Izjema so hribovski in gorski kmetje, članstvo v strojnem krožku pa ni nujno tudi pri nakupu posebne vrtnarske mehanizacije.
Pogoj za regresiranje obresti je, da obrestna mera ne presega 12 odst. in da znaša dobo vračanja kredita 1 do 5 let, kar je ugodnejše kot lani. Vsa natančnejša pojasnila lahko kmetje dobijo pri kmetijski svetovalni službi. Rok, do katerega je potrebno zbrati dokumentacijo in se prijaviti na razpis, je 30. september.
Mag. TANJA STRNIŠA
sl^tijski nasveti
?!tv,
i# $
°ses je ženskega spola
•f	'n ce*° zla prihaja od samice. Samica komarja
,1 Hčteriive^ , - od samca ne zadovolji z rastlinskim (sadnim) VtSv°jim z Z*mC|‘ človeSke in živalske krvi. V toplih poletnih IV. Pan„„ aacunim brnenjem in neprijetnim pikanjem jemlje dnevi pa vznemirja živali na paši. Posebna različica ,Y(10	' , 8a prepoznamo po značilni poševni drži trupa
Jrno trnn°i7 a®°’ Prenaša poleg rumene mrzlice in filarijazc h bo*ezcn malarijo, ki pomori milijon ljudi na leto.
K Srif^riec ^na.čdn'm brnenjem in neprijetnim pikanjem jemlje ' jj ^o^riofeles^^' Pa vznemirja živali najjaši. Posebna različica
^ -
druge svetovne vojne švicarska tovarna’Geigv pi C • $?■)), je .'sintctični organski insekticid DDT (diklor-difenil-\o u Pa * je bil •VSe kazalo na dokončno zmago človeka nad komar-f !v WrtnMrunJ2jen?.no učinkovit Strup za velik krog žuželk, poleg mO ! VhriilaPrin za ljudi in toplokrvne živali. Fitopatološka stroka •Jo Nn; °$e r.;;,ranJ° Janežič: Varstvo rastlin, 1951!), a ne za dolgo. V !' Sil Spreiemr ^°dlle novi nevarnosti, DDT pa je postal ekološko 9 hi VlC|1 je trpKlv! nazadnje pa so ga celo prepovedali. In smo spet Ji triadi,"3,'Skati nove, bolj sprejemljive načine zatiranja Jti», "ju n»e.’,ki je poleg mušje najhujša. w Si!eZale °VIh načinov zatiranja je treba življenje in razvoj ■ 1« V^dahr Sc natančneje poznati. Še vedno pa velja bistvena 1 ?d.laga ; •* st0Je^e vode razmnoževanje komarjev ni mogoče. Jiic1 itttain ,ca ,c v stoječo vodo, iz njih se razvijejo značilne na koncu zadka dihalnice in zavoljo tega “visijo" na -° navzdol. Izsuševanje močvirij, mlak in kotanj S le stal ni6 komarjev na najbolj sprejemljiv način, saj je z NVskrain auporaba insekticidov vse manj priporočljiva, tVl^dvs Slli' Ysc v^jo prihodnost imajo repelenti (od-
V'UHrCclvQ	• VUV.JU pnilUUUUM II
riiarj f™ P3 biološko zatiranje, kot je na primer umetna vQdav. s parazitsko bakterijo Bacillus thuringiensis ali K V°r Pa 11i tjambusia, ki sc hrani z ličinkami komarja. (XrFreCei ahk0 za zmanjšanje komarje nadloge že sami nareke r,0ieč tem’da odstranimo vsako možnost za razvoj komar-✓ 1 'ahk0 , v°do, pa četudi le v odvrženem koritu ali posodi, v
j zaredijo ličinke.
iiir™
3. avgusta 1995
nato zažigajo seno, samo da bi obranili svoje zemljišče pred za-raslostjo z grmovjem.
Država kot da še ni ugotovila, da kmetijstvo ni pomembno samo kot gospodarska veja, ampak da je nopogrešljivo tudi s stališča ohranjanja naravne dediščine. Jože Vovk med drugim opozarja tudi na Jovse, svojevrsten naravni park pod Kape-
* Sadjarje ovira tudi to, da sadje, ki je pridelano po naravi bo(j prijazni integralni pridelavi (SIPS), nima nič višje cene. Okrog 40 večjih sadjarjev na območju Brežic in Krškega se je v zadnjih petih letih vključilo v program SIPS, zanimivo pa je, da tudi vsi ostali pridelovalci delajo po tem programu, čeprav uradno še niso pristopili. Za zdaj pa lahko le zaključijo, da integralno varstvo od pjih terja veliko več dela, več znanja in stalno budnost, sadje je bolj zdravo, sami pa od tega nič več ne zaslužijo.
lami. Kakšen bo čez nekaj let, ko bodo košnjo opustili, si je težko zamisliti.
“Sadjarstvo je še edino od vseh kmetijskih ponog konkurenčno v Evropi, a žal ima Slovenija predpisane kontingente za Evropsko
gospodarsko skupnost, tako da lahko tja izvozi borih 1.500 ton sadja na leto,” meni Vovk.
Poleg tega so tukajšnji sadjarji preslabo organizirani, saj današnji čas zahteva organizirano in enotno prodajo preko zadruge. V tujini tako organiziranost spodbuja država, tukaj je trenutno zadružništvo v razpadu, lepše rečeno, v preobrazbi. Brežiški sadjarji zdaj prodajajo največ sami zase po tržnicah in se znajdejo z manjšimi lastnimi hladilnicami. Večja hladilnica nekdanje skupne zadruge še vedno čaka na odkup. Kmečka zadruga del njenih zmogljivosti ponuja sadjarjem, vendar bi moral zato vsak prispevati 10.000 mark od hektarja nasada, pa še potem bi bili le 15-odstotni last-
B. DUŠIČ-GORNIK
• Bomo spet postali dežela hlapcev, dekel, viničarjev, dninarjev, pastirjev, brezdomcev in beračev? (Ida Opresnik)
• Slovenska cerkev je trezna, stvarna, z obema nogama stoji trdno na tleh. Ni ji do dvomljivih zakladov v nebesih, pač pa ji je do gozdov, bank, desetine državnega proračuna, davčnih, socialnih, šolskih in drugih privilegijev. Tu je njen zaklad in tu je njeno srce. (Janez Stanič)
Zlato za metliško klobaso
KZ Metlika je v Gornji Radgoni za kranjsko klobaso dobila eno od osmih zlatih medalj - Črnomlju bron
METLIKA - Na ocenjevanju mesnih izdelkov za letošnji Pomurski sejem v Gornji Radgoni je strokovna komisija ocenila 246 vzorcev iz 21 slovenskih mesnopredelovalnih podjetij. Podelili so le 8 zlatih medalj za standardne izdelke, eno od njih pa je za kranjsko klobaso prejela kmetijska zadruga Metlika.
To je bila tudi edina zlata medalja za kranjsko klobaso, ki so ji metliški mesarji dali specifičen belokranjski okus. Tbdi ostali štirje izdelki, ki jih je dala v oceno metliška zadruga, so bili dobro ocenjeni, do medalj pa jim je manjkalo zelo malo. Sicer pa so v zadrugi z ocenami zadovoljni, toliko bolj, ker so pričeli s predelavo mesa šele konec lanskega leta, na ocenjevanju pa so pustili za seboj celo nekaj podjetij z večdcsetletno tradicijo. Kot je poudaril direktor KZ Metlika Ivan Kure, zanje sedaj ni najpomembnejše, da na račun mesnih izdelkov veliko zaslužijo, pač pa je najvažnejša kakovost.
Metliška zadruga je najprej mesne izdelke prodajala le po Beli krajini, ko pa sojih kupci v anketi pohvalili, so se odločili še za novomeško tržišče, ki jih je tudi dobro sprejelo. Čeprav poletje ni sezona za prodajo teh izdelkov, se po Kure-tovih besedah prodaja iz meseca v mesec povečuje. V programu predelave mesa je sedaj 21 različnih poltrajnih, obarjenih in dimljenih izdelkov, nameravajo pa ga še razširiti. Manjše trgovine so začeli oskrbovati tudi z vakuumsko pakiranim mesom pa s pripravljenimi jedmi, kot so pleskavice, čevapčiči, pečenice.
Belokranjske mesnine črnomaljske kmetijske zadruge so na ocenjevanju mesnih izdelkov na Pomurskem sejmu letos sodelovale drugič, prejele pa so bronasto medaljo za hrenovko. Njihova hrenovka je bila nagrajena tudi lani, kar dokazuje, da ohranjajo kakovost.
‘	M. B.-J.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Postopki za pridelavo rdečih vin
Medicinske in biološke ugotovitve o zdravilnosti vin iz celega sveta kar dežujejo. Dr. Peter Kapš je v svojih zanimivih člankih v tej rubriki že izčrpno predstavil vlogo vina v prehrani. Marsikateremu vinogradniku je pomagal, da bodo predstavljali in zagovarjali vino, a tudi opozarjali nad zlorabo.
V Posavskem rajonu v vseh štirih okoliških, belokranjskem, dolenjskem, bizeljsko-sremiš-kem in šmarsko-virštajnskem, že od nekdaj pridelujejo rdeča vina. Glavni sorti sta modra frankinja in žametovka, v manjši meri portugalka, šetlovrenka, modri pinot. Žametovka in modra frankinja se dobro (v sodu) razumeta, saj je v vsakem okolišu zvrst vina, ki jo dajeta ti dve sorti: metliška črnina, cviček, rdeči bizeljčan, rdeči sremičan, rdeči virstajnčan. V metliki črnini prevladuje modra frankinja, v ostalih navedenih treh vinih je več žametovke.
Vsak okoliš je seveda zainteresiran, da se njegovo vino po kakovosti in značilnostih razlikuje od vina iz sosednjega okoliša. Različnost je vabljiva za porabnike vina, zato vsako vino dobiva svoje pristaše in si tako zagotavlja prostor na trgu. Razmere so med okoliši delno različne, prav tako tla, ki imajo pomembno vlogo v sestavi jagodnega soka. Še bolj izraziti te razlike je možno s točno določeno kletarsko tehnologijo, ki lahko prispeva k drugačnosti vina.
Za cviček je v tej smeri največ narejenega, celo v predlogu novega zakona o vinu je naveden kot slovenska vinska posebnost. Izdelana je bila tudi manjša študija, kjer je opisana tako vinogradniška kot kletarska tehnologija. Pridelovalec, ki ne bo spoštoval teh navodil, kar se bo pokazalo tudi v drugačnosti njegovega vina od standardnega cvička, ne bo smel uporabljati imena cviček. Opazen je že interes ostalih okolišev, da bi se izdelala podobna študija, ki bi ugotovila, katere tehnologije so najboljše za njihovo zvrst vina. Zdaj je za to pravi trenutek, saj se kupci zopet vračajo k rdečim vinom in se želimo bolj približevati Evropi.
Menim, da glede na manjše razlike v sestavi grozdja, ki bi se lahko odrazila v vinu le z dragimi in natančnimi postopki pri predelavi grozdja in negi vina, določimo različno razmerje med sortami. Modra frankinja in žametovka pri posameznih zvrsteh. Za cviček je značilno, da v njem žametovka prevladuje nad frankinjo, spoznamo pa ga tudi po nizki alkoholni stopnji. Verjetno bo največ pozornosti potrebno posvetiti razmerju med rdečimi sortami pri bizeljčanu, sremičanu in virštajnčanu. Uidi prilagajanje tehnološkega postopka, predvsem pri marceraci-ji rdeče drozge (temperatura, čas izluževanja) bo igralo pomembno vlogo. Pri sortnih rdečih vinih, kot so modra frankinja, modri pinot, modra portugalka, bo vsak okoliš izoblikoval svoj tehnološki postopek tako v vinogradu kot v zidanici.
(Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
Kmet ne sme ostati “zaplankan”
Ribniški proračun je za kmety stvo namenil zadovoljivo vsoto denarja
RIBNICA - V letošnjem proračunu ribniške občine je za kmetijstva namenjeno 8.376.000 tolarjev. Glede na vse potrebe in želje je to za približno 3 milijone tolarjev premalo, vendar pa še vedno dovolj, da bo Kmetijska svetovalna služba, katere delo je vezano na ta denar, lahko letos marsikaj postorila.
rudnin in odškodnin zaradi onesnaževanja, ki se morajo po zakonu uporabljati v skladu z zakonom o kmetijskih zmljiščih.
M. L.-S.
Kritiki ribniških svetnikov zato na tem mestu ni prostora. Prej si zaslužijo pohvalo za spoznanje, da za kmete ni dovolj le, da se jih seznanja s kmetijsko problematiko, ki jih še naprej ohranja v okvirih “za-plankanosti” v njihovo delo, marveč da jim je potrebno širiti obzorja tudi z novostmi na drugih področjih, ki jih tako ali drugače zadevajo. To spoznanje so svetniki izpričali z namenitvijo 1,155.000 tolarjev za organizacijo predavanj, tečajev in strokovnih ekskurzij.
Glede subvencij v proračunu ni nič novega, le da letos ni namenjeno nič za zatiranje mastitisa, cepljenje živine na pašnikih, izgradnjo pašnikov in regresiranje mineralnih gnojil, ker za to denar, predviden v preteklem letu, ni bil izkoriščen. Novost v letošnjem proračunu pa je
namenitev denarja za spodbujanje koncentracije posesti. Na voljo bo kmetom, ki želijo zamenjati ali dokupiti parcele z namenom, da bi svojo posest združili. Del stroškov, ki jih imajo zaradi tega kmetje, bo tako po novem krila občina. Za to in za urejanje zemljišč, kjer gre predvsem za izkope kanalov tam, kjer stoji voda, da bi se zemljišče izsušilo ter za ureditev manjših poti, ki bi omogočile boljši dostop.do parcel, je v proračunu skupaj namenjeno 2,5 milijona tolarjev.
Ta denar bo občina pridobila iz dela odškodnin za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, vseh odškodnin za uporabo
AGRO, d.0.0. Novo mesto
prodajalna »SEJALEC« Rozmanova ulica 3 tel. 24-132
UGODNA PRODAJA vrtnih kosilnic in kosilnic na laks ALPINA
4?
	
	
DOBRODOŠLA TUDI MLADA MOČ - V metliški občini bodo prihodnje leto praznovali 20. obletnico ponovne očivitve trsničarstva. Danes so v občini štirje trsničarji, ki jim trsničarstvo pomeni dopolnilno dejavnost na kmetiji, a trsničarskega dela je dovolj tako rekoč skozi vse leto. Priznavajo sicer, da ni težko, zato pa je potrebnih veliko spretnih rok, in tako navadno pomagajo vsivdnižini, od najmlajših do najstarejših. Tudi pri Jožetu Prusu s Krmačine pri Drašičih (na sliki), ki ima letos zasajenih dobrih , 34.000 trsnih cepljenk, je tako. (Foto: M.B.-J.)
helena mrzukar \ gospodinjski kotiček
Razsipen pomivalni stroj?
Kuhalna posoda je neposredno povezana s hrano, čiščenjem in vzdrževanjem. Razširjeno je mnenje, da je uporaba pomivalnika povezana z večjimi stroški. Toda to velja le v primerih, ko pomivalnik uporabljamo negospodarno, npr. pri večkratnem pomivanju posode v polpraznem stroju. Za gospodarno uporabo je potrebno, da je polnilna zmogljivost stroja v celoti izkoriščena. Poraba električne energije in vode ni odvisna od zasedenosti stroja oz. količine vložene posode. Napol prazen stroj le negospodarno izrabi razpoložljivo vodo in električno energijo.
Priporočljivo je, da ob nakupu pomivalnika dokupimo še nekaj ustrezne posode, saj se pogosto ugotovi, da je posoda v kuhinjski omari nenavadnih oblik, je ročno dekorirana ali pa ima ročaje iz toplotno neodpornih materialov. Potrebno je dobro spoznati vse
pomivalne programe izbranega pomivalnika, ker bomo tako znali nastavljati temperaturo oz. izbrati program glede na vrsto posode in stopnjo umazanosti. Nekateri stroji imajo vgrajene toplovodne priključke, vendar priključevanje stroja na toplovodni priključek ne pomeni energetskega prihranka!
Gospodarna uporaba pomivalnika se začne že pri nakupu. Po-mivalniki s starejšo tehnologijo porabijo pri delu 20 do 30 odst, več vode in električne energije.; Sodobni stroji porabijo pri enem pomivanju največ 40 - 50 litrov vode in 1,5 do 2,5 kWh električne enrgije. Pri tem se kakovost pomivanja ne poslabša, saj se je povečala hitrost vrtenja razpršil-nika, ki poveča mehansko moč vodnega curka. Na tržišču so po-mivalniki z varčevalnim programom, pri katerem se lahko določena faza dela izpusti.
ftMbfe IZ NAŠIH OBČIM MM
Država razume, občina naj rešuje
V Novem mestu sestanek o problemih v zvezi z bivanjem Romov - Državni dobri volji se izteče rok sredi avgusta - Za parcele ni denarja - V treh občinah prek 860
NOVO MESTO - Prejšnji teden so v romskem naselju Žabjak, po novem Brezje, sklicali sestanek o težavah in načrtih v zvezi z bivanjem Romov na Dolenjskem. Tisto, kar je ponudila navzoča delegacija slovenske vlade, je bilo manj od pričakovanj Novega mesta.
Medtem ko so Novomcščani pričakovali jasne ukrepe za rešitev vsakdanjih živih problemov v zvezi z Romi, so gostje iz Ljubljane zadevo prikazovali in razumeli zelo na široko. Med takimi globalnimi predlogi je še najbolj praktično zvenelo obvestilo vladne delegacije, da bo država plačala občinam prostorsko urejanje naselij, tudi romskih. O
tem je Uradni list objavil razpis, in če občine ne bodo zgrabile tako ponujene roke, naj ne očitajo državi nerazumevanja za romsko vprašanje! Tako je bilo eno od sporočil vladne delegacije, ki pa si ne beli glave s tem, da je na voljo malo časa - in še ta je počitniški - in da občine na terenu niti po čudežu ne bi dobile neromskih soglasij za gradnjo
TUDI HIŠE - Brezje, po starem Žabjak, je predvsem simbol novomeškega romskega barakarskega naselja najnižje vrste. Zaradi novogradenj in avtomobilov daje vtis urejenejšega bivalnega prostora, vendar je več dokazov za to, da sta tudi pod strehami zidanih hiš romski temperament in način življenja ohranila vse glavne posebnosti. (Foto: L. M.)
Piknik na valovih Krke
Dvorski gasilci pripravljajo 25., jubilejni piknik
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU - Na Dvoru seje tradicija ohranila in v soboto, 5. avgusta, bodo tamkajšnji gasilci spet pripravili tradicionalni Piknik na valovih Krke. 25. jubilejno srečanje bo še posebej slovesno zato, ker bodo dvorski gasilci ob 19. uri svečano prevzeli nov gasilski avtomobil Lada Niva 4x4. Za vse krajane KS Žužemberk to pomeni veliko pridobitev, ki so jo poleg njihovih prostovoljnih prispevkov omogočili številni sponzorji in botri, generalni pokrovitelj je Tilia iz Novega mesta, botri vozila pa so: Birooprema Roman Vovk iz Ljubljane, Mizarstvo Roman Jaklič z Dvora, Ergo z Dvora, KS Žužemberk, Petrol Brežice, Avtoprevozništvo in spravilo lesa Peter in Boštjan Bradač. Vsem, ki so podprli nakup novega avtomobila, se dvorski gasilci lepo zahvaljujejo, v soboto zvečer pa vabijo na zabavni program z ansamblom Rompompom.
V
Čevlji za posebne želje
Ortopedska obutev tudi na zdravnikovo napotnico
NOVO MESTO - Časi, ko smo morali po ortopedsko obutev v Ljubljano, so mimo, in to po zaslugi Rudija Lopatca iz Dobravc pri Škocjanu, ki je pred kratkim odprl butik tudi na Novem trgu v Novem mestu. Rudi je skupaj z ženo Jožico pred tremi leti in pol začel pravzaprav iz nič: s sto let starim šivalnim strojem.
Začelje izdelovati ortopedske čevlje in tako postopoma prišel do drugega stroja in tudi do obrti. Rudi je kmalu spoznal, da mu za to dejavnost manjka znanja, kar je kakšno leto nabiral po tečajih in v firmah tako doma kot v tujini. Danes z ortopedsko obutvijo zalaga Dolenjsko, Posavje in del ljubljanskega območja. Poleg te obutve izdeluje vse vrste drugih čevljev razen športnih copat, seveda vse po meri in predhodnem naročilu, kar je posebno razveseljivo za vse, ki nimajo “standardnih” nog, in tiste, ki željo imeti nekaj posebnega. Za obliko in material ni omejitev, saj lahko naredijo čevlje po starem vzorcu ali iz katalogov, na izbiro pa imajo kar 100 vrst različnega usnja in okoli 300 pet. Ortopedske čevlje in ortopedske vložke izdelujejo na zdravnikovo napotnico, možno pa jc tudi samoplačništvo.
Na Novem trgu bo po 13. avgustu v butiku modnega in ortopedskega čevljarstva Lopatec mogoče čevlje ekspresno popraviti, začeli bodo z obnovo starih čevljev in Rudi zagotavlja, da
TUDI NA NOVEM TRGU -Modno in ortopedsko čevljarstvo Lopatec je svoja vrata odprto na Novem trgu.
stranke svojih starih čevljev ne bodo več prepoznale. Hkrati se izdelava novih čevljev v Dobravi širi, saj jc dela zelo veliko, zato, če želite imeti to zimo škornje po meri, je najbolje, da jih naročite čim prej.
“Lahko bi se ukvarjal s serijsko proizvodnjo, a v tem ni perspektive, saj je takšnih čevljev na vagone, zato želim delati to, kar se v trgovini ne dobi,” pravi Rudi, pri tem pa pove, da sta z ženo začela iz nič, vse sta ustvarila z lastnimi rokami in znanjem.
T. G.
romskih naselij.
Službe, ki se v občini Novo mesto ukvarjajo z Romi - pomembno vlogo igra Center za socialno delo -vedo, da črne romske gradnje v zadnjem času rastejo kot gobe po dežju. Tega vala ne more zaustaviti niti organizirana gradnja. Tako ali drugače, slednje ne gre prezreti. V Ža-bjaku so zdaj ustanove dale zgraditi ali so zgradile 19 hiš, predvidenih jih je še dvajset. Skoraj vse hiše imajo vodo, veliko jih ima tudi elektriko. Dobro pri vsem tem je, da pri gradnji sodelujejo tudi Romi, in sicer preko javnih del. Ko je hiša pod streho, jo dobijo Romi, ki zgradbo opremijo, če hočejo in morejo, naprej.
Vsem uspehom navkljub službe priznavajo, da občina Novo mesto nima urejenega prostora za Rome. Gradijo sicer hiše, vendar nimajo denarja za odkup zemljišč, zato občina dolguje zemljiškemu skladu zahtevane zneske za gradbene parcele.
V zvezi z načinom gradnje, ki sicer daje rezultate, vendar ni naj-
• V občinah Novo mesto, Škocjan in Šentjernej živi v 215 družinah skupno 862 Romov. Od teh jih je 362 starih manj kot 15 let. Mladoletnih Romov je skupno 463. Iz Žabjaka hodita v službo dva. V otroški vrtec v Žabjaku so letos vpisali več kot 30 otrok, zdiy jih obiskuje vrtec 24. Osnovno šolo obiskuje nekaj čez 120 romskih otrok. Romi prejemajo socialno podporo, katere višina je odvisna od tega, ali otroci hodijo v vrtec in v šolo, od obnašanja odralih itd.
boljši, je vladna delegacija na nedavnem obisku svetovala, naj ustanovijo v občini neprofitno stanovanjsko organizacijo, ki bo prevzela zidavo romskih naselij. To naj bi delo poenostavilo. O tem predlogu in drugih, ki so prispeli iz pisarn različnih vladnih ustanov, lahko rečemo vse najboljše, vendar imajo to slabost, da za vsem kot odgovornega izvajalca vidijo občino, kot da je ta iznašla Rome ali si jih kljub ugovorom države prilastila.
Če za zdaj mnogi malodane obupujejo nad nerešljivim romskim vprašanjem, naj bi s septembrom nastopilo olajšanje. Po napovedih Petra VVinklerja, direktorja urada za narodnosti, bodo namreč jeseni posamezna ministrstva dala na mizo skupek predlogov o urejanju odnosov med družbo, državo in romsko skupnostjo.
RAZSTAVA DEL
FRANCETA
ŽELEZNIKA
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli zdravilišča v Šmarjeških Toplicah so prejšnjo nedeljo odprli prodajno razstavo dolenjskih motivov Novo-meščana Franceta Železnika. Za njegovo oljno slikarstvo je značilno eruptivno prenašanje doživetega sveta v umirjeno barvitost in domiselno kompozicijo, v kateri jc najti bistvo globokih razmišljanj in doživetij. Narava je umetnikov sogovornik, ki ji je mogoče zaupati svoja občutenja bolečine in tudi radosti. Železnikove linije so blage in voljne, kot bi hotele doživljeno preoblikovati v prijaznejši svet vzene-mirljivega hotenja in iskrive radoživosti. Razstava bo odprta do 29. septembra.
NOVA RAZSTAVA
NOVO MESTO- V galeriji Dolenjskega muzeja bo jutri, v petek, 4. avgusta, ob 19. uri otvoritev razstave slik in instalacij Svetlane Jakimovskc Rodič. Razstava bo na ogled do 28. avgusta.
ZUPAN VSTAJA ZGODAJ
ŠKOCJAN - Če številne politike in najrazličnejše šefe jutranji zvon dobi še v postelji, to nikakor ne vetja za Janeza Povšiča. Škocjanski župan jc bil že kot predsednik krajevne skupnosti v pisarni navsezgodaj, to navado pa je obdržal tudi zdaj, ko je župan občine. Tako je v občinski pisarni na razpolago ljudstvu vsak delovni dan od 6. do 7. ure.
Šmihel dobil telefon in izgubil šalo
Sobotno veselje krajanov Šmihela pri Žužemberku
ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU - Na sobotni slovesnosti so predali namenu 151 novih telefonskih priključkov, po povečanju zmogljivosti telefonske centrale v Žužemberku pa bo možno novih 230 priključkov. Slovesnosti so se udeležili tudi generalni direk-
tor Telekoma Slovenije Adolf Zupan (na sliki v sredi), direktor p.e. Telekom Novo mesto Andrej Zupanc in številni krajani.
Za precej odmaknjen kraj, kot je Šmihel, je pridobitev izjemnega pomena. Že pred dvajsetimi leti so krajani dobili en telefon, in sicer v šolo. Tako je dolgo veljala šala, da imajo v Šmihelu šolo, cerkev, dve gostilni in en telefon. Prizadevni krajani so morali večkrat stopiti skupaj, da so dosegli vse to, kar imajo sedaj.
Tako so rešili problem pitne vode, asfaltirali znamenite šmi-helske ovinke, obnovili farno cerkev sv. Mihaela, sedaj obnavljajo tudi 110 let staro šolo. V izredno bogatem kulturnem programu, katerega scenarij je pripravila učiteljica Silva Papež, so sodelovali cerkveni pevski zbor iz Šmihela in otroci šmihelske šole. Telefonsko napeljavo in nove priključke je blagoslovil župnik Srečko Tbrk. Krajani so se zahvalili Telekomu, krajevni skupnosti Žužemberk in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tem projektu.
Prva faza napeljave je končana, izpeljana je bila po izredno težavnem terenu, trasa je bila dolga 30 km, celotna investicija pa je veljala nad 50 milijonov tolarjev. Na vrsti je druga faza napeljave, saj je na desnem bregu Krke kar nekaj vasi, ki še nimajo telefona.
Na koncu sobotne slovesnosti je sledila bogata zakuska, ki so jo pripravili prizadevni vaščani Šmihela, Klečeta in Dešečevasi. s_ M1RTIČ
Mercedes v Novem mestu
Dve leti Autocommercea
NOVO MESTO - Pred dobrima dvema letoma je ljubljanski Au-tocommerce, kije generalni zastopnik Mercedes-Benza AG za Slovenijo, v Novem mestu odprl svojo poslovalnico. “Osnovni namen je bil približati našo ponudbo kupcu, in to avto, servis in rezervne dele,” pravi direktor novomeške enote Anton Bajuk. “In v tem smo povsem uspeli.”
Tako je moč pri Autocommerceu v Novem mestu ne samo kupiti Mercedesove avtomobile, marveč imajo dobro urejen tudi tako imenovani poprodajni servis. Vedno je na voljo kompletna paleta rezervnih delov, za servisiranje osebnih Mercedesovih avtomobilov imajo pogodbo s serviserjem Milanom $tan-gljem v Novem mestu, za vozila iz tovornega programa pa s Transportom Krško in tako zadostijo potrebam po teh storitvah na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju.
“Načrtujemo izgradnjo servisno-prodajnega središča v Novem mestu, tako da bo potem vse na enem mestu,” je povedal direktor Bajuk.
A. B.
GASILSKI PRAZNIK V
DOLENJI STRAŽI
DOLENJA STRAŽA - Gasilsko društvo Dolenja Straža pripravlja v nedeljo, 13. avgusta, ob 15. uri slovesnost, na kateri bodo slovesno predali v uporabo novo gasilsko vozilo, odprli prizidek h gasilskemu domu, odkrili sliko sv. Florjana in nadaljevali s prigrizkom in gasilsko veselico. Prireditev bo pri gasilskem domu v Dolenji Straži, zbiranje gasilcev z vozili za povorko pa bo ob 14.30 pri gostilni Paradiž.
ANGLEŠKI
GLASBENICI
NAVDUŠUJETA
DOLENJSKE TOPLICE - Z nastopom 29. julija zvečer v župnijski cerkvi v Dolenjskih Toplicah sta angleški umetnici Shirlie Roden in Marigold Verity več kot uspešno začeli svoje poletno glasbeno gostovanje na Dolenjskem in v Sloveniji. Mnogoštevilno občinstvo sta s svojim koncertom Pesmi ob harf! od 15. stoletja do danes zelo navdušili, saj sta na svojstven način predstavili ljudske pesmi z britanskih otokov, klasiko, lažjo klasiko in nazadnje tudi nekaj slovenskih narodnih pesmi. Svoje tokratno gostovanje v Sloveniji bosta zaključili 6. avgusta, do takrat pa bosta Shirlie Roden in Marigold Verity med drugim nastopili še danes, 3. avgusta, ob 19.30 v frančiškanski cerkvi v Novem mestu in jutri, 4. avgusta, ob 20. uri v atriju na metliškem gradu. Več o zanimivih angleških glasbenicah pa v prihodnji števili Dolenjskega lista.
mm
PREVZEM ŠOLSKE STA VBE NA LAZAH - “Stavba bivše šole, kjer je iskalo prvo učenost kar nekaj rodov iz tukajšnjih krajev, prehaja z današnjim dnem v našo last. Zato hvala Mestni občini Novo mesto, "je dejal Matija Zamida, predsednik KS Uršna sela, v pozdravnem govoru na slovesnosti v torek, I. avgusta. Skoraj 20 let je, odkar se je v tej stavbi končal šolski pouk, od takrat pa je zapuščena propadala in bila vasi skorajda v sramoto. Vaščani so bili zato veseli, da je del stavbe pred leti vzel v najem nekdanji učenec te šole Vojo Andoljšek, ki je odprl v njej trgovino. Preostali del - približno 70 kvadratnih metrov površine - bo namenjenih potrebam KS Uršna sela, zbiranju krajanov ipd. Slovesnega prevzema stavbe sc je udeležil tudi novomeški župan Franci Koncilija, ki je za ureditev prostorov obljubil tudi kakšen občinski tolar. Nekaj otrok (v ozadju) je slovesnost popestrilo s kratkim kulturnim programom. (Foto: L. Murn)
NovomSitakfo*
V__________—-----------
KONJ - KOLO - Neki obW* jc odločil in organiz«ra ‘^pj ,j0
konj	za	jahanje,	tako	konnH
0
tSS/S&SSg
bilov ipd. Potem ko jc mo«
zlahka vzgojil jahalne konjej.
letel na težave pri ljudeh. ^ "J uradniki namreč niso J" J [0 p> ,Ld dovoljenja za izposojo konj^ N
fn Ln KO llilNII	. ...lil r..
vpisal v okenček “izposoja ^	»
trgovino. Reče se jt Aurora1H tor Pionir Toursa je ko f($
ja za izposojo ko^ ' JejaSv0nCsti; Najbis«^'
telo
liski
zveč
iiiri
novi
iee
;»ig
banj
ena
fclti
NOVO DELO ;Nekdanj^|
tor Pionir Toursa je k°t rojj zmeraj najde novo zdr v koj če mu kaka odpove. P« '	.j„
navedena Pionirjeva , apenciia žalostno ko
c,!';;.i| ‘ta if|SliH ieval
navedena P i o n i r j e va * “, a „jti
sSSsr-JgtfJjj
sssmsSsS
m,-ev,-ar, smučarskega drtf p 'ep.
nim časom. Jc šef imenitne^ a j meškega smučarskega .0poW
no Iinrln l-rlaJ hfl ZtiČel* ... . ^
ti fp'
delaO|PsnegOn^Ga0čah,san.v.-»
no jedro je zaradi_ izvirno ^
SPOMENIK-Novom^#
no jedro je zaradi izvirno* ^ marsikje pod budnim o&Ttu
meniškega varstva > . . Hierf
držati duha preteklosti.‘	jt *
zgodovinskega obdo.	Jp„
matske naprave na okn
He
N
7".i
S
H
Ena
lakirnica kot njen '
i gospa jt	j
SZS2#*
.SUHCI®*^ DROUlf
K
lodinje iz Srninem,	^ ^
co že poteka akcija o ^ V
ta o tem, ali si za krajev" olijp p Dvor oz. Ajdovec ah
.......že kažejo, da * nj gr*
'ircnaTrun^V^k
a pri
baro, Dragica J ncrnardJ > k *je
o:
*iii
%d:
PC
V
Pnia
Viv j khd
is
J $gaj]sk[drobir
'’lMa^,NJE' N“kliuijc Je hl)-
lelo Hr . . Jb' Naključje je ho-jn* lisi-g d,Sl Jc na sobotnem mel-
81 Stene« V ,jam “e^ck-Jakse m t* aiera.f .g ..dalca- ki sta morala (8» C,,Ellanjc v počasnem gi-
» !nini&nlrka,kijcbila zadc,a 10 f Sfcdalccv sn!tk-°fl0’ )c’ po odzivu
"S Srtnl °fck"rdobrozai«ra-
miol f^ncso ' ^bivalci semiške [ ji *>ovi kraiieZ|,J°u kcr so nekatcri nji-
k Voh nTm s abo oznaeeni ali pa
■u W)h ninn • u enačeni £
liti ievale na»r ne tabel’ ki bi ozna' 1 Scitleto^ Ja’ ne kažipotov. Tako No na rcdvakrat zgodilo, daje • ^ rožendolskem koncu, a
#
c/
Pridi
ki bi si •ava...’
Ljguške tropine
ta?.NA.KH
!?(Sr-assttsjs
.daieV ?110 označb kr %da J .eaiiška občina še rosno
<*8SS?»wbss
% ftdina v R , N ' Scmiška občina
■J ^2 ^Pr^li na misel, da .a,inia (iver>^^0clnjr10’ pogodili
C' ^Dan„ ^ Občinama cunii
-/em----FOSOU1II os-
?Pana, h ,• občinama svojega .°nia • Je mož sposoben, ni iskre ep^ck'or usPc^ne se-
1‘*e bl(r„ V, lu' uspesne se-^"Ornauč^3 tud.‘ s'cer metliška b!o>arja|i sk-a,občin? najbrž ne b Šil u , jJanez S(ofanič živi v Htcaa'torej je meniški občan (v^^Paje še črnomaljski zet.
> ; feM P° Metliki
f| i8l'Navratn"f0lklorne skupine
uHa v an„iP",Kanadi’ napHve' 0'ežavs"8 e5kcn} jeziku, ima b?n'MartPr?vakanjem naslovov. »m41'ko’s Skače jc Poimenova-•ij« ! dr0lkl(,rJi“mpmg’ kar jc zbudilo 'k V^eleciaiimch- Angleško go-
, ne bi anič živi v
^ ?Nffpri.šUrPn’n, lob* !%udi ,dno kadi. Mladi ril' K>i J«?0 razmišljati, elč*’
juja v “VJU škodljive navade,
iS^asra,.
tlj! Niča L ?a, Metličana Borisa |if PftiB,:? ZL'lel metliš
Iršiča i °a Metličana Borisa piRuJ®!*'«' metliški zlobnež
^iSS'»"?FSlvan
[0$ ^'ilDri^ikali člane FS Ivan iflfi '^iteni^Cri*z bližnje prazne v*5' Ato sJePozabil, da ima mi-ffisf0,a^Ofna sredini, pa je
njen se J! pa so
iS5'es|iZdreS• ° izmišljati, da bi vVv KanViiJsŠk°dljivc navadc-
l|jj lle°|J0jra^skim aparatom zle V°dja frsfu^0 Brač»ka, umet-»"j kartiral. klorne skupine, ie tt
žRias
7V« ntkaj I
ii .	>uviNa, 11111k_i-
Kl°rne skupine, je to
lami: “Matjaž je
'kar ,’vuami: Matja
'"'■"•SaSSf
:rut-
L n, nauf j| |c(,,tj >■
|n-T^>ni GAŠPERIČ
Th -	—^
^tojske iveri
A SiA&^ŠČENOST - Čer-fj ^ 'stič,,,, .2 besedami podpira-
li V 'stiCnn r nese dami podpira-{!* \ reSnL'aformac'jsko dejav-*' ,	n.„ n,majo pravih infor-
c.“ Pona, lave ° njeni realni ^ K„ ; :0,r."ev le nedavni do-
^	^apus, ki končuje
> !'MSizšiagovip<,dobi’kibo !5 h?le«c»r- a v 5 000 Svodih,
Kil P0 ni IZmc<J svetnikov, ko-
tes*4’
ni
.....I.....
aŽ:	bnV' Po kapusovem po-
4	'J*- b°sp
y|j' l®le(janIeraz81edanega, samo
Jl«]! ^N^ČUJE ROMOM KA-' tjf St' PrQrtfV°Un’no vPrašanje, iz 'p :> %*JDla/Unske postavke gre [ifrRSe kazni Romom JiPjjl *',jlc drev metne prekrške in za
20.000 ali
jčr VeSni?rimcr po načelu “leva 5e^P" Kajti tutii državi
.ASu^K*.----------
^SiSjSSSKSRi
A kt)fS,lci z 11,7 milijona M Nii,toSi|sPravi Predsednik tre-
J V111) k1'ke zveze Anton Strah, ^ t ^^obib. Zdaj deluje jitW.IT, ,GD Trebnje in GD jd z, JAto d|. bi se izognili nelju-
i?;vC’,nhi""' ■ ■
idi krvi, kot je bil v Šentpavlu: do-
„ j .rj,")e „ ' ■" ni
C^„{ Jvs'lciVr?*o v ■'šentpavlu: do-MLt ko Sele potem zvedeli za sl") Hjt;iQ Pridrveli pomagat snei, ki sojih alarmira-

MMbft IZ MAŠI H OBČIM ttMfat
Lokacije so, kioskov pa še ni
V Črnomlju 13 lokacij za kioske, toda za večino zemljišč so podani denacionalizacijski zahtevki - Enega od kioskov na TVgu svobode bodo prestavili, drugega odstranili
ČRNOMELJ - Svetnika v črnomaljskem občinskem svetu Vinka Babiča je zanimalo, zakaj kioskov na TVgu svobode, torej v starem mestnem jedru, ki sta postavljena brez dovoljenj, ne odstranijo. Vprašal je tudi, katera služba jih bo odstranila in kdaj, ter kdo in kdaj bo zagotovil sanacijo kostanja.
Z občinske uprave pojasnjujejo, da je črnomaljski izvršni svet zaradi pritiskov pred štirimi leti naročil izdelavo študije o lokaciji kioskov v Črnomlju, ki jo je opravil Savapro-jekt iz Krškega. V tej študiji, ki jo je izvršni svet sprejel na eni izmed sej, jc bilo za kioske v Črnomlju določenih 13 lokacij. Glavni razlog, da kioski še vedno nc stojijo tam, kjer so bili določeni v študiji, je v tem, da so za večino teh zemljišč v mestu podane vloge za denacionalizacijo. Zato ni bilo moč izdati ustreznih dovoljenj za postavitev kioskov. Hkrati s sanacijo ograje na “suhem mostu” naj bi preselili na ustreznejše mesto ob ograji tudi kiosk Tobaka. Za to so pridobljena vsa soglasja in dovoljenja.
Lastniku kioska, v katerem je bife in ki je postavljen na zelenici na Trgu svobode, pa tudi Vrhovno sodišče s svojo sodbo v upravnem
PESMI OB HARFI
METLIKA - Angleški glasbenici
Shirlie Roden in Marigold Verity sta na svoji turneji po Sloveniji včeraj nastopili v cerkvi v Vinici, v petek, 4. avgusta, pa se bosta ob 21. uri predstavili še na dvorišču metliškega gradu (če bo slabo vreme, pa v kulturnem domu v Metliki). Koncertu sta dali naslov “Pesmi ob harfi od 15. stoletja do danes”, poleg petja in harfe pa bo Shirlie Roden igrala še na kitaro.
Pomeni manj denarja za kulturo grožnjo
it V «1	**V I IA
matični knjižnici:
TVebnje: zagate kulture
TREBNJE - Bodo v trebanjski matični knjižnici Pavla Golie štirje strokovni knjižnini delavci imeli dovolj denarja vsaj za plače do konca tega leta, če ga že nc bo za nove knjige? Po mnenju občinskega svetnika (gorja Tcršarja (LDS) in župana Cirila Pungartnika bi sc celo to lahko zgodilo. Po mnenju večine svetnikov SKD, SLS in SDSS pa te bojazni ni, zato niso kaj dosti razmišljali o tem, kaj pomeni, če vzamejo kulturi 3 milijone tolarjev predvsem zavoljo tega, ker letos knjižnica ne predvideva večjih naložb kot lani.
Predsednik občinskega sveta dr. Marjan Pavlin je na zadnji seji sveta ob proračunski obravnavi, ko je bilo rečeno, da kar 86 odstotkov stroškov za kulturo odpade na knjižnico, k temu dodal, da gre samo 9 odstotkov od tega za knjige, zato se kaže nad tem podatkom zamisliti. Prvak SLS Anton Strah je dejal, da je narod brez kulture divjaški, da pa se mu zdi 4,76 odstotka za naložbe le nekoliko preveč, ker so bile te že lani. O teh pa pogreša vsaj kakšno poročilo. Zupan Pungartnik je opozoril, da
Lani in predlani je knjižnica Pavla Golie poleg knjižnice v Trebnjem preurejala in preselila tudi knjižnici v Dobrniču in Mokronogu, medtem ko je akcija v Šentrupertu zaradi visokih stroškov najemnine zastala. Z ustrezno usposobljenimi strokovnjaki bodo skušali razširiti in izboljšati delovanje knjižnic v vseh večjih krajih. S 1. septembrom letos naj bi dokončno prevzeli vsa izposojeva-lišča.
se je treba ob takšnih razpravah vprašati, ali hočejo Trebanjci zadržati matično knjižnico, to pa pomeni, da mora izpolnjevati določene normative, ali pa naj dobi drugačen status od tistega, kakršnega ji je določila prejšnja občinska oblast. Pungartnik tudi ne more soglašati s tistimi, ki enkrat povzdigujejo pristojnost strokovnih služb, drugikrat pa spet taiste službe ne ve.ljajo počenega groša.
sporu, ki je bila izdana novembra lani, ni ugodilo zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja. Kot v odgovoru svetniku navaja Vinko Kunič iz občinske uprave, bo po informacijah, ki jih je bilo moč dobiti od pristojnih služb, izvedel pristojni inšpektorat enote v Novem mestu postopek za odstranitev kioska. Po tej odstranitvi bo moč znova urediti edino zelenico na črnomaljskem
Trgu svobode.
Kar pa se tiče sanacije kostanjev, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ne postavlja posebnih pogojev. Potrebno je le obrezati suhe veje, denar za poseg pa bodo zagotovili iz sredstev za vzdrževanje mesta.
M. B.-J.
• Gospodarska samostojnost sodi v preteklost: tudi v Sloveniji bomo do leta 2001 ugotovili, da ne odločamo o ničemer, še najmanj o tem, kaj bomo proizvajali. (Mencinger)
Otroci tkali prijateljstvo v avstrijski Wagni
Skupno letovanje
otroci širijo krog prijateljev.
Zvone Hauptman, ki se je pretekli teden skupaj z zadovoljnimi otroki vrnil domov, upa, da bodo tudi prihodnje leto, ko bodo gostitelji Metličani, pobratimi odšli s počitnic s tako prijetnimi vtisi, kot so jih letos Metličani prinesli iz Avstrije.
M. B.-J.
METLIKA - Od 15. do 25. julija je bilo 10 otrok iz Metlike in 9 iz italijanskih Ronk na letovanju v pobrateni avstrijski občini Wagni. Gre za poletno počitniško izmenjavo otrok med tremi pobratenimi občinami, ki traja že vrsto let. Tokrat je metliške otroke vodil Zvone Hauptman, ki že natanko dve desetletji sodeluje pri tovrstni izmenjavi pobratimov.
“Naši gostitelji v Wagni so bili tako kot pretekla leta tudi letos zelo prijazni in gostoljubni. Nudili so nam največ, kar je bilo v njihovih močeh. Peljali so nas na izlete, na kopanje, spoznavali smo občino z okolico. Otroci treh pobratenih občin so se med sabo pogovarjali po angleško, naučili pa so se tudi nekaj italijanskih, nemških in seveda slovenskih besed,” je povedal Hauptman in poudaril, da je tovrstno druženje lepa in pomembna gesta, da
KOMEDIJA ŽELJKA VUKMI-R1CE - Z monodramo zagrebškega igralca Željka Vukmirice “Naročena resničnost ” se je metliško kulturno poletje “Pridi zvečer na grad” prevesilo v drugo polovico. Do 1. septembra, ko se bodo prireditve končale, bo še šest kulturnih večerov. Sicer pa je Vukmirica tQkral gledalce spravljal v dobro voljo s pantonimo in nekakšno žlobud-ravščino, s katero sicer ni nič povedal, čeprav je veliko govoril. (Foto: M. B.-J.)
t-StSlltti;.
* H
**:
Zvone Hauptman
IŠČEJO NAJEMNIKE
ROŽNI DOL - V Rožnem dolu so potožili, da stoji stavba, v kateri jc bila nekdaj podružnična šola in ki so jo krajani zgradili sami, zapuščena, čeprav bi želeli, da se v njej odvija dejavnost, ki bi kraju koristila. Omenjajo trgovino, saj je kraj, odkar je zasebnica zaprla prodajalno, ostal brez nje. Na semiški občini, ki upravlja s stavbo nekdanje podružnične šole, so povedali, da iščejo interesente, ki bi bili pripravljeni vzeti stavbo, ki je dokaj nova, v najem. Vse dodatne informacije je moč dobiti na občini.
Poleg grafike tudi založništvo
Grafik Bernard Bucik lahko v sodobno opremljeni obrtni delavnici opravi vse tiskarske storitve - Odkupil avtorske pravice za tisk in izdajo stripov v slovenščini
VAVPČA VAS PRI SEMIČU - Samostojni podjetnik Bernard Bucik iz Vavpče vasi pri Semiču je s svojo obrtno delavnico, ki jo je poimenoval
“Grafika Bucik”, največji belokranjski grafik. Hkrati je bil eden prvih grafikov v Beli krajini.
Bucik je imel, medtem ko je bil zaposlen v novomeški Tiskarni, 17 let popoldansko grafično obrt, predvsem sitotisk. Pred štirimi leti
je kupil manjši tiskarski stroj ter
sc je odločil, ker je v slovenščini doslej izšlo zelo malo stripov. Prav te dni jih je pričel Bucik v svoji obrtni delavnici tudi sam tiskati, medtem ko je imel prej le grafično pripravo in založništvo.
Bernard Bucik, ki zaenkrat nima še nikogar zaposlenega in opravi v delavnici vse sam, pravi, daje v Beli krajini dovolj dela za vse belokranjske tiskarje. Večji problem pa je, ker
so podjetja revna, zato imajo težave s plačili. “Stranke zahtevajo hitre in dobre storitve, temu pa sem lahko kos le, če grem v korak z razvojem. Priznam, da gradim predvsem na kvaliteti, četudi na račun daljšega roka izdelave. Pomembno je tudi, da so grafični izdelki oblikovno estetski. Na srečo imamo v Beli krajini dobre oblikovalce,” pravi Bernard Bucik, ki ga mnogi poznajo kot sponzorja kulturnih dejavnosti, rad pa pomaga tudi različnim društvom bodisi finančno ali z grafičnimi storitvami.	,
M. BEZEK-JAKŠE
Panika je odveč
V opuščenih rovih rudnika Kanižarica ne bo jedrskega odlagališča
KANIŽARICA - Po novici, ki jo je v javnost dal predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, da bi v opuščene rove rudnika rjavega premoga Kanižarica začeli v bližnji prihodnosti odlagati radioaktivne odpadke, je v Beli krajini kar završalo. Kot je dejal tehnični vodja delovne enote Rudnik rjavega premoga Kanižarica Tomislav Sekova-nič, so po tej informaciji telefoni pri njih neprestano brneli, veliko klicev pa je prišlo tudi na naše uredništvo. Ogorčeni ljudje so zahtevali pojasnilo. Med pismi bralcev objavljamo tudi pismeno vprašanje.
Tomislav Sekovanič je povedal, da pri njih o kakršnem koli odlaganju radioaktivnih odpadkov v rudniku ne vedo ničesar. “V ureditvenem načrtu rudnika, ki ga bomo začeli zapirati L januarja 1997, je predvideno, naj bi bil v njem, ko ga zapremo, rezervni zbri-ralnik pitne vode. S tem je seznanjena in se strinja tudi črnomaljska občina. Kar pa se tiče govoric o odlaganju radioaktivnih odpadkov, gre za lažno propagando. Kolikor se spoznam na rudnike, takšnih odpadkov niso nikoli odlagali v rudniške rove, ampak v za to posebej pripravljena odlagališča. Predvsem pa morajo biti radioaktivni odpadki odloženi pod strokovnim nadzorom in ne, kot jc bilo tudi slišati, da naj bi jih kar stresli v rudnik in zalili z vodo,” je dejal Tomislav Sekovanič.
Da so govorice o gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov v opuščenem rudniku Kanižarica neresnične, so sporočili tudi iz Agencije za radioaktivne odpadke (RAO), ki opravlja nalogo varnega in strokovnega odlaganja radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Ob tem Agencija RAO pojasnjuje še, da lokacije za gradnjo odlagališča nizko- in sred-njeradioaktivnih odpadkov v Sloveniji nimamo, saj so z iskanjem lokacije površinskega odlagališča odnehali zaradi nasprotovanja lokalnih skupnosti. Sedaj je v izdelavi študija za iskanje lokacije nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov z javnim razpisom. Gre za demokratičen pristop k izbiri lokacije, v katero bo od začetka projekta vključena javnost. Projekt iskanja lokacije za površinsko odlagališče pa je Agencija RAO razširila tudi na zbiranje informacij o možnosti iskanja lokacije za podzemno odlagališče, kije po mednarodnih merilih družbeno spreje-mijivejša. M BEZEK-JAKŠE
Sumljiva voda iz vaških vodovodov
Skoraj dve tretjini vode iz teh vodovodov po analizah Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto bakteriološko oporečna - Vodovodi dotrajani, brez pravih gospodarjev
TREBNJE - Po kakovosti pitne vode v trebanjski občini izstopata po ugotovitvah novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo, ki opravlja sistematični sanitarno-higienski nadzor nad štirimi javnimi vodovodi, iz katerih trebanjska Komuala oskrbuje skoraj dve tretjini prebivalcev občine, trebanjski in čateški. Voda je na zajetju - vrtini neoporečna, slabša voda v omrežju pa je zgolj slučaj in velika redkost.
Grafik Bernard Bucik
potem počasi opremljal delavnico. Danes, ko ima redno obrt dve leti, lahko opravi vse tiskarske storitve, od grafične priprave do tiska, razen seveda na rotacijskih strojih. “Imam tudi veliko kooperantov, kajti v grafično dejavnost je potrebno vložiti veliko denarja, saj so stroji dragi, niso pa dovolj izkoriščeni,” pravi Bucik ter dodaja, da je veliko naročil majhnih ali občasnih. Prav to ga je prisililo v lastno proizvodnjo, kar je v grafiki redkost. Odkupil jc namreč avtorske pravice za tiskanje in izdajo stripov od dveh italijanskih firm, Esse Gesse iz Torina in Editoriale Dardo iz Milana. Za to
Precej drugačna pesem pa velja za mokronoški in trebeljanski vodovod, saj zajemata vodo iz kraških izvirov, od koder so vzorci pitne vode zelo slabi po bakteriološki plati, največkrat tudi fekalno kontaminirani. To bi, po domače povedano, pomenilo, da je v vodi tudi primes gnojnice, ki pa je nos še ne zazna. Na trebeljanskem vodovodu so učinki obveznega kloriranja nekoliko slabši, saj na to vpliva, po besedah Jožeta Štruclja in Mirana Bečaja z omenjenga zavoda, zelo močan vdor meteorne vode v izvir pa tudi onesnaženje vode z odplakami iz naselja nad zajetjem. 4*-Direktor trebanjske Komunale Pavel Jarc računa, da bo pet novih virov trebeljanskega vodovoda ven-
darle prispevalo k bolj izenačeni kakovosti pitne vode v teh krajih; predvsem pa inž. Jarc poudarja, da iz nove 123-metrske vrline v Rib-jeku analize kažejo, da je mokronoški vodovod prišel do izdatnega vira (15 litrov v sekundi!) kakovostne podzemne pitne vode, ki ima na 30 m globine 11° C.
Kar 38 odstotkov vseh prebivalcev trebanjske občine se oskrbuje s pitno vodo iz vaških vodovodov. Ob zadnjem sistematičnem sanitarno-higienskem nadzoru teh vodovodov leta 1993 je imelo celo 64 odstotkov (!) vodovodov bakteriološko oporečno in fekalno okuženo. Podobno stanje je bilo tudi v preteklih letih. Fizikalno-kemično je voda praviloma dobra. Dr. Dušan Har-
lander z novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo ob tem pojasnjuje, da so bile opravljene le osnovne analize, iz izkušenj pa vedo, da so kraške vode obremenjene s pesticidi, čeprav največkrat le v sledovih. Ob upoštevanju sodobnej-
‘Sanitarno-tehnično stanje vaških vodovodov je zvečine zelo slabo, 'lbdi omrežje je slabo, dotrajano, zato prihaja do velikih izgub vode in v takih primerih tudi do onesnaženja vode in cevovodov zaradi podtlaka. Zaščitnih pasov ni ali pa so le na papirju, “vzdrževalci” vaških vodovodov pa nimajo ustreznega znanja. Na občini bodo zatorej morali razmisliti o združevanju majhnih vodovodov v večje, enotnejše sisteme, ki imajo organizirano strokovno vzdrževanje in reden nadzor nad kakovostjo pitne vode.
šega kmetovanja zato pričakujejo vse večje količine pesticidov v pitni vodi iz kraških izvirov.	p p
3. avgusta 1995
jftHfet 12 NAŠIH OBČIM irttlfafe
“Postrelil bi jih!”
Kdor uničuje dobrine, je slabši kot tat
RIBNICA - Oni dan sem prisedel k skupini občanov in jih pobaral, kaj bi dali v časopis, če bi bili novinarji. Iz enega je kar bruhnilo:
“Ne le v časopis, ampak ob zid bi postavil tiste, ki uničujejo zasebne ali družbene stvari, in jih postrelil. Dovolj bi bilo tako strogo kaznovati dva ali tri, pa bi bil red. Uničevalci premoženja delajo škodo vsem in tudi zaradi njih moramo plačati več davka. Manj škode naredi tat, ki nekaj ukrade zato, da porabi sam ali komu da. ”
Drugi je dodal, da je njemu “neznan storilec” obrezal in uničil 10 mladih drevesc, ki jih je komaj posadil. “Kdor počenja take stvari, ni vreden, da živi, ” je dodal. Potem pa so drugi povedali še o razbitih avtobusnih postajališčih po občini, steklenih vitrinah in reklamnih predmetih, zasebnih stavbah itd. Tretji je dodal, da bi ob večji čuječnosti varuhov miru kriminal v Ribnici lahko zatrli. Tako pa hitro dobi nalog za plačilo kazni kdo, ki je nekoliko napačno parkiral avtomobil, izgredniki pa niso kaznovani. Povedal je še, da primerja Ribnico in Ptuj, kjer je bil pred leti pri vojakih. V Ptuju hodijo ponoči policisti po ulicah s psi in je red pa tudi vse bolj čisto kot v Ribnici.
Nekdo pa je povedal, da je med mladimi preveč kajenja "travice” in nasil-niškega obnašanja že v osnovni šoli. “Kako naj bi bil red med mladimi, če pa je hči najodgovornejših za varnost in kulturo ena glavnih!”je spetpripom-. nil tretji.
O ostalem, morda dobrem, kar bi zaslužilo objavo v časopisu, pa nič.
J. PRIMC
NAJEMNINA ZA OBČINSKE PROSTORE
KOČEVJE - Sklep o pogojih za oddajo prostorov občinske stavbe v najem je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta. Gre za najemnino za prostore, ki jih zaseda upravna enota, službe nekaterih ministrstev, inšpekcije in drugi. Po tem sklepu znaša najemnina 1.230 tolarjev za kvadratni meter površine. To je cena za letošnji januar, ki jo je treba sproti usklajevati z ozirom na rast drobnoprodajnih cen. Najemnina opremljenih prostorov znaša 1.390 tolarjev za kvadratni meter. Uporabniki imajo prekdupno pravico za odkup opreme.
MIRTOVŠKIŠRATELJ PRAVI:
“Ekipa Grabar je zasedla na zadnjem balinarskem turnirju drugo mesto, in to po zaslugi uspešnega 13-let-nega Marka. Če pa bi starejša člana ekipe poslušala njegove nasvete, bi bila ekipa lahko celo prva.”
V	Dobrepoljah so sprejeli
občinski proračun
Največ denarja za občinsko upravo in ceste
DOBREPOLJE - Gotovo je bil najtrjši oreh za občinske svetnike in upravo sprejem proračuna občine Dobrepolje. Temeljna značilnost proračuna je ta, da prebivalci občine ne dosegajo republiškega povprečja pri plačevanju dohodnine, ki jo pobira država in jo potem vrne občinam za zagotovljeno porabo. Občina bo imela na razpolago 159 milijonov tolarjev prihodkov. V 167 milijonih tolarjev odhodkov so opazni izdatki za občinsko zgradbo in zagonske stroške. Občina je začela delovati tako rekoč iz nič, zato bodo v prvem letu izdatki za materialne stroške, naložbe in nabavo najnujnejše opreme za delovanje večji kot v naslednjih letih. Prispevali bodo tudi del sredstev za delovanje občinske uprave v Grosupljem, ki bo delala za občino do končne razdelitve.
Sicer pa bodo največ denarja namenili za ceste - 40,8 milijonov. Letos bodo obnovili in asfaltirali nekatere lokalne in krajevne ceste. Župan Anton Jakopič je povedal, da se upravičeno nadejajo državne pomoči, saj je nova občina Dobrepolje na demografsko ogroženem in nerazvitem območju.
V	preteklosti je imela KS Dobrepolje solidno urejene ceste, slabo pa je bilo v KS Struge, kjer ni bila asfaltirana prav nobena krajevna pot.
M. G.
“Mrtve” hiše sredi Kočevja
Na TVgu zbora odposlancev je že več praznih stavb -
KOČEVJE - Občani opozarjajo, da je potrebno nekaj ukreniti s praznimi hišami sredi Kočevja, saj nekatere ogrožajo varnost, v drugih se zbirajo in izživljajo mladi ponočnjaki, predolgo pa je prazna tudi zgradba, kjer je imel poslovne prostore Avtobum. Na ta vprašanja je pred kratkim odgovoril župan Janko Veber tako:
Stavba na Trgu zbora odposlancev (TZO) 63 je res nevarna za okolico in kazi videz mesta. Prejšnja občinska uprava je dve leti zavirala njeno prenovo, na nedavnem sestanku s sosedi in lastnikom pa je bilo dogovorjeno, da se obnova te zasebne stavbe lahko začne, le za butik “Žaba” je potrebno prej priskrbeti nadomestilo za drvarnico.
Za stavbo TZO je v teku denacionalizacijski postopek. Stavba je prazna, okna in vrata pa zavarovana tako, da ni možen vstop. Kaže,
da denacionalizacijski postopek ne bo ugodno rešen za tistega, ki ga je predlagal.
Bivša kavarna Zvezda na TZO je prazna in tudi selitev strank v nadstropju se dokončuje. Kaže, da bo v teh prostorih ostala kavarna, čeprav naj bi bila po nekaterih predlogih tu knjižnica. Teža knjig je namreč tako velika, da je stavba verjetno ne bi prenesla brez škode. Iščemo še druge prostore za knjižnico.
Lastnik bivših poslovnih prostorov Avtobuma je zdaj SIB (Slovenska investicijska banka), s katerim se dogovarjamo, da bi te prostore dobili v najem za potrebe nekaterih upravnih služb (inšpekcije, tožilstvo). Tako bi se razbremenila sedanja občinska stavba, kjer bi bila še naprej občinska uprava in službe upravne enote.
Potreb veliko, denaija malo
Slabe ceste zahtevajo ureditev, uredile pa se bodo lahko le maloštevilne - Prihodnje leto bolje
RIBNICA - V ribniški občini bodo z republiškim proračunskim denarjem letos uredili le odsek magistralne ceste Ljubljana - Kočevje od križišča v Hrovači do Prigorice.
V obdelavi sta tudi projekta ureditve ceste proti Sodražici in Gorenjske ceste, ki pa bosta prišla v republiški proračun - tako kot verjetno tudi dolenjevaška cesta in cesta proti Grčaricam - prihodnje leto.
Glede na predložene amandmaje republiškega poslanca Benjamina Henigmana za ureditev omen-
Jtr


'm
M ' **
NOVI DROBILEC - Zasebno podjetje Lesdog iz Kočevja, ki je lani poslovalo najuspešneje, je pred kratkim kupilo drobilec kamenja (na fotografiji), prvi tak stroj v Sloveniji. Drobilec omogoča, da tudi iz debelejših skal, ki so ostajale v peskokopih oz. kamnolomih doslej neizkoriščene, lahko pridobivajo pesek oz. kamenje različne debeline, kakršno pač potrebujejo. Novi stroj je izdelek domačega, slovenskega podjetja. (Foto: J. Primc)
Gostinci še gospodarji v hiši
Pri lastninskem preoblikovanju Gostinsko podjete Sevnica (njegova vrednost okrog 2 milijona mark) le bivši zaposleni še ne sodelujejo zadosti - Obnova hotela
SEVNICA - “Naložba v naše podjetje je varna, vsak bo dobil nek delež, dividendo, saj računamo, da bo vrednost naših delnic trdna. Računamo s 120 do 130 delničarji za notranji odkup, še najbolje pa bi bilo, če bi celoten notranji odkup opravili z lastniškimi certifikati. O postopkih lastninjenja smo zaposlene redno informirali,” pravi direktor Gostinskega podjetja Sevnica Kristijan Janc.
Ker so vedeli, da od okrog 80 zaposlenih seveda ne morejo zbrati dovolj lastniških certifikatov (vrednost GPS je ljubljanski PNS ocenil na okrog 2 milijona mark!) za notranji odkup 40 odstotkov kapitala podjetja, so zaposleni že pred dvema letoma začeli zbirati 7 odstotkov od neto plač. Tako je vsak zaposleni delavec GPS že zbral povprečno 100.000 tolarjev gotovine. Notranji odkup bi sicer po oceni Ludvika Baloha, ki posreduje podrobnejše informacije o lastninskem preoblikovanju, lahko potekal še vsaj 2 do 5 let. Kot poudarjata Janc in Baloh, gre vodstvu predvsem za to, da bi v lastninsko preoblikovanem podjetju odločali tisti, ki so ustvarjali GPS, tudi z veliko sa-moodrekanja in na račun sorazmerno nizkih plač. Zatorej niti ne preseneča, da so pravzaprav vsi zaposleni prinesli, nekateri pa že poprej
deponirali certifikate v blagajni GPS, podobno je storilo okrog 80 odstotkov upokojencev. Slabši odziv pa je za vpis oz. vplačilo delnic za notranji odkup in interno
Kristijan Janc, direktor CPS
razdelitev (na ta način bi upravičenci po programu lastninskega preoblikovanja prispevali petino kapitala) pri bivših zaposlenih, kar je po svoje tudi razumljivo, kajti v GPS so bile že od nekdaj v večini zaposlene ženske; predstavnice
• Vodstvo GPS ne razprodaja svojega premoženja, marveč skuša vse • skozi povečevati njegovo vrednost. To velja za naložbo v HTC, kjer je GPS pokril delež boštanjskega podjetnika Lea (5,2 milijona tolarjev!), da je SGP Posavje lahko uredilo fasado HTC in se lotilo še urejanja okolice. Letos v HTC ne bodo več investirali, ker so se lotili temeljite obnove hotela Ajdovec, kjer bodo do 20. septembra v prvem nadstropju povsem na novo opremili 10 sob, tudi za zahtevnejše goste.
nežnejega spola pa so s poznejšimi možitvami z zakonskimi partnerji zvejjfljpe zamenjale tudi nekdanje naslove bivališča in vodstvo GPS jih drugače kot z javno objavo ne more obvestiti.
5. SREČANJE POD BOHORJEM
ŠENTVID PRI PLANINI -Prosvetno društvo Zarja iz Šentvida pri Planini z okrog 60 člani se seveda ukvarja pretežno z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. Ker pa so kulturi skromno odmerjeni denarci, se morajo člani PD Zarja znajti po svoje, da si omogočijo količkaj normalno delo. Temu cilju je namenjena zabavna prireditev “Srečanje pod Bohorjem”, ki bo v soboto, 5. avgusta, že peta po vrsti. Na kraju, ker so pred leti domovale mladinske delovne brigude na MDA Kozjansko, bodo v soboto od 20. ure nastopali ansambel Zasavci, Andrej Šifrer, humorista “strašna Jožeta” in virtuoz na harmoniki, dvakratni svetovni mladinski prvak na tem instrumentu Miha De-benc z Rakitne.
jenih cest v ribniški občini so v letošnjem republiškem proračunu namenili okoli 40 milijonov tolarjev za ureditev dela magistralke od Hrovače do Prigorice. Projekt je bil narejen pred kratkim in v teh dneh že količijo novo traso. Ko bo to opravljeno, bo znano, ali je obstoječega zemljšča, ki je v sklopu sedanje ceste, dovolj za novo cesto ali pa bodo potrebni dogovori z lastniki zemljišč. Nova cesta bo namreč za okoli 60 cm širša od obstoječe, ki bo na določenih delih tudi korigirana, dodatno pa bo na vsej dolžini nove ceste potekal tudi približno 1,5 m širok pločnik za pešče.
Do začetka prihodnjega leta pa bodo v občini pripravili vse potrebno za pričetek ureditve Gorenjske ceste in nadaljevanje na ureditvi sodraške. Zaradi težav, ki jih imajo z lastnikom zemljišča v Sušju, dela na tej cesti že lep čas stojijo, zato se bodo morali v dogovoru s krajani odločiti, ali bo cesta potekala po stari trasi ali bodo na določenem
• Kar zadeva lokalne ceste, so v občinskem proračunu namenili skupno okoli 25 milijonov tolarjev za asfaltiranje čete Ugar - Zadolje in ceste na Host v Sodražici, s katerima so konkurirali na natečaju ministrstva za okolje in prostor. Če na natečaju ne bodo uspeli, se bo ribniški občinski svet moral odločiti, ali bo za to namenjeni denar kljub temu porabil za ceste ali ne.
delu šli po novi ob Bistrici. Glede Gorenjske ceste pa se bodo morali dogovoriti s pristojnimi v republiki.
Ker bi bila obnova Gorenjske ceste pod polno obremenitvijo izredno težavna, občina vztraja pri ureditvi nadomestne ceste oz. obvoznice, ki se ujema s traso bivše servisne ceste.
M. L.-S.
Po razsodbi se čutijo oškodovane
Ustavno sodišče potrdilo prenos (tudi) kočevske zemlje
KOČEVJE - Območje kočevske občine se uvršča med tiste občine, kjer je bilo največ površin kmetijskih zemljišč družbena lastnina, sedaj državna lastnina. Zato predstavniki Gozdnega gospodarstva in Mercatorja - Kmetijskega gospodarstva Kočevje menijo, da so posamezne določbe zakona, ki ta zemljišča prenaša v last slovenske države, protiustavna. V tej zvezi je bilo elanih več pobud za oceno ustavnosti.
Po številnih sejah je ustavno sodišče odločilo, da omenjeni predpisi niso v neskladju z ustavo. Pri obravnavanju tega vprašanja je prišlo ustavno sodišče do stališča, da družbena lastnina ni prava lastninska kategorija. Ob tem je poudarilo, da imajo podjetja pravico uporabe navedeneih zemljišč, daje sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot upravljalec in gospodar zavezan skleniti z dosedanjimi upravljalci zakupne pogodbe, če to želijo, daje potrebno dodeljevati koncesijo in da se v zakupnini upoštevva kupnina za odplačno pridobljena zemljišča tako, da se kupnina in zakupnina oz. odškodnine za koncesijo pobotata.
Ob vsem tem pa je treba pripomniti, daje bila na območju kočevske občine večina površin zemljišč in gozdov družbene lastnine pridobljena “neodplačno”, ker so bila last optantov oz. veleposestnikov. Ne glede na omenjeno odločitev, so nekdanji razpolagalci zemljišč družbene lastnine na območju te občine mnenja, da so oškodovani zaradi prenosa zemljišč v državno last.
V. DRAGOŠ
POSOJILA ZA KANALIZACIJO?
KOČEVJE - Na zadnji seji občinskega sveta so sprejeli na predlog župana Janka Vebra tudi sklep o najemu posojila za izgradnjo kanalizacije za Mahovnik in Šalko vas. O tem je tekla beseda tudi na zadnjem sestanku predstavnikov občine in ministrstva za okolje in prostor, na katerem je bilo med drugim poudarjeno, da ni dovolj le graditi vodovode, ampak je treba tudi poskrbeti, da bo onesnažena voda očiščena. Kanalizacija iz obeh omenjenih vasi bo namreč speljana na osrednjo kočevsko čistilno napravo.
SREČANJE UČITELJEV IN UČENCEV
SEVNICA - V soboto, 5. avgusta, ob 14. uri se bodo pred nekdanjo šolo pod sevniškim gradom po 48 letih spet skupaj fotografirali učitelji in učenci v gospodarstvu raznih strok v Sevnici. Tako se bo pričelo srečanje generacije 1949 - 1952, ki ga bodo ob kapljici nadaljevali v Boštanju v restavraciji Panorama. Navzočim bo organizacijski odbor, ki ga vodi Janez Blas, podelil zrelostna spričevala, pripravili pa bodo še srečelov.
GPS IMA POTRJEN PROGRAM LASTNINJENJA
SEVNICA - Agencija Republike Slovenije za prestruktuiranje in privatizacijo je 13. junija odobrila program lastninskega preoblikovanja Gostinskega podjetja Sevnica (GPS). Vseh 80 zaposlenih delavcev sc je odločilo, da vloži lastninski certifikat v svoje podjetje, za podobno potezo, ker zaupajo v trdnost in prihodnost GPS, pa se je odločilo tudi okrog 80 odst. upokojencev GPS. Ker bi verjetno radi sodelovali pri lastninjenju svojega bivšega podjetja tudi nekdanji delavci GPS, žal pa od številnih bivših zaposlenih, ki so spremenili priimek ali bivališče, nimajo naslovov, je vodstvo javno pozvalo tudi te, naj do 12. avgusta oddajo certifikat v prostorih finančno-računovodske službe. Podrobnejše informacije glede sodelovanja pri lastninjenju GPS lahko upravičenci dobijo pri sekretarju podjetja Ludviku Balohu vsak delovni dan od 8. do 14. ure, tudi po telefonu 41-110.
DrobneIzKoč#]
V_______—*———
FOTOGRAFIJE V PETIH M N UTAH - V foto delavnici W kočevski Nami, kjer izdelajobarvn
eno novost: slike za osebne ®*? mente izdelajo že v petih mmM-Dijaki in starejši (upokojenci)
Obiskovalci Kolpe so preše K uj nad raznimi zanimivostmi o pa tudi zato, ker kar pogosto . čajo razne redke živali. Tak Kolpo od Dola do Osilnice sp' letavajo sive čaplje v pa •
vasici Grivac je več zani Največja je kos neasfaltirane■ Lično je popisana hiša tiranem delu, vendar b'k^-Lber-
obnoviti, ker je zadeva ze	pj.
ljiva. S krvavo rdečo ba?,°JhiX san betonski zid nasproti t „poZOr! katerem se da prebrati.	^
Črna	kronika.	Grivac.	Sosedna
seda s puško.”
OBČAN SPRAŠUJE'
MEDVED ODGOVARJA
-	Zakaj je bila
skega sveta v hotelu Val,en!‘ ‘uSiom
-	Da se svetniki pred navadijo na obnašanje v K y(
pa tudi, da zaradi dolgotraj*
lahko kar tam prespijo.
___j.... /vnrav st«'
danji delavci tega P0UJ Leiaja: sedaj že dober mesec pravijo, da je to tista sve a skupaJ
jim daje upanje, da ne b	k| ;e bd
splavalo po vodi. Horjak, k stečajni upravitelj tudi v cjjske fekti v Sodražici m član sa" Avio nUnn v Wevskem Zidarju u.
Tekstilnega podjetja pa je, da bi nekdo Pocen! Pbiv5eS! premoženja tega, seda.J	^uie'
družbenega podjetja. P . bj
'Te
tov si marsikdo zastav' P g^ost,1, kam naj shrani svoje drag ravi-Najbolj zanesljivo je, J [r)n0gi 1* jo v bančni, sef! Ker Pa. iejo,sojf bančne usluge ne poslužuj^ v ribniški poslovalnici N .	.
ljanske banke, d.d., kJ xj|j, da J nekaj prostih sefov, o .rankal* bodo nekaterim svoji ja jim pobliže predstavili tak ’ breZpla konca poletja omogočaj s|0vfl no uporabo sefov. Dobra P
poteza banke!
Sevniskipaber^
--------------®*— nibič'iž
RIBIŠKI PRlJEfdi ‘ e
večjih slovenskih druži hotnem tekmovanju ^0)n°v jj organizatorjem sPuS . ujbil8,«
ni bilo všeč, ker so Jim b ^t* narji in splavarji spo 1‘Lili, W,0
reči, ansambel Zasavci s«	xn«
iz revirjev, muzikantj l ^su ,0 prilagoditi gi^gvečkra' činstva in so jih zt- kerri.,.<• sprejeli tudi na Dolenjam Li
jebilo tud. na sobotni gaSZa5<
clici v Tržišču, kjc 0 dobijo
&%&&&
na veselicah s pla> . ,0je ‘Lfli'
kih iz rdečih revirjev	]C
videlo male bogove, zeče j.
SSKfiSSrtSSj
tredi muziciranja celo
elektrike. Revirci so r^i,,
“štroma” pač ne mor J ^ai e
k sreči elektrika vsako ,1^
prišla. Opazovalci f
kaj je loka zmanjkalo job'1 -6ga
takrat, ko je pl«®>k taji| t&h okajeni možak, ki jrag'lJjp' hlačnega premoženja^ r/^«c ^

tc novice
------——--	________y
' Pr' superkompakti-> jedrskih odpadkov /a ograjo im™ .Pri,..° var'j0 sode varilci in se J9' av[Jajo žarčenju. Istočasno v
rohnt°t!hnCkdan^ega SoPa sameva
at- ki je bil tudi programiran za Zal se ne vc, če jc še ,ben’CC ni že zastarel 'n če bi »sklaH°*Spravili na majhen prostor na ir> 'R'In še nekai ie: ijucJjc se obleCeRRu mcnjavajo, se pre-ves/a ’ °bot Pa bi moral delati da hiS m ™ s! na^ral takšno dozo, sklart z!fZa<dn-*e ludi sam končal v
5*3?5f4S
bank^1^1 ^ ho Posavska
kdajvrela1!0Hledala’ bi lahko oko mu T',8 Ud'na bankomat na Vid-
dan knJC Pos.tavUen tako, da čez Upo'rai,n*Janj “Prejo sončni žarki,
nSra‘.ine-zm0rei°iZnjegapraV P>a'senčnfkZaCe,Ck “ ^
kaidos,?nNaST-TaPasPe,nebi
»ežev 7aLPr,ed P0glcdi radoved-denari,?, ,delavcev, ki z vrečo Phihokn^h DJ0 bank°mat pri od-ni niknm	a za radovedneže niti
tali če h;Ur mar' ®°l) b' sc vsi seki-Vrste.Tk.f° denarju segli tiči druge top'” n.K’kl Padejo, rečejo: “Toje
Pr°iRvodn Cga,’ kar so v Vitacelu, nali P ccluloze v Krškem, tar-
k°jehil"LmfJ0 zal°8 lcsa- V časih,
kajšnji delavr'laC" PraZCn’50 tam' tovarn-,	C' govorili, da mora
Zdaj so 9'C",Zalog vsaiza P«! leta.
4^cenlorU8aČniinjezalogza 1Cza|UR nrt>uP9eJ’»Pa ZC larnajo, da d°hitevaH	Č'-Mcnda ne morejo
°Riraj0 n« P°bvanjem, zato se že °PtaviinP L-a0vem sistemu za to A‘ii, ko |„ Je so dasi dobri, stari Primanjkovalo lesa!
Jjgvo v Brežicah ,
|I2«'»"li*obibilo.<:d,>tip '{ani r gramov gradiva so Bre-občinskc„ POslali za zadnjo sejo
flen' in to ZV' ^°P ic bil kar za" 0 rtianj«; <•„ ^Ub lemu da uporablja-'Ptavijo kr,|Z[nat Papirja in da nanj Predrohn 't°r se 'e da- Črke so že rnitl gradivi h‘CC pa so na P°same-katere	Ne-
>jo dr nike drobne črke zelo Rti s’odečE'h pa P° dogajanju na “Pazili P ob ne- Verjetno še n,Pisano J.kakšnimi črkami je AGf:v?rad‘vu'
'pralne s,»-' h*3 zadnje dejanje Pr‘sPel tud'JC- ob^‘nskega sveta je Pod n' bd' lsok gost. Spustd se je Z?rigče do„ Večkrat Preletel pri-jl{,n preDnkajan'ia- Nekateri so v
n^Poh'tePli 7na 'vrabčka> drug' Pa uajn°vej«i m lz-iavami. da gre za
;9“£oKclslovtnsk^ik,a-
» kli;mskn 1 . ,acm ravno uvaja na Rje v t c mC U i' S,ČC '■N jc g°v a predan 2a ’ da leti tiho in je pri-
CREROK-CKenresenl0t8ek''
Jla, je Kogov za predsednika Rjkrat; ,clnov tajni agent po
(l>Wrele,ih sPustil šif’
v rM-Ks '°'lz zaupnih virov 'Rio. m Sni0 ‘zvedeli njegovo REarbom J?mo j° dobesedno: bpRei” Tak®kakal'tisti b°. njega 0p>ndJCSpOrOČ'llnskr,v-
4»uCjeMDrerfi' Svclnik Mihael lfiezačasH Lgal’ naj ustrezne 8h8 Pripnv'° konca mandata leta HaR' Ko JJ° dolgoročne pro-R0|j čuuj, Se "ekateri prisotni l> izjem ' nJc8ovemu optimiz-°kroL, ° dolgoročnemu pris-'datn * s.v°Jega mandata in
'h“ldll° se nekateri prisotni h njegovemu optimiz-,ia —oo ° dolgoročnemu prisojata svo Vt,°JCga mandata in
ftniUgotovrS?rpi,1,,v- 50 raz‘
tR bivši i2v^ Prerekanju o tem, C'ienje„„ '1,1 svet delal dobro Se/ Kuie^b ,v '“kratni predsednik C' “Sodh‘k lzrekcl usodne be-Ca " Ža. °tem b0 rekla zgo-Cjaio z njj“n ln vsi drugi, ki se jo ni,h m' nc vedo, da zgo-
^RRRajevne kronike.
«f^ZATRG0VCE
»C bjevani "!lnar o pravilnem 'Uljev 7 IZv°znih in uvoznih
Pth^v‘ti fužave, ko želijo \Rlneg..aV!co do Povrnitve O'cebo davka. Za člane %.Vabiin *eminar brezplačen, in« r.^0vcc in osebe s
C’ f ,cklualn‘b dejav-Zb,<lrnRR1 neJ° prostovoljni
gornice:
Ss
MŠŠ IZ NAŠIH OSČIN Mštš
Nikoli rešeni problem: Romi
Krška občina po sklepu bivše skupščine zdaj ureja dokumentacijo za ureditev prostorov v nekdanji raketni bazi - Potrebovali bi 32 milijonov tolarjev - Bo sodelovala država?
KRŠKO - Po sklepu nekdanje skupščine občine Krško naj bi za Rome iz Kerinovega Grma, ki so sredi Krškega polja na 1. kmetijskem območju zgradili črno naselje, poskrbeli tako, da bi jih preselili na bolj ustrezno mesto. Najprimernejša se jim je zdela nekdanja raketna baza v Gorici, vendar do ureditve prostorov in preselitve še do danes ni prišlo zaradi revolta bodočih sosedov.
Romi so medtem začeli kupovati gradbeni material in si na črno sredi njiv postavljati hiše. Zdaj v krški občini, kot je povedal tajnik v županovem uradu Vinko Bah, pripravljajo prostorsko dokumentaci-
• V Krškem so prepričani, da Romi niso samo problem lokalne skupnosti, zato ni čudno, če jih je ob obisku delegacije zanimalo tudi, kako se bo v reševanje problematike vključila država. Pri tem gre namreč za tri vprašanja: finančno, prostorsko in sociološko. Delegacija Urada je Krčane seznanila z različnimi možnostmi za razreševanje finančne plati ureditve romskega naselja. Dogovorili so se, da občina pripravi celovit program za romska naselja na svojem območju (poleg Kerinovega Grma je tu še naselje Rimš), ki ga bo predstavila Uradu, ta pa se bo nato opredelil za pomoč.
jo za novo naselje, da bo tokrat vse po zakonih. Še pred zimo naj bi
začeli pripravljati za bivanje primerne prostore v raketni bazi, kar je po mnenju mnogih ta trenutek najboljša rešitev. Preselitev v nove prostore bodo ponudili Romom, pravzaprav vsaki posamezni družini. Tisti, ki se jim bo zdelo, da jim bo v raketni bazi bolje, se bodo preselili, saj nasilna preselitev ne pride v poštev.
Krška občina je za ta namen na osnovi sklepov prejšnje skupščine namenila nekaj denarja tudi v proračunu za letošnje leto, ki pa še
• Danes se sprašujem, kaj je la nova evropska veličastna gospodarska in politična unija zares dosegla. Ne veliko, razen katastrofalne agrarne politike. (Pevec Mick Jagger)
• Bog slovenske cerkve je bog denarja, moči in oblasti, kakršnih je večina človekovih bogov. (Janez Stanič)
ni sprejet. Za ureditev prostorov in sanacijo prostora sedanjega naselja bi po nekaterih ocenah občina potrebovala najmanj 32 milijonov tolarjev, pri čemer računajo, da bi lahko v dogovoru z Romi izkoristili tudi gradbene materiale, ki so jih nekateri že nakupili. Kot je na nedavnem obisku v Krškem predlagala delegacija Urada za narodnosti na čelu z direktorjem Petrom Win-klerjcm, naj bi za gradnjo naselja ustanovili neprofitno stanovanjsko
POdjetje'	B. D. G.
VETERINARSKA POSTAJA TUDI V KOSTANJEVICI
KOSTANJEVICA - V torek, 1. avgusta, je začela delovati redna veterinarska služba na Kambičevem trgu v Kostanjevici. Delovni čas je od 7. do 9. ure vsak dan razen nedelje in praznikov, med 8. in 9. uro pa je na postaji tudi dežurni živinozdravnic Vse vrste naročil - tudi osemenjevanje - sprejemajo na telefonski številki: 0608 87 474.
Javni denar trošili nenamensko
Brežiški proračun ima za 497 milijonov tolarjev starih obveznosti - Zaradi nesklepčnosti skupščine je o vsem odločal IS - Nenamensko trošenje in prelivanje denarja
BREŽICE - Prvi osnutek zaključnega računa občine Brežice za leto 1994 je prikazoval le 48-milijonski primanjkljaj, po temeljitem delu odbora za proračun in finance (8 sej) pa seje pokazalo, daje poleg tega lanskoletna javna poraba obremenila še letošnji in nekaj prihodnjih proračunov za 497 milijonov tolarjev, od tega je samo obveznosti za to leto za 366 milijonov.
Obetajo se hudi časi
Z 1,7 milijarde visokim proračunom bodo lahko poskrbeli le za neodložljive naloge
BREŽICE - Svetniki so na nadaljevanju seje pred tednom dni sprejeli osnutek proračuna za letošnje leto, ki načrtuje porabo v višini 1,676 milijarde tolarjev in hkrati 159 milijonov tolarjev primanjkljaja, od tega 84 milijonov letošnjega in še 74 dolga od lani. Ko so iz predlaganega proračuna izvzeli predpisano zagotovljeno porabo (čez 800 milijonov), odšteli od preostanka 266 milijonov letošnjih obveznosti za nazaj, jim ni ostalo dosti za ostale naloge.
Zaradi obveznosti iz preteklosti (to leto bi morali v sklad stavbnih zemljišč vrniti za povrh še 100 milijonov, a so sprejeli sklep, da bodo dolg odplačevali v naslednjih petih letih) je občina prisiljena financirati samo najnujnejše naloge. Gre predvsem za že začete naloge, ki jih sofinancira država, in za tiste, ki so neodložljive in jih je možno uresničiti še letos. Vse naloge, kar se jih le da, bodo prenesli v naslednje leto. Vse postavke v osnutku proračuna naj bi še enkrat dobro pretehtali in morebitne “prihranke” namenili dejavnostim, ki so bile v minulih letih najbolj prikrajšane.
Svetnik Ferdinand Pinterič je opomnil, da se športu v primerjavi z drugimi dejavnostmi kljub velikim investicijam v preteklosti tudi letos veliko namenja (57 milijonov samo za dejavnost in še
dodatne milijone za amortizacijo, investicije). Sredstva za šport naj bi se po njegovem zato znižala vsaj za polovico, preostanek pa namenil komunalni infrastrukturi. Več svetnikov je opozarjalo na nekatere neizpolnjene naloge občine, pri čemer gre še posebej za 17 km cest, ki bi jih občina morala preplastiti še z že zbranim samoprispevkom iz leta 1991, pa tudi za druge naloge v posameznih KS, ki so bile načrtovane, nato pa odložene ali pozabljene.
Opozarjali so še na razmerje med mestom in vasjo pri delitvi denarja. Tone Zorko je v imenu treh mestnih KS zagovarjal 100-milijonski vložek v športno (večnamensko) dvorano v Brežicah, Ivan Živič pa, da bi občina raje s pol manj denarja in s sredstvi države zgradila telovadnice pri OŠ na Veliki Dolini, v Artičah in Kapelah ter poskrbela za Glasbeno šolo.
Na seji so svetniki še sklenili, da se ustanovi neprofitna organizacija za upravljanje in gospodarjenje s športnimi objekti. Strokovne službe občinske uprave so zavezali, da pripravijo do osnutka proračuna za naslednje leto kriterije porabe za naložbe v komunalno infrastrukturo za krajevne skupnosti in na predlog svetnika Mihaela Škrleca še dolgoročni plan večjih naložb v občini.
B. D. G.
Odbor za proračun in finance je zaključil, daje bilo gospodarjenje s proračunskimi sredstvi v preteklem obdobju nenamensko in daje šlo za prelivanje denarja med posameznimi porabniki. Prikrajšane so bile dejavnosti krajevnih skupnosti, kmetijstva in del komunalne infrastrukture, po drugi strani pa je šlo ponekod za velike prekoračitve predvidenih sredstev in za nenamensko trošenje sredstev (za stadion, za nadkritje rokometnega igrišča idr.).
Odbor je še posebej poudaril nenamensko trošenje denarja stanovanjskega sklada, ki se v sklad ni vračal, del teh sredstev pa se je prelival celo brez ustrezne dokumentacije. V teku je še vedno pritožbeni postopek zaradi obresti pri posojanju teh sredstev, njegov izid pa lahko še vpliva na višino občinskega dolga “stanovanjskemu skladu”, ki ga v občini ni, kar zakon dopušča, po predlogu odbora pa naj bi letos sklad le ustanovili. Prav tako naj bi ustanovili Sklad stavbnih zemljišč. O minulem delu tega sklada bodo pripravili temeljito poročilo, kot je predlagal svetnik Vlado Križman, kije opozoril na nepravilnosti v do-
sedanjem poslovanju sklada. K takemu stanju naj bi pripeljala predvsem nesklepčnost skupščine, kar pa po mnenju odbora še ni izgovor za nezakonitost.
Ciril Kolešnik, nekdanji predsednik IS in zdaj vodja oddelka za družbene dejavnosti, je po vsem tem pojasnil, da je izvršni svet delal po
• Odbor je obravnaval še poročilo inšpekcijskih služb Agencije za plačilni promet o poslovanju občine za pretekla tri leta. Agencija je ugotovila več prekrškov in prestopkov, ne pa tudi kaznivih dejanj. Ker je računovodstvo občine izvršilo vse potrebne preknjižbe, je odbor presodil, daje zaključni račun tak, kot mora biti. Svetniki so nuto predlog odbora in osnutek zaključnega računa prekvalificirali v predlog ter ga sprejeli skupaj s sklepi in ugotovitvami, ki jih je podal odbor.
delovnem gradivu za proračun, da je bil deležen velikih pritiskov (vsi so želeli denar) in daje kljub nesklepčnosti skupščine moral ukrepa-
ti. Po njegovem je pri neporavnanih obveznostih ključnega pomena, kaj se je naredilo v letu 1994 in za kaj je treba poravnati obveznosti letos. Pojasnil je še, da so sredstva stanovanjskega sklada porabili za druge namene, ker je bilo v občini takrat na razpolago 60 praznih bivših vojaških stanovanj (nekaj jih je še vedno praznih!) in so mislili, da novogradnje trenutno niso potrebne.
B. DUŠIC-GORN1K
Status KS v novi občini še ni opredeljen
Brežice: Sprejeli osnutek statutarnega sklepa
BREŽICE - V krajevnih skupnostih nestrpno in ponekod tudi s strahom čakajo statutarni sklep občinskega sveta o nalogah, načinu
V
Zupan v omaki
Občani že obirajo prve sadove nove organizacije lokalne samouprave. Zal so kisli in težko prebavljivi. Tisti, ki malo bolj spremljajo delo občinskih svetov, so kmalu spoznali, da se po začetni zmedi reorganizacija ne bo bistveno poznala, če odštejemo stroške, seveda.
Na eni strani je občinski svet, ki vse bolj spominja na prejšnjo skupščino. Na drugi strani je župan s svojo upravo in kolegijem šefov posameznih služb, ki močno spominja na bivši izvršni svet.
Podobnost s preteklostjo je očitna, s čimer pa se verjetno ne bodo strinjali župani, ki so se znašli v čudnem položaju. Preden so kandidirali in smo jih izvolili na neposrednih volitvah, se jim je obetala močna funkcija z obilo pristojnosti. Zdaj so jim občinski sveti s statuti močno pristrigli peruti, jim odvzeli pristojnosti, hkrati pa jim poskušajo naprtiti čimveč odgovorno-
sti, dobesedno za vsakega od prebivalcev občine.
Zupani se kopljejo v omaki, ki so jim jo skuhali dnigi. Pri oblikovanju občinske uprave se ubadajo z vprašanjem, kako iz slabih sestavin skuhati okusno ali vsaj prebavljivo jed. Ne glede na sposobnosti in ideje, bi župani še kaj skuhali, a kaj, ko jim je sestavine določila država! Z zakonom jim je namreč naložila, da morajo obdržati v delovnem razmerju vse delavce bivše občinske uprave, ki niso razporejeni v državno upravno enoto. Država je pobrala najboljše delavce, občini je prepustila preostale.
Zdaj naj bi z njimi župani reševali množico problemov. Kako bodo občine prišle iz tega labirinta, države ne zanima, zanjo je pomembno le to, da se lokalna oblast ukvarja sama s seboj, medtem ko država dela red v svojo korist. Nekoč pa bo zanimivo brati, koliko je državljane nova lokalna samouprava stala in kolikšna je bila korist od
,Cg“' B. DUŠIČ GORNIK
KONČNO BENCIN V DOBOVI - Pretekli torek so v navzočnosti brežiškega župana in predstavnikov KS Dobova slovesno odprli novo Petrolovo črpalko v Dobovi. Ta se je pridružila čez tridesetim podobnim črpalkam na območju Kočevskega, Bele krajine, Dolenjske in Posavja, ki jih upravlja brežiška enota. Izvajalca gradbenih del sta bila Pionir, enota Krško, in Obrtna zadruga Resa Krško. Pri Petrolu računajo, da bodo imeli od 30 do 40 odst. hrvaških kupcev, saj je pri nas cena bencina še vedno 15 do 20 odst. nižja kot na Hrvaškem. (Foto: B. D. G.)
Po vseh zapletih dočakali črpalko
Dobovčani so se razveselili nove Petrolove črpalke, na katero je parcela čakala kar dve desetletji - tudi zato, ker je v neposredni bližini arheološko najdbišče
financiranja, organiziranosti, organih in drugih zadevah v zvezi s temi lokalnimi skupnostmi. Osnutek sklepa daje KS status pravnih oseb, o čemer se je v Sloveniji že sprožila polemika, ter jim nalaga vrsto pristojnosti in nalog, tako da se nekateri tudi vprašujejo, ali občina ne prelaga nanje celo svojih nalog.
Vsekakor naj bi po osnutku občina lahko s sklepom OS prenesla opravljanje določenih zadev na KS, vendar so svetniki iz posameznih KS opozarjali, da mora istočasno proračun zagotoviti za to tudi sredstva. Osnutek opredeljuje kot organ krajevne skupnosti svet in vaške skupnosti odbor, svetnika Bogdan Matjašič in Franc Vranetič pa menita, da bi moral opredeljevati tudi zbor krajanov.
Osnutek statutarnega sklepa o KS opredeljuje tudi pristojnosti sveta krajevne skupnosti, način volitev v svet in vaški odbor ter način dela. Predvideva tudi, da člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika ter imenujejo tajnika KS, ali alternativno, da predsednika sveta volijo krajani neposredno.
Osnutek nadalje opredeljuje statut KS ter svet krajevnih skupnosti, ki zastopa interese KS v občini. Svetnik Miha Škrlecje menil, daje treba v statutarnem sklepu opredeliti tudi samoprispevek in jasneje določiti odnose med občinskim svetom in KS. Menil je, da bi tistim KS, ki nimajo svojega predstavnika v svetu, določili svetnika, ki jih bo zastopal, s čimer bi zapolnili praznino, ki je nastala zaradi volilnega sistema.
DOBOVA - Po 30 letih želja so Dobovčani in prebivalci okoliških vasi končno prišli do bencinske črpalke v svojem kraju. Petrol je že pred 20 leti kupil parcelo, vendar do gradnje zaradi nasprotovanja sosedov ni prišlo, vse pa bi bilo verjetno lažje, če bi bila črpalka vrisana v kakih občinskih prostorskih planih.
Tudi tokratna gradbena dela so se začela z zapleti, saj je v neposredni bližini gradbišča arheološko najdišče, v izkopani jami pa so lani našli ostanke žejnih prebivalcev teh krajev (skodelico, pravzaprav zajemalko), zato so na gradbišče prišli še arheologi in preiskali teren. Z gradnjo so zares začeli lansko jesen, tako da je bil aprila tehnični prevzem novogradnje. Otvoritev bencinskega servisa seje zaradi pritožb sosedov zavlekla do julija, toda od začetka preteklega tedna je tu vendar mogoče kupovati vse vrste goriva, na večjem prodajnem prostoru pa tudi avtomaterial, olja, maziva ter živila, predvsem osvežilne pijače in
sladkarije. Na črpalki bodo trije zaposleni, dodatne prostore pa je Pet-
PREDSEDNIKA SVETA ŠE NIMAJO
BREŽICE - V začetku preteklega tedna so se sestal predstavniki brežiških strank, ki so dale predloge za predsednika občinskega sveta. Predlagatelji so bili: ZLSD, LDS, SKD in SNS. Ker se stranke niso mogle uskladiti o predlogih, so volitve predsednika in podpredsenika sveta svetniki umaknili z dnevnega reda zadnje seje, ki jo zdaj vodi najstarejši svetnik Ivan Živič.
rol dal v najem Elektrotehni in zasebnici, ki je tu odprla gostinski lokal.
Kot je na otvoritvi po evropskih kriterijih sodobno in ekološko neoporečno zasnovanega servisa (dvo-plaščni rezervoarji z alarmom ob iztekanju) dejal Andrej Gerjevič, vodja trgovine na drobno v organizacijski enoti Brežice, je vrednost naložbe 70 milijonov tolarjev. Oce-njujo, da bodo na črpalki mesečno prodali okrog 150 ton goriva, kar bo črpalko po prometu in tudi po obremenjenosti okolja uvrščalo med manjše v Sloveniji. Črpalka ob avtocesti ima na primer 20-krat več prometa in zato tudi primerno bolj obremeni okolje.
B. D. G.
Samoprispevek za semiško šolo?
Prizidek k osnovni šoli Semič in telovadnica sta pod streho - Morali bomo najti denar za nadaljevanje gradnje, saj je stiska v starem delu šole zelo velika
Očarala jo je preprostost Kitajcev
DOLENJSKE TOPLICE -Danes teden je bil v malem salonu v Dolenjskih Toplicah literarni večer z novinarko Alenko Auersperger. O njeni knjigi Kitajski zapiski in o Kitajski nasploh se je pogovarjal urednik Dolenjske založbe Franc Šali, za lepo glasbeno kuliso pa je poskrbel kitarist Dušan Pav-lenič.
Alenka Auersperger rada sega po življenju, ki v sebi nosi tragiko, nenavadnost in usodnost. Tako je nekaj časa preživela na Kitajskem, in sicer v obdobju največjih upov ljudstva na svobodo, v letih od 1987 do 1989. Dogodki v Pekingu kot tudi plemenitost Kitajcev so na novinarko naredili močan vtis.
Poseben vtis je na avtorico knjige naredila preprostost sveta Kitajcev. Veselila se je skupaj z njimi in bila srečna z njimi. Stanovala je v študentskem naselju, kjer se jc zbližala s študenti. Poseben vtis nanjo je naredila kitajska črka. “Mogoče jc kitajska črka prav zato tako lepa, ker se človek počuti tako nebogljen pred njo. On bo izumrl, kitajska črka pa bo ostala...” je pripovedovala avtorica knjige, kije izšla v Dolenjski založbi v knjižni zbirki
DIANA ŽAGAR
SEMIČ - V drugi polovici julija je črnomaljsko podjetje Begrad odpeljalo z gradbišča pri semiški osnovni šoli gradbene stroje, saj je v dogovorjenem roku zaključilo gradpjo prizidka k šoli in telovadnico do konca 3. gradbene faze. Kako bo z nadaljevanjem gradpje, pa se bosta septembra dogovorila semiška občina in ministrstvo za šolstvo in šport.
V prizidku bo semiška osnovna šola, ki ima v matični in podružnični šoli na Štrekljcvcu okrog 425 učencev, pridobila 1.880 kv. metrov neto površin. Bogatejša bo za 8 učilnic za predmetno stopnjo - v starem delu šole nimajo kabinetov, ampak poteka pouk na klasičen način - ter telovadnico. Sedaj namreč gostujejo v telovadnici športnega društva Partizan, polovica učencev na razredni stopnji pa telovadi kar v razredih. Kot je povedala ravnateljica šole Silva Jančan, je ministrstvo za šolstvo in šport doslej za naložbo prispevalo 28 milijonov tolarjev, občina Črnomelj v lanskem letu 2,5 milijona tolarjev, semiška občina pa letos 11,5 milijona tolarjev. Ministrstvo je obljubilo, da bo do 5. avgusta prispevalo še 15 milijonov tolarjev, in če bo obljubo držalo, bodo vsi stroški dosedanje naložbe tudi poravnani.
oga
resnicoljuben in dejansko vzpostaviti razmerje do vsega velikega. (Nietzsche)
Njen svet pravljic vabi
Izšel knjižni prvenec Marije TUrkalj Škrat Bruno s prijatelji - V načrtu ponatis in nova pravljica
IVANČNA GORICA - Branje pravljic ni le otroško opravilo, po njih naj bi večkrat segli tudi odrasli. Tako meni Marija Turk-alj, ki jc pred kratkim v samozaložbi izdala svojo prvo knjigo, pravljico Škrat Bruno s prijatelji, pripravlja pa že noto pravljico.
Marija Turkalj dobro pozna otroke, saj je 20 let delala v otroškem vrtcu v Ivančni Gorici. Najraje so poslušali pravljice, ki si jih jc sama izmišljevala. “Najprej niti pomislila nisem na kakšno knjigo, ampak ker je bil odziv otrok na moje pravljice tako dober, so se mi porajale še nove ideje in želela sem, da zgodbe slišijo še drugi. Začela sem jih zapisovati in tako je tu prva, 151 strani dolga knjiga,” je pripovedovala Marija Turkalj. Zgodbice o škratu Brunu - kar 33 jih je, je Vinko Moderndorfer, kije napisal spremno besedo, označil kot novost v slovenski mladinski literaturi. Zakaj? Marija Turkalj je poleg pravljičnosti v knjigi ohranila tudi stvarnost. Glavne osebe so opisane prepričljivo in njihovi značaji so zelo življenjski. Ravno tako tudi vse dogodivščine škrata Bruna in njegovih prijateljev, tako da jih otroci lahko primerjajo s svojimi pripetljaji. Čeprav jc Marija veliko let delala kot vzgojiteljica, njene zgodbe niso pedagoške in preveč vzgojne, ampak so predvsem radostne in preproste. “Otroci so nežne duše in potrebujejo vesele, igrive pravljice. Bežim tudi od prepletanja dobrega in zlega v zgodbah, kot jc npr. v pravljici, v kateri vovk požre Rdečo kapico. Močem čimveč dobrega, veselega, hudomušnega,” razmišlja Turkaljeva.
Knjiga jc bogata z duhovitimi dialogi, ki bralca z lahkoto po-
peljejo v pravljični svet. K temu pa bistveno pripomorejo tudi ilustracije, ki so barvne, enostranske in na vsakem listu. Prispeval jih je sedemnajstletnik Aleksander Posavec, ki se ukvarja z modnim oblikovanjem in se s svojimi ilustracijami tokrat predstavlja prvič. Morda bo koga motilo razmerje v velikosti - škrat Bruno jc iste velikosti kot navadni ljudje in ilustracije se ne ujemajo vedno s tekstom (vsaj glede barv), kar otroci, ki so občutljivi, opazijo.
Delo Škrat Bruno s prijatelji je izšlo v samozaložbi in s prodajo, za katero Turkaljeva med drugim skrbi tudi tako, da knjige predstavlja in prodaja po vrtcih v Sloveniji, je zadovoljna. “Prvih 1.000 izvodov je skorajda prodanih, zato bomo delo izdali v ponatisu. Pripravljam pa že novo pravljico z naslovom Vila Ramona, ki bo predvidoma izšla konec leta, tudi v samozaložbi. Naj zdaj povem le to, da gre spet za radostno, hudomušno zgodbico, glavne osebe pa so jamski palčki,” je povedala Marija Tlirkalj. TUdi tokrat bo za ilustracije poskrbel Aleksander
POSaVeC'	L. MURN
8 ■
DOLENJSKI LIST
Sedaj se dogovarjajo, da bi uredili športno igrišče, katerega solastnik je tudi SD Partizan, kajti del novogradnje stoji prav na igrišču.
iMp
GRADBIŠČE SAMEVA
Igrišče bodo nekoliko dvignili, da bo enako veliko kot prej, hkrati pa ob deževju ne bo več poplavljeno. Nekaj denarja za ureditev bo prispevalo tudi ministrstvo za šolstvo in šport. Kar pa se tiče dokončanja prizidka in telovadnice, je ministrstvo obljubilo polovico denarja za naložbo, drugo polovico pa bo morala zagotoviti občina. “Vendar v letošnjem občinskem proračunu za to ni več denarja, zato bomo morali v Semiču poiskati druge vire. Slišati je celo, da bi razpisali referendum za samoprispevek,” je dejala Janča-nova. Tudi občinski svet je dal prednost dokončanju te gradnje, za katero so temeljni kamen položili konec oktobra lani. Sicer pa sc v Semiču dobro zavedajo, da se bodo pač morali spoprijeti z dokončanjem prizidka, saj je sedaj v šoli ve-
likaSti5ka-	M. BEZEK-JAKŠE
USPEHI SLOVENSKEGA OKTETA V MAKEDONIJI
LJUBLJANA - V okviru makedonsko - slovenskega kulturnega sodelovanja je Slovenski oktet nastopil na festivalih v Ohridu in Skopju ter bil obakrat deležen priznanj tako poslušalcev kot kritikov. Največ aplavza je dobila ponarodela makedonska pesem “Bolen mi leži”. Makedonskim gledalcem seje oktet obširneje predstavil 23. julija zvečer v kontaktni oddaji makedonske TV, ko se je za omo-gočenje gostovanja zahvalil Ministrstvu za kulturo RS in pokroviteljem: podjetjem Lek, Istratel in Jata - Meso. Koncert v katedrali sv. Klimenta v Skopju 24. julija pa je makedonska TV posnela v celoti. Udeležili so se ga ohridski in makedonski arhiepiskop g. Mihail, Jožica Puhar, veleposlanica RS, predstavniki vlade R Makedonije in mesta Skopja ter drugi.
S. U.
SIBIRSKA GRAFIKA.IN KERAMIKA - Galerija Meke iz Brežic je z otvoritvijo nove razstave popestrila kulturno mrtvilo poletnih dni v Brežicah. Lastnica zasebne galerije Danijela Meke (na sliki) je v dobrem tednu dni dogovorila in postavila na ogled razstavo dveh ruskih umetnikov iz Sibirije, zakoncev Ljube in Sergeja Hahonina. (Foto: B. D. G.)
Iz Sibirije za vroče dni
Razstava dveh sibirskih umetnikov, udeležencev 21. grafičnega bienala v Ljubljani, gostuje v Brežicah
BREŽICE - Mesto Brežice in tudi njegova okolica se v teh poletnih dneh ne moreta pohvaliti z bogatimi kulturnimi prireditvami. Za presenečenje jc minuli petek zvečer poskrbela le Galerija Meke, kije pripravila razstavo dveh ruskih umetnikov - Ljube in Sergeja Hahonina, ki sta doma iz Sibirije. Ljuba razstavlja zanimivo in prikupno keramiko, Sergej grafike, dela obeh pa se lepo ujemajo in kažejo, da sta se v zakon ujeli dve sorodni umetniški duši.
Otvoritveni večer je popestril njun prijatelj ruski glasbenik z ruskimi ljudskimi napevi. Ker je Jože Hudeček, ki je v drugih krajih, kjer je razstava že bila, predstavil umetnika in njuno delo, trenutno na do-
pusti), sta se v Brežicah predstavila umetnika kar sama. Njuna dela bodo v galeriji na ogled do 20. avgusta, nakar bo razstava potovala naprej po Sloveniji.
Za morebitne obiskovalce je pomembno še to, da sta avtorja udeleženca 21. grafičnega bienala v Ljubljani in sta tako delček te prireditve po zaslugi organizatorice razstave prinesla tudi v Brežice. Galerija Meke zdaj že pripravlja likovno kolonijo, ki jo bo organizirala v začetku septembra, ko se bo v Brežicah zbrala deseterica slikarjev iz Avstrije, Italije, Rusije in Slovenije, ki bo pet dni ustvarjala na temo mesto Brežice.
B. D. G.
ŽIVINSKI PATRON V TERMAH - Pri hotelu Toplice po novem stoji tudi kip sv. Vende-lina, ki je živel v 6. in začetku Z stoletja. Pri nas je ta irski ali škotski svetnik malo poznan, sicer pa se o njem ve, da se je odpovedal kraljevski časti in je živel kot puščavnik in pastir. K njem so se zatekali kot k pri-prošniku proti kugi in raznim boleznim živine.
Stari podstavek dobil novega sv. Vendelina
Skulptura delo sevniške-ga kiparja R. Stoparja
ČATEŽ OB SAVI - Ob novem hotelu Toplice je svoje mesto v parku dobila tudi skulptura sv. Vendelina, zavetnika kmetov, pastirjev, ovčarjev, polj in živine, ki si jo je zamislil in jo izdelal kipar Rudi Stopar iz Sevnice. Skulptura stoji na obnovljenem in očiščenem kamnitem podstavku za kip istega svetnika iz 18. stoletja.
Kamniti podstavek so našli v grmovju v komplesu čateških toplic, po podatkih Posavskega muzeja Brežice pa je nekoč služil kot podstavek kipa sv. Vendelina na pristavi brežiškega gradu. Na njem je nemški napis: “O sveti Vendelin, veliki živinski patron, kjer varuješ ti, nobeno živinče ne zboli.” Na grajski pristavi, kjer so bili nekoč prostrani hlevi, so se grajski posestniki ukvarjali predvsem z živinorejo in pridelavo sirov, zato postavitev kipa temu svetniku ni nič presenetljivega, čeprav pri nas ni dobro poznan.
In kako je podstavek zašel v okolje toplic? Ne ve se, kdo in zakaj je podstavek s pristave preselil na Čatež, gotovo pa prestavitev nekoliko pojasnjuje podatek, da so bili grofje Attemsi, ki so bili lastniki pristave pri brežiškem gradu, obenem tudi prvi lastniki vrelcev termalne vode na Čatežu.
B. D. G.
S pomočjo podjetnikov do knjig?
Krajevna knjižnica v Straži vse težje do knjižnih novosti - Pobuda, da bi podjetniki, kijih je kar nekaj, gmotno podprli knjižnico
STRAŽA - Krajevna knjižnica v Straži, ki se nahaja v središču kraja na Žagi 1 v adaptiranih prostorih, deluje že četrto leto. KS Straža šteje 3.582 prebivalcev, sama Straža pa 1.878 prebivalcev, kar ni malo, na voljo pa jim je krajevna knjižnica, Iger si lahko s zanimivim in pučnim branjem popestrijo vsakdan, dobijo različne informacije ali pa prisluhnejo pravljični uri.
Lani je bilo 135 Stražanov članov knjižnice, nekateri obiskovalci pa prihajajo tudi iz drugih okoliških krajev in celo iz mesta. Marija An-drejčičeva, prijazna in prizadevna knjižničarka, je v letošnjem prvem polletju zabeležila 1.854 obiskov; vsak član jo je v omenjenem obdobju obiskal povprečno 13,7-krat ali pa, bolj nazorno povedano vsakih štirinajst dni enkrat. Bralci so si izposodili 2.568 knjig ali povprečno 1,3 knjige pri vsakem obisku. Od januarja do junija letos je knjižničarki uspelo pridobiti še 14 novih bralcev ali 10,3 odst.
Višja knjižničarka Marija And-rejčičeva - marsikdo jo pozna kot knjižničarko na osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah - se trudi z razli-
čnimi dejavnostmi še bolj pritegniti krajane k branju. Od letošnjega aprila izvaja tudi pravljične ure za predšolske in šolske otroke; tako jim je pripovedovala Mojco Pokra-culjo, Najdihojco, Polenčev Korak v morej in druge pravljice. Statusno je krajevna knjižnica Straža vzajemna enota novomeške Knjižnice Mirana Jarca, KS Straža in straš«. kega KUD-a, pri tem pa Knjižnica Mirana Jarca skrbi za dotok literature in za strokovno delo ter honorar knjižničarke, KS pa za materialno strani delovanja knjižnice, za čiščenje in vzdrževanje prostora.
Knjižnica je odprta 4 ure na teden, v soboto od 7. do 11. ure. Pesti jo pomanjkanje novih knjig. V omenjenem obdobju je knjižni fond na-
rasel le za 118 knjig (tukaj so všteti razni darovi), knjižnih novosti pa je zanemarljivo malo; naša Knjižnica Mirana Jarca jc za potrebe Straške knjižnice kupila le 13 novih knjig.
Glede na normative in standarde naj bi knjižnica imela letni dotok 716 knjig (v prvem poletju 358 knjig); realizirano pa je bilo le 32,9 odst.
Seveda je Knjižnica Mirana Jarca sama v izredno težkem položaju, saj ji uspe realizirati le 40 odst. letnega nakupnega normativa in ne more razvijati niti mreže niti sebe. Bilo pa bi zelo zaželjcno, če bi sposobni podjetniki v Straži, kjer jc precej čutiti kulturni utrip, pomagali, da bi Straški bralci lažje in hitreje prišli do novih knjig.
Kako jc pomemben tudi človeški dejavni, pa dokazujejo delo in prizadevanja gospe Andrcjčičcvc, ki dejansko živi s krajem in njegovo knjižnico.
JADRANKA ZUPANČIČ
Clevelandski
Slovenci
Prikaz življenja in dela Slovencev v Cle^rland^
NOVO MESTO - Dolenjskaza' ložba, ki svoj založniški progra
na različna področja, je prc . kim ob denarni podpori Mini« va za znanost in tehnologijo
Slovenije in Znanstvenega Univerze v Ljubljani izdala leščini napisano knjigo Klemenčiča Slovenes of U . (Clevelandski Slovenci). Avlo univerzitetni profesor, ki jc J že več razprav o zgodovini siv
tudi o razpadu Jug°slavlje aj,.
gih splošnih zgodovinskih1t jy
Med drugim je raziskova .. ZDA, plod teh raziskav pa je ' ga o clevelandskih Sloveni' ' ^jso
inštituta
veland jc bilo ameriškojo
ga od konca 19. stoletja p |al)o najnovejšega razdobja nep ^ poseljevali slovenski izseljen > da je to danes mesto z najve Lmj centracijo prebivalstva slov porekla zunaj Slovenije. ke(r Avtor v 10 poglavjih po . vj„e orisu splošne slovenske zg „i;evali opiše, kako so Slovenci .p0^ J 0 Cleveland, kakšno je bdei nj .. življenje in delo, njihovo P z a$o štvo, katere ustanove in u postavili na noge.	. ,bjtli
Knjiga je izšla v Seidlo ^ bi Žal zaenkrat ni predvide ’ 0p) dobili tudi slovenski Prev0. 'vSvel v angleškem jeziku ponc.sl'“ jeg0vi vednost o našem narodu i J j0. vlogi v ameriški in siceršnji s vini.	M1*1
Ni bilo prvih niti besedice o ^ Dolenjski zod^
----- —:—!fc
Mačehovski odnos naC‘°',f^ || televizije do Doknfi^s O
* ........ t^utvk m
J
o
Med
»«i
;»s Kala k la M p <1 tolai tivo
f0l
Polic Mdr Mr J mi
Mi,
tiste
kis
"kap
Mdr
lcacna.«;«. -____________
Četrtek, 27. julija,	V
nik ob 22. uri. Skoraj	1, %
oddaje zvemo še zadaj n(Sjt'i Mjj približno takole vsebino. jjp Sloveniji izšla knjiga °ZS° nlItnf htj venev v Clevelandu. I odaj ^(i- C(
> mesta, v katerega &	^
vseljevali Slovenci (z	c
. Tako predstavlja >v mesto z največjun mit
nu nusvi cvuu .»t/M ..*- rim** * nta prebivalstva slovenskega ro	W
Slovenije... ”..........u .««!***
•rebivalstva slovensncb"	. u<
'lovenije..."	, t čel
Morda sta bila vmes s	j(0 ?e/
dva o tem lepem mestu, ((J	%
tudi vse, kurje o novi knjig f W povedala slovenska nad
vizija. Niti z l,esellic0lnn.jcret'c‘i Ved
donnldanske tiskovne k _.jAV
novem delu Slovenes oj tll^cL V Da se poročevalec m z . npl^l iij W "ponižar, da bi °menl},lO^0 %• založbo, ki je založilok Tiskarni natisnila	ik
7on/j/t\)in i dnvpnskC.
ilikarjev do Dolenjs turne ustvarjalnosti.	Gu	k,. ;
kčt
u’
RIBNICA - Na	(jto*'1
NA VLAKU SNE^jJ NOV SLOVENSKI r , ....... Že le-
pljeni ter tudi nu ■ r (a sa , bodo do konca
mali novi slovenski ce«	usi
Ulm Ekspres, EksP^ .iju^
ja Igorja Serka. I ‘ln Jd „d*^ zenskolirična PfP" mladih (igrata Gre* a* in Barburu Cerar),10 flijiil>'„ ta na vlaku. Takoj se j^li* njuno ljubezen P*' “ y0i«' moti radovedni sP. .)Uii11s (Lojze Rozman), ja. Zaljubljenca ,.i.na'V<
ja za vozovnici, tak« o" ju ’
stopita iz vlaka
Št. 31 (2399), 3. aveusjil
RIBNICA - Na ^6^ progi med Kočevje*" rs^, kh pijem ter tudi na 1 r s® j V' bodo do konca avg ,. Iv

tif

p
POTA
IN ST* *
V-
>
dežurni
oročajo
IN SIN STA SE SPRLA
j|ss?rS

VdaSnikrT •
l^o\Z'?,mu8rozil*ubojem. Sin
&9PM&
ls"apK-m 5L0dovala' Proti očetu je
tt7^™™azakaz'
^LlCKTr
Micistjj, j, *.	—J""J«uuu.iu:
Prit,ržanie47rf Cga dali v Pastor:
f S kakšn tCnga R' K:’ ki Je ist


5 kršitvi' Ke,;scje bilo bati, da
\»’n **3
* , WmM $
tf»t
j/
d
...	0M/a„	i\CK(tJ časa
)°vali {a*Za ov‘nkom vozniki •d > Ph'd;n creP‘njali, ki so ostale
%. ^no r:avi’ dai p° phna pre~
d Pa le Stri Sj,no s‘Snalizacijo opo-SClČ,dr°S(msliki).Čas s lzteka, upamo, da tudi
'r!1 wJ,e' *£*** uParno’ tla tudi \a (p Prist°jni za postavitev d K (Fo‘o: Majda Luzar)
mi*juu i^uzarj
^ SlCA stekla - .^edavto
5j1§HNjEsm"¥1VJ
d C?.r°u Dru ni-avto s Krušnega d, C,Ja| v n ,njlm Selcam. Ko je ^ VSnas^0lenje Selce, je na M B., ep s[ala 4-letna dek-d Vnas.tekla n-6 klJup) opozorilu d L'''joje avozišče pred avto. 'i5 »V °o4	61 in hodo poško-
:iu *°vaJo je ^,a. vozišče pred avto. 4 ')t L(10dpe|44 j? hudo poško-,l CSe.od i . 2dravstcvni dom
Dw "*v.sko bolnišnico.
k
2j
v P'
4 r
d id
'L n°'
It
Star avto ne sodi na smetišče
Zakonske ureditve, ki bi odpravljala divja odlagališča zapuščenih avtomobilov, ni -Na avtoodpadih veliko zanimanje za dele - Ljudje redko slab avto pripeljejo sami
Opozorila policijske postaje Ribnica občanom
NOVO MESTO - Slovenski vozni park je vsaj za nekaj let starejši, kot je to v bolj razvitih državah. Koliko avtomobilov letno konča svojo življenjsko pot na kakšnem parkirišču, v gozdu, na travniku ali kje drugje, se ne ve, vendar pa ima naš vozni park vsako leto prirastek, kar pomeni, da manj avtomobilov konča, kot jih kupimo novih. TVg rabljenih avtomobilov seje zaprl znotraj meja, tako daje število odsluženih vozil na divjih odlagališčih vedno večje.
Čeprav v Sloveniji nimamo zakonsko urejenega uničevanja avtomobilov, pa je ena in trenutno najlepša in okolju prijazna možnost, da star avto zaupamo avtoodpadu. Politiki sicer razmišljajo, da bi uvedli poseben davek na stare avtomo-
bile, saj ti najbolj onesnažujejo okolje, prišli pa so tudi do spoznanja, da bo nekaj potrebno storiti. Če bi uvedli obvezno oddajo starih avtomobilov, bi morali narediti tudi korak k razstavljanju, sortiranju delov in predelavi v reciklažnih
V mesecu dni umrli 4 otroci
V enem mesecu slovenske ceste terjale 4 otroške žrtve in 3 med mladoletniki - Več strpnosti in previdnosti
V zadnjem času je bilo na slovenskih cestah v prometnih nesrečah udeleženih vse več otrok in mladoletnikov. Samo v zadnjem mesecu so v prometnih nesrečah umrli 4 otroci in 3 mladoletniki, 48 otrok in mladoletnikov pa je bilo poškodovanih. V tem obdobju so povzročili 24 prometnih nesreč, udeleženi pa so bili v 35 nesrečah. V prvem polletju letos je v prometnih nesrečah umrlo 7 otrok in prav toliko mladoletnikov, poškodovanih pa je bilo 253 otrok in 333 mladoletnikov.
Otroci do 7. leta starosti so bili kot povzročitelji prometnih nesreč najpogosteje pešci, otroci od 7. do 14. leta pa vozniki mopedov (brez vozniškega izpita). Kot udeleženci prometnih nesreč so bili otroci največkrat vozniki koles in mope-
dov ter potniki na mopedih pa tudi pešci in potniki v vozilih. Med mladoletnimi povzročitelji prometnih nesreč so prevladovali kolesarji in vozniki mopedov in motornih koles pa tudi osebnih avtomobilov, praviloma brez vozniškega izpita in
• Prav v času počitnic so otroci in mladoletniki na cestah bolj brezskrbni in neprevidni, zato velja nasvet vsem udeležencem cestnega prometa, zlasti voznikom motornih vozil, naj na cestah pričakujejo navzočnost otrok in mladostnikov in voz(jo z več strpnosti in previdnosti.
vozniškega dovoljenja. Mladoletni udeleženci prometnih nesreč so bili najbolj ogroženi kot potniki na mopedih in motornih kolesih, zlasti pa kot potniki v osebnih avtomobilih.
Tudi kolesarji so enakopravni udeleženci v prometu. (Foto: T. G.)
<J$ i<wJK0M s CESTE -' lv5izBreva-avtom°b'la 26‘

W PrevinM ek' Po ,rčenju se \JNiW 0 na desni bok >" l^hScie h, ?,nem voznem pasu.
l
^ V1'l)?anisannh-Pe,H do križisča, Siroti Arri llrosli11 nameravai
kh»7**ic « m* lukr;lt P;‘ Je A]9 ?3o, P° Prednostni cesti
B' E' iz Brežic- ki l%lnI.kaie	Vozili sta trčili,
(Hj^i sta ha h' H v obcestni jarek. V*;M iS v°znik in sopotnik »J'. tj 4ko poškodovana, so-
S&SSca-
Ak ^ihice T iz Hrušice vozil VSje pro>i Podzemlju. Pri V k zncDr;Pregledni levi ovinek ^	'Perno hitrostjo, začel
ji
zavirati, nato pa zapeljal na travnati nasip, po njem vozil nekaj metrov in trčil v drevo. Pri tem sta sc voznik in 22-lctni sopotnik 1. K. iz Črnomlja hudo poškodovala, sopotnika iz Velenja pa lažje. Škode je za 400.000 tolarjev.
NENADOMA ČEZ CESTO - 24. julija ob 17.30 je 33-letni R. A. iz Hrastnika vozil kolo z motorjem iz Krškega proti Vrhovemu. Ko je pripeljal izven Gornjega Pijavškega, je ob desni strani vozišča pravilno ustavil, nato pa nenenadoma zavil v levo proti sredini ceste. V tem trenutku je za njim iz krške smeri pripeljal D. E iz Radeč, ki mu kljub močnemu zaviranju trčenja ni uspelo preprečiti. Voznik kolesa z motorjem in sopotnik sta padla po vozišču, voznik pa se je hudo poškodoval.
IZ BANKINE V DREVO - 27. julija ob 20.10 je 20-letni M. S. iz De-sinca vozil osebni avto iz Metlike proti Črnomlju. Na Primostku je zapeljal na desno bankino, nato sunkovito zavil v levo preko vozišča in trčil v manjše drevo. Avto je dvignilo, letel je preko nasipa in se prevrnil na streho. Voznik se je hudo poškodoval.
obratih.
Obiskali smo avtoodpad Livada v Prečni, ki deluje približno leto in pol. Tja je možno pripeljati star avto, pridejo pa ga tudi brezplačno iskat na dom. Cena je odvisna od tipa in letnika, za juga so na primer pripravljeni odšteti 400 do 500 nemških mark, za zastavo 101 od 100 do 200 mark, katro 150 do 400.
RIBNICA - Tudi letos ob začetku
turistične sezone policijska postaja nom na celotnem
iz Ribnice občanom
Cena rezervnih delov, kijih delavci na avtoodpadu odmontirajo, lahko pa to stori tudi kupec, znaša 10 do 50 odstotkov novega dela, kakšen del pa je lahko tudi dražji. Stanje naših voznih avtomobilov kaže tudi podatek, da je zanimanje za rezervne dele na avtoodpadih zelo veliko. Zastavini avtomobili, ki jih je po nekaterih ocenah čez 200.000, so največji problem, na trgu pa jih je toliko, da vseh sploh ni mogoče odkupiti.
I;,
ZANIMANJE ZA REZERVNE DELE JE VELIKO - Na enem izmed avtoodpadov, na Livadi v Prečni, je sto do 150 avtomobilov, kjer je možno dobili rezervne dele. Avtoodpad pa je tudi kraj, kjer se lahko rešimo starih in nevoznih avtomobilov.
“Pri nas je mirujočih avtomobilov zelo veliko, nekateri so po več let parkirani kar na parkiriščih. Mnogo jih je na črnih odlagališčih, predvsem karoserij, ali pa so pod kupom smeti popolnoma uničeni,” pravi lastnik avtoodpada Livada Marjan Bradač. V ograji Livade je parkiranih do 150 avtov. Ko ostane avto brez večine delov, odpelje Dinos karoserije brezplačno, akumulatorje Tasev, olje Petrol, največji problem pa so gume: sedaj se pogovarjajo, da jih bodo odvažali v Anhovo, za kar bodo morali odšteti 6 tolarjev za kilogram. Časi se namreč spreminjajo; včasih so gume plačevali, če si jih pripeljal, potem so jih jemali zastonj, sedaj pa je potrebno še plačati. Z gumami so zasipane tudi razvite države; v Nemčiji na primer za nakup večje količine rabljenih gum, za katere jamčijo še 30 tisoč kilometrov vožnje, ponujajo po 2 marki kos, da se jih le znebijo. Kako daleč smo šele od Francije, kjer država subvencionira oddajo starega avtomobila in nakup novega s 5.000 franki, ali od Švedske, kjer so lani ustanovili posebno tovarno, v kateri naj bi v štirih letih razstavili 3 tisoč različnih Volvovih avtomobilov in s tem ne le zmanjšali škodljive vplive na okolje, ampak tudi promovirali trg za reciklirane materiale.
A: . k B*,“ fc
Jože Poštrak
področju občine Ribnica, Loškega potoka in Velikih Lašč namenja vrsto opozoril in napotkov, kako naj obvarujejo sebe, svoje bližnje in lastnino pred nesrečami in oškodovanjem.
“Vsako leto v poletnih mesecih beležimo več kaznivih dejanj kot v ostalih mesecih. Naraste tako število prometnih nesreč kot tudi kaznivih dejanj,” pravi komandir PP Ribnica Jože Poštrak. Na cestah je več voznikov motornih vozil, že ob dopoldnevih pa je na cestah več
po dolenjski deželi
V soboto ob 3. uri zjutraj je 48-letni J. B. iz Griča pred
' Z
steklo na javljalniku požara in pritisnil naeumb za aktiviranje sirene. Sentjemejski gasilci so seveda takoj skočili pokon-
vhodnimi vrati policijskega oddelka v Šentjerneju razbil
ci, vendar o kakšnem požaru ni bilo sluha. Če je gorelo v grlu
e je ge
povzročitelja, bi lahko to pogasil brez pomoči gasilcev. Ali pa sije le zaželel družbe...
• Noč kasneje so policisti ustavljali in kontrolirali promet v Šentlenartu. Ko so ustavili 52-letnega I. W. iz Brežic, so zaznali hlape alkohola. Seveda je te zaznave potrdi! tudi alkotest, ki je pokazal 1,27 promila alkohola v krvi, kar pa je ustavljenega voznika očitno zelo razjezilo. Začel je vpiti in preklinjati ter celo mahati proti policistom. Zato so ga možje v modrem obvladali s strokovnim prijemom in odpeljali v prostore za iztreznitev. Čaka ga še postopek pred sodnikom za prekrške.
otrok, saj imajo počitnice. Možnosti za nesrečo je zato več, več pa s
t se jih,
žal, tudi zgodi. Zato PP Ribnica opozarja vse udeležence v prometu, naj upoštevajo cestnoprometne predpise, saj je cavno neupoštevanje le-teh.	M. L.-S.
VLOMIL V AVTO - V noči na 28. julij je neznanec na parkirnem prostoru železniške postaje v Semiču vlomil v osebni avto ter ukradel avtoradio, sončna očala, iz rezervoarja pa iztočil 10 litrov goriva. Lastnika Z. K. iz Sadinje vasi je s tem oškodoval za okoli 25 tisočakov.
T. G.
NOVA BRIZGALNA V ŽUŽEMBERKU - Gasilsko društvo Žužemberk je na slovesnosti predalo namenu novo motorno brizgalno in nove škarje za reševanje ljudi pri prometnih nesrečah. Predsednik Slavko Struna se je zahvalil vsem botrom in sponzorjem, med katerimi so se zlasti izkazali zavarovalnica Tilia iz Novega mesta, Adriachem, Ministrstvo za obrambo, zavarovalnica Adriatic in drugi. (Foto: S. Mirtič)
Pri takojšnjem plačilu kazen polovična
Predlog zakona o prekrških
Vlada je pripravila novi zakon o prekrških, ki ga je poslala parlamentu v prvo obravnavo. Sodniki za prekrške bodo po tem zakonu dobili status sodnikov v rednih postopkih, sodišča za prekrške bodo postala specializirana sodišča na prvi stopnji, na drugi stopnji pa bodo odločala višja sodišča za prekrške. Poleg denarnih bodo lahko izrekali tudi zaporne kazni, ki lahko trajajo od enega do 30 dni, v vsakem primeru pa po šlo za alternativo: zapor ali denar. Predlog zakona skladno z zakonom o varnosti cestnega prometa uvaja točkovni sistem. V Sloveniji je predvidenih 11 sodišč za prekrške prve stopnje in višje sodišče v Ljubljani.
Za prekrške je denarna kazen različna: za blažje prekrške v mirujočem prometu in zoper javni red in mir, pri katerem lahko pooblaščena uradna oseba na kraju samem iztirja denarno kazen, je zagrožena denarna kazen do 100 tisočakov, za pravne osebe do 300 in za posamezne podjetnike do 200 tisočakov. Če bo kršitelj kazen plačal takoj, bo ta polovico manjša, če pa bo poskušal ugovarjati in tako zavlačevati s plačilom, kar je sedanja praksa, in bo pritožba zavrnjena, bo moral kazen poravnati v celoti, povrhu pa še stroške.	_
T. G.
Ko se Romi gredo električaije
Romi v romskem naselju Žabjek so za elektriko poskrbeli kar sami - Vodnike, ki so sicer za stanovanjske hiše, so vezali kar na 110.000-voltne stebre • Le ustno obvestilo
NOVO MESTO - V romskem naselju Žabjek, ali kot sc uradno imenuje Brezje, kjer imajo vsi prebivalci hišno številko 12, so “solidarni” tudi pri bolj resnih zadevah - pri elektriki, saj so od tistih, ki imajo elektriko po uradni poti v hiši, kar sami razpeljali tudi naprej po naselju, že bežen pogled pa pove, da pri tej napeljavi še zdaleč ni vse čisto in varno.
Seveda je tam nekaj odjemalcev elektrike, ki so registrirani, imajo normalen odvzem in seveda tudi opravljene tehnične prevzeme, vendar le nekateri, pri ostalih pa elektroenergetska mreža ogroža življenje in zdravje ljudi, sosednjih objektov ter prometa. Žice so napeljane brez nadzora, podprte s palicami... Prve nepravilnosti je inšpekcija ugotovila že lani, ko so bile nekatere omarice zasute z zemljo in je Elektro inšpekcije obvestil, da so težave zaradi manipulacij z omaricami. Vendar to še ne bi bilo tako hudo, če ne bi Romi za
napeljavo vezali z vodniki na 110.000-voltne stebre, kar je povzročilo tudi ustrezne ukrepe.
Elektroenergetski inšpektorat iz Novega mesta je januarja letos obvestil republiško elektroenergetsko inšpekcijo v Ljubljani pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ki je po ogledu v marcu ugotovila, da so Romi v naselju izvedli napeljave med hišami in barakami z vodniki, ki za to niso primerne - uporabili so kar vodnike, ki se uporabljajo za inštalacije v stanovanjskih hišah, takšna napeljava pa ne omogoča, da bi naprave delale normalno, saj lahko pregorijo motorji strojev, televizije, inštalacije, hkrati pa so ogrožene tudi merilne naprave in zaradi povečanega odjema tudi normalna elektroenergetska mreža.
Inšpekcija je naknaden ogled opravila še v juliju, ko so ugotovili katastrofalno stanje, saj so bile povezave speljane po dolgem in počez na nemogoč način. Vodni-
ki so bili popolnoma neustrezni, priklopi mreže v razdaljah več kot 100 metrov preko vtičnice iz hiše Romov itd. Zato so zahtevali odstranitev. Zahteva je bila ustna, nekateri Romi so to tudi storili, vendar ne vsi.
Inšpekcija in Elektro sta se dogovorila, da bosta dala na omarice, v katerih so merilne naprave, obvestila, da s takšnim načinom ogrožajo sebe in druge, koliko bo to zaleglo, pa je drugo vprašanje. Romi se bodo, kot kaže, nevarnosti takšnega početja zavedeli šele, ko bo prišlo do nesreč in velike škode. Edina rešitev je elektrifikacija celotnega naselja, kar je povezano z velikimi sredstvi, dokumentacijo, vprašljiva pa so tudi zemljišča in prekopi preko njih.
T. GAZVODA
OBČINA DELA Z ROMI SLABŠE KOT S PSI - "Hišo sem dobil od občine, nekaj pa sem prispeval sam. Delal sem 20 let v Novolesu, sedaj sem brez službe, cela družina pa dobi 45 tisočakov, s čimer ne morem narediti nič. Prisiljen sem, da bom koga oropal!”pravi Marko Stojanovič.
PRIKLJUČENI SOSEDJE -“Na moji hiši je števec, en teden pa so imeli sosedje priključeno elektriko pri nas. Nisem vedel, da se tega ne sme delati. Sosedom sem dal elektriko zato, da imajo otroci zjutraj luč, ko gredo v šolo, "pravi Drago Brajdič.
Sto deset let konjeništva v Šentjerneju
V nedeljo, 13. avgusta, slovenski kasaški derbi
ŠENTJERNEJ - Letos konjeniški delavci v Šentjerneju slavijo 110. obletnico ustanovitve konjeniškega kluba. oz. obujajo spomin na prve galopske konjske dirke, ki so bile na deželni cesti od Šentjerneja do Prekope.
Ob visokem jubileju jim je Konjeniška zveza Slovenije zaupala organizacijo slovenskega kasaškega derbija, ki bo 13. avgusta na prenovljenem šentjernejskem hipodromu. Nastopilo bo dvanajst najboljših slovenskih kasačev. Če bodo vremenske razmere dobre, lahko pričakujemo tudi nov kilometrski rekord hipodroma, ki zdaj znaša 1:17.4.
Prizadevni predsednik KK Šentjernej Slavko Novak je povedal, da pripravljajo ob jubileju celo vrsto prireditev, ki bodo obeležile razvoj konjeniškega športa na Šentjernejskc-mu polju. Med drugim bodo pripravili razstavo plemenskih konj, ki jih je v tem delu Slovenije vedno več. Seveda bo glavni poudarek dan prireditvi, ki bo na hipodromu. Na programu bo osem kasaških točk, nastopili bodo Lipicanci s svojo dresurno šolo, ravno tako tudi slovenski vrhunski padalci, ki bodo prikazali skoke dvojic s padalom (tandem).
Razen tega bodo v nedeljo, 13. avgusta, pripravili še povorko konj, ki se bo vila skozi Šentjernej do hipodroma. Poskrbeli bodo tudi za zabavo številnih obiskovalcev konjeniške prireditve, za kar se bo potrudil Andrej Šifrer.
MARIO KRALJEVIČ ŠE V DRESU INTERIER - KRŠKO
KRŠKO - Reprezentančni center, 213 centimetrov visoki Mario Kraljevič, je podaljšal pogodbo o igranju z matičnim klubom Interier - Krško še za eno leto. Kot je dejal trener Tomo Mohorič jim bo visoki Mario veliko pomagal pri čimboljši uvrstitvi v prvi državni košarkarski ligi (A -1 ligi). Znano nam je, da se je Mario proslavil na pravkar končanem evropskem košarkarskem prvenstvu v Grčiji.
ODMEVNA KOMENTAR
v
Se: Za vse ne bo več kruha
Lučka na koncu tunela
NOVO MESTO - Kot kaže, je naš komentar pod naslovom “Za vse ne bo kruha!’’, ki smo ga objavili v prešnji številki Dolenjskega lista, dosegel svoj namen. V njem smo pravi čas opozorili na kritično stanje, ki je zavladalo med nogmetaši novomeškega Elana in rokometašicah Novega mesta. Zvedeli smo, da so se v tem času le sestali pravi in iskreni ljubitelji športa, ki so odločno rekli: Ne pustimo, da bi umrla dva športa.
Direktor novomeške obrtne zadruge Hrast Martin Bajuk, ki je bil pred letom tudi predsednik NK Elan, je dejal: “O tem, da bi prevzela obrtna zadruga popolno pokroviteljstvo nad nogometnim klubom, ni govora, pripravljeni pa smo se vključiti v nekakšen konzorcij sponzorjev, ki bi pomagal nogometu prebroditi hude težave. Takšnega mnenja so tudi v drugih dolenjskih kolektivih, zlasti pri tistih, ki jim zaradi gospodarskih težav ne teče voda v grlo."
Podoben razplet se kaže tudi pri rokometašicah, ki bodo le zbrale toliko denarja, da bodo še ostale skupaj, in bodo zaigrale v eni od republiških rokometnih lig. Kot smo že pisali, denaija in kadra za nastopanje v elitni slovenski rokometni ligi verjetno ne bo, mora pa biti, da bodo prizadevna dekleta igrala vsaj v drugi republiški rokometni ligi.
DOLENJSKI LIST
Majhni, a v športu veliki
Malo nas je! Komaj za kakšno večjo ulico evropskega velemesta. V celotni nekoliko razširjeni dolenjski regiji komaj kaj več kot 100.000. To pa ne pomeni, da nismo lahko tudi veliki, ko štejemo športne uspehe, ki jih dosegajo naši športniki.
V teh vročih dneh smo z našimi športniki zastopani na velikih športnih tekmovanjih, kot so evropska in svetovna. Toda pri naših tekmovalcih ne gre samo za uresničevanje olimpijskega gesla “Važno je sodelovati, ne zmagati", ampak se večkrat kar krepko postavijo ob bok najboljših, kot je primer mlade Velenjčanke Jolande Ste-blovnikove, ki je bila na pravkar končanem mladinskem evropskem prvenstvu na Madžarskem tretja v teku na 1.500 metrov.
Nadobudni Sevničan Robert Grojzdek je nastopil na mladinskem atletskem prvenstvu Evrope; kjer je imel svoj ognjeni krst. V zahtevni konkurenci štiriindvajsetih atletov je dosegel 12. mesto, kar ga ni preveč razveselilo, vesel pa je bil prav gotovo svojega osebnega rekorda, ki ga je popravi! kar za do-
brih 10 sekund in zdaj znaša 31:01,31. Mlada Krkina kolesarja Tine Derganc in Peter Ribič sta nastopala na svetovnem mladinskem kolesarskem prvenstvu v žepni državici San Marino, kjer pa s svojim nastop na veledromu kot na cestni krožni dirki ne moreta biti preveč zadovoljna.
V kratkem (avgusta) pa čaka nastop metalca diska, Novome-ščana Igorja Primca, na svetovnem članskem prvenstvu v švedskem Goteborgu. Ravno tako, kot smo za vse naše reprezentante tiščali pesti, jih bomo tudi za Igorja, ki gre na evropski sever z velikimi pričakovanji. Če bi ubil dve muhi na en mah, to je, da bi se uvrstil v finale in dosegel še nov državni rekord, ki se mu že nekaj časa nasmiha, bi bilo prelepo. S takšnim uspehom bi si Igor odprl tudi pot na velika evropska atletska tekmovnja Grand Prix mitinge (Velika nagrada), kjer bi se dalo zaslužiti tudi kakšen dolar, ki bi prav prišel mlademu atletu, saj brez denarja tudi ne more napredovati.
SLAVKO DOKL
Krški plavalci več od pričakovanj
Krškem nastopilo okdi
Na državnem prvenstvu za mladinsko in kadetsko kategorijo v ............— .	.
180 plavalk in plavalcev - Pribošičeva, Žafran in Povhe najuspešnejši domačin^
Celulozar Krško, kar je d°
KRŠKO - TVidnevno državno prvenstvo na olimpijskem Celulozarjevem bazenu v Krškem sicer ni prineslo kakšnih posebnih rekordov, bilo pa je odsev forme tekmovalcev, pri čemer so prav krška pričakovanja celo pre-	ja Anton Bizjak in Ajo^ijna”'saj50
in^'štafeti. ” °' Jt °S'°JI ° ",e aJ’ reg°r °V 1 ’ er"CJ “ "	...a: -i-Ht™ dnbreea dela v taaj


Kadetinja Nika Pribošič je prvi dan osvojila dve medalji: bronasto v kategoriji 400 m prosto in srebrno na 200 m mešano. Jernej Žafran je v kategoriji kadetov na 50 m prosto zasedel drugo mesto, Gregor Povhe pa med mladinci na 50 m prosto tretje mesto.
V	štafeti kadetov 4 x 200 m prosto so člani plavalnega kluba Celulozar Žafran, Fiirst, Bizjak in Herakovič zasedli tretje mesto. Tudi drugi dan je bil za Niko zelo uspešen, prinesel ji je dve srebrni medalji: v kategoriji kadetinj na 200 m prosto in 400 m mešano.
V	štafeti kadetov na 4 x 100 m prosto so bili Molan, Fiirst, Žafran in Herakovič drugi. Tfetji dan je bil v znamenju novega državnega rekorda v štafeti 4 x 100 m mešano za mladinke, ki so ga postavile plavalke kluba Environ Branik Maribor. Gregor Povhe je med mladinci na 100 m prosto zasedel tretje mesto, Nika Pribošič pa je osvojila dve bronasti kolajni: v kategoriji
kadetinj na 800 m prosto in 200 m prsno.
Organizatorji so bili s tekmo zelo zadovoljni tako glede obiska kot nemotenega poteka (prva dva dni ga ni zmotilo niti slabo vreme), za kar gre zahvala delu sodnikov in ažurni računalniški obdelavi podatkov Timinga iz Ljubljane. Tekmovanje je bilo namenjeno počastitvi 40-letnicc obstoja in delovanja kluba in plavalnega športa v Krškem nasploh. Na tekmovanju je nastopilo 18 članov plavalnega kluba
ostali klubi. Tekmovalci so vei'^
izboljšali svoje osebne rekorOA bu od leta 1988 izvajajo pr 8	^
lekcioniranja naOŠl^ko
I
vec v sodelovanju s FakU^v0pA pQfj
T. GA
-----«B|
Kolesarski sk«»« na Lisco 95 ^
Dosegli manj, kot so pričakovali
Naši mladi kolesarji na svetovnem prvenstvu v San Marinu niso ponovili uspeha Bogdana Finka • Derganc 22.
KOŠARKARJI OKREPLJENI NA PRVENSTVO
SAN MARINO - Od odličnih slovenskih mladih kolesarjev Kranjčana Tadeja Valjavca in Novomeščana Ti-
ZA TENIŠKE NASLOVE V PORTOVALU
NOVO MESTO - Tbniški klub Novo mesto organizira odprto teniško prvenstvo Slovenije za fante in dekleta, stare do 16 let, ki bo na teniških igriščih v Porto-valu od petka do ponedeljka (od 4, do 7. avgusta). Na glavnem turnirju bo sodelovalo po 32 tenisačev, ki imajo direktno pravico udeležbe ali pa si bodo to skušali zagotoviti preko kvalifikacij. Novomeško zastopstvo bo precej številno. Na turnirju bodo igrali trinajstletniki: Blaž Turk, Tomaž Kastelec, Primož Bende, Tomaž Budja, Suzana Matoh in Tatjana Blaznik.
neta Derganca smo na svetovnem mladinskem kolesarskem prvenstvu v San Marinu upravičeno pričakovali, da bosta na 123 kilometrov dolgi progi pokazala, da sodita v sam svetovni vrh. Kljub temu da je bil Valjavec tri-
najsti, naš Tine pa dvaindvajseti, se
VABILO NA TURNIR V MALEM NOGOMETU
NOVO MESTO - Nogometna ekipa Halo-alo pizza organizira v nedeljo, 6. avgusta, s pričetkom ob 8. uri, turnir v malem nogometu v Žabji vasi (RONI). Ekipe se lahko prijavijo po telefonu (068) 24-415 ali 22-918 na dan turnirja do 8. ure zjutraj. Organizatorje je za najboljše ekipe pripravil bogate nagrade.
ATLETSKE IZ DOLENJSKIH TOPLIC
DOLENJSKE TOPLICE - Boštjan Šimunič je konec prejšnjega tedna nastopil na mednarodnem mitingu v Pordenonu v Italiji in zmagal v troskoku, kjer je dosegel dolžino 15,22 metra. V troskoku je nastopila tudi Andreja Blatnik in z 11,77 metra osvojila prvo mesto. Dan pozneje so atleti v Italiji nastopili še na mitingu v Trbižu, kjer je bil Boštjan Šimunič 3. v troskoku z dolžino 15,03 metra. Peto mesto je v skoku v daljavo z 5,52 metra osvojila Gordana Djurič. Pred 14-imi dnevi je imel Boštjan Šimunič prvi nastop za državno člansko reprezentanco na četveroboju v Varaždinu. Dosegel je odličen rezultat 15,35 metra in osvojil drugo mesto. Tako je na najpomembnejši letošnji tekmi postavil tudi osebni rekord.
upamo to še vedno trditi. Vendar jima športna sreča ni bila naklonjena, da bi v tako rekoč enodnevni dirki bila na vrhuncu svojih zmogljivosti. V falangi italijanskih kolesarjev, ki so osvojili vsa tri prva mesta, se ni dalo doseči kaj več. Tako nam ostane upanje, da bo prihodnje leto, ko bo svetovno mladinsko prvenstvo v Novem mestu, kakšnemu našemu kolesarju uspelo ponoviti uspeh Bogdana Finka izpred let v Anglji, ko je nepričakovano osvojil bronasto odličje.
Poročilo s proge pravi, da so se naši fantje borili do zadnjih atomov moči. Kar priča tudi primer Valjavca, ki je sicer pripeljal na cilj (13. mesto), vendar se je takoj po ciljni črti zgrudil, tako da je moral iskati pomoč v bolnišnici, kjer je dobil infuzijo. Zadnje novice govore o tem, daje zdravstveno stanje Tadeja dobro in da bo spet lahko vrtel pedala na naših domačih kolesarskih preizkušnjah, ki se bodo zdaj vrstile kar po tekočem traku.
Svetovnega mladinskega kolesarskega prvenstva seje udeležila delegacija Novega mesta, v kateri sta bila tudi župan Franci Koncilija in direktor svetovnega mladinskega prvenstva v Novem mestu Jože Majes. Predstavili so širši svetovni kolesarski druščini naše priprave na ta največji športni dogodek leta 1996 na Dolenjskem.
Več o ozadju tega zanimivega svetovnega mladinskega prvenstva pa lahko preberemo iz zapisa naše sodelavke Jerce Božič.
NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92, ki so si spomladi priigrali sodelovanje v državni košarkarski ligi (A - 2 ligi), bodo v bližnje prvenstvo startali v standardni postavi, pridružila pa se jim bosta bivši igralec Jugoplastike Leon Stipaničev in povratnik Matjaž Črv. Košarkarji Novega mesta so na enotedenskih kondicijskih pripravah na Lisci, potem pa bodo do prvih pokalnih tekem oz. do prvenstva vadili v novomeški športni dvorani Marof.
V nedeljo, 6. avgu*^^ foj
niči nagradna 4. gorsKa	<
lesarska dirj^ -

=SSSsSf


vožnji,tu Pa bo letef! S*««?! % bo 100 metrov pr^Ton ^^
mom na Lisci. Tekmoval mladinci, mladinci in am % j# Wld ccnco), rekreativci do 3U,o |kt‘
40 leti. Prijave sprejema Vri* ^
v.. . .*/#
■ «***»*! *,»
ositttem?
NIKA PRIBOŠIČ S ŠESTIMI KOLAJNAMI - V treh dneh je Nika, ki letos tekmuje še v kategoriji kadetinj, osvojila 3 druga in 3 tretja mesta, pri tem pa je postavila tudi več osebnih rekordov. Nika bo drugo leto mladinka in ima vse možnosti, da se udeleži mladinskega evropskega prvenstva.
tivcc znaša 1.200 tolarj	^
z licenco pa imajo brezp na citi J prevoz opreme s st.a * b0<H
dinci pa še denarne	Po Dri
---------------------,



možnost enournega	W
treninga. Vabljeni!	tH(jj f
rRtfNA'
* I * M t'
FIGAR AS T

KLJUB DVEMA DNEVOMA SLABEGA VREMENA DRŽAVNO PRVENSTVO USPELO - V Celulozarjevem bazenu, ki je bil pred 40 leti edini športni bazen v Sloveniji z ogrevano vodo in so zato v Krško prihajali na priprave vrhunski plavalci in vaterpolisti iz nekdanje cele Jugoslavije, je tekmovanje teklo nemoteno. Domači plavalci si želijo pokritega in večjega bazena, ki bi omogočil nemoteno delo 80 tekmovalcem in 7 trenerjem. (Foto: T. G.)
ustanovitve konjeniškega * tQ,
Figar AS pod vajetmi*'
ml , kije bil tretji, mp*f
zasedel četrto mesto,
Voje Maletič.	^
S
MEMORIALNI NOGOMETNI TURNIR
PODZEMELJ - Nogometni klub Pletisa Kolpa organizira v soboto, 5. avgusta, in v nedeljo, 6. avgusta, v Podzemlju na igrišču pri osnovni šoli turnir v spomin na Jožeta Jakliča -Bohnera, golmana, ki je tragično preminil predenim letom. V soboto se bosta ob 16. uri pomerila NK Bela krajina Črnomelj in NK Ilovac Karlo-vac, ob 18. uri pa NK Pletisa in NK Croatia Brihovo. V nedeljo bo 16. uri tekma za 3. oziroma 4. mesto, ob 18. uri pa tekma za najvišji mesti. Sodelujejo ekipe, s katerimi je Jože Jaklič še tekmoval. Ob tej priložnosti bo šla na grob delegacija tekmovalcev, pokale pa bodo izročili njegovi svojci. Nogometni klub Pletisa je prejšnjo sredo v Mekušu igral s hrvaškim drugoligašem Karlovac iz Karlovca, kjer je sicer slovenski klub izgubil z 1:0, saj je bila ekipa zaradi zdravstvenih razlogov nepopolna, v soboto in nedeljo pa je nastopil na turnirju v Brihovem in osvojil 3. mesto.
Za medaljo vrhunska forma ni dovolj
154 fantov orna] Fenomen? Morda,

Pač,
N
Neogrete sekunde - “Bom pa mehanik” - Italijani zmagali z nasmehom, Slovenci iztisnili poslednje atome moči, od 235-ih odstopilo 154 tekmovalcev
nerjev, zdravnikov, masen^^nsk«
tre' V
SAN MARINO - Novomeščana Martina Derganca doletelo, da prvi nastopi za Slovenijo na pisti na svetovnih prvenstvih. Vodje naše ekipe namreč niso prebrali navodil, v katerih piše, da je treba prijavo tekmovalca 24 ur pred štartom potrditi. Sodniki so pogledali skozi prste in Dergancu dovolili nastopiti, toda na pisto je moral prvi. Popolnoma neogret je bil, ko so ga klicali, in novinar slovenskega radia mu je še pripenjal štartno številko. Strokovnjaki so povedali, da so bile prav zaradi neogretosti izgubljene sekunde tiste, ki so mu preprečile uvrstitev na nadaljna tekmovanja.
Nedeljska cestna dirka je bila tista, pred katero tista, pred katero tako tekmovalci kot trenerji niso skrivali želja po medalji. Več kot teden dni prej se je šest slovenskih mušketirjev za trening podilo po sanmarinskih cestah. Napetost je naraščala. Na Kranjčanu Tadeju Valjavcu, Ljubljančanu Leonu Bergantu in Novomeščanu Martinu Dergancu se je pred štartom ustavljalo največ pogledov številnih slovenskih in tujih navijačev, saj so to imena svetovne mladinske kolesarske elite. Bledica na obrazih je kazala, da se fantje zavedajo velikih pričakovanj. TUdi dva kamenčka v
mošnjičku naj bi nekomu prinesla srečo.
Začelo je deževati. Že po nekaj 100 metrih je sledil skupinski padec, v katerega so se zapletli tudi Miran Kelner, Andrej Koglot in Martin Derganc. Novomeški as je padel še drugič, v četrtem krogu od enajstih pa so se ga za nameček lotili še krči. Toda on in Valjavec sta iz sebe iztisnila zadnje atome moči. Slednji je na cilju omedlel in za trojno italijansko zmago izvedel šele v bolnišnici. Novi svetovni mladinski kolesarski prvak Valentino China je 11 peklenskih krogov prevozil z nasmeškom na ustih, medtem ko je
talij8|1T
hanikov kot na prime"?'* 'jj takri? ekipo, bodo zmagoval' rgafl' . ni Valjavci, Derganc"11 d01#
S pogovori o medalj'P
raje počakajmo. San Ma4|C
H
%
%
Sodniki so se odločili slovensko površnost spregledati samo enkrat. Tako Peter Ribič, prav tako Novo-meščan, ni imel Dergančeve “sreče”. Za disciplino 1.000 metrov z 200 Sprinta ga niso pravočasno prijavili. Peter je moral mesto prepustiti starejšemu Mateju Staretu iz Kranja. “Sem pač prišel sem na počitnice. Sicer pa rad pomagam popravljati kolesa,” seje tolažil. Se 15-letni fant sploh zaveda, kaj se mu je zgodilo?
• NOVO MESTO SE PREDSTAVI - Na svetovnih mladinskih prvenstvih v kolesarstvu v San Marinu so novomeški organizatorji predstavili prvenstva, ki bodo od 10. do 18. avgusta prihodnjega leta. Več kot 100-tim predstavnikom Mednarodne kolesarske zveze U.C.I., republike San Marino, letošnjih organizatorjev in novinarjev iz vseh celin so spregovorili novomeški župan Franci Koncilija, organizacijski direkor Jože Majes, sekretar gradbenega odbora za velodrom Marjan Zupanc ter tehnični direktor Radivoj Pečar. Gostom so razdelili vrsto prospektov in predstavitvenih knjižic Novega mesta in Slovenije ter jih povabili na kozarec pristnega dolenjskega vina in prihodnje leto okušat gostoljubje prave kolesarske dežele.
PRIČAKOVALA AlEP^rCltt Martin Derganc in nje8
Janez Jagodic.
Št. .11 (2399), 3. avgJT
avacfj ljudje zavijejo v trgovine takrat, ko imajo čas, voljo in tu^ denar za stvar, ki jo potrebujejo. Ni pa Potrebe potrošnikom dostikrat narekujejo in vsilju-na;r,$}' ovci oziroma zastopniki podjetij, ki se poslužujejo vnačinov, da gre njihovo blago v prodajo. k*	so reklamni oglasi v prospektih, ki jih dobimo
J1'e(£ n°vo številko časopisa ali kar v poštnih nabiralnikih, iPr°d?ja> prodaja po telefonu - telemarketing in $ i«/ca j6 ^hiterstvo ali obisk bolj ali manj vsiljivegaproda-$j0| >na. domu. Zato je upravičeno vprašanje, kaj jezzasebnos-ivfjfcL yQnko kdorkoli in kadarkoli potrka na naša vrata samo
.f0H
JVMne:
O
L.

t

l
O ,££ V 1
i i ^. . , i *	""
°V«» mesl«», 3. avgusta 1 ‘>‘>5?
h sili kupec na domačem pragu
’ ‘m«/co kdorkoli in kadarkoli potrka na naša vrata samo 0 Jier bi rad zaslužil.
je zasut z
aBs&ssu-M*
in pi* tedne P?g01s,e.Prav ekonomsko - prop-!C naimani moti prodaja ^ ^ksam j! ln.kataloška prodaja, saj se
J reklamni °Č''ali 1)0 sPloh P°g,cdal> M jiti teU t,. .Prospekt, oglas ali prodajni
!ili!SSrav?' 3i‘pa nc’In P°g°st0 teža
ppi *vse, (vi , °°nega materiala, ki reklami-'p(!'Sdov PrptV-in kni‘g Pa do kuhinjskih ij ? Uiinek vec reklam ima ravno naspro-
fs^Pošfj	odloči za nakup blaga
Paz‘> da je ponudba ^ 'it podati- ’ ° .a 'n nedvoumna, da vse-lastnostih b|aga, 5ejo kunca ,°^lb> k' dodatno obremenilnih L3 ^Poštnina, dostava ipd.), o 4 ^acftlh in.roku dobave blaga, o
aga ‘n jamstvu za blago s S* ^,*erVlSeriev- Včasih pride do
i^t.Skatii., .na daljavo”, dostikrat ni Ifa J1 artinal- !.ln kot smo si ga predstav-J b° lepoči a>e' ^uPec je dolžan vrniti ^ilj, l^ivi5(t°C}avano in v nespremenjeni -i0' N Pa meh 0d dneva'ko gaje prevzel, ^SnoC°ravrniti že plačano kupnino Jil v,, t;>k5njhP l,r|0 za Prodano blago. Da bi ^Cr^amacijčimmanj,poskrbi-hiVC1’k' Predvsem zadnje čase )\ Vstavi'80 na določenem prostoru '^iii^ije.kiii^0’ npr': državna založba 11 ¥avn‘ DroctZnana po katalogih, ima svoj .^^ijeS^^j^janskemBTC-ju .Nta/’možno ogledati in se šele ((te še ra?i;!2a nakup. Ampak kakšna je i k-’j vini? a s klasičnim kupovanjem v uiti*! n
°d vrat do vrat
inf.0 poofK.,nla cta> in to v poletnem času <?lterstv0 3 *Ud' Prodaja na domu ali «“d°, pijače3 grc Za kniige’ oblačila, r^ega *: • To seveda ne bi bilo nič S Pog0Cne,bi bili Podajalci po do-ikninam° (Pre)vsiljivi In čeprav Sede in e.rava> zapraviti niti tolarja, taHZ e U e n e o rC3L samo zat0’ da se znebi o/1 slabe ve ?•sk°valca, ali pa samo j/te* trudu S l’ kcr se je prodajalec to-Jfteikun; s Predstavitvijo in ker je tako Jy. Slej .ponujcno blago za nekaj tisoč ve' “Nikn° prej Pa Pride trenutek, ko ki bo prodajal, ne ed0|„	In se zmoti.
lOdovai’80 tega, ko mi je znanka ('Moje nnaslednji dogodek. Pozvon-^te^kom Vatih zagledala neko žen-H-Sarj#	Prijazno odslovila, da
lSa^Vzhaia? ne bo kupila nič. Obisko-
pr,it1skniTalar neHPMaJVn tjs Je Za vtt US,c- rako je dobila do-
V^tila n°P’ Pritisk je potem znanki
^•a, 'da ^ratkcm klepetu pa je tudi
k'.'ki pom Pr°daja še nek masažni
»O oh D a8a odpraviti revmo in ki je
^l!ftakoi)0,nfren za vse vrste bolečin,
; ker Se 6°dni ceni je, kot ne bo nikoli
»)i,5vitiatjie Znanka spomnila na svo-
da?va| ro. aega očeta, ki bo kmalu
.CHto j"! dan’je aParat kuPila-Sv niaD 1 ga niso Poslali in uPa’ da
\ ,Sn°. M3r3t’ker je darilo, prispel še ' l^dčalij«!Je P3 rekla:”Poglej, spet so “kirtij in
Podobnimi “spretnostmi”,
kot je npr. tudi izgovor, da gre samo za anketo, se nam torej lahko kdo prikrade v stanovanje ob najbolj neprimernem času in nas zmoti ter po nepotrebnem vznemiri. Zakaj neki? To se sprašuje tudi ena od
stanovalk v bloku, ki jo je nedavni dogodek prepričal, da ne bo nobenega prodajalca več spustila skozi vrata. Delal se je že večer, in ker ni nikogar več pričakovala, se je odločila za tuširanje. Sredi prhanja jo je zmotilo nervozno pritiskanje na zvonec. “Pa kdo je to? In ravno sedajle! Mora biti že kaj nujnega.” Hitro se je oblekla, in ko se je približevala vhodnim vratom, je glasno kar nekajkrat vprašala, kdo je, toda odgovora ni dočakala. Čudno. Vseeno odklene stanovanje in na vratih nihče drug kot neka akviziterka. Stanovalki je “prikipelo” in minila jo je prijaznost, s katero vedno sprejme vsakega obiskovalca in (do sedaj) tudi prodajalca. Žensko je nadrla, kako da se ne oglasi in ne pove, kdo je in kaj hoče, zakaj prihaja ob taki pozni uri... Ni je spustila v stanovanje in taka usoda od sedaj naprej čaka vse podobne obiskovalce.
Veijetno to ni edini primer, ko se človek le naveliča pogostih obiskov prodajalcev, ki
i	C1 I I
I	Čjt. & its- ' "w1
po “najugodnejši ceni in samo še danes ponujajo knjigo, ki je drugje sploh ne bo mogoče več dobiti”, in če je ne bo prebral, potem res ne bo mogel živeti na tem svetu; pa lonec, v katerem se kuha brez olja in vode in je tako pripravljena hrana res nepogrešljiva za naše zdravje; pa tiste lahke poletne mikice, ko, če kupiš dve, dobiš zraven še eno gratis... Ne konca ne kraja.
Previdnost ni nikoli odveč
Kaj pa, če prodajalec, ki nas obišče na domu, to sploh ni, ampak je morda le vlomilec, ki si ogleduje teren? Ne smemo pozabiti, da čas poletja ni samo čas dopustov, ampak tudi sezona za nepridiprave. Tudi zato velja biti pri takšnem načinu kupovanja previden. V odredbah, ki govorijo o prodaji blaga od vrat do vrat, piše, da takšno prodajo lahko opravlja le trgovec ali oseba, ki je pri njem zastopnik, o tem pa mora seveda pričati dokument o identiteti izvajalca prodaje, ki ne sme biti starejši od enega leta in mora vsebovati njegovo ime in priimek, ime in sedež podjetja. Predstavitev blaga mora biti jasna in točna - kupec mora spoznati blago, njegovo ceno in druge stroške, ki dodatno bremenijo kupca (dostavnina), jasni mu morajo biti plačilni pogoji, dobavni rok, garancija in servisiran-
I

Po ugotovitvah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije je organiziranje kozjereje v prvi slovenski kozje-rejski zadrugi Capra Bohor, Podgorje, Zabukovje nad Sevnico, tudi prvi tozadevni primer v državi. Da je nastala KZ Capra prav v sevniški občini ni slučaj, kajti ravno Sevničani so se v zadnjih letih uveljavili kot organizatorji državnih razstav koz in izdelkov iz kozjega mleka, a tudi naravne danosti za razvoj kozjereje so v Posavju naravnost idealne. Skrhani medsebojni odnosi med vodilnimi v KZ Capra, to je med nepoklicnim direktorjem inž. Ivanom Doberškom ter (zdaj že bivšim) predsednikom upravnega odbora Dragom Goštetom iz Jelovca in (tudi zamenjanim) članom UO KZ Capra Antonom Grilcem s Pečja, je dodobra zamajal komaj ustanovljeno zadrugo.
Sevničanom je na kmetijskem ministrstvu uspelo pridobiti okoli 150.000 DEM nepovratnih sredstev za gradnjo treh sirarn, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pa je odobrilo na predlog sevniške občine 42.000 DEM posojila za sirarni v Jelovcu pri Goštetovih in na Studencu pri Matkovih ter na predlog občine Krško še 10.000 DEM kredita za sirarno v Stranju pod Bohorjem.
Upokojeni medobčinski kmetijski inšpektor in direktor Capre inž. Doberšek je dobil za dolgoročni program razvoja kozjereje v Posavju v sklopu zadruge, zlasti pa za omenjene sirarne pri sevniškem županu Jožetu Peternelu moralno podporo; ta se pa podobno kot kmetijski minister dr. Jože Osterc in njegovi podrejeni seveda ni hotel zaplesti v vlogo razsodnika v t.i. kozlovski pravdi po sevniško. Minister Osterc si konec aprila letos denimo ni utegnil ogledati sko-
Ivan Doberšek
raj dokončane sirarne na Studencu, slab kilometer od Kmetijskega oskrbovalnega centra, kjer je prerezal vrvico ob njegovi otvoritvi. Dolgoročni program KZ Capra predvideva širitev čred koz v hribovitih in višinskih območjih, z zagotavljanjem kontrole proizvodnosti, predelavo kozjega mleka v sirarnah v sire, gradnjo manjše klavnice za drobnico, predelavo kozjega mleka v mesne izdelke in lastno polnilnico za kozje mleko. KZ
Capra Bohor nima nobenih rednih prihodkov za redno poslovanje in po besedah direktorja Doberška ni v enakopravnem položaju s sedanjimi kmetijskimi zadrugami in kozjim monopolistom, ki je imel poleg tega še glavni vir dohodka od kravjega mleka. Doberšek tega ne pove glasno, a kdorkoli le malo pozna razmere ve, da najverjetneje cilja na celjske mlekarne.
Z zastonjskim delom do velikih denarcev
Ministrstvo za kmetijstvo je plačalo okrog 7.000 DEM Inštitutu za mlekarstvo za tehnološki projekt; sedanja družba je, kot navaja direktor Capre Ivan Doberšek, odobrila Dragu Goštetu leta 1993 okrog 10.000 DEM za preureditev novega govejega hleva v hlev za koze; nekateri člani KZ Capra Bohor so po Doberškovih besedah prejeli okrog 70.000 DEM nepovratnih sredstev za gradnjo ali preureditev hlevov; za preusmeritev živinorejske pridelave, preureditev v hleve za koze, za nabavo hladilne tehnike in čred pa, ocenjuje, da še najmanj 150.000 DEM. K temu bi po njegovem morali dodati še neizmerjeno količino njegovega dela v zadnjih treh letih, od ustanovitve KZ Capra Bohor pa do pridobivanja denarja, raznih listin, nabave plemenskih čred in vključevanja raznih strokovnjakov v izvajanje programa, za kar nihče ni dobil niti tolarja.
Direktor ne dovoli monopolizacije zadruge
“Ključni problem vseh sporov pa je v tem, da kot direktor nisem dovolil monopolizacije zadruge preko bivših direktorjev celjskih mlekarn, s pomočjo nekaterih članov Capre, predvsem pa predsednika upravnega odbora, in tudi sevniške kmetijske svetovalne službe, glede na njeno izredno prizadevanje za obstoj sirarne Jelovec. Moj edini cilj je, da ostanejo kozji žulji hribovitim in višinskim kmetom, da si trženje kozjih pridelkov sami organizirajo s pomočjo države in da se, vsaj v začetku, Capri dodeljena družbena sredstva ne bi znašla v rokah organizatorjev, ki nimajo prav nobenih zas-
AnlonGrilc

je blaga. Dokument o sklenitvi prodaje blaga od vrat do vrat je pogodba, ki mora biti sklenjena pisno. In katere vrste blaga je sploh dovoljeno prodajati po hišah? Knjige vseh vrst, periodični tisk, umetniške reprodukcije, male aparate za gospodinjstvo in nego telesa, izdelke iz keramike in porcelana ter posode vseh vrst za gospodinjstvo, sanitarne in kozmetične izdelke (čistila), kozmetiko za nego telesa, ter izdelke domače in umetne obrti.
Kakršnekoli izkušnje že imate z akviziterji - o tem, da jih imate, ne dvomim - je jasno, da vsak sam odloča, koga bo povabil v stanovanje in koga ne, ali bo ponujeno blago kupil ali pa ne. Vsak zase tudi najbolj ve, ali ga ti nenajavljeni in nepričakovani obiski ob katerikoli uri motijo ali ne. Gotovo pa je tudi, da bi hišni prodajalci, ko študirajo psihološko analizo potrošnika -seveda z namenom, da bi čimveč prodali -morali malo bolj analizirati tudi sebe kot trgovce. Morda bi potem vzpostavili bolj spoštljiv, pošten in nevsiljiv odnos. Do takrat pa bo hišni prodajalec, ko bo pozvonil na vratih, še vedno največkrat doživel sprejem z besedami: “Ah, spet nekdo nekaj prodaja!”
LIDIJA MURN
KOZJEREJSKA ZADRUGA CAPRA BOHOR
Kozlovska pravda po sevniško
lug za ustanovitev kozjerejske zadruge in za izvajanje njenih programov,” poudarja Doberšek. Goštetu in Grilcu je direktor večkrat očital, da delata predvsem za svoje ozke interese, da prodajata sire z etiketo Capre mimo zadruge in da do nje ne izpolnjujeta pogodbenih obveznosti.
Podobno kot Doberšek navaja svoje argumente, ko očita Goštetu, da ga je hotel rušiti, imata svoj prav tudi Gošte in Grilc, ki spadata med največje rejce na tem območju. Poudarjata, da ima direktor okoli sebe raje manjše rejce, le z nekaj živalmi, češ da potem lažje z njimi manipulira, kot pa velike rejce. Navajata, da on pravzaprav nič ne tvega, manjši rejci tudi ne, medtem ko gre pri njiju že za eksistenčno vprašanje. Zanikata, da bi preprečila, da se siljenja nauči še kdo drug poleg Goštetove žene Marije, in oddajo mleka Miri Matko in Petru Gorišku, kar sta zatrjevala poleg Doberška tudi oba večja rejca. Gorišek in Matkova pa sta največja rejca med Doberškovimi somišljeniki in naj bi imela zaradi takih potez Goštetovih v Jelovcu nemalo težav. Tudi zato se je Gorišek odločil za lastno sirarno na Križnem Vrhu pri Mokronogu. Gošte in Grilc navajata, daje sta Povodnikova iz Podgorja sama izjavila, da se jima ne splača voziti nekaj litrov mleka v Jelovec, in da tudi ne drži, da ne bi hotela prodati Petru Gorišku kozjega sira. Obadva poudarjata, da se jima sploh ne zdi pametno, da bi direktor kar naprej nekaj gradil, namesto da bi dokončal vsaj prvo sirarno, to je v Jelovcu.
“Junija 1994 je vsem organom KZ Capra potekel mandat. Doberšek je rekel, da ni treba nadomestnih volitev. Doberšek je res dal pobudo za ustanovitev naše zadruge, toda njegovo obnašanje je bilo vse bolj svojevoljno. Dvanajst kozjerejcev nas je ustanovilo KZ Capra, nihče pa ni hotel vlagati še v veliko sirarno na Studencu, dokler naša v Jelovcu ne bo povsem dokončana. Le 5 kozjerejcev nas je vztrajalo: Grilc s Pečja, Povodnik iz Podgorja, Gorišek iz Mokronoga, Sinkovič z Vrhovega in jaz. Pri sirarni Jelovec sva ostala le z Grilcem, ki vsak drugi dan pripelje okrog 200 litrov mleka. Nagovarjal je tudi Grilca, da bi ga potegnil na svojo stran, tako kot je Povodnikovc, a mu ni uspelo. Toda če seštejem vse najinine koze,

Drago Gošte
mislim, da jih imava z Grilcem vsaj toliko kot vsi skupaj, ki so ostali pod Doberškovo komando. Bil sem predsednik upravnega odbora, direktor pa je sam obračal denar in nisem mogel zvedeti, kam je šel ves denar z republike. Moteče je že to, da ima zadruga tako dolgo ime in da je njen sedež v Podgorju pri Povodnikovih. Tja seveda prihaja tudi vsa pošta, zato nisem bil niti tedaj, ko sem bil še predsednik upravnega odbora, ne zdaj seznanjen s poslovanjem zadruge. Do spora oziroma razkola z Doberškom pa je prišlo leta 1993, ko je Doberšek brez moje vednosti plačal elektrosoglasje za sirarno na Studencu. Doberšek je rekel, ko je bil pri tehničnem pregledu zraven, da naj kar zapremo sirarno v Jelovcu, če nam kaj ne paše. Odvrnil sem mu, da on že lahko tako govori, ker nima kaj izgubiti. Zadruga je dolžna Francu Butu, bivšemu direktorju šmarske mlekarne, za opremo oz. tehologijo še okrog 13.000 DEM. Ta nas zdaj toži, Doberšek pa se raje pravda, kot da bi plačal. Mi pa delamo in zdravega, a premalo cenjenega kozjega mleka ne bomo metali stran.
Za vsako sirarno (Jelovec, Studenec, Stranje) naj bi šlo po 47.000 DEM, kolikor se je hvalil Doberšek, da je pridobil na republiki. Zahteval sem, da naj vodijo za vsako sirarno poseben pregled finančnega poslovanja oz. stroškov, da bi bili računi čisti, čemur pa je Doberšek odločno nasprotoval. Z Grilcem sva bila v Ljubljani na ministrstvu za kmetijstvo, pri državnem sekretarju Kreku, k:er sva ga opozarjala, da nimava pregleda nad tem denarjem. Precej časa sploh nisem vedel, da se kaj dela pri Matkovih na Studencu. Če bi vedel, s kom imam opraviti, kot me je opozarjal nek inšpektor, potem se res ne bi preusmeril z govedoreje v kozjerejo. V hlevu smo imeli že po 34 bikov - pitancev in pozneje 8 krav. Vajeni smo trdno delati, toda vsega ne moremo postoriti zastonj, saj sva z Grilcem za sirarno vložila največ v upanju, da se nam bo le obrestovalo,” razlaga Gošte.
Epilog: Gošte in Grilc sta bila na občnem zboru KZ Capra 9. aprila ob svoji funkciji v upravnem odboru, direktor pa je že večkrat nedvoumno povedal, da ne bi imel prav nič proti, če bi Gošte in Grilc zapustila zadrugo. Onadva pa zagotavljata, da prostovoljno tega že ne bosta storila.
PAVEL PERC
POTEPANJE S KOLESOM
<1v
Do Ažurne obale in nazaj
Da je kolo prevozno sredstvo, s katerim se da poceni in doživeto potovati, je znano, da pa se da z njim priti daleč in še dlje, visoko in še više, pa ne ve vsakdo.
Zajahal sem svoje kolo, ga opasal z dvema nabitima torbama in jo ucvrl proti Marseillu v južni Franciji. Sproti sem pobral še enako razpoloženega prijatelja Primoža in skupaj sva krenila podala v Padsko nižino. Že prva noč v Italiji naju je presenetila. Mračilo se je, zato sva pospešeno iskala prenočišče. Ustavila sva se na samotni kmetiji ob cesti in vljudno skušala pokazati, da iščeva prostor, kamor bi se lahko zavalila s svojima spalkama. A se je zataknilo, najin “ročni esperanto” je bil preskromen in kriljenje z rokami še ne dovolj utečeno, peščica italijanskih besed, ki sva jih znala, pa tudi niso zadoščale. Nazadnje sva si le izborila kotiček pod nebom, in sicer v sadovnjaku ob domačiji. A težave so se šele začele! Bilo je vroče in ni bilo mogoče zdržati zabubljen do vratu v spalki. Ravno ko sva se devala v zibko prijetnega spanca, so prifrčali komarji. Imel sem občutek, da sva naletela na miting teh drobnih pokor, kajti okoli naju so žagali huje kot kakšna težko-metalska skupina. Izkazalo se je še, da nekaj deset kilometrov od najinega močvirskega počivališča leži beneško letališče, zato o spancu ni bilo govora. Začela sva si pripovedovati že oguljene vice, zraven pa mahala naokoli kot kakšna holandska mlina na veter in od časa do časa spustila kakšno zasoljeno kletvico. Preživela sva! Kakšne napade srbečice sva imela naslednji dan, pa bolje, da ne govorim.
Kako se izgubiti v Monte Carlu
Spet sva na kolesih in grizeva kilometre najinega toura, le da imava tokrat po padski ravnici in apeninskem vencu čudovit pogled na Ligursko morje, ki nama ne le umirja razgrete glave, ampak ponuja tudi večerno namakanje v slani kopeli.
Ustaviva oziroma skoraj izgubiva sc v mondenem svetu Monte Carla. Ko se klativa po glavnih ulicah tega mesteca, se za hip ustavim in počakam prijatelja. Primož parkira tik za menoj in se zapiči v torbe na repu svojega kolesa, medtem ko jaz, obseden z mislijo, da se morava v taki prometni konici držati kot klop klopa, počasi krenem naprej. Po dobrih sto metrih se ozrem nazaj in glej ga, hudirja, o kolegu ne duha ne sluha. Kaj zdaj? Brez panike... Nekako se pomirim in si dopovem, da bo najbolje, da se ustavim in ga počakam.
Rečeno - stoijeno! Nekoliko si oddahnem ob pogledu na pisano množico jeklenih konjičkov in uglajenih gospodičen, ki me začudeno gledajo, kakor da še niso videle kolesarja s sivo kapico in gorskega kolesa s torbami. Minute tečejo, kolega pa od nikoder. Skočim na kolo, se obrnem nazaj in se ob spremljavi neuglašenega orkestra avtomobilskih trobelj prebijem na nasprotni vozni pas. Vrtim pedale in že sem na mestu, kjer sva se ločila. Pogledam levo, pogledam na desno, pogledam okoli drevesa, pogledam za avto, pogledam na cesto... pa nič. Ne duha ne sluha o prijatelju in njegovem kolesu. Potem pa... čudež. Najprej se prikaže zelena kapica Save Kranj, za njo znan obraz in končno še Rogov konjiček, oprtan do zadnjega atoma! Hvala zemlji, hvala nebu, si zrecitiram. Ko sva spet skupaj, si izmenjava nekaj očitkov iz dobro založene slengovske malhe, seveda drug drugega obdolživa neodgovornosti, potem pa poskus prve nenamerne ločitve pade v pozabo.
Ptiček brez kril
Sonce že hudo pritiska, čepravje šele vstalo. V glavi odmeva šumenje morja, ki se lomi ob razbrazdani obali ažurnih skal. Ko nabirava kilometre po razgibani obalni cesti proti Marseillu, srečava zanimiv kolesarski par srednjih let, kije tako kakor midva oprtan do zadnjega atoma s to in ono kramo. Žena in mož. Ožgana obraza delno prekrivata od pota prepojeni čepici, preko katerih imata kolesarski čeladi (varnost je le varnost!).
Tudi onadva nista videti kaj bolj čisto kot midva, napori pač naredijo svoje, potenje na sredozemskem žaru pa svoje. Njun nasmeh in dobra volja pa sta prav neverjetna in že od daleč kažeta svojo pozitivno energijo in željo po komunikativnosti. Na moj pozdrav se veselo odzoveta. Steče pogovor in zvem, da prihajata iz daljne Nove Zelandije, da že šesti teden križarita po Franciji. Mimogrede jima razloživa, kje leži najina domovina Slovenija, izmenjamo si še nekaj prijaznih besed in spet zavrtimo pedale vsak v svojo smer.
Potovanje se vleče, nagaja pa nama še veter v prša, tako imenovani mistral. Pri Tou-lonu naju pošteno izčrpa in ko jo prikolesariva do prve plaže, si resnično olajšava dušo ob fantastičnem prizoru na skupino jadralcev na deski, ki se stapljajo z morjem.
Modro polje! Nad njim svobodno diha sonce. Na vodi se gugajo živo rumene boje, ki navidezno omejujejo neskončen prostor. Pršeči grički vode napredujejo k obali in izdihavajo na drobni mivki kakor vešče v plamenu. Veter napenja živobarvna jadra, deske nemirno poskakujejo po polju, ustvarjajo mavrico iz slanih kapelj in puščajo za seboj zorano brazdo beline. Brez besed strmim v vragolije, kijih deskarji predvajajo množici na obali. Kaj takega se vidi kvečjemu na satelitskem športnem programu. Tip zagrabi jadro, se malo nagne, zaglisira, se požene v val, improvizira skok, začinjen s saltom, in se izgubi v modri pršici. Seveda fantje kdaj pa kdaj tudi pogrnejo na mehko gladino, toda že naslednji hip lovijo ravnotežje na drobni deski in jo spet veselo udrihajo po kodrih morja. Trenutek zatem se eden izmed njih zapodi k obali in izčrpan od adrenalinske terapije, parkira svoj bolid na mehki mivki, kjer vzbudi pozornost množice deklet.
Po ulicah Marseilla
Drugo največje francosko mesto, eno izmed najpomembnejših mediteranskih pristanišč, betonski kaos, center severnoafriških emigrantov... so le nekateri izmed množice izrazov, ki jih narekuje prestolnica južne Francije.
Ob robu delte Rona se odpira 30 kilometrov dolga kotanja v Lyonski zaliv. Obdajajo dokaj nizko hribovje, ki pa deluje neposredno nad moijem kakor obsežnen gorski masiv. To degradirano divjino, ki obdaja obalni poseljeni polkrog, stopnjujejo gola peščena pobočja, prepletena z makijo in smetmi, peščen mistral in pokrov dušeče sopare. Toda vsa ogromnost narave se izgubi, ko zagledam strnjen kaos stavb in nemih nebotičnikov, ki stegujejo svoje vratove k soncu. Kamor mi seže pogled, vidim le drobcene kocke, zelene zaplate in kvadraste stolpe, ki se ob morju stapljajo z velikanskimi žerjavi in razvlečenimi pomoli. Streljaj od obale se utapljata v morju gmoti kamenja in bledega grmičevja - otoka Fatonneau in Pomegues.
S kolesoma se spustiva z neobljudenih vrhov v mesto, med ljudi, v votlo civilizacijo. Cilj je tu! Začneva tavati po ulicah, spoznavati takšne in drugačne plati večmilijonskega mesta, ustavljava se kot naročeno pri vsakem izmed tisočerih semaforjev in ugotavljava tre-
nuten položaj na zemljevidu. Ko končno izvohava, v katero smer morava poganjati, da prideva do sorodnika, se znova in znova ponavlja ista pesem: stojiva pred rdečo lučjo, zasveti zelena, poženeva kolo in komaj se začneva dobro premikati, že spet rdeča packa in spet se ustaviva. Kmalu se odločiva za drugo, nekoliko hitrejšo varianto. S ceste se preseliva na dokaj široke pločnike in peljeva mestni slalom med pešci...
Teden dni je minil kot sedem sekund. Videla sva kar nekaj stvari, a še vedno nič v tej gmoti stavb in ljudi. Naj omenim le znan otok s trdnjavo Chateau d’If, kamor se da priti v pičlih petih minutah s turističnimi trajekti, ki vozijo vsake pol ure. Nekoč je bil tam zloglasni zapor, predvsem za verske nasprotnike, dandanes pa je muzej. Marseille je znan tudi po znameniti ulici Canebiere, ki se po pričevanju v ljudski pesmi začne v glavnem pristanišču (Vieux Port) in nadaljuje daleč naprej onstran hribov in dolin, ko pa obkroži ves svet, se konča na svojem začetku. Sama ulica predstavlja središče mesta, je živa, polna pisanih uglednih trgovin, butikov, barčkov, predvsem pa ljudi.
Nad pristaniščem in ostalo okolico se na drobni vzpetini dviguje veličastna bazilika Naša Gospa (Notre Dame de la Garde), zaš-čitnica mornarjev in ribičev. Posebnost stavbe je več kot šest metrov visok kip Marije iz zlata, dvonadstropna cerkev, prvotna v zgornjih prostorih in novejša v spodnjih, sodobna restavracija, ki jo vodijo redovnice in sirote, viseči most pred vhodom do kompleksa, skratka, ta prostor je drugo srce Marseilla, kjer opaziš tako mlade kot starejše, študente, veliko je turistov, pa še razgled nad mestom je enkraten.
Citius, altius, fortius • s kolesom na 2300 m n.v.
25 kilogramov na repu, 5 kilogramov na krmilu in 70 kilogramov na sedežu. Vse to in še 2000 metrov višinske razlike je moral pre-zobati moj konjiček.
20-kilomctrski vzpon se je začel v malem francoskem mestu Isoli. Ovinek za ovinkom, meter za metrom sva lezla in praskala po neverjetno dobro urejeni gorski cesti, pozdravljala množice sobotnih izletnikov ob potočku in goltala kristalno čisto vodo. Po treh urah mazohističnega potiskanja pedalov sva se znašla v še eni Isoli, tokrat v Isoli 2000. Pravo pravcato turistično mestece sredi gorske verige zahodnega dela Alp na nadmorski višini 2000 metrov, sicer zimsko središče, toda tudi sredi poletja živo. Pred številnimi hoteli
. -
Monte Carlo - svetovljansko mesto
in brunaricami se gnetejo osebni avtomobili in tu pa tam kakšen avtobus. Okoliške gore, ne preveč moteče, brazdajo žičnice in ozke planinske poti. Zanimivi so vrhovi gora, ki niso pusti in kamniti kakor pri nas, ampak se med grušč vpleta drobno grmičevje in gorska tundra. Še nekaj sto višinskih metrov in osvojila sva 2351 metrov visoki gorski prelaz Col de la Lombardo, ki je hkrati mejni prehod med Francijo in Italijo, o kakšni državni meji ali carini pa niti sence. Da gre za mejo, naju spomni le zapuščena baraka in dvignjena zapornica. Zadovoljno izčrpana se zlekneva ob skale in srkava tople atome sončnih žarkov ter najino gorivo v bidonih.
Sita, napita in spočita sva zlezla na kolesi in pričela zbijati nadmorske metre proti Italiji. Spust je bil fantastičen, masa je kar sama vlekla kolo navzdol, zavore so veselo cvilile, adrenalin mi je grel kosti, glava pa se je čudila mravljišču izletnikov, še bolj številnih kot na francoski strani. Vsaka livada, vsak kotiček je bil posejan s sonca željnimi glavami, zakaj, pa sem zvedel že pet minut kasneje, ko se je pot izgubila v kepi megle in nevihtnih oblakov. Niže sva se spuščala, bolj je lilo, bolj je grmelo in večje so bile luže na cesti. Ko sva pridrčala na glavno prometnico, sva naletela na kolono nejevoljnih avto dopustnikov ... skratka, čudovito slab konec dneva se nama je obetal.
V drugo gre rado
Tako kot za dežjem posije sonce, tudi za hribovjem pride ravnina, z njo pa pognojena polja, začinjena s smradom, namakalni sistemi, kanali in najini znanci komarji.
Sonce je še nizko, rahlo oblačno je, a vsaj dežuje ne. Skobacava se iz najinih spalk, se pol ure pretegujeva in si pripraviva zajtrk. Zadovoljno sita oprtava kolesi. Ko sva pripravljena na še en dan pehanja, počasi krenem po gozdni poti proti glavni cesti, prepričan, da mi kolega sledi. Na razpotju
taspano okolico. Zakričim, u . ^ neva naokoli. Zberem se in p^S . ^ejo tla. Sledi koles v upognjeni travi mi ; smer, dokler se ne znajdem na stra ^ 200 metrov od mesta, kjer sem Pr
Stečem po kolo in razburjeno a . pedale po odtisih prijateljevegako .j^ei nutek zatem se znajdem v manjši'' . se na asfaltu zgubi vsaka sled. S ^ $ pičim do glavne ceste, naredim ^ ponovno vrnem na nesrečno jaso- ^ nič! Počakam nekaj minut, a bre ^ V pridušenem upanju, da se se j va, poženem kolo na glavno cesto do naslednjega večjega križišča. in čakam. Čas si krajšam s pol'T? »ikanj^ nega bicikla. Po dobrih dveh ura spaIa,a še enkrat vrnem na jaso, kjer sva p £J(|a. ne doživim čudeža kakor v Mo ^ Sprijaznim se z dejstvom, da je ^3 ločitve uspel in da sva se na pol P° izgubila in razšla.
Epilog deže|0
Po 23 dneh v tujini zavoham ^j^jjaiisk' mojo Slovenijo. Po 500 kilometri . ravnine v evforiji planem na slove in kot nor sproščeno poganjam nvfjo'0 Kasneje zvem, da je kolega Pr‘ (jard' Gorico šest ur za menoj in da sVren0deV*^ skem jezeru dve noči pred tem P .atjoletI1! le tri kilometre narazen. Za aZp|et£‘ razgreti buči se je ta potep srecn.;ernseSaVI kljub vsem nevšečnostim. Zahva J J d Kranj za sponzorstvo, Windsur '.. ® jjei« ** Črnomlja za opremo in vsem prlJ vroče nasvete.	b0ŠTJAN§aV^
ARHEOLOŠKI ZAKLAD NA KAPITELJSKIH NJIVAH
Tisočletja star knežji grob fl§§0!
W	Izjemni knežji grobkl'*P*j5
arheologom pripravil taKO p čenje, je žal precej vlažen, 23 °, .,stjos(,J močno načeti. Z največjo Prf'vl. jjj, za*9 z zemljo vred dvignili iz groba 1 zavar°vJs. vali z mavčnim povojem. Ta 0 ^le ] L bodo najdragoccnejšc najdbe i .:erde'
Dto„ronii<.|/,' likorat/irii V MamZU’ .'.iioVS9
Pred kakimi 2400 leti je bila na grobišču vrh griča nad polotokom, ki ga v svojem srednjem toku tvori vijugava reka Krka, veličastna pogrebna slovesnost. K večnemu počitku so položili krajevnega mogočnika, ilirskega kneza, ki je bil za skupnost, bivajočo v bližnjem utrjenem naselju, zelo pomemben človek. Zanj so izkopali neobičajno velik grob, ob posmrtne ostanke pokojnika pa so položili veliko dragocenosti: bronasti čeladi, bronasti posodi, konjsko opremo, čudovite masivne fibule, železno sekiro, sulice in še drugo, da bi knez tudi v posmrtnem življenju obdajalo razkošje, kakršnega je bil vajen za časa svojega življenja...
Minevala so stoletja... Velika utrjena naselbina je propadla, grobišča, kamor so stoletja dolgo staroselci polagali svoje mrtve, je prerasla trava, nekoliko nižje na polotoku pa so posekali gozd in čez mnogo stoletij je na njem zraslo mesto. Samo medlo je v izročilu ostalo kot pravljica, da je nekoč v davnini na tem kraju že stalo neko staro mesto, zato so okoličani od Rudolfa IV. in po njem imenovanemu mestu rekli kar Novo mesto. Posmrtni ostanki ilirskega kneza je zemlja že zdavnaj posrkala vase, kovinski predmeti pa so počasi popuščali pod uničujočim zobom časa in vlažnostjo pradavnega groba...
Plug načel starodavne grobove
Minevala so stoletja... Na Kapiteljskih njivah na Marofu nad Novim mestom so kmetje vsako leto marljivo orali njive za vsakdanji kruh in se občasno jezili, ker je plug izoral iz zemlje stare črepinje. Njihova jeza pa je bila veselje arheologov, saj so strokovnjaki vedeli, da plug orje po starodavnih grobiščih. Že konec prejšnjega stoletja, leta 1894, so J. Pečnik, R. Hoemes in F. Bratina
izkopali dve prazgodovinski gomili, najdbe pa poslali v Naravoslovni muzej na Dunaj. Potem pa so vse do sredine osemdesetih let tega stoletja plugi še naprej orali njive nad grobišči in vse bolj tanjšali plast zemlje, ki je varovala davne grobove pred vremenskimi vplivi. Da bi grobišča kot dragoceno zgodovinsko dediščino in pričevanje o daljni preteklosti rešili pred uničenjem, ki je zaradi sodobne kmetijske mehanizacije grozilo, so se strokovnjaki Dolenjskega muzeja in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta lotili varovalnih izkopavanj. In presenečenja so se začela vrstiti eno za drugim. Lepega dne, bilo je v začetku prejšnjega tedna, je arheologova lopata razkrila tudi grob pred 2400 leti pokopanega kneza...
“To je arheološko odkritje evropskega pomena,” je komentiral najdbo knežjega groba arheolog Borut Križ, ki že nekaj let vodi izkopavanja grobišč na Kapiteljskih njivah. Že dosedanje raziskave in najdbe so pokazale, da gre za eno najpomembnejših najdišč iz poznobronastega in železnodob-nega obdobja na Slovenskem in v Evropi.
Odkritje knežjega groba v gomili št. 7 iz 4. stoletja pr. n.š. je bila samo dokončna pika na i trditvam o evropskem pomenu najdb z Mestnih njiv.
Čelada, kakršne na Slovenskem še niso našli
V sedmi gomili so doslej odkrili 20 grobov, devetnajsti pa izstopa po velikosti in po količini ter kvaliteti predmetov, ki so jih našli v njem. Najprej so odkrili bronaste fibule, ki so že dale slutiti, da gre za izjemno najdbo, saj so bile masivnejše od ostalih, ki so jih izkopali na Kapiteljskih njivah, poleg tega pa niso bile kovane, ampak ulite. Vznemirjenje je raslo, ko so naleteli na “zajle”, kot se je izrazil eden od pomočnikov pri izkopavanju. Izkazalo seje, da so “zajle” ročaji bronastih posod. Enoje arheolog Križ takoj prepoznal kot narebrano cisto, za drugo pa se še ne ve, zelo verjetno pa gre za situlo. Obe predstavljata pravo arheološko dragocenost, saj ne situl ne narebranih cist v Sloveniji ni veliko.
Prvovrstno presenečenje pa je še sledilo. V grobu so poleg ostankov konjske opreme, sekir in suličnih osti ter drugih drobnih predmetov našli tudi dve bronasti čeladi. Prva čelada je tako imenovanega negovskega tipa (po najdišču Negova blizu Ptuja), druga pa je grška oziroma ilirska, kot ji arheologi pravijo. V Sloveniji takšne čelade doslej še niso našli. Gre za izdelek, znan iz grobišč po Grčiji in Albaniji. Očitno je čelada prišla do ilirskega kneza kot trofeja ali morda kot darilo trgovcev, ki so si s podkupovanjem krajevnih veljakov zagotovili pravice za trgovanje. Svet pred poltretjim tisočletjem ni bil tako zelo zaplankan, kol običajno mislimo. Trgovina je cvetela in prek naših krajev, ki so bili na meji med “civiliziranim” in “barbarskim” delom Evrope, je
bodo najdragocenejše najdo ^ stavracijski laboratorij v Mainz’ |0tjjo jo prvovrstni mojstri. Seveda se n ^ eV,roP ke najdbe, le najdragocenej-e sko zgodovino pomembne naj j„ čel9, roko. Novomeške bronaste poso ^ iz knežjega groba so nedvomno ^ m Drugo leto jih bomo obnovljen y poie j nje lepote lahko videli na razs. v|jene Riškem muzeju, kjer bodo preds ^ i be izkopavanj na Kapiteljski najsta^L mi pa eno od cvetočih obdobij'2 . R(, zgodovine Novega mesta in j naSppj no umrli knez se bo takovn1"
Izkopavanja knežjega Sroj>alVJ°njive-arheološkem najdišču Stes
nagradi v novo mesto
IN NA DVOR
j“reb jc izmed reševalcev 29. na-Mne križanke izbral Marka Burgarja “Novega mesta in Sašo Murn z Dvora. Urgarju je pripadla denarna nagrada, urnova pa bo prejela knjižno nagrado. agrajcncema čestitamo.
Hi .*te današnjo križanko in jo poš-J1 * najkasneje do H.avgusta na naslov:
8&kiliS,’Glavni lr8 24’ P P-212-
r"Novo mesto, s pripisom KRI-,	Ovojnico brez poštne
nah'011 • lahk° 0ddatc v naš Poštni
tfalnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
NAGRADNA KRIŽANKA 31
REŠITEV 29. NAGRADNE KRIŽANKE
se hr^VI'na rc^‘tcv 29. nagradne križanke ŠPPiri1!.0 V v°doravnih vrsticah, glasi: F»a jZA' komis, EKONOMIST,
<“lSuNTATiKAR-
(o ^.a °Mast, lahko kontrolira jezik, in 1 cenzurnimi prepovedmi, Pomeria ai s sPrerninjanjem besednega
Hod ■	C. MI LOS Z
ha np11 ^ovek vSe življenje izpodriva s svo-™obz°W misel na smrt. pec-(. _	A. TRSTENJAK
nuj n“š‘h nadlog ni prav nič usodna, vzrok zanje je samo v nas.
het leži	A- GIDE
strt očem ^ nam‘sam zase' stvaren in za-mi, 0S, ; m ie ni v duši iskre, ki ga vzdra-ne zmerom stvaren, pust in nem.
^izhoda.	JMENART
J. VIDMAR
' ------------------' -■
jetija odprtih vrat
je	P° domače Mlinarjev iz Rožnega Dola pri Semiču,
bgubT * moral čez noč odrasti. Štirje Plutovi otroci so I4 / l °ceta in Milan kot najstarejši je moral, čeprav star šele \>esel ’ Povzeti domačijo. Ko se danes ozre na vsa ta leta, je > da so kljub številnim preizkušnjam srečna družina.
OTOK V KVARNERJU
PRISTANITE NA CIPRU
RUSKO MOŠKO IME
TERME V BELGUI
SVOJE-
GLAVOST
DEDEK NA PRIMORSKEM)
PONOS,
DOSTOJAN
STVO
SALOMONOV
UGANKAR
ŠPORTNA TEKMA PRI STARIH GRKIH
SLANO JEZERO V TURČIJI
JOK (STA-RINSKO)
RA2BOJ-
NICA
PEVKA
REGINA
(JJOŠEVEC)
UMETNOST
(LATINSKO)
NAJVEČJI
MORSKI
SESALEC
sotakrJfC ua ^dana sreča? Spominja se, ?^nski m *.°S0 ^zSut>iH očeta, prišli k njim ‘ lahko na°2^- ?taknd‘ glave i° tuhtali, kaj Cepta nkn ,}Yl za nesrečno družino. Re-
?	Nko 8a tucb bk ko Pa Je
dn,- druž*nsko življenje potrebno, bCn tcžkn ™oza *n °^eta, ki je sposo-sevedaC	*n kos vsem bremenom!
^•an p ’ a se družina razume,” pravi Ni nan!fUnie,i so sc> gospodarja pa je etih boH nr??St,tl MiIan> ki bi mu pri tistih Ske j™alo> da bi se šel z vrstniki fan-K^°bo čir^ *ak° Pa Jc moral razmišljati, b ,VAvsM-Prej.prišeI d0 k™ha. ri^a’ a f»a i^° SC od^ za avtomcha-> tednih' Prema8al° domotožje in po . ^liuAr... .J® uil doma. Potem se ie šel urit
1 "‘Jvčavni? C • d°ma. Potem sc jc šel učit V.Semišk fv a,Saj je StiPcndijo lahko dobil
tblfsPodar i"^uiJeŽele.l'dabibilsanl
1 SOSpodor • .	-------»-----------
a /atom fvI ’ službo pustil in nameraval Mer °UDreti	• v
n*c PrcdenPrCt* avtornebauično delavnico,
Nic on °brazin roke. V tistem tre-. esečnembl\std misel na obrt, po nekaj-
^^isken/G^'60!11 ^a Se ^ zaPosb* v
!'eb«Jt|?i,SC|je Pred nesrečo zaobljubil, da ii nc bo Ir 1VC^ V tuPno za več kot en dan "snedel 2 J^tova|. Jc drugo obljubo kma-v.^U je . LeJc vpeljevati kmetijo, pri tem • Ha. “2*113®3*3 črnomaljska kmetijska
J? dalo zasitfiv S čimer sem sc ukvarial-«a kmo, U več kot s kmetijstvom, a !VoSY'J'Je. bil takrat zaslužek kar Dn’,r 'Je Pii mizarje kmetoval le za ta kmet;- C.’tako da sem moral začeti
C*> 8ovejJe°}Z -niČ’” Pravi- 0dločil sc ie ii>.ererr> ie h! Zlvine- Posodobil je hlev, v sii0 n^s Prostora za trideset repov, Sv .s' je §c v ’ kuP'i vse kmetijske stroje. A U^spori,. no srčno že|el, da bi bil sam pj>ija to,.’Je takrat, ko je ugotovil, daje tajala kk.° yPcijana, da bi ga lahko V -Gore -^Ub d°i)ro plačanemu delu ji J^ijati nasvidenje. Takoj je začel ‘c UPnj z Jeatnih dcjavnostih na kmeti-tKi> ■ °Čila Cn° Biserko, ki je gostinka, sta v«liLl5čtt domaxlUrizem na kmetiji. Na Ze k° hij0 acc hiše so Plutovi zgradili t(?' blekaj 1 'Z etniški in stacionarni turi-lU^liški (j.! 50 kandidirali na razpisih za i{,ii n'ti toinar Za razvoi turizma, a niso ^fadiij ha.rJa- Tako so s svojim denar-1So *e do tretje gradbene faze.
za dokončanje pa je denarja zmanjkalo.
Plutovi so razmišljali, kako bi lahko na kmetiji še dodatno zaslužili, da bi dokončali naložbo. Spomnili so se na potok Mlinščico, ob katerem je imel Milanov stari oče mlin, oče pa žago, le da je slednji vodni pogon nadomestil z elektriko. Milan je tuhtal, kako bi lahko tudi on izkoristil potok, ki prečka Plutovo dvorišče. Razmišljal je o mali elektrarni, a se končno odločil za ribogojnico. V delu potoka na dvorišču so Plutovi naredil triprekatni bazen. Za to naložbo so dobil pomoč iz naslova demografske ogroženost ter nekaj nepovratnega denarja. Na leto lahko vzgojijo štiri tone postrvi. Prav sedaj prodajajo ribe, ki so jih vložili lani jeseni. Kmalu nameravajo postaviti sušilnico za ribe, ponudili pa bi lahko tudi pečene postrvi.
“Nabral sem si že toliko izkušenj, da
smem reči, da je ribogojstvo lahko dodatna, nc pa samostojna dejavnost na kmetiji, saj bi sicer morali na leto vzgojiti najmanj deset ton rib. Tako ostaja še vedno glavna živinoreja, a je ne bomo razširjali. Nimamo ne dovolj zemlje za krmo ne dovolj prostora v hlevih. Naš cilj je, da se registriramo kot kmetija odprtih vrat, da bi čim več tistega, kar pridelamo, prodali kupcem doma, čez leta pa gostom na krožniku,” kuje načrte <j Milan. Razmišlja celo, da bi za popestritev 2 turistične ponudbe nekaj glav živine zame- “ njal za konje.	S
Možnosti za tiste, ki bi se odločili leto- 2 vati v teh krajih, pa je še veliko. Plutovi imajo 6 v najemu bližnje jezero, imenovano Bajer, v o katerem živijo celo raki, kar priča o neokr- u' njeni naravi. V bližini je smučarsko središče Gače, pa Dolenjske Toplice, Mirna gora, za jadralne padalce vse bolj priljubljeni Smuk, da o mirni rožendolski dolini niti ne govorimo. “Žalostno pa je, da ljudje v vasi nimamo skupnih interesov. Ko sem se odločil za kmetovanje, so se mi smejali. Danes je en sosed začel z rejo ovac, drugi se pripravlja na rejo jelenov lopatarjev. Ko smo šli v turizem in ribogojstvo, so se ljudje zopet smejali. Ampak danes na to že gledajo drugače in ko bodo začeli prihajati turisti, se bomo morali povezati,” pravi Milan, kije edini čisti kmet v vseh šestih vaseh na rožendolskem koncu, v hlevu pa ima več živine kot vsi ostali v teh naseljih skupaj. Zato tudi toliko bolj
Mama Biserka, sin Denis in oče Milan Plut pri ribogojnici
občuti vse probleme, ki se lomijo na kmetovem hrbtu, in ne razume, da je Slovenija do njih vse bolj mačehovska. V Plutovi družini vedo, da ne bo nihče naredil nič namesto nj ih, in dobro poprimejo za delo vsi, od 70-letne Milanove mame do žene, 15-letne hčerke Vanje in 10-letnega sina Denisa. Toda po Milanovem mnenju bi morala biti domovina manj mačehovska do tistih, ki so še pripravljeni ohranjati življenje na podeželju in kulturno krajino naše mlade države.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
ZDRAV NI K RAZLAGA
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Srčni spodbujevalec
Ko so se pojavili prvi spodbujevalci, so jih zaradi pomanjkanja in visoke cene lahko dobili le bolniki, ki bi jim sicer grozila smrt. Čeprav tudi danes spodbujevalnik ni poceni, ga lahko dobi sleherni bolnik, ki ga potrebuje. Pri odločanju ali bolnik potrebuje srčni spodbujevalnik, se upošteva stopnja bolnikovih težav in ugotovljene motnje prevajanja vzburjenja v srcu. Nekatere motnje prevajanja niso stalno prisotne, ampak se pojavljajo le občasno. V takem primeru je potrebno snemati delovanje srca 24 ur dnevno (elektrokardiogram po Holtcr-ju). Bolnik ima na prsih nalepljene elektrode, ki so povezane z malim aparatom za snemanje aktivnosti srca. Naprava je podobna kasetofonu. Tako lahko zdravnik, ki posnetek pregleduje, ugotovi iz časa aktivnosti, kaj je povzročilo bolnikovo slabost.
Pred leti so vsi spodbujevalniki delovali enako: spodbujali so srčni prekat s frekvenco 70 utripov na minuto. Leta 1985 so pričeli vstavljati spodbujevalnike z možnostjo prilagajanja srčne frekvence glede na bolnikove potrebe. Bolnik ni več odvisen od ene same srčne frekvence in tako lažje premaguje napore, ki zahtevajo hitrejše delovanje srca. Bolniki, ki jim srce le občasno dela počasi, večinoma pa normalno, potrebujejo spodbujevalec samo za prebroditev teh redkih obdobij počasnega bitja srca. Spodbujevalci so tudi vse manjši in bolnike veliko manj motijo zaradi svoje velikosti.
Kako naj žive bolniki s srčnim spodbujevalcem
Le redki bolniki oziroma njihovi svojci dobijo med bivanjem v bolnišnici odgovore na vsa vprašanja, ki se porajajo ob uporabi tega skrivnostnega aparata. Mnogo dilem se pojavi šele v vsakdanjem življenju.
Srčni spodbujevalec je elektronska naprava, ki ima nekatere lastnosti računalnikov, ima svoj izvor energije (litijevo baterijo) in elektronski del, ki sta združena v ohišju.
Spodbujevalec deluje tako, da s kratkim šibkim sunkom električnega toka povzroči srčni utrip. Srce spodbuja le takrat, ko le-to samo ne utripa.Kadar srce deluje normalno, ga spodbujevalec le nadzira in čaka.
Srčni spodbujevalec se vstavi pod kožo pod desno ključnico. Da bi deloval normalno, mora biti elektroda, preko katere spodbujevalec srce nadzira in po potrebi spodbuja, običajno na konici desnega prekata. Za povezavo med spodbujevalcem in elektrodo skrbi žica, ki poteka po krvnih žilah do mesta, kjer je vstavljen spodbujevalec. Žica jc narejena tako, da ne povzroča strjevanja krvi ali okvare žilne stene. Konica žice, ki se končuje z elektrodo, je oblikovana tako, da se zagozdi in sprime s srčno steno v konici desnega prekata.
Okvare srčnega spodbujevalnika so redke, vendar možne!
Življenska doba srčnega spodbujevalca je odvisna od sposobnosti baterije in porabljene energije za pravilno in zanesljivo delovanje. Pri velikem številu srčnih spodbujevalcev je mogoče delovanje prilagoditi potrebam bolnika. Zato ni potrebna operacija, temveč programatorji. Tako se delovanje srčnega spodbujevalca občutno podaljša - tudi za nekaj let.
(Sc nadaljuje)
l£S£l Papirnati briketi
Se vam v hiši nabirajo kupi časopisnega papirja? Nimate srca, da bi ga vrgli v kanto za smeti, po drugi strani pa je tudi zbiralnih akcij starega papirja, ki so jih včasih pripravili po šolah, vse manj. Če imate štedilnik na drva, peč ali morda centralno ogrevanje na trda goriva, potem ob kupih starega papirja tudi v teh vročih poletnih dneh pomislite na mrzlo zimo. Star časopisni papir namočite v vodi, najbolje v vedru ali lavorju, ter ga pustite stati nekaj časa, da se dobro prepoji z vodo. Potem ga ožmite in naredite iz listov krogle, velike približno kot jabolko. Sušite jih nekaj dni na vročem soncu ter shranite za hladnejše dni. Ko boste kurili, dajte papirnate krogle med gorivo. Gore namreč počasi in dajejo precej toplote. Kadar kurite, pa so prav uporabni tudi surovi krompirjev olupki. Občasno jih v manjših količinah vrzite v ogenj, saj preprečujejo nastajanje saj.
Makaronov narastek
Za 4 osebe potrebujemo: 4 piščančje filete (300 g), sol, poper, 2 žlici olja, 250 g makaronov, 1 konzervo vložene koruze (400 g), 1 strok česna, 30 g margarine, 30 g moke, 1/9 1 kokošje juhe iz kocke, 1/4 1 mleka, 100 g gorgonzole, nariban muškatni orešek, 150 g graha, maščobo za pekač. Filete solimo in popopramo, na vročem olju jih pečemo v ponvi 10 minut, da z vseh strani zlato porjavijo. V osoljenem kropu kuhamo makarone 10 minut, nato jih odcedimo. Odcedimo koruzo. Drobno sesekljamo česen. V kozici segrejemo margarino, dodamo moko, jo gladko razmešamo, dodamo česen, nato pa med mešanjem počasi zalivamo z mlekom in juho. Gorgonzolo narežemo na koščke, damo jo v to omako in mešamo, da se razstopi. Solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreškom. V pomaščen pekač zložimo v plasteh makarone, meso, koruzo, grah. Prelijemo z omako in pečemo v pečici pri 200 stopinjah 10 minut.
•1
Nadležne mravlje
Prvo živo bitje, ki prileze na človeka, ki sede na zemljo, je skoraj zagotovo mravlja. Kaj ne, na svetu jih živi na bilijone, zoologija pozna kar 9.500 različnih vrst. Večinoma so koristne, so pa vmes tudi hude škodljivkc, zlasti če se pretirano namnožijo. Na naših vrtovih in travnikih so najpogostejše črne mravlje (Lasius niger), ki so koristne in ki na vrtu sicer ne delajo škode (s kopanjem okrog korenin sušijo prst, spodbujajo listne uši), večjo nevarnost pa predstavljajo za hišo ob vrtu, saj v človeških bivališčih kaj rade iščejo hrano, predvsm sladkor. Mnogo bolj nevarne so faraonske mravlje, ki lahko prenašajo tudi bolezenske mikrobe. Faraonke so občutljive za mraz, saj temperatur pod 5 stopinj ne prenesejo in se jih je v zasebnih hišah mnogo lažje znebiti kot na primer v bolnišnicah, kjer centralne kurjave ni moč enostavno izključiti. Sicer pa so proti mravljam učinkoviti neka?, teri insekticidi, kot sta maxforte (prodaja Unichem) in najnovejši pripravek eurel iz Avstrije.
Priprava tople vode s toplovodnim kotlom (2)
Sodoben način centralne priprave topfe vode je s hranilniki toplote, ki so s toplovodnim kotlom za centralno ogrevanje povezani samo toplotno preko izmenjevalca toplote. Hranilniki toplote so namenjeni centralni pripravi in akumulaciji tople sanitarne vode. So dobro zaščiteni (5 do 8 cm toplotne izolacije), tako so toplotne izgube minimalne. Na tržišču dobimo priprave različnih velikosti, od 150 do 400 litrov, in različnih izvedb. Prek vgrajenih toplotnih izmenjevalcev lahko ogrevamo vodo z različnimi viri energije, s toplovodnim kotlom, aktivnimi solarnimi sistemi (kolektorji), toplotnimi črpalkami in električno energijo, kar omogoča kombinirano pripravo tople vode. V zimskem času je smotrna priprava tople vode s toplovodnim kotlom, v poletnih mesecih in prehodnem oddopbju pa z alternativnimi viri cnrgije. Če ni možno drugače, uporabimo elektriko.

GOTSKA SOČUTNA - Kip Sočutne predstavna žalujočo Marijo z mrtvim Jezusom v naročju. Prizor sočutne, ki ga sveto pismo ne omei\ja, je veijetno izpeljanka motiva objokovanja. Opisno gaje moč nnjti v religiozni poeziji 12. in 13. stoletja, v likovni umetnosti se prvič pojavi v kiparstvu zgodnjega 14. stoletja. Sočutna iz Leskovca pri Krškem (na sliki) povzema tipološke značilnosti zgodnjega 15. stoletja, knjti Kristusovo truplo še vedno diagonalno leži v Marijinem naročju, Marijina levica je položena na prsi. Ostri zalomi gub na oblačilu ter Marijin obraz, ki je prej meščansko realističen kot idealiziran, dokazujejo, daje nastala okrog leta 1480 in da pripada začetku tako imenovanega poznogotskega baroka. Prvotno mesto v glavnem gotskem oltarju v župni cerkvi Žalostne Matere božje v Leskovcu je Sočutna izgubila ob prenovi oltarja leta 1685. Po mnogih postajah je zopet našla svoje mesto v leskovški župni cerkvi, vendar v posebej zaigo preurejeni kapeli pod zvonikom. (Pripravila Jožica Vrtačnik Lorber, kustodinja Posavskega muzeja Brežice)
Škandal - Stopškega imama zasačil cerkovnik na kuharici, ker se ni bil zaklenil. Fant hotel molčati. Imam ga vse eno lažno prijavi in da v vojake. Revež je kmali v vojski poginil.
Bogastvo dolenjskega jezika kaže se tudi v tem, da se rabijo le malokedaj gorenske neslanke: one, ono, onga, ongaviti etc.
Kršena spovedna molčečnost - Farske kuharice pripovedajo, da se dostikrat župnik in kapelan, pridši iz spovednice, strašno sme-jata, pripovedujoč si čute grehe. Včasi tudi cela množica popov tako nesramna in brezdušna. Obča misel, da bi morala pijanskim popom vzeti se pravica spovedovanja.
Od kod lakota? - Ko je bog lakoto peljal, ostal kos voza v Dol. Straži, zopet kos v Romanski vasi, na Gradišči pa se je voz prevrnil in lakota menda privalila se v Toplico.
iuA 3Qt>2>&4
cflnatLfi stcoi&vič
* spomni izonfinKf
Imela sem šele II let, ko sem bila izseljena. Spominjam se, da smo bili ravno pri kosilu, ko je v hišo stopil nemški vojak. Zelo smo se prestrašili. Mami je ukazal, da se moramo pripraviti v dveh urah, s seboj pa vzeti le najnujnejše stvari. Odpeljali so nas do Rake, tam smo prestopili z drugimi potniki na avtobus in se odpeljali v Brestanico, kjer je bilo zbirališče. Vsi smo bili vznemirjeni, prestrašeni. Jokali smo.
V Brestanici smo ostali nekaj dni. Nastanili so nas v hleve, spali smo na slami. Ko se nas je zbralo dovolj, so nas z vlakom odpeljali v lager. Že med potjo se je zgodila nesreča. Iz vlaka je padel nek fant; nismo mogli prav nič pomagati.
Pripeljali so nas v lager Triangel. Tam so nas po več druiin skupaj razdelili po sobah. Nekaj mesecev zalem se mije pripetila nesreča. Spala sem na zgornjem pogradu. Ko sem ponoči vstala in hotela iti na stranišče, sem, ne misleč, kje sem, stopila v prazno in priletela z glavo na tla. Padla sem v nezavest. Razbila sem si glavo tako, da sem morala na šivanje v bolnico, kjer sem ostala tri tedne. Moje zdravstveno stanje je bilo tako šibko, da mi niso dovolili niti obiskov. Morala sem biti popolnoma sama. Med tem časom so drugi otroci že obiskovali nemško šolo, jaz pa sem se jim priključila naknadno.
Leta 1943, ko medicinska sestra iz lagra odpeljala nekaj otrok na pregled k okulistu, sem skupaj z ostalimi otroci za las ušla smrti. Ko smo na postaji čakali na vlak, je prišlo do bombnega napada. Edino naš vlak je odpeljal s postaje, vsi drugi so bili uničeni.
Jeseni istega leta so nas razdelili na dve skupini, vsaka je šla v drug lager. Jaz sem šla v barake Jar-schtadt. Tisti dan je bil zame najtežji, kajti ločiti sem se morala od prijateljice Anice Tomažin, sedaj poročene Žabkar, doma iz Kržišča pri Raki. Drugi so nadaljevali šolanje, jaz pa sem morala na delo na kmetijo k nekemu kmetu. Ker sem bila še premlada za opravljanje kmečkih del, sem po nalogu komandanta la-gerja morala pomagati gospodinji v kuhinji. Vendar to ni trajalo dolgo. Kmalu so me določili za kuhanje v kotlu in za pomoč pri napravljanje krme za živino. Tistega dneva, ko sem morala skuhati hrano za prašiče, sem se vedno veselila, saj sem se takrat lahko do sitega najedla.
Ko pa sem nekega dne pripravljala krmo za živino, se mi je zgodila nesreča. Padla sem na rob slamo-
reznice in si prebila čelo na levi strani iznad očesa.
Nekega dne, ko sem delala skupaj z ruskimi ujetniki, so mi povedali, da bo vojne kmalu konec. Bila sem zelo vesela. Dnevi so mi hitreje tekli. Zdi se mi, da sem bila od tistega dne močnejša, bolj samozavestna. Čeprav so mi ruski ujetniki zabičali, da ne smem nikomur povedati, da sem se pogovarjala z njimi, sem gospodarju, ki me je nekega dne zmerjal, rekla: “Ne boste nas dolgo izkoriščali, vojne bo kmalu konec in mi se bomo vrnili domov!”
Ne spominjam se več, kaj mi je rekel nazaj, vem pa, da je bil zelo jezen. Čez teden dni so prišli na kosilo vaški policaji (tiso bili vsak teden na kosilu pri drugi hiši). Gospodar me je poklical in dejal, naj še njim povem tisto, kar sem zabrusila njemu. Nisem se ustrašila. Tudi njim sem povedala. Razjezili so se in me začeli zmerjati s ciganko. Že čez leden dni sem morala pospravili svoje stvari in oditi nazaj v lager. Med tem časom so hoteli kaznovati tudi mojo mamo in so jo hoteli poslati na delo v tovarno, vendar zaradi njene bolezni to ni bilo mogoče. Imela je srečo, saj bi jo v listi tovarni doletela smrt; tovarno so namreč bombardirali.
Po 14 dneh bivanja v lagru me je komandant poslal na delo k neki gospodinji. Ime ji je bilo Vanda. Bila je zelo dobra, moža je imela v vojski in želela je, da bi bilo vojne kmalu konec. Hitro sva našli skupni jezik. Skupaj sva poslušali poročila v ruskem jeziku, kjer se je že govorilo, da bo vojne kmalu konec.
Svobodo sem dočakala na njivi, ko smo sadili krompir. Ker nisem takoj odšla v lager, so mejo zaprli in sem morala ostati še pri svoji gospodinji. Posodila mi je kolo, s katerim sem se odpeljala do meje, kjer so stali zavezniški vojaki. Niso me spustili preko meje. Jokala sem, vendar ni nič pomagalo. Sedla sem na hlod in jedla hrano, ki sem si jo nabrala med potjo; pobirala sem hrano, ki so jo odvrgli zavezniški vojaki.
Poskusila sem drugič in tretjič, vendar zaman. Bila sem jezna, zato sem jim zabrusila: ‘‘Kakšni ste vi osvoboditelji, da me ne pustite k mami!” Obrnila sem se in odšla k županu v vas, kjer je bil prevajalec Jurgec. Svetoval mi je, naj grem prek njiv in travnikov do lagra. Tako sem prek minskih polj in prek potoka prišla v lager k mami. Od tu so nas potem odpeljali domov.
V
-/
A KNJIŽNA POLICA
Rezervni vojak Janzej
Vojaška uniforma je čudna reč: po eni strani naj bi vse, ki jo nosijo, poenotila, zabrisala razlike med posamezniki in ustvarila sivo človeško enoličnost, po drugi pa se morda prav zaradi tega v vojaški uniformi izraziteje kot v vsakdanjem življenju izrišejo posameznikove značajske črte. Življenje je tako polno in prilagodljivo, da mu ni mogoče natakniti jarma enoličnosti, tudi če mu ga, se bodo skozi sivino prebijale barve. Ljudje v uniformi, še posebno, če jo nosijo po sili razmer, so zaradi tega zanimiva tema. Spomnimo se samo, koliko duhovito zabeljenih resnic o življenju v pokojni avstrijski monarhiji nam je natresel Hašek s svojim dobrim vojakom Švejkom, ali kako se je boljševizem osmešil z vojakom Čonkinom. Tudi pri nas so se pojavili naši domači Švejki in Čonkini, sicer ne ustvaijeni s takšnim mogočnim ustvarjalnim zamahom kot iz svetovne literature slavna junaka, a vendar duhovito zgovorni in skozi smešnost presenetljivo resnični. To so rezervisti Janzeji, katerih zgode in nezgode v nekdanji jugoslovanski in socialistični Sloveniji je popisal Stane Peček, znani kulturnik iz Mokronoga, v svoji najnovejši knjigi REZERVNI VOJAK JANZEJ. (Op.: knjigo boste našli v knjigarnah pod naslovom Dobri vojak Janzej, tiskarski škrat je pač na platnice natisnil drugačen naslov, kot ga delo ima). Knjigo je, opremljeno z ilustracijami Tatjane Veber, izdala ČZP Enotnost.
Avtor je v duhovitih zgodbicah o rezervistih zabeležil utrip življenja iz časov, ko so v naši družbi cvetele najrazlične neumnosti, ki so se jih šli po terenu zvesto po ukazih z vrha, ko so se odrasli na manevrih igrali vojno in vse skupaj jemali bolj ali manj resno, dokler se ni igra lepega dne spremenila v resničnost in je bilo za samostojno Slovenijo treba igro spremeniti v resničnost. O čem drugem pa naj bi take zgodbe pripovedovale, če ne o neumnosti, ko pa je “vojska že sama po sebi neumnost. Celo največja neumnost, ki si jo je izmislil človek,” pravi avtor. In ker se neumnosti najlažje upiraš, če se ji smeješ, je Stane Peček svoje pripovedi zastavil humorno. Napisane so v tekočem jeziku, izrazito pa prevladuje dialog, večkrat zastavljen v srbsko-slovenskem JLA-jevskcm žargonu, in tako nekatere zgodbice kar same kličejo po odrski postavitvi. Vsekakor gre za knjigo, ki
bo v teh dopustniških časih bralcu prijetno popestrila zasluženi po-
MILAN MARKELJ
Okolje in človek
OKOLJE IN ČLOVEK ter-
jig° us,re8*a
m organizacijam, drus
dagogominzavarstvookj
etim posameznikom, ki tr ,0 publikacijo najbrž moig igrešali. Okoljska pf°blemi je namreč v zadnjem času p v ospredje zanimanja naj
vnosti, občutljivost^
adacije ožjega okolja <
:, ki zaznamujejo ves svc>. J"
činek tople grede, tanj»J
iške plasti, izginevanje
;a deževnega prag« skave javnega mnenja P0 ,, dipri nas kažejo, da «•*£
“alTsvoj^e.ežki^oir
S$S,V<3&
je več let zbiral, .. oV
okoljsko problema npfj
za okolje OEC pu.

^ Matjaž: Iternovec
Društveno življenje v Novem mestu
9	v obd«li|u 1865 do 1BB»
V.	.
To nam lepo kažejo ohranjeni imeniki, iz katerih se vidi, da se struktura članstva ni spreminjala. V njenih vrstah so bili nižji uradniki, nekaj graščakov, državnih nameščencev, profesorjev, učiteljev, trgovcev, meščanskih kmečkih gospodarjev (posestniki) in nekaj obrtnikov. Najnižje na hierarhični lestvici, ki je vladala v mestu, so bili trgovski pomočniki. Za ostale, predvsem nižje sloje je bila čitalnica zaprta. Čeprav Trdina v letu 1875 pravi, da “čitalnica šteje 60 udov, med njimi idol 2 kmetov, ” gre tu gotovo za pomoto ali pa med kmete šteje meščane - kmečke posestnike. Zanika se tudi sam, ko pravi, da so na Vodnikovo slovesnost 4. februarja 1877 “povabili celo tuje oficirje, kmeta pa nobenega", in ko je zgrožen, da “mesto enakopravnost vseh stanov in vpeljevanja ne le rokodelskih ampak tudi kmetiških ljudi, daje se v njem prednosti viši gospoščini. Gospe trgovke nečejo plesati če ugledajo na plesišču rokodelske hčeri, ki se ne zmatrajošeza cele frajle” čitalnico označi kot “zbirališče gospode bolj ta male. ”
Bralcev je bilo malo. Trdina se večkrat pritožuje, da "kaderpridem v čitalnico, najdem jo prazno. ”Za leto 1875 pravi, da jih hodi brat v čitalnico največ pet.
Glede na časopisne pozive lahko predvidevamo, da je bilo stanje čitalnične izposoje časopisov in knjig v obravnavanem obdobju zares slabo. Nekateri so se zavedali pomena čitalniškc knjižnice in so priporočali njegovo uporabo kot na primer novomeški dopisnik, ki pravi: “Zakaj bilo bi potrebno našemu meščanstvu priporočati slovenskih knjig, zakaj treba priporočati slovenskih knjig, zakaj treba priporočati naša literarna dela. Izdelki naših pesnikov so na domačem le tuja stvar, lepoz-nanski naši listi v privatnih hišah le bele vrane /.../. Izjem najdemo toliko, da bi jih napet prstov prešteli. Pač pa leži v vsakem koti kak beletiristični list pisan v jeziku edino zveličavnem v preblaženi nemščini." Na žalost je bila čitalnica “le zabavljišče v katerem se sicer dosti pleše in pije pa le malo bere in uči, kajti tukaj jim ne gre za narodno omiko nego le za narodne veselice, katere pa tudi na-
rodni značaj pogrešajo, tako da “čitalnica kar se branja tiče ni tako obiskana kakor bi morala biti in iz čitalniške bukvamice včasih ne pride knjiga ne leto in dan človeku v roke. Meščani ne previdijo, koliko bi jim koristilo časnike in knjige prebirati. ”
Najbolj priljubljene veselice
Veselice so bile najpopularnejša oblika razvedrila v novomeški čitalnici. Poleg stalnih veselic ob predpustnem času, Vodnikovih besedah, državnih praznikih in drugih praznovanjih so organizirali veselice, tudi kadar je čitalnici primanjkovalo denarja. Tako leta 1881 čitalnični odbor sklene organizirati tombolo, “katerega čisti dohodek bo namenjen izgradnji Narodnega doma”, toda na seji 13. aprila 1885 sklenejo, da se za izboljšanje denarnega fonda “priredipohod s tombolo, petjem in glasbo". Nasploh so veselice imele mnogo imen (bal, venček, tihi večer, ples, ples s srečkanjem, besede, ki so vključevale še gledališke predstave itd.). Čitalnici so prinesle precej dohodkov. Leta 1873 so dobili s “srečkanjem” 156 gld. Izkupiček so na seji 2. januarja 1873 sklenili razdeliti tako: 32 gld. so namenili za nakup časopisja, ostalih 124 gld. za vrnitev dolga.
Veselice so imele večkrat tudi dobrodelni namen. Že 29. septembra 1867 so organizirali “Veliko besedo”, katere dobiček je bil namenjen pogorelim Kostanje vičanom. Leta 1877 so organizirali besedo s tombolo, katere dohodek je bil namenjen “Podpornemu društvu za revne dijake”, leto kasneje pa tombolo s koncertom v korist žensk in otrok rezervistov, ki so odšli v Bosno.
Poleg veselic so organizirali v poletnih mesecih izlete v bližnjo in daljno okolico v Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice, na Trško goro, v Metliko, Žužemberk, Trebnje itd.) in kegljanje za dobitke, največkrat na vrtu Brunarjeve gostilne. Izleti so se “z vršil prav veselo. ”Tako jevletu 1810“ čitalnica šla 2 kratv š. Jernej, lkratnatrško goro. Vsaki je dal 80 soldov (brez pijače). Za te solde se je vozilo tje in nazaj, imel je zjutraj kavo, po maši dober obed
-	juho, govedino, na zelenji svinjino, pečenko, solato, torto
-	po litanijah južno, ali kavo ali pečenko, svinjino etc. /.../ Kuharjema plačalo se je po 2. for. ”
Čitalnica ni organizirala samo zabav, kjer se pije in pleše, ampak tudi znanstvena predavanja in gledališke igre. Iz zapisnika seje občnega zbora 8. 12.1872 je razvidno, da novi čitalnični predsednik dr. Bučar prosi navzoče profesorje žepiča, Ogrinca, Polanca in Karni-ka, “da bi kakor zastopniki inteligencije pripomogli omiko med ude širiti, ter na znanstvenem polju svoje moči za Društvo žrtvovati. ” Profesor Polanec je predlagal, “da bi se zanimiva predavanja o koristnih in zabavnih predmetih prenašale." Dohodki od slednjih so bili namenjeni za obogatitev čitalničnega denarnega fonda in dobrodelne namene. V maju leta 1876 so z njimi pridobili 57 gld. in 70 kr., ki sojih darovali Podpornemu društvu za borne dijake. Potekala so ob sobotah zvečer, vendar jih “odrasli dijaki” niso smeli poslušati. O vsebini teh predavanj govorijo poročila čitalničnega tajnika za leto 1887, v katerih pravi, da je “priredil odbor štiri predavanja in sicer: O optimizmu in pesimizmu, predaval gosp. prof. R. Perušek; Zgodovinske črtice o elektriki, g. prof. Ig. Fajdigo; O Novem Mestu vprejšnih časih, g. prof. J. Vrhovec; O
kem kipenji g. R. Dolenec”.	, -
Gledališka dejavnost
Posebno pozornost pri delovanju čitalnice P3 ^ so na gledališka dejavnost. Pred leJorn rc£jstaV° someščani imeli priliko videti gledališK45 P vcas>b 10 ob gostujočih gledaliških skupinah, kij1 J pjvič eslo v kazinsko dvorano. Slovensko bese tli na odru leta 1848, ko so novomeški na .j $ Ji Županovo Micko, in leta 1863, ko so .jvili snovanju tisočletnice sv. Cirila in Meto a j ider dve igri: “Slep ni lep" in “Gramatikorv m”. Zadnjo igro je napisal na čast v^cr^njj0in,c.!
tem letu so v štirih gledaliških večen , er. Bile so to v glavnem enodejanke, ° jjja3 a predstavama je zapolnila meščans 3 & jeSo*"' a na “glasover", vse skupaj sc je konca ^nt(J to gonilo teh gledaliških predstav je ^0v> č (hišni posestnik in trgovec), katerem ,,agčt> / reče javna zahvala kot “reditelju	zapr°sl’
j 1873 ga čitalniški predsednik dr. Buča bil še naprej na čelu gledaliških prc s
»ta 1 ip	olr»rtali£rfi OfOf*
Priloga Dolenjskega lista
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Predlog
odpoklic
Poslancev
o poslancih potrebu-__Je Posebno dopolnilo
nia i^red'°Pom 0 zadržanju vrača-n emre70ženia cerkvi in z ureja-larnent °'?a ° poslancih so v par-»astal;U Pred *e,n>m oddihom zaplet; friiakovani proceduralni niso v na<i malo>m_anjkalo, da se začeli „as. naJv!lsJI državni ustanovi PosamP/etCPati-Da Jc kultura naših ai venf-111]1 P°slan«v na nizki rav-čudim dolgo, zato se prav nič ne kloni ’ e Prl^iajo iz poslanskih
“drži pnh°k»^ni medklici, kot so: g gobec” ,n podobni.
vanelti?i! nazorno se kažejo njiho-jenost v ura' I?esramn°st in pokvar-
Velika°naj,tve’ baJne odpravnine, je neka? h -mesbla za letni oddih) "ianie i„rŽavlJanov izrazilo nestri-Vsekaknr naP‘sa'° svoja mnenja,
P^aJpn%0SagalakaP0ČCtja
tih vla£am' da v zakon o poslanko sanLn™°'P°scbno dopolnilo, ki ;a ",c“ln,ra,° ali vsaj obrzdalo
Mic (nrev- •	° merila za odpo-
!5j»*aCiS:
dru»c <it?re?t0Panje poslancev v Poteka7, ankc> še posebej, ko to i0|ilcev nlrdnwl' in Pristanka Ba nrct„ er Jlm ne bomo stopi-?akonu ve z,Jasno opredelitvijo v !zkQrtoif d?,lei bodo neustavljivo j'v°zadnvnr^° brezbrižnost in var-dovoij ,stvo- Bomo torej zbrali
*e 2nali odln^ra,iČnega P°8uma in arBitn vei; idno uPreli parlamen-Pozabjii C, Jakom, ki so ze povsem
Z4sonmrIUŽii°? Počiinir‘,P0,srlanci na “zasluženih”
Novsai ,vala bo8u> volilci se
'*teni *j-"‘a' risana druščina, v >tovin ,?R,cademagogov, preva-eh Pasiih^0 cefkvenih tatov, se v >ju J‘h dr'ch nahaja nekje ob delu, ]L. .resnično zahtevnejšem
^ntu /ple dremuckanjc v padanjem j osteni ntanjšini se opra-
1VE A. STANIČ
^Ž,?e^liko la*ie ‘n hitreje krac*d(Petanja,Uri
,,eio nalij*	f kresnice je laž, da
avtobusom ,, izlet!
I,0’kouly?bomoza vsako
Sski /.■?. časa že izhaja Dodika ‘ibrak P<> enega na-Sebo ■„ j seh šestinštirideset pa P°hvici septembra * ei- Pri na jani»dv avtobusni
te<isle^Jan>.in iz lela M89 tSn	bilza potnika
% 4rlit?) Zerjav iz Trebeia
sedeževježe “od-‘P se h!,!, v avt°busu, s kate-l^Petiaii „° na jesenski izlet rQclia Pos]uSalci novomeške-yn]n,n adio D. Med reševalci
feSftKS
P- Novo mesto.
Kaj z medvedko?
Javno pismo dvema ministrstvoma o usodi medvedke iz Ribe pri Litiji
V začetku letošnjega leta sem se seznanil s problemom nepravilno nastanjene medvedke pri lastniku diskoteke v Ribčah pri Litiji, kajti zasebna posest medveda je v nasprotju z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. Na komisijskem ogledu medvedke 6. januarja so se dogovorili za odvzem živali in nastanitev v azilu ljubljanskega živalskega vrta, ki je v ta namen dobil tudi proračunska sredstva. Vendar je takratni republiški inšpektor za lov Simončič (danes svetovalec vlade za lov) “lastniku” medvedke naročil, naj v 2 mesecih uredi prostor zanjo. Odločitev Ministrstva za okolje in prostor je bila v nasprotju s takrat veiji>vi,i; Uredbe). Ker “lastnik prostou ni uredil, je ministrstvo 22' maja le'izdalo odločbo za odvzem in’prevoz medvedke v ljubljanski azil, vendar se tudi to ni uresničilo.
Kot predstavnik mednarodne organizacije za varstvo živali sem na Ministrstvo za gozdarstvo in Ministrstvo za okolje in prostor 11. aprila prvič naslovil pisno vprašanje o usodi medvedke. G. Simončič mi je pojasnil, da res živi v neprimernih
• MEDVEDKA V ŽIVALSKEM VRTU - Po dolgotrajnih zapletih in polemikah o medvedki v Ribčah so prejšnjo sredo predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s policisti poskrbeli, da je medvedka dobila svoj prostor pod soncem. Odvzeli sojo njenemu “lastniku” Metodu Kokolju, ki jo je imel zaprto in na ogled v kletki pred diskoteko v Ribčah, ter jo preselili v ljubljanski živalski vrt, lyer bodo zanjo bolje poskrbeli in ji namenili tudi več prostora.
razmerah in dajo bodo preselili v azil ljubljanskega živalskega vrta, vendar tam ne bo mogla ostati, ker je hrana za medvede predraga. V azil je niso prepeljali in tako sem našel rešitev, saj so na mojo prošnjo pri Društvu za varstvo živali v avstrijskem Gradcu našli prostor za medvedko. O tem sem obvestil Simončiča in obljubil je vsa potrebna dovoljenja za izvoz živali iz Slovenije.
Vendar še vedno ni bilo nič. 15. junija sem ponovno zahteval pisna pojasnila - odgovora ni bilo z nobenega ministrstva, le mag. Jani Vidic s sektorja za varstvo narave se je zdelo vredno odgovoriti - veterinar živalskega vrta naj bi odločal o usodi medvedke (evtanazija ali azil). Ta pa pravi, da le izpolnjuje zahteve ministrstva in da v Vrtu nimajo azila za medvede, čeprav sredstva za ogrožene živalske vrste, kar medvedi so, dobijo. Ob tem se upravičeno postavlja vprašanje, kam in komu prodaja svoje medvedje mladiče ljubljanski živalski vrt. Kaj se torej dogaja v Sloveniji? Zakaj taka indiferentnost visokih uradnikov, kljub temu da jim rešitev ponudi nekdo drug? Ta in ostala vprašanja v številnih vljudnostnih dopisih so ostala brez odgovorov, zato jih zahtevam javno.
DUŠAN GRAIFONER predstavnik Oipc v Sloveniji
Atomske odpadke v Kanižarico?
Zakaj uradno nihče ne zanika novic, ki se širijo po Beli krajini? Slovenska oblast menda ne bo kaznovala pokrajine, kije bila nekoč zibelka partizanstva
“Že nekaj časa se po Črnomlju šušlja, zadnji čas pa so novico prinesli tudi mediji (časopisi, TV), da bi bil kanižarski rudnin, ki je v fazi zapiranja, primeren za atomske oz. posebne odpadke. Novica niti ni presenetljiva glede na to, koliko kaže država Slovenija interes za svoje obmejne kraje, konkretno za Belo krajino. Čeprav ni bilo rečeno niti napisano nič oprijemljivega, temveč je omenjena zgolj možnost, da odpadki pridejo v Belo krajino, pa se bojimo. Kajti kjer je dim, je tudi ogenj, o tem smo se že velikokrat prepričali.
Verjetno gre pri vsem skupaj za oblastnike, ki imajo moč takšnega
kaj vprašal. Občinski svetnik, ki sem ga vprašala o tej stvari, uradno ne ve nič, le iz Novic, tako kot jaz. Mogoče pa bi se tudi v Črnomlju lahko ponovil kočevski primer, ko so iz kamniške občine pripeljali živali, poginule za antraksom (vraničnim prisadom), in jih pometali v
Odločanja (čeprav lahko povsod preberemo, da bodo nazadnje odločili prebivalci), najvažnejši dejavnik, da je Kanižarica od Ljubljane oddaljena 100 km, torej povsem primerna za smetišče Slovenije. Vemo, da na območju rudnika leži podzemno jezero, ki pomeni za današnji čas skoraj neprecenljivo bogastvo - pitno vodo, vemo, da so tla v Beli krajini kraške narave, torej prepustna. Znano je tudi, daje prav na našem območju izredno veliko rakavih obolenj, prav tako seje govorilo, da vsebuje kanižarski premog prek meja dovoljenega karcinogenih snovi, v šoli so nam učitelji pripovedovali, da so menda v bližini Hrasta nahajališča uranove rude. Toda o vsem tem se nikomur ni zdelo vredno govoriti, raziskati te zaskrbljujoče stvari, verjento zaradi mnenja, daje zmaja bolje pustiti, da spi, kot se z njim boriti. Belokranjci smo morali “pogoltniti” tudi pi-ralen (PCB), ki je za več desetletij zastrupil Krupo, vir pitne vode, iz katerega bi skoraj ze pili vsi, ne samo ljudje neposredno ob reki, ki so se že leta zastrupljali. Kdo jim bo vrnil zdravje?
In sedaj se nekdo za našimi hrbti spet dogovarja o še eni ekološki bombi. Mogoče se bo Belokranjcem (predvsem tistim, ki mislijo, da nekaj pomenijo v slovenskem merilu) le zasvitalo, zakaj je Bela krajina tako pozabljena od vsemogočne Ljubljane, in mogoče bo kdo le koga
AMBULANTI NA DOLAH IN V GABROVKI L SEPTEMBRA
LITIJA - Mirko Močilar, svetnik KS Dole pri Litiji, je na eni izmed zadnjih sej litijskega občinskega sveta dal pobudo, da bi zdravstvena ambulanta na Dolah zopet pričela z delom, kajti nekateri krajani morajo od septembra lani po zdravstvene storitve v Litijo, tudi 45 km daleč. Na zadnji, 9. seji občinskega sveta so svetniki izvedeli, da sta zdravstveni postaji na Dolah in v Gabrovki zaradi premajhnega obiska delali z izgubo. V letu 1993 je za postaji znašala 2,252.311 tolarjev. Že decembra 1994 je takratni izvršni svet podelil koncesijo na področju splošne medicine na Dolah in v Gabrovki zasebnici dr. Tanji Ptičar, ambulanti pa naj bi začeli delati L septembra 1995. Pravilnost odločitve izvršnega sveta je potrdilo tudi ministrstvo za zdravstvo, saj bo občina na ta način obdržala obe ambulanti in tako omogočila demografsko ogroženim ljudem primerno zdravstveno varstvo, za kar so več let plačevali tudi prispevek. Na potezi ostajajo se svetniki, ki morajo septembra v proračunu občine Litija za letošnje leto zagotoviti sredstva za kritje razlike med višino nastalih stroškov in vrednostjo opravljenih zdravstvenih storitev ter najemnino na zdravstvenih postajah Gabrovka in Dole pri Litiji.
M. ŠUŠTERŠIČ
kraška brezna v Rogu. Takrat se je po Kočevju šušljalo, da je “nekdo pokasiral” mastne denarce za izdajo dovoljenja, uradne službe pa so seveda zatrjevale, da je bila stvar razkužena in nenevarna. Ostaja odprto vprašanje, na katero nikoli niso odgovorili: zakaj Kamničani niso pustili razliti teh odpadkov v svoji občini, če je vse tako nedolžno? Znano je, da spore antraksa lahko živijo tudi četrt stoletja. To omenjam zato, ker je zaradi tega še vedno v nevarnosti tudi voda, ki jo pijemo Črnomaljci.
Je iz vsega tega težko razbrati, kako zelo se bojimo, da se bodo sicer zdaj samo predlogi tudi uresničili? Slovenska oblast je nekoč rada poudarjala, daje bila Bela krajina zibelka partizanstva, zdajšnja naj je zaradi tega ne kaznuje. Mogoče pa ie le primernejša za kaj drugega kakor za smetišče?
FANIKA POŽEK Črnomelj
SREDI AVGUSTA PRENOVA CESTE
LOŠKI POTOK - Priprave na rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste št. 6635 med Loškim potokom in Novo vasjo so v polnem teku. Tako se uresničuje sklep sveta občine. Dela, za katera občina zagotavlja, da se bodo začela že sredi tega meseca, bo kot najboljši ponudnik izvajalo Cestno podjetje Ljubljana. Zato občina poziva vse lastnike parcel, naj do 10. avgusta posekajo večje drevje v širini 3 metre na obeh straneh ceste, razen sadnega drevja. Zbirajo tudi pristanke lastnikov tistih zemljišč, kjer bo prenova cestišča zahtevala manjše posege v prostor, in pripravljajo zemljišča za deponijo odvečnega materiala ter obvoze za cestni promet. Na občini pravijo, da bodo vsa dela stala nekaj manj kot 50 milijonov tolarjev in spadajo v prvo večjo investicijo, ki jo bo izvedla nova občina.
A. K.
Mirtovški šratelj
Pismo iz Brezovice
Albina Šušteršič iz Brezovice nam je napisala pismo, v katerem sporoča, da je upokojena prosvetna delavka, naša naročnica, da jo zanimajo kraji, navade in izrazi, zato nas prosi, naj ji sporočimo: če je dolina gradov le v dolini Krke ali sega še kam drugam (odgovor: pri nas je le v dolini Krke, sicer pa imajo svoje doline gradov tudi v drugih državah) in kaj pomeni izraz “Mirtovški šratelj”.
O izrazu “Mirtovški šratelj” so me spraševali tudi že drugi, zato je prav, da kar v časopisu odgovorim vsem. To je škrat (šratelj) iz vasi Mirtoviči v sedanji občini Osilnica. V našem časopisu pa je to naslov šaljive bodice, podobno kot “Občan sprašuje - medved odgovarja”, “Ena gospa je rekla” itd., se pravi, da so tudi resne zadeve obrnjene na šaljivo in zbadljivo plat.
V osilniški občini kroži več zgodbic o šratlju in šratljih, največ pa o mirtovškem šratlju. Gre
za nag
agajiv bajeslovni lik, ki ljudem ni naredil nič posebno hudega, jim je pa včasih ponagajal. Več pripovedi je povezanih s šratljem, ki je nagajal v Šuštarjevi domačiji v Mirtovičih, ki je prazna, odkar se je zadnja prebivalka te hiše preselila v dom starejših občanov v Kočevje. Več o šratljih in drugih pravljičnih likih pa tudi zanimivih dogodivščinah s tega območja vse do konca druge svetovne vojne boste lahko brali v posebni knjigi, ki jo pišem in katere delovni naslov je “Pod Loško steno” in bo izšla v zbirki “Glasovi”.
J. PRIMC
NISO OSTALI BREZ MORJA - Tudi letos je organizacija Rdečega križa iz Novega mesta pripravila letovanje za 320 osnovnošolskih otrok, ki so večinoma socialno in zdravstveno ogroženi, v svojem počitniškem domu v Fazanu pri Portorožu. V šestih izmenah otroci bivajo na morju po deset dni. Za njihovo varno bivanje na morski obali in v domu skrbijo pedagoški vodja z večletno prakso, dve vzgojiteljici in medicinska sestra. Letos bosta prek Rdečega križa letovali še dve izmeni šolskih otrok, med temi jih bo letovalo 50 na Debelem Rtiču. Pred sezno so v domu Rdečega križa letovali varovanci Vzgojno-delovnega centra iz Novega mesta, ki bodo po sezoni zopet odpotovali na morje za deset dni. Počitnice si bo privoščila tudi srednješolska mladina iz Bosne in njihovi slovenski sovrstniki, ki jim pomagajo pri učenju našega jezika. (Foto: J. Hartman)
Razbit kozarec v Ottawi
Prvi časopisni odmev s tritedenske turneje folklorne skupine “Ivan Navratil” iz Metlike po Kanadi
V glavnem mestu Kanade, v Ottawi, je Silvester Mihelčič na sprejemu pri slovenskem ambasadorju Marjanu Majcnu po nerodnosti razbil kozarec za pitje penečega vina. To naj bi po tradiciji pomenilo uspešno nadaljevanje tritedenske turneje, ki so jo folklorna skupina “Ivan Navratil” iz Metlike, oktet Vitis, Silvester Mihelčič in Toni Gašperič pričeli 19. julija.
Metliški kulturni poslanci so imeli 22. julija uspešen nastop v dvorani Bishop Ryan High Scho-ot, kjer si je dveinpolurni program, sestavljen iz metliškega obredja, poljanskih in bojanskih plesov, slovenskih ljudskih pesmi ter recitacij, ogledalo blizu 300 v Kanadi živečih Slovencev, v glavnem iz krajev blizu Hamiltona in Toronta. Belokranjske pesmi so 25. julija odmevale v Marinelan-du, v velikem zabaviščnem parku ne daleč od Niagarskih slapov. Plesalci, pevci in Silvester Mihelčič so bili gostje Walterja Ostanka, kralja polk in dobitnika Gra-mmy. Plesalo, pelo, igralo ali govorilo se je še v dvorani sv. Gre-
gorija v Hamiltonu, pri maši v cerkvi sv. Gregorija, v slovenskem parku Lipa, v domu za starejše, na ladji Captain John’s, ki je zasidrana v poslovnem središču Toronta na Ontarijskem jezeru in je preurejena v restavracijo, po domovih, kjer bivajo nastopajoči, pa tudi po restavracijah, kjer se med izleti, ki jih ne manjka, ustavijo za prigrizek ali oddih.
V soboto, 5. avgusta, čaka metliške kulturne ambasadorje še nastop na modni reviji v Slovenskem parku. Predstava bo na odru, zgrajenem na manjšem jezeru, iz katerega so izpraznili vodo, da so lahko postavili oder, nato pa so jezero ponovno napolnili. Na modni reviji bodo predstavljeni modeli Beti, Kometa, Rašice, Gorenjskih oblačil, Anice Štru-celj, Ankice Rus, Marjetke Žele, Pavle Mikložič, Mire Sajatovič in Tekstilne šole Metlika. V nedeljo, 6. avgusta, bo še tombola in piknik, nakar se bo treba počasi posloviti od nadvse prijaznih in gostoljubnih gostiteljev.
Stoney Creek, 29.7.1995 TONI GAŠPERIČ
Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D
z m^ircz>c^:r-ii lei r-i^i i2-1et
H
ALOJZ PAVLIN
ANTON lil MAKU. RADE.ŠČLkjH TOMC
MARIIN IflVAN ZORC	IIARII
KLAM^fl šlvSCCI
• ................. .................
|m!vl |;,\r ter*
|	JO/1 g LUDVIK | iiki/ijaJ yiiji:m| mk.\| jo/i
................
Studio D


Odgovori in popravki po § 9.
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen).
Žongliranje s soglasjem ravnatelja
Dol. list št. 29, 20. julija
nja, volitve in imenovanja za pripravo svojega predloga k vlogi za izdajo soglasja, ki imenovanju ravnatelja (in v.d. ravnatelja). Nekaj teh je naštela tudi podpisana ga. Vida Adlešič v 29. st. Dole
vanju za v.d. ravnatelja je bil občinski svet seznanjen s celotnim gradivom, ki ga je za to zbrala omenjena komisija. Predlog komisije, naj občinski svet ne izda omenjenega soglasja, je temeljil le na zbranem gradivu in je logičen zaključek le-tega.
Občinski svet je z večino glasov sprejel predlagani sklep. Pri tem se na vprašanje, kje je bilo politično in kje strokovno odločanje, kar sam ponuja odgovor, da se je vseh sedem prisotnih svetnikov opozicije odločilo, da poskusijo s politično in ne strokovno močjo (pravica nasprotovanja poziciji) še naprej obdržati ravnatelja iz svojih političnih vrst, ki že dve leti vodi šolo, kljub
temu da nima ustreznih pogojev.
ANTON Sl
v
Ce bi se kdo samo dotaknil ljubljenega vodje!
Dol. list št. 29., 20. julija
s katerim sem celo v daljnem sorodstvu. Bil je priden Titov pionirček, nato učitelj, šahovski predsednik itd., zdaj pa se s svojim pisanjem po
časopisih spravlja na vse po vrsti.
Poslanci si postiljajo
Dol. list št. 30, 27. julija
V 29. št. je Dolenjski list na 16. strani objavil med Odgovori in po-
pravki članek z naslovom “Žong-lir '	.....
liranje s soglasjem ravnatelja”, ki ga je za klub svetnikov LDS in DeSUS, Sveta občine Črnomelj, podpisala članica tega kluba ga. Vida Adlešič. Članek je v bistvu reagiranje omen-
jenih strank (ali podpisane) na, po njihovem prepričanju, preveč pod-
robno opisani postopek in potek razprave na 7. seji občinskega sveta ob vlogi za izdajo soglasja k imenovanju ravnatelja (oz. v.d. ravnatelja) osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj.
Prepričan sem, da novinarka Mirjam Bezek-Jakše ne potrebuje moje pomoči pri obrambi pred nizkimi in žaljivimi udarci, ki jih mrgoli v navedenem članku. Mene je zbodlo predvsem “dokazovanje” nestrokovnosti tega, kar ni po volji omenjenih opozicijskih strank.
1.	Na seji občinskega sveta je o “zakonskem neobstoju” vršilca dolžnosti govoril v svoji razpravi svetnik opozicije. To je bilo legitimno razmišljanje svetnika, ki pa, kol ugotavlja tudi Adlešičeva, ni imelo zadostne zakonske podlage, da bi bilo uveljavljeno.
2.	V 27. št. Dolenjskega lista navaja novinarka Mirjam Bezek-Jakše vrsto gradiv (zakonov, mnenj, tolmačenj, sodb, ocen), ki so bila osnova komisiji za mandatna vpraša-
Novo v Brežicah
Dol. list št. 29, 20. julija
ga. Vida It. Dolenjskega lista.
Pri odločanju o soglasju k imeno-:Tia je
Bela krajina -
branik
slovenstva
Dol. list št. 30, 27. julija
KOK
svetnik in predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Črnomelj
Gospod Ive Stanič, po tem, kar ste napisali o svojem idolu Janezu Janši, po vašem zavetniku slovenskega naroda, vam svetujem, da postavite v kapelico njegov kipec in nekajkrat na dan molite pred njim. Kot vidim, bi radi pri njem dobili službo. Morda v vlogi.kakega novodobnega Goebelsa? Šalo na stran: v resnici me skrbi, kakšna bo prihodnost Slovenije, če bodo prišli na oblast “sveti” Janša in njegovi.
TOMAŽ KALIN
Vse pogosteje se sprašujem, kaj se dogaja z našim Ivetom Staničem,
Ob prvih štirih številkah glasila Osilniška dolina
Kučana do Bizjaka, ter jih osira, kolikor le more. Ker mu je domač teren v Kočvski Reki poslal prevroč, piše še iz Ljubljane. Verjemite mi, da boste storili dobro delo, če mu boste zaprli vrata v vaš pošteni časopis, saj Staniče Ive samo sramoti.
JANEZ STANIČ Ljubljana
Izdaja ga Civilno gibanje za Osilniško dolino
V davnem letu 1363 je oblcjski patriarh osnoval v Osilnici župnijo. Leta in stoletja so tekla in prinašala
spremembe med prebivalce pri-................: bila pred drugo
Med podpisniki predloga sprememb zakona o poslancih so tudi nekateri poslanci Slovenske ljudske stranke. Nekateri od njih pa so zaradi nepopolne informacije o vsebini zakona podpis že umaknili. Organi SLS doslej o sami vsebini predlaganega zakona niso razpravljali niti ne sprejemali stališč, dosedanja stališča Izvršilnega odbora SLS do privilegijev na različnih področjih pa so bila izrazito odklonilna. Zato poudarjam, da so poslanci SLS, ki so podpisali predlog, to storili kot
jazne doline, ki je 1 svetovno vojno ena izmed treh slovenskih občin na Kočevskem, medtem ko so bile vse druge nemške. Želje po boljšem in lažjem življenju so pred pol stoletjem, ko je v Osilniški dolini živelo še tisoč ljudi, pognale v svet skoraj 600 njenih prebivalcev.
Tudi o tem pišejo doslej izišle štiri številke verjetno najmlajšega slovenskega občinskega časnika: Osilniška dolina. Izdaja ga Civilno gibanje za Osilniško dolino (v Osil-
nici na Kočevskem). Njegova predla dr. Ana Ožura-Klun je lani
sednica dr. v prvi številki med drugim poveda-
la, da se kraj ponovno prebuja. Zdaj hočejo njegovi ljudje v novi, samostojni občini odločati o sebi in svoji poti v prihodnost.
posamezniki na lastno odgovornost, brez kakršnegakoli sklepa organov
SLS.
Sam nisem bil in nisem med podpisniki in se z vsebino zakona ne strinjam. MARJAN PODOBNIK predsednik SLS
Bili so časi, ko je dolina npr. leta 1945 imela le enega ali dva učitelja in župnika, ljudje pa so si s poprečno štirimi razredi osnovne šole vse sami pridelali doma. Zdaj je v dolini že nekaj inteligence, poraja se podjetništvo. Trenutno domačine najbolj pesti slaba cestna povezava s Kočevjem oz. s Kočevsko Reko. Stara, a še neuresničena je tudi njihova želja, da bi lahko gledali spored slovenske TV.
Pri vsem tem jih združuje mladi občinski časopis: dobi ga vsaka družina v dolini. V njem pišejo, kaj morajo doma še postoriti in poskr-
beti za lepšo, bolj urejeno dolino, da bo privabljala še več tujcev in do-
Res velika raca na majhnem kupu slame!
Dvajsetega julija je bilo zapisano v stolpcu Dolenjskega lista “Novo v Brežicah” pod naslovom “Razlika” tudi naslednje: “Stari hotel (Toplice) ni imel gretja, medtem ko novi nima klima naprav. V Starem se ni dalo spati zaradi mraza, v novem se ne bo zaradi vročine.” Ta vest je močno pregreta! Resnica je namreč drugačna: Hotel je imel do leta 1967 lončene peči v sobah, po tem letu pa
mačih gostov. Doslej so največ pisali o preteklih časih Osilnice in Kočevskega. Pred kratkim je v Osilnici razstavljal njihov rojak, akademski kipar Stane Jarm. Tudi kak literarni prispevek najde pot v občinsko glasilo, ne manjka pa tudi koristnih nasvetov.
Tiskana “Osilniška dolina” predvsem povezuje krajane: da bi postali delovna, ustvarjalna občina, prijeten dom v kraju, ki je bil naseljen
ogrevanje z vročo vodo; istega leta ..............-	----vHc '
je bil hotel celotno obnovljen in nato kmalu zanemarjen. Novi direktor g. Borut Mokrovič in delničarji so letos hotel prenovili od temeljev do strehe. Močno me pa čudi, da avtor zgornjega zapisa ni ugotovil, da je že stari hotel imel “klima naprave”, saj je skozi vse
jeten dom v kraju, ki je bil naseljen že pred štiri tisoč leti. - List urejajo dr. Ana Ožura-Klun, Ana Marija Štimec, Olga Lenac, Stane Jarm, Toni Kovač, Jože Ožura, Miro Šti-mac in Marjan Kovač. Odgovorna urednica je Katja Štimac. Glasilo jim tiska Kapušinova tiskarna na belokranjskem Krasincu, vsakič na 12 straneh, v 350 izvodih.
T GOŠNIK
luknje v raztrgani strehi in stropo-vih krožil svež zrak... Resnici na
ljubo pa moram povedati, da tudi najboljša klima ne bi pomagala marsikomu, ki se je ob otvoritvi hotela naužil okusne hrane in odličnih pijač vključno s šampanjcem, ki je marsikoga tudi pregrel v krasnem poletnem vremenu...
KARL FILIPČIČ, dipl. inž. arh.
KLIC V SILI
Dne 22.7.1995 so OO SNS Bele krajine (Metlika, Semič, Črnomelj) organizirale srečanje poslancev SNS in svetnikov SNS z župani vseh treh belokranjskih občin. Obravnavali naj bi perečo problematiko Bele krajine.
Črnomaljski župan se je predhodno opravičil, vendar je zagotovil, da se bo srečanja udeležil gospodarski zastopnik za občino Črnomelj, o katerem pa ni bilo ne duha ne sluha.
Zaman smo čakali tudi župana občine Metlika, ki je stoprocentno zagotovil svojo prisotnost na srečanju v Semiču, vendar se je v zadnjem času premislil in se odločil, da si bo člane, svetnike in poslance SNS ogledal iz ptičje perspektive.
Srečanja se je udeležil župan občine Semič Ivan Bukovec in skupaj s poslancema Zmagom Jelinčičem in Rafaelom Kužnikom pripravil smernice za reševanje semiške problematike. v
V občinah Črnomelj in Metlika
TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in g. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293.
ČRNOMELJ • Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
Poletje je čas črevesnih težav
Da se ne bo Metlika (glej 1. stran!) “ponovila” še v drugih krajih - Uporabljaj^ hladilnike, umivajte si roke, pijte le čisto vodo - Še nekaj drugih priporočijo
Poletje je lahko tudi čas povečanega števila nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano in/ali vodo, zato ne bo odveč nekaj informacij in napotkov, kako preživeti poletne mesece brez tovrstnih težav.
Visoke temperature skupaj z nepravilno pripravo ali hranjenjem živil lahko povzročijo zastrupitve; daljša ali krajša sušna obdobja in dolgotrajnejša deževja pa so lahko vzrok onesnaženja podtalnice in s tem pitne vode. Najpogosteje povzročajo težave mikroorganizmi, ki se zaradi ugodnih pogojev razmnožijo v hrani ali vodi in nekaj ur ali dni po zaužitju povzročajo zlasti črevesne težave. Te se kažejo kot bruhanje, driske ali oboje, slabosti,
izletih, v obratih družbene prehrane ali pitju onesnažene vode pa se te zastrupitve lahko razvijejo v manjše ali večje epidemije.
V primeru obolenja ali slabega počutja se čimprej zglasite pri svojem zdravniku, ki vam bo dal napotke za dieto, predvsem pa je pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine. Zdravnika bo tudi zanimalo, če je zbolel kdo med družinskimi člani ali v vaši okolici, če ste od kod dopotovali in kakšno hrano ste uživali nekaj dni ali isti dan pred pojavom obolenja. Takšne informacije so dragocene za iskanje izvora
izguba apetita, krči ali bolečine
trebuhu, redkeje pa pride tudi do dviga telesne temperature in hujših težav. Za sicer zdravo odraslo osebo te težave ne pomenijo večje nevarnosti, če pa trajajo nekaj dni, pri manjših otrocih in starejših osebah pa tudi prej, lahko povzročijo preveliko izgubo tekočine in organizmu dragocenih snovi. Zbolevajo lahko posamezne osebe ali družine; pri uživanju zastrupljene hrane na
solate, majoneza, perutnina, drugo mesto in mesni izdelki pa tudi močnate jedi, zlasti riž, krompirjev pire, različna zelenjava, sir...
Od zdravnika pa zahtevajte naj pošlje blato, po možnosti pa tudi izbruhanine, na preiskave za ugotavljanje povrzočitelja obolenja.
Da vam poletja ne bi pokvarile takšne težave, še nekaj priporočil: 1. Stroga osebna higiena: temeljito umivanje rok s toplo tekočo vodo
Iz sestreljenega letala delal orodje in orožje
Rokodelcu Tonetu Božiču posmrtno priznanje
SEVNICA - Tone Božič je bil pravi ljudski rokodelec. Ni je bilo stvari in predmeta iz kovine, ki je on ne bi znal narediti. Bil je velik inovator v času, ko se ta beseda še ni uporabljala. Že med narodnoosvobodilno borbo je pri partizanih prirejal in popravljal stare puške in napravil tudi dve prvi “partizanski brzostrelki.” Iz delov ameriškega letala, ki se je med vojno zrušilo na Miš-kem Vrhu, je iz aluminija izdelal številne predmete.
Takoj po končani 2. svetovni vojni je Božič obnovil številne kmetijske stroje, nekatere pa je sam izdelal na povsem izviren način. Potrebovali so ga obrtniki, porajajoča se industrija in predvsem kmetje. Domiselni mojster je popravljal mlatilnice, geplje, izdeloval zobata kolesa, obnavljal ležaje za stabilne motorje, bil je, kot pravi sevniški odvetnik Franc Pipan, ki je na seji občinskega sveta predlagal, da bi letos spomladi preminulemu Božiču posmrtno podelili občinsko priznanje, obnovitelj vsakršne do takrat znane tehnike, ki je bila lastna našemu območju. Božič je postavil tudi pravo malo elektrarno pri Stopah na Sevnični. Zaradi vsega tega in izjemnih značajskih lastnosti, je bil zelo spoštovan in znan v ožji in širši okolici Kozjanskega in Posavja.
POSMRTNO OBČINSKO PRIZNANJE ROKODELCU - Sevniški župan Jože Peternel je zadnji petek v juliju izročil Anici, vdovi Toneta Božiča, za pokojnega moža posmrtno občinsko priznanje Dušana Kvedra - Tomaža (na posnetku). (Foto: P. Perc)
po neresnostni njunih županov blei
očitno ni nobenih večjih problemov. Člani OO SNS Črnomelj in Metlika upamo, da si bosta župana ob naslednjem srečanju le rezervirala nekaj svojega dragocenega časa in se srečanja udeležila.
OO SNS Črnomelj Semič Metlika
t<T~-
• Vsaka demokracija je boljša od nobene. (Grmič)
LETNIK 1930 IZ OBČINE ŠENTJERNEJ - Enainpetdeset jubilantov iz občine Šentjernej, ki letos praznujejo svoj 65. rojstni dan, se je 15. julija zbralo na Gorjancih. Po zahvalni maši, ki jo je pri Sv. Miklavžu opravil dekan Tone Trpin, je bila pogostitev pri Ivanu Kosu. Prijetni dan je minil v petju in obujanju spominov. Jubilantom je kolegica Karlina iz Ljubljane - srečanja se zaradi nenadne bolezni svojega moža ni mogla udeležiti - poslala majhno figurico gorjanskega škrata. Ob koncu je obveljal dogovor: Nasvidenje čez pet let - leta 2000! (Silvo Golob)
jo normalen videz,
ne pijte neprekuhanega
uživajte mehkih sirov PrlP„siVajie iz takšnega mleka, ne ;ajc,ne surovih jajc in jedi iz surovih jaj ^ jejte surovih ali delno term su-delanih živil živalskega 'zv°dporovo sadje in zelenjavo pa P rabo temeljito operite pod vodo!	. neživi'
6. Zatirajte insekte m varu k. la pred njimi! Muhe in ost_ :nigrati prenašajo bacile na hran na. jo pomembno vlogo pri si J lezjjivih bolezni. ^	:	7anesljiv0
vezno
minut
r
RAZPIS ZA LITERATE
TUJIH NARODNO^.
LJUBU AN A - ZKO Slove je objavlja literarni razpis ,.eV srečanje pesnikov in Pjs . gi drugih narodov in narodno^, stalno ali začasno bivajo v a niji. S proznimi ah dra«15* j deli (do 10 strani) ter PeS"L0 (do 10 strani) lahko sodemu, vsi tuji avtorji, ki razen jj. založbi še niso izdali knjb.a. terarna dela morajo biti k ;0
na na pisalni stroj, imeti .0s
geslo; skupaj z zaprto kuv -a kateri naj bodo podatki
(ime in priimek, naslov, uje, in kraj rojstva, izobrazba ^
narodnost, mesto zapos”1'-'^ jih je treba do l^cP^eni-poslati na naslov: L*xr jpi-je, “za 17. srečanje liter«0, gih narodov”, Štefanova ljana. Žirija bo vsa dela P j. la in najboljša izbrala zvin stavitev na literarnem v cjjj, za objavo v posebni pub
Njegova zgo
Vedno sem razmišljaj js,j0
človek pije. Čeživišsčis in urejeno notranjost]0’ ft precej popiješ, pa ne l>oSJ’‘'n,o, človek pa ima dobro m" Mi, čeprav je bila pri ki"1",- Qbl ljubezni ni nikoli man)k‘‘ ^e\M' sestri in bratje so skrbni j
ni, le zakaj je on bola rt?	L
Pred kratkim sem čisto r,
ljučju izvedela “njegovo	. M
Čedni in bistri fantič SC J
za vajenca in tam so ga f po malico v trgovino. 5 ,. „/ S1
omamno dišala, on Paj*!i0lle.l
nikoli jedel, saj doma n.,uStttf narju za to. Pa se je fan"c za cerkvijo in iz vsakega lit vzel kolobarček salaj : ^ it1 imeli šefi srce, bi zbrali :eM'
mu kupili salame, daj Žejni) S11 jedel. Oni pa so rej!,\jl)rihlS0
JCUUI. VJUl /JU AL/ I
prebunkali kot bika!’ f”
l(r
Mi-
rnu še prilepili etiket0^ njegova vajeniška po1 s .L ljučilu. S svojim sur0r njeg0,. topom so poškodovan fyic dušo in nikdar več se ne -M1! kel iz depresije, v katero s
poglablja
id"
OZ,parasrce, ko*& njega in njemu podob a, /0
fante, in vem, da
človek “svojo zgodbo ■ ^piil
rekel samo še tole: "Ote' . " ,
jim.sajnevedoMjdel^
in milom po uporabi stranišča, pre
sač, redno kopanje, umivanje 2. Higiena v kuhinji: mtze.des
__. _ S! _ __I? _ J-«nr/lOntniT) in spi*1
v vroči vodi z detergentom , 0 nite pod toplo tekočo vodo. vzdržujte higieno v hladilnik
^•asafflffiSiVss
ali zdrava oseba, ki ima v klice (klicenosec), je Potre,^ avrofo ga in redna higiena stranišč . vodo in detergenti. Pomitijep . z no sedežno desko, potezno . ,aj. ročajem, kljuke, stene in tla,
ntLSC.bd«l»i.e
kuhana živila; hrane ne s t0. pravljati oseba, ki kaže zna t0. lenja ali ima kožna vnetja. plotni obdelavi se mora temp a(j ra v notranjosti živila dvife ,. j|a 85°C. V hladilniku shranjujte pri temperaturi do + 4 C. kati Transport hrane mora P ,j pri temperaturi do +4 L jve 80°C in ne sme trajati več ko

čista! če^to ni mogoče, pavovo
prekuhajte (vreti mora« j
Dr. JASMlNApCOLAVI(

"C
IS
iste
Slo
Tin
tlo
iti
tre
te,
»ke
te,
itd
^ji
Pot
Po;
%
S
%
§
S
Sf;
>
%
k
A
\\
s
(t,
s
Poslalo P0'« branje parlamenti 'zkaznir-i £rcdlo8 zakona o oseb-l'eslandar,i • P?vzer"a mcdnarod-^Pskih driavnDZkUŠnjc dru8ih cv'
"ic držaJvTuISt0vctnPsti> dokazova-
J^nStVa lil MmAnn/^onii
Prchocja v:-"”« in omogočanje SicanpKaVne mcic *Osebna iz-h|jo lc ,i^bo obvezna, imeli naj rC|)()do imPr ‘]olctni državljani, ki Sne, 0n 1 dfu8c veljavne javne s fotografijo, s °Velnost m°8°čc dokazovati
s,Qrn
Itn
'•'"'jene s fotografijo, s -most ° mo8°če dokazovati ali v’nna Primer s PObiim H-)r . Zn,*ktm dovoljenjem.
0scbne izkaznice 'n>e| br-.i '' s,Sai Pa 10 zato .rC(lilprcniS’ k' enkrat lahko Srcč0 PH. avt°mobila brez oseb->cu ’ a?u Je uslužbenka na ifj Veda n ■' a uslu8°, drugič pa S stare iuJ' !las šc vct|no veljajo il*ln,vcliavn0S 0vanskc izkaznice, Scbr'«' zam°,Sl ŠC ni P01®*4*3-T® b0 n?Sprejeti» Jat' v trch mesecih SSiavo {pjOV?ga zakona, za za-
m° irr,eli trfret^eSasaVCnSkih P3
T. G.
Pozdrav z morja
2 borovca v senci iglico am bi rad poslal W morja slano kapljico P0slal b'vam v pozdrav. frivoJCt/ bi v valovih mesto "P°d borovci blažen mir, v zaenkrat le čez cesto v°slunji voščim hladen pir.
.___	JURE MURN
’ '------ -------s
Osebna izkaznica še obvezna
fcjevoP	- Pred kratkim
jc imel | - ni^tvu Ofilasil bralec, ki bila pl; ,CZ,ave Pri prepisu avtomo-itkazni-p 1 namrcč ni imel osebne Usll'žbenv anlpa*i samo potni list, hotel. „ a Pa mu prepisa zato ni ^stase red'!''-®ra*®c 'z Novega če, saj i0 sPrašuje, kako je to mogo-^evcženPrC^ pcd *®la podobne zali pase j ,CjJa s Potnim listom, hkra-
^llrvašlr k° jCZ mci° v Avstrijo ali Potne„7 p °dpravi z osebno in tam «•* "sta ne potrebuje.
V Sl
SjSj^KteS!
(a^momrn'12 lela 1979), ki dolo-več kot tx‘i lmctl vsak> kdor je star j« mora ; Je : os"bno izkaznico, ki levOura,i Cl1 pr' seb' 'n j° na za-'‘Pravi&n^f °Sehc’ki Jc P° zakonu zati. nd lc8'timirati, tudi poka-
‘‘■S&p™
taznici,kir
' 'lJ	i
Praznik cerkve, fare in kraja
900 let videmske župnije -100 let sedanje cerkve sv. Ruperta in spomin na 50. obletnico vrnitve iz izgnanstva - Posvetitev novih zvonov ■ Obisk škofa, zlato- in železnomašnika
KRŠKO - Sončno nedeljsko dopoldne 30. julija seje pred cerkvijo na Vidmu zbrala velika množica ljudi, ki so se udeležili svečanosti ob 900-letnici videmske župnije, 100-letnigi sedanje cerkve in 50. obletnici vrnitve iz izgnanstva. Prireditve seje udeležil tudi škof Franc Kramberger, ki je med drugim preizkusil in blagoslovil nove zvonove.
Tamkajšnji kraji so bili že od nekdaj na prepihu zgodovine in v burnih časih, ko seje krščanstvo širilo s pomočjo raznih misionarjev, je solnograški nadškof sv. Rupert, ki se je ob povratku z vizitacijskega potovanja v Panoniji za dalj časa ustavil na Vidmu, krščanstvo v teh krajih močno utrdil. Z darilno listino je 29. septembra 895 frankovski kralj Arnulf podaril svojemu vazalu Valtunu v trajno last tri kraljeva posestva, kar je okoli 150 ha, ki so obsegala Rajhenburg in Krško. Skrajni južni del lavantinske škofije med Savo in Sotlo je imel svoje prvo cerkveno središče v Vidmu ob Savi kot prafara, cerkev pa je bila posvečena sv. Rupertu. Videmska prafara zajema še danes naslednje fare:
Artiče, Bizeljsko, Brežice, Dobovo,
Kapele, Koprivnico, Pišece, Rajhenburg, Razbor, Senovo, Sevnico,
Sromlje, Videm, Zabukovje in Zdole.
V zgodovini je bila posebno požrtvovalna sv. Hema, grofica Krškega, ki je imela velik vpliv na takratno življenje. Zgraditi je dala vsaj 10 župnijskih cerkva in vsaki je dala na razpolago tudi precej zemlje. Ni izključeno, da je med temi cerkvami bila tudi nekdanja videmska cerkev. Leta 1043 je dala solno-graškemu nadškofu svojo rajhen-burško posest, kamor je spadal tudi VVidmung, kar v prevodu pomeni podaritev, iz tega imena pa je nastal Videm. Videmska pražupnije je bila podrejena kostanjeviškemu cis-terijanskemu samostanu od leta 1234 pa vse do leta 1784, ko je Jožef IT. razpustil samostan, s tem pa je videmska pražupnija dobila nazaj samostojnost.
Leta 1888 je prišel na Videm za župnika Janez Novak, ki je zaradi starosti cerkve faranom predlagal, naj se obstoječa obnovi ali zgradi nova. Na pomoč je priskočila znana dobrotnica iz Krškega Josipina Hočevarjeva, župniku Novaku, ki ga je leta 1894 zamenjal Henrik Verk, pa je pomagal Miha Barbič iz Stare vasi. 7. novembra je cerkev posvetil škof dr. Mihael Napotnik.
GD DOLE PRI LITIJI DOBILO NOVO VOZILO
LITIJA - Gasilsko društvo Dole pri Litiji je bilo ustanovljeno po velikem požaru leta 1931 in je letos po več kot 60-ih letih delovanja dobilo novo gasilsko vozilo, opremljeno s sodobno opremo. Sredstva zanj so prispevali: eno tretjino krajani in dve tretjini Ministrstvo za obrambo. Na slovesnosti ob prevzemu novega vozila je litijski župan Mirko Kaplja čestital gasilcem in se jim v imenu zavarovalnice Triglav zahvalil za njihovo delo. Ključe je šoferju dolskih gasilcev Robertu Logarju predal Karlo Lemut. Blagoslovil pa ga je litijski dekan Anton Mast-nik ob sodelovanju domačega župnika Ludvika Barla. V kulturnem programu so sodelovali učenci dolske osnovne šole in godba na pihala iz Zidanega Mosta.
OB VISOKEM JUBILEJU V KRŠKEM ŠKOF KRAMBERGER -Svečanosti ob visokem jubileju cerkve in župnije so se med drugimi udeležiti tudi škof Franc Kramberger, železnomašnik Alojz Žalar in zlatomašnik Stanko Lorber, ob posvetitvi novih zvonov pa so bile na ogled slike nekaterih nekdanjih župnikov. (Foto: T. G.)
M. Š.
ržavli °Vetn.osti> dokazovala ,iVns<va 'n omogočanje
" ,eKaVn? mcic 'Osebna iz-g oovečnhvpvno
TABORNIKI V DEŽELI PETRA KLEPCA - Člani taborniškega odreda Bičkova skala iz Ljubljana letos drugo leto zapored taborijo ob Kolpi v Mirtovičih. Starešina rodu Matej Gnidovec (na fotografiji) je povedal, da SNEŽNIK V VIŠJO LIGO9 J‘m ie ,u v^ed vse’ od narave d° domačinov, predvsem pa mir in neokrnjena narava. Moti jih le, da morajo letos plačevati turistično takso, saj lahko taborniki narede za turistično propagando kraja ali območja več kot vsa pisana propagandna sporočila. Minuli teden je bila na desetdnevnem letovanju že tretja izmena tabornikov Bičkove skale, zdaj pa bodo prišli sem še taborniki iz Zagorja ob Savi, ki so bili tu tudi že lani. (Foto: J. Primc)
Kot neločljivi del narave
Skavti tokrat na Dolenjskem - Poudarek na urjenju moči in duha
Že naslov Ivanke Mest-naslov njene nove „ .	za‘ožbi Sraka, ki
Ck‘hSlash e kupi" v v»’h sl°-J.>uh "Kovinah. Tekst
^°ij“'“>,e da ie na ka-i«/, prka deti H tno-Pre za zKod~ \^oZdek^iZivi,kivsan-Modri P1™*- S CNfcZ SOzS°dbona kaseti k'* iSraRL°C,,zZrmske osnovne Risi C skuP‘ne Staše Vovk \ e^‘ng -Čskl' Plaž Cigler, Bri-
Mitja p I?tcr,in- AlJoSa \ Mašni- ,kovec> Lili ^1)0 „ ovk 'n Ivanka Mest-%J Joie 'n'“ku kasete je pris-(k.,6 Vuk ,U>ner po ilustraciji HrS Ra,inem“nje m montaža
Si!lSraka) Pa sla hila SluPkhet t jV? KnPXa lzk‘na
K tk,pr0l! h,la uvrščena v re-Kn jkram Korak k sončku.
SREDNJA VAS - V soboto je svoj poletni tabor v Srednji vasi pri Črmošnjicah zaključila skavtska četa Nove fužine iz Ljubljane, ki deluje v okviru Zveze katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS).
Že pred 2. svetovno vojno je na Slovenskem delovala skavtska organizacija, ki sojo Nemci in Italijani takoj po okupaciji prepovedali. Po vojni je nastala Zveza tabornikov Slovenije, skavtov pa po vojni tja do spomladi leta 1990 ni bilo. Bistvena razlika med taborniki in skavti je, da slednji temeljijo na krščanskem življenju in duhovnosti. Na vsakem taboru skavtov je prisoten duhovnik, ki mlade spremlja v njihovi zrelostni in osebnostni rasti.
V prvih dneh so tabor v Srednji vasi obiskali skavti iz Francije. Rdeča nit tabora je bila “zaživeti po neandertalsko”. Oblečeni v usnjena oblačila so “lovci na mamute” iska-
SLED - REVIJA ZA PREPREČEVANJE KRIMINALA
Nova številka revije Sled (julij -avgust), ki je namenjena preprečevanju in zatiranju kriminala, tudi tokrat prinaša vrsto zanimivih prispevkov, med njimi tudi o terorizmu v Sloveniji, novi kriminalistiki, prinaša nadaljevanje prispevka o zasebnem varovanju, preberete lahko, kaj so varnostna stekla in varnostne folije ali o inovacijah na področju elektronskih načinov varovanja in še mnogo drugega. Revijo lahko naročite na telefonsko številko 061 223 - 332.
AJFLOV STOLP ŠE STOJI
PONIKVE - Vasi Zagorica, Cesta in Ponikve v novi občini Dobrepolje so v času praznovanaj pustnih šeg zelo različne. Tako na Ponikvah veliko stavijo na navado, da je pust dela prost dan. Za letošnje praznovanje so kraj spremenili v “Mali Pariz", na cesti med Ponikvami in Dobrepolja-mi pa postavili Ajflov stolp. Kako ponosni so so svoje navade, se lahko prepričajo mimoidoči, saj stolp še danes pokončno stoji v vasi. Ali pa so ga morda pozabili odstraniti?
li hrano na prostem, postavljali bivake in iskali zdravilne rastline. Skavtsko četo sestavljajo mladi od 11. do 16. leta.
Skavtska četa iz Ljubljane je v zavetju Kočevskega Roga preživela štirinajst čudovitih dni v najtesnejši povezanosti z naravo. Poskušali so zaživeti v sožitju z njo, postati del nje in jo hkrati ohraniti nedotaknjeno. Obuditi zapostavljene človeške vrline, vzbuditi iznajdljivost in vztrajnost v mladih skavtskih dušah je bil glavni namen tega tabora.
D. ŽAGAR
KOČEVJE - Košarkarji drugoli-gaša Snežnika iz Kočevske Reke so v minuli sezoni dobro igrali v končnici prvenstva, kar pa ni bilo dovolj za uvrstitev v višjo ligo. Potihoma so upali na kvalifikcije, a jim je spodletelo že v jesenski sezoni, ko so po nepotrebnem izgubili nekaj že dobljenih tekem. Te dni so podaljšali pogodbo s podjetjem Snežnik. Tokrat so zahteve sponzorjev nekoliko bolj obvezujoče, saj je pogodba pogojna. Igralci se namreč morajo uvrstiti v kvalifikcije za nastop v višji ligi, v nasprotnem bodo ostali brez denarne pomoči Snežnika. V klubu se dobro zavedajo novih “pravil” igre, prepričani pa so, da bodo kos tej nalogi. Veliko stavijo na izkušnje in pripravljenost igralcev, da vrnejo kočevski košarki ugled, ki ga je nekoč imela. Večjih igralskih sprememb ne bo, igrali bodo igralci iz minule sezone in Tomaž Pogorelec, ki je eno leto počival. Priprave ekipe se bodo začele julija, prvenstvo pa že 8. septembra.
M. G.
•	Jedrske odpadke bi lahko shranjevali v prazne glave. Iz njih nikoli nič ne pride. (Jurič)
•	Kaj pomeni beseda parlament? Sestavljena je iz besede parlare (govoriti) in mentire (lagati). (Jurič)
Pisane kanje pod nebom
V Dolenjskih Toplicah jadralno-padalski klub že pol leta - Izredno zanimanje - Thdi dekleta
DOLENJSKE TOPLICE - Prebivalci topliške in Straške doline lahko že vso pomlad in poletje opazujejo atraktivne skoke z okoliških hribov, kijih izvajajo člani jadralno-padalskega kluba iz Dolenjskih Toplic.
Klub za prosto letanje Kanja iz Dolenjskih Toplic je bil ustanovljen v Rogu v Dolenjskih Toplicah konec januarja letos. “O organiziranju kluba se je začelo razmišljati že v devetdesetih letih, ko so s pobočij domačih hribov vzletali prvi zmaji, čeprav padalcev takrat še ni bilo,” pravi predsednik kluba Viktor Lešnjak. Z ustanovitvijo kluba so se odprle številne možnosti za organizirano delo na Pogorelcu in Straškem hribu, ki sta danes za padalce dve največji domači vzletni točki.
“Vsak član kluba mora krepko prijeti za kramp in lopato, biti član našega kluba ne pomeni samo uživanje v zraku,” pravi Lešnjak. V pripravo vzletišča na Pogorelcu je bilo vloženega 420 ur aktivnega dela, na Straški gori pa vsaj pol toliko. Pri delu so bili klubu v veliko pomoč GG Podturn in GG Črmo-šnjice.
Ob otvoritvi vzletišča Pogorelec, ki je bilo konec aprila, je Kanja organizirala meddruštveno srečanje padalcev iz Semiča, Kamnika in
Šentjerneja, tu pa so bili tudi zmajarji in balonar iz Novega mesta.
Za to vrsto športa je med domačini pa tudi v okoliških krajih izredno zanimanje. Leta niso nobena ovira, saj ima najstarejši član kluba, ki je tudi aktivni padalec, čez petdeset let. Uidi dekleta se odločajo za ta šport, saj je v klubu kar šest deklet od vseh 48 - ih članov kluba, glede na interes pa jih bo v prihodnje še več.
Te dni poteka v Dolenjskih Toplicah že drugi tečaj jadralnega padalstva, ki ga vodi šola letenja z jadralnimi padali Polet iz Kamnika.
DIANA ŽAGAR
Viktor Lešnjak
ZAKAJ JE DNO SAVE SPET POLNO MUUA? - Na meddružinskem pokalnem tekmovanju ribičev iz Primorske, Koroške, Štajerske, Dolenjske, Posavja in Zasavja na treh rajonih na Savi od Vrhovega do Brezovega (enega so si organizatorji - RD Sevnica “sposodili” pri sosednji RD Radeče) so zadnjo julijsko soboto ekipno prednjačili ribiči iz revirjev, saj so zmagali Trboveljčani, drugi so bili Zagorjani, medtem ko je imela tretjeuvrščena Ajdovščina v Tomažu Jakinu daleč najboljšega posameznika. Jakin je ulovil 13.350gramov rib, 2. Milan Šulin (Trbovlje) 9.380gramov, 3. Jože Sehur (Sevnica) pa 7.740 gramov (na posnetku: Sehur na desni izroča priznanje tajnik RD Sevnica Silvo Osovnikar). Ribiči so se zahvalili organizatorjem za dobro organizacijo, tisti, ki so pred časom lovili v Savi, pa so menili, da bi bilo dobro raziskati, zakaj je dno Save, kjer je bil šs nedavno viden bel prod, spet polno umazanega mulja. (Foto: P Perc)
avgusta 1995
IZŠOLALI SEDEMNAJST PADALCEV - Novomeški aeroklub je letos pod strokovnim vodstvom padalskega inštruktorja Viktorja Kupljenika izšolal sedemnajst mladih padalcev, ki so se že predstavili na javni prireditvi ljubiteljem padalstva. Kot so povedali letalski delavci, je to šele začetek, saj bodo kmalu vpisali drugo generacijo bodočih padalcev. Na sliki: novomeški padalci pod dolenjskim nebom. (Foto: Slavko Dokl)
DOLENJSKI LIST

Tiirčija - dežela privlačnih nasprotij
L

Za Evropejca, ki sva se navajena prebujati ob zvokih budilke, je bil prvi jutranji klic mujezinov k molitvi popolna eksotika. Sčasoma pa je je bilo kar preveč, saj se prva molitev začne že pred sončnim vzhodom in sc do zadnje ob zahodu ponovi še trikrat. Tipični za Turčijo so tudi pretirano sladki zajtrki, neverjetne akrobacije trgovcev, moške sobarice, kebab in baklava. Istanbul med smetmi in bliščem zgodovine
V največje turško mesto, tudi eno večjih na svetu, sva prišla ponoči, a sva kljub temi zlahka opazila velike kupe smeti. Smetarji jih sicer redno pobirajo, vseeno pa jih je toliko, da so zjutraj še dokaj čiste ulice do večera polne umazanije. Taksist nama je razložil, da ob (skupaj s
bom prodal preprogo,” je vztrajno ponavljal Kemal. Tudi če bi jo bila lahko kupila, je ne bi, že zaradi neprijetne vsiljivosti z vprašanji, koliko denarja imava, kje stanujeva, koliko sva plačala za hotel in za letalsko vozovnico. Z obljubo, da naslednjega dne ponovno prideva na pogajanja, sva prestrašeno odbrzela naravnost v hotel. Preskočila sva tudi sicer obvezni postanek v trgovini z navidezno bajnimi slaščicami. Čeprav sva oba častilca sladkarij, sva ob turških obupala, saj so neznosno sladke in kalorične, včasih pa tudi nič kaj sveže. Turška kuhinja sicer ni slaba, bogata je zelenjave, ovčjega mesa in rib. Slabše je s prehrano povprečnega državljana, ki sestoji iz veliko kruha, riža in testenin. Domača verzija hitre poulične
TURŠKA VSAKDANJOST - Mestna revščina, kakršne je v Anatoliji na pretek. Posnetek je iz Ankare, glavnega mesta Turčije.
predmestji) desetih milijonih prebivalcev to ni nič nenavadnega, huje je le ob večjih deževjih, ko ulice preplavi blatna voda, saj mesto še danes nima ustrezno urejene kanalizacije. Vzrok vrste komunalnih težav, tudi nepriporočljivega pitja vode, tiči med drugim v 1600 let stari mestni zasnovi. Mesto je bilo namreč že od 4. stoletja dalje prestolnica imperijev, ki je privlačila množice, najprej vzhodnorimskega cesarstva, od 1453., ko so mesto zavzeli Muslimani, pa otomanskega. Kot Konstantinopolis je bilo nekaj časa središče rimskokatoliške cerkve, s 13. stoletjem kot Carigrad pravoslavne, od 15. dalje’pa muslimanske.
Čeprav od nastanka turške republike 1923 Istanbul ni več prestolnica, je še vedno v vseh ozirih najpomembnejše mesto v državi, tri velike religije in dve kulturi pa sta mu vtisnili pečat svetovne znamenitosti. Tu se stikata zahodnjaška in islamska civilizacija, ta dvojnost pa se mestu močno pozna po nasprotjih med zavezanostjo tradicionalnosti in željo po življenju, kot ga živijo na Zahodu. Minareti in mošeje so v nekakšni nepravilni simbiozi z neonskimi napisi in potrošniškimi dobrinami v izložbah. Čisto konkretno pa je to simpatično kaotičnost mesta najprej čutiti skozi podivjani in gosti promet, ki začuda poteka razmeroma varno in brez zastojev. Rdečo luč na semaforju vozniki razumejo povsem svojevoljno, prehod čez cesto je zato treba kar izsiliti. Nisem razumel, čemu neprestano hupanje, dokler nisem spoznal, da nadomešča cestna pravila.
Podobno spretni so v svojem cehu trgovci. Vabijo že od daleč, in ker vljudni turisti ne znamo reči ne, ti mimogrede ukradejo uro ali dve dragocenega časa; postrežejo z nekaj jabolčnimi čaji, razložijo svojo poslovno filozofijo, po kateri je kupec najboljši prijatelj, in do nebes hvalijo svoje artikle. “Vem, da vama
prehrane je kebab, sendvič iz tankega testa in koščkov drobovine, ki jo strgajo s kapniku podobnega polmetrskega nabodala, na katerega so naloženi kosi mesa. Zaradi morebitne oporečnosti takšne kulinarike sva ga raje jedla v restavraciji, kar nekajkrat pa sva se zaupala tudi McDonaldom Mimogrede, v enem sva na svoje veliko presenečenje slišala turški izvirnik Pop De-signovega pomladnega hita ŠKDM. Mladež je kar poskočila od navdušenja. Ta pesem je bila lani prava nacionalna uspešnica, njen lani preminuli avtor Tarkan pa velik turški pop zvezdnik.
Največja posebnost: orožje in revščina
Orožje in revščina sta morda najbolj opazni in včasih tudi moteči posebnosti Istanbula. Na vogalu vsake malo večje ulice stoji dobro oborožen policist, na trgih in večjih javnih mestih pa jih je za po nekaj avtobusov. Na vhodih v visoke šole in v univerzitetni campus te mrko legitimirajo in preverijo, kaj imaš v torbi. V Turčiji namreč že od 60-ih dalje nenehno tli med desničarji in levičarji. Prvi so na oblasti, drugi v nenehni opoziciji, študentska populacija pa naj bi bila še posebej privržena slednji. Ne le policija, tudi vojaki, resda redko oboroženi, so zelo številni. Vojska je poleg družine najbolj ugledna ustanova turške družbe, ljudje jo imajo za nekakšen porok varnosti, če bi odpovedalo vse drugo. Dvoletna vojaščina je velika in neobhodna čast, armada pa ena večjih v svetovnem merilu. Kljub vsemu orožju pa Istanbulčani sami pravijo, da se v svojem mestu ne počutijo preveč varno. Kako ne bi bila ob tem kaosu prestrašena tudi midva? Nevarni so se nama zdeli - še posebno meni, kar je mejilo že na paranojo - prav vsi ulični prodajalci najbolj nepotrebne krame, loščilci čevljev, fantje s tehtnicami, in predvsem vsiljive skupine ubogih otrok, ki presenetljivo dobro
obvladajo nagovorne fraze v tujih jezikih. Njihove spretnosti sva bila deležna, ko sva se namenila z ladjo preko Bosporja v azijski del mesta. Prevarantski preprodajalci žetonov so nama jih hoteli zaračunati po osemkratni ceni. Žeton ti potisnejo v roke, žlobudrajo “Jaz sem tvoj prijatelj” in zahtevajo denar.
Na splošno je Turčija za Evropejca v vseh ozirih poceni dežela, od hrane do taksija in notranjih letov. Po evropsko dragi so le z Zahoda uvoženi izdelki. K dobri ponudbi in nizkim cenam gotovo prispeva velika inflacija, ki znaša uradno 120 odst. Ob milijonskih bankovcih turških lir sem pomislil na nekdanje jugoslovanske dinarje, na bivšo “širšo domovino” pa so me spomnili tudi povsod viseči portreti Atatnrka, ustanovitelja sodobne turške države. Po njem se imenujejo številne avenije, naselja, letališča in javne ustanove, približno vsak tretji objekt v deželi, če sem nekoliko zloben. Se še spomnite Tita?
Seveda sva kot pridna turista obredla vse “svete” kraje: čudovito ohranjeno in razkošno palačo sultanov Topkapi in v njej harem, kjer je v petsto sobanah prebivalo po petsto žensk, Modro mošejo, menda najlepšo v Turčiji, ogromno baziliko sv. Sofije, danes muzej, nekoč so tam molili verniki vseh treh religij, in nekaj bazarjev s kramo za pol sveta.
Zahodnjaška Ankara
Turška prestolnica je precej prijaznejše in mirnejše mesto kot Istanbul, trikrat manjše po prebivalstvu, prostorno urbanizirano, zeleno, sodobnejše in presenetljivo čisto. V njem je čutiti več Zahoda; tudi zato sva se tam počutila povsem varna. Ankara je bila cilj najinega potovanja, tja sva šla na srečanje študentov novinarstva iz Evrope kot predstavnika slovenske Fakultete za družbene vese. Vseh nas je bilo nekaj čez sto in iz dvajsetih držav. Gostitelji so se organizacijsko odlično pripravili, šepala pa je vsebinska plat. Na vseh delavnicah smo namreč s kurdskim vprašanjem brez izjeme naleteli na malone popolno blokado turških študentov. Konstruktivnega dialoga o novinarskih težavah, sicer t_mah delavnic, tako ni bilo. Kurdi so tu vroča tema, svojevrsten tabu, še posebno od februarja letos, ko je turška vlada na jugovzhodu države začela vojaško akcijo zoper militantno Kurdsko delavsko stranko ali PKK, v zvezi s katero je z majem kar naenkrat vse potihnilo. Neizpodbitno dejstvo pa ostaja, da so turški Kurdi nihče ne ve koliko milijonska manjšina brez ustavno zagotovljene kulturne avtonomije, brez lastnih šol, uradnega jezika, zaradi pritiskov menda celo prikrivajo svojo nacionalno identiteto.
Turki zatrjujejo, da večine Kurdov vse to ne moti, še več, njihova asimilacija naj bi bila povsem prostovoljna, menijo. Gostitelje smo spraševali, zakaj potem Kurdska delavska stranka, ki jo uradno navajajo kot teroristično organizacijo, ki ne zastopa večine Kurdov, od 1984. do 1993. leta pobila 5700 ljudi, od teh tretjino v lewtu 1993? Uradna statistika ob tem hladnokrvno “pozabi” navesti, koliko Kurdov je pobila turška vojska. Birand, kolega iz Nemčije, po starših Turek, naju je prepričeval, da je PKK v prvi vrsti mafijska organizacija, ki prideluje in prodaja droge, s krutostjo do nedolžnega prebivalstva pa napenja svoje mišice pred državo in tako ščiti svoj fevd. Fehni, simpatični turški študent novinarstva, pa je trdil, da je boj za kurdske pravice PKK-ju le fasada za kriminal, Zahod pa temu kronično naseda. In res, roko na srce, spričo tako enotnega mnenja vseh Turkov, tako študentov kot ljudi z ulice, sva se začela spraševati, kdo ima prav. Vseeno pa se zdi, da v tej deželi posledico zamenjujejo za vzrok.
Žrtve manipulacije
Turški kolegi so se vse štiri dni vneto trudili, da bi na nas naredili vtis svetovljanstva, zato so nas vodili po sprejemih, npr. pri rektorju univerze in županu mesta, na samem začetku pa nas je z izrazito propagandnim govorom prišla pozdravit celo sama predsednica vlade Tansu Ciller. Spremljala jo je truma novinarjev, kajti vse v povezavi s premierko je tam dogodek št. 1. Ker smo jo lahko le nemočno poslušali, smo se v tisku takoj distancirali od njenih izjav. Vseeno pa je tv poročilo o tem tako, kot da smo ji ploskali zaradi njene politike. Bili smo pač žrtve dobre manipulacije. Vtis naj bi verjetno naredilo tudi to, da smo stanovali v prestižnem hotelu z neizgovorljivim imenom Baskent Čgretme-nevi, kjer nihče ni znal besede kateregakoli tujega jezika. Ko smo izvedeli, da je hotel pravzaprav skoraj izključno namenjen turškemu jet-setu, je čudenje pojenjalo, tudi hladno obnašanje smo mirno sprejeli, saj smo bili nekakšni vpadniki.
Zvečer smo odhajali preverjat mestno nočno sceno. Midva sva bila v dveh klubih, kjer so turški bendi igrali odličen blues, rock in funk, poslušala sva celo reinkarnirano Janis Joplin. V Turčiji, prosim. Po napornih nočeh pa smo imeli vedno še napornejši dan, kajti urnik nas ni pustil pri miru od devete zjutraj do devete zvečer.
Zadnji dan so nas peljali na ogled medijskih centrov. Izbrala sva Sabah, pravi imperij, ki z enim tv programom pokriva vso državo, izdaja osem dnevnikov in petnajst revij. Lastniki so zasebniki, 51 odst. poseduje celo en sam človek, eden najbogatejših v državi. Tako kot na čisto vseh drugih področjih se Turčija tudi medijsko neverjetno hitro razvija. Bežna ilustracija: še 1984. so Turki na svojem edinem programu prvič zagledali barve, šest let kasneje so gledali šest programov, vse na državni TV, potem so nastale prve zasebne postaje, od katerih jih danes devet oddaja po vsej državi, lokalnih tv programov pa je kar 370! S tiskom je malo drugače, saj je nepismenih še vedno veliko, zato časopisne hiše težko konkurirajo TV. Kljub temu ima približno 60 milijonov Turkov na voljo 1300 dnevnikov in tednikov, od tega 16 vsena-cionalnih. Razlike v nakladi so velike, največji Sabah dnevno tiska tudi do milijon izvodov, najmanjši nacionalec pa le 10000. Vendar se morajo prav vsi prekleto potruditi, zato na primer prodajo tiska spodbujajo tudi s pralnim praškom in podobnimi darili. Ob taki množičnosti medijev človek takoj pomisli tudi ne demokratično pluralnost mnenj.
Žal pa imajo Turki resne težave s svobodo govora in tiska. Zaradi dediščine vojaških režimov in divjega kapitalizma je v državnih medijih prisotna cenzura, pri zasebnih pa avtocenzura.
Primer: lastnik tv hiše se zaplete v gradbeno afero, novinarja pa postavi pred dilemo: nepristra-nost ali služba! V premočnem medijskem ospredju je seveda politika, kar je značilno za države v razvoju, v gospodarski krizi ali v vojni, za Turčijo pa velja vse troje. Kratke informativne oddaje na tv so na sporedu tudi vsako uro, najdaljša ob 20h pa traja celo uro in se ukvarja izključno s politiko. Celo vrstni red je stalen: prva novica je o premierki, druga o predsedniku države, tretja o ministru za..., ne glede na pomembnost drugih dogodkov. Togo, ne? Sicer pa Turki trumoma gledajo soapke in t.i. reality showe, rekonstrukcije kriminalnih dogodkov ali celo neposredno spremljajo policiste pri delu. Hitri in divji gospodarski razvoj namreč enako intenzivno povečuje tudi število kriminalnih dejanj vseh vrst.
Značilna turška razdvojenost med tradicionalnim in modernim v Ankari ni tako izrazita. Ulična garderoba Ankarčanov in še posebno Ankarčank je precej bolj sproščena, urejena, modna in prozahodna. Kar pa zadeva
• V tem zapisu je opisan le košček dežele, ki jo je najbolj primerno opisovati z besedo “vc-liko”:vclikc skrajnosti, razdalje, gore, jezera, puščave, velik gospodarski potencial, veliko naravnih bogastev,revščine in krutosti zgodnjega kapitalizma, pa tudi topline in prijaznosti.
javno izkazovanje ljubezni, je povsod enako: poljubljanje imajo za žalitev drugih. Pač pa se objema neverjetno veliko moških, fantje hodijo celo z roko v roki. Takšno dotikanje je povsem sprejemljivo in naj bi bilo znak prijateljstva, medtem ko se že nedolžno spogledovanje dekleta s fantom lahko hitro zaključi s pripravami na poroko. Da ne omenjamo (ne)tolerance do spolno drugačnih, čeprav naj bi bile ravno muslimanske dežele polne prikritih homoseksualcev, kar je posledica oziroma nadomestilo za manjšo udeležbo žensk v javnem življenju.
Falična Kapodokija
“Po delu si velja privoščiti zabavo,” smo si rekli udeleženci srečanja in skorajda vsi odšli še na ogled tiste druge, turistične Turčije. Organizatorji so nas peljali v Kapadokijo, ki leži dobrih 300 km jugovzhodno od Ankare, v centralni Anatoliji, nekako na sredi države. Kapadokija je razgibana puščavska pokrajina svetlih peščenih barv, ponoči spominja na Luno. Poleg obale in Istanbula je največji turški magnet za turiste. Ta dežela je zaslovela zaradi svoje edinstvene podobe: erozija dežja, sonca in vetra je mehko vulkansko peščeno kamnino preoblikovala v nenavadne, več metrov visoke formacije, ki spominjajo na stebre in velikanske storže, domačini jim
• srečanje
™'RiN0S)5,,-ct
dljTkega
ESSfeE
dUskega potov*1«®*
ljujem TVSlove
Ljubljani m ureO"1
lenjskega ____^
pravijo pravljični ‘J'n\n‘k|jjj0m tisti z najmanjšo dom „vne P°' .. I spregledajo še ene žaba ki. jj, dobnosti - s falosom. V g| ja slovi vsaj še po dveh*" ljudje g j tostih. Tu so si nekdaj^ *
bivališča kar pragmaticnv jjje
li v mehko kamnino, t ■	,
zgoščeno “naselje Zadnjipre-človeško mravljišče. ir0ni»	'
hivnlri SO se iz vdolbm o .ju,
LiuvAAAv, ,„»avljišce. -jri,. ^ bivalci so sc iz vdolbm 0 , ^ jam izselili šele v te«*, fe. tako da so danes ve eyi
in s<> udirajo, v	p
tako da so danes ve > i puščene in se udirajo,pit > rih pa so lokali in trg ,j poJ
dobna mravljišča s0 ’ njal" 'V
- - kie.rS°,f nVr
površjem, kle,r. s0,f nodzef1? kristjani izdolbli cela,Pbjrint' J mesta, prepredena bj|j tuj ^ enem, Kaymakhju, ? h rr,eter''f ^ mi. Po ponekod le	h°Sj*!|t
šokih in pol metra ši v kjj tej
kih so nas mimo proštom	j ,n
bivali ljudje, P J .}jt V istropja, nap.J^V *>;
jahala celih Pct JPin več^IjS mark. V t.i. Turške*v pi^aii;
ni, so samo za n?s\..,ne|.M0i^v,
podobnastavbakibijir^g
evropskim Standa:|J£jeA JiSj daleč podobne san‘t1fa Savfl®'|S!J 'aprav ena sama ve ^ itf' , S.s r namenjena le m£ * dru^j. S S no bili kar mešam-Hes„n ,e0 \

Sir„SSs<;!«:
O J lamrcč tcKia	0
tej že skoraj nck°nčn0 izkušnji se nu jo * sp0'n,MiJ 1
lo, čemu vse zan.kanj0otV^	r
nič ni prijetnejše^ intid «
ssasKg-as^ i
. ki

IGRA N A RA VE - Kapadokija je zaslovela po nenavadnih skulpturah, ki so jih oblikovali sonc
DOLENJSKI LIST
Št. .31 (2399). 3.
PTRTEK, 3. VIII.
sipss1
S5 ^"ZBOR
•' UjonnS;:l™r,L“nanamz'. 4'13
'ti >«VaK
rttf -^rija, 12/26 ZEMUE’amer lz'
Ž!!;®u0MAČE
^JttevNiK,
<sruu
J13 llISANKAEVi'34'dd "em5ke seriie
ie»i'
|ai{
TELEVIZIJSKI SPORED
^?52S5!SSJ!
me ^	ponov. danske dra-
^§§8565*0*.
f	m FRANCIJE V
j# Dnevmt? , 3a 0 Pfometii Ji gg3'VREME, ŠPORT
lolb’ "“'A
STavuaHITCHC°CK vam pred
10 .STfflL
pt!- iJVENUA 2
J za- S.kftS» I3.00 Euronews ■ 16.45 Sova
J !CS n"1*1”"'”"'17'24);
‘1 Ns»- 1800 D.Kvnik -1805 'L Streme { *nb°r :1? 45 Ze veste -19.30
H»rZ“!Maribor-'8-45ŽeveS.e-19.30
P° SC^-A°°V^rnieost.21.05
'JjjJJ Ji«i.fiiI(čB)5 Clovek’k'gaie treba
Ak\tk
Ž* Rlasb^d^ji) ni205eTvmVeHČaSt'
Pafit?t''9 lote°V‘),‘18-15 Risanki 19.01 M,®® Mačnp|SVei! °be (481 del amcr-na
#Topotom	glasb, odd
'i^aasststs-
j;li W.
20.55
22.40
\ s
-7io505°p°i'la: ?'°° Dobro lutro 5#r i^ij^Sram za n!,„5LE°'«ni solski program -
ileg°' IL'‘M5Liube2,'.7v'nlaaino -12.00 Ro-
5^SiJ®S“S”
i^Ssaasss.
1 liSka dan “ fiedal« (amer film) -
plk<d 18.15 Knir, 7'?b Santa barbara (seri-ipa f W ^ODncvnii ^k ‘ 18'50 Hrvaško gle-J»* ? v temi rSJ^P0^ vreme - 20.15 Nove
j*	ko na sliko - 23.20 Sanic hrez
K '%*'	slil(° na sliko -17.25
a,Sli ^lih i,n3la ■ 19 -rn n8'25 Seriiski film 9/10 -
»Pi-
lili S^Seniarnim Un-,evmk’ veme, šport • 0*. 5]|)?riia, 14/221 di\'n' '®®rooklynskimost H»l' ’Hi(,'Sl|av9i| dn2.1-40JSeriisl‘i film (10/10) -af^^las'^3)-23-20 Nocoj z
io
4'vn'.
eS!.r^A *
>

$
in raladino ■ l2'°°Po' ‘■serih i« *"(Mriial -12 45 rto-ni v _

■SSfŠS*
%	PER, 2. epizoda amer. na-
lh?MQ
* feitecKA
V f-Uo °°PRTaDNA:
f SS^^.italipfilma
yfer,„„rt„
Ǥ2
^fcfe^.^STamer.na
f
4
<£«SS5&'
p^tar
Škrlatni jeglič (ponov. angl. drame) -18.45 TV prodaja -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (483. del amer. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasb, oddaja ) - 20.30 Obalna straža (18. del amer. naniz.)
21.20	Vreme - 21.25 Teden na borzi - 21.35 Žaba va na plaži (amer. film) - 23.05 Vodnik za zalju bljene (10. del amer. naniz.) - 23.30 Učna leta (23 del amer. naniz.) - 0.00 Pred poroto (ponov. 55 dela amer. naniz.) - 0.25 Živeti danes (ponov. dok oddaje)
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila • 10.05 Poletni šolski program -
11.05	Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Ogenj v srcu (hum. serija, 9/22) -13.10 Življenje na severu -14.00 Največji zločini 20. stol. (dok. serija) -14.25 Filmska čarovnija (dok. serija) -14.50 Lutka na vrvici (brit. film) -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -
18.50	Morje -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zapisi iz srbskih taborišč (dok. oddaja) - 21.05 Posnetek festivala - 22.30 Poročila - 22.50 S sliko na sliko - 23.20 Dakota (amer. film) - 0.50 Sanje brez meja
HTV 2
16.40	TV koledar -16.50 S sliko na sliko -17.35 Triler -18.25 Serijski film (10/10) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Angel na svojem slolu (novozelandski film) - 22.45 Cro pop rock
SOBOTA, 5. VIII.
SLOVENIJA 1
9.15	-1.00 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.45	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
9.55	UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI
10.10	PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 11/13
10.25	NA SMRT PRESTRAŠENI, angl. nadalj., 4/6
10.50	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.25	RAZJEZIL SE BOM, franc, film
13.00	POROČILA
13.05	VEČERNI GOST, ponov.
16.40	MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
17.05	OSTRŽKOVE PRIGODE, italij. nadalj., 6/6
18.00	DNEVNIK 1
18.05	MLADI PICASSO, španska nadalj., 6/8
18.40	FALLERJEVI, 36. del nemške serije
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	STRTA SRCA II: HELENINE OČI, 14. del franc, nadalj.
21.15	OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 6/10
21.50	OZARE
22.00	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.30	SOVA
SEAOUEST, 8. del amer. naniz.
DRUGA STRAN UUBEZNI, amer. film
KANALA
HTV 1
Ifv °JAENc|KLOPEDIJA ŽIVALI:
■E, ŠPORT
:r. naniz., 18/22 V." “'"V' naniz.
“-ZA ODRA, ponov.
V. (Bla"Sfi!m) dnevni-22'30
NEDELJA, 6. VIII.
jjV0 ■
pro<faja -10.15 Luč . P(P0nov.dC!aa""vnaday,)- U.05
prodaja-17.05
12.00	SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. serija, 5/16
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	PODEŽELSKI UTRIP, ponov. angl. naniz. 2/10
15.05	AMERIŠKI GRAFITI, amer. film
16.55	RDEČI ALARM, franc, nadalj, 4/4
18.00	DNEVNIKI
18.05	PO DOMAČE
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA
20.10	ZAKLADI SVETA: IRSKA, franc, pustolovski kviz, 6. oddaja
21.40	VELIKA POTOVANJA Z VLAKOM, angl. dok. nadalj, 2/6
22.40	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	SOVA:
THE ADVENTURES OF NED BLES-SING, amer. naniz, 1/3
SLOVENIJA 2
Opomba: 13.55 do 20.00 Goeteborg: SP v atletiki
7.50	Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Tedenski izobr: Slovenski glasbeni dnevi, II. dd; 10.50 Sova (ponov.): Seaquest (amer. naniz, 8. del); Helenine oči (14. del) -13.55 Športna nedelja -
20.10	Shalako, angl. film - 22.00 Karaoke - 23.00 Športni pregled
KANALA
8.05	Risani film - 9,00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Burleska -10.30 Male živali - 11.00 Splošna praksa (ponov. 33. dela) -11.55 Epikurej-ske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) • 12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -
18.15	Žametne vrtnice (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210III (ponovitev 24. dela) - 20.55 Beverly Hills 90210 III (25. del amer. naniz.) -
21.45	Adidas streetbal - 22.05 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.40 Slika v javnosti (ponov. filma)
PONEDELJEK, 7. VIII.
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
7.50	Video strani - 8.00 Euronevvs - 9.40 Carnegie Hall pozdravlja mojstre jazza -11.40 Tedenski izbor: Helenine oči (ponov.); 12,25 Turistična oddaja - 12.45 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz, 18/22); 13.15 Scaquest, 7. del -17.40 Športna sobota -18.30 Alpe-Donava-Jadran -
19.13	Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
19.50	Utrip - 20.10 Popoln petek (angl. film) - 21.40 Sobotna noč
7.00	Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.45 Učna leta (ponov. amer. naniz.) -
18.10	Klasična video glava (ponov.) -18.30 TV prodaja -19.00 Risana serija -19.30 Dance ses-sion (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.40 Splošna praksa (33. del avs-tral. naniz.) - 21.35 Slika v javnosti (amer. film) -
23.10	Vreme - 23.15 Zabava na plaži (ponov. filma) - 0.45 Seks v krvi (erotični film)
8.45	-23.45 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.15	MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
9.40	OTROŠKI PROGRAM ZLATI CEKIN, 1. oddaja
10.40	KAPITAN POWER, amer. naniz, 7/22
11.05	TEDENSKI IZBOR ZNANJE ZA ZNANJE
11.30	PERFEKT FRIDAY, angl. film
13.00	POROČILA
13.05	ŠPORTNI PREGLED, ponov.
15.50	TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER
16.50	OBZORJA DUHA
17.20	DOBER DAN, KOROŠKA
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
18.20	PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 12/13
18.40	KATE IN ALLIE, 1. epizoda angl. serije
19.10	RISANKA
19.18 ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 6/13
20.50	PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI,
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.25	SOVA
SEINFELD, amer. naniz, 6/18 SEAOUEST, 9. del amer. naniz.
SLOVENIJA 2
12.50	Video strani -13.00 Euronews -13.40 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 14.05 Zakladi sveta; 15.30 Sova: The adventures of ned Blessing (amer. naniz, 1/3) -17.00 Goeteborg: SP v atletiki - 21.20 Moja zgodba (franc, naniz, 2/6) - 23.00 Brane Rončel izza odra
8.40	TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Rojak iz Amerike (kanadski mladinski film) -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Dobri ljudje -14.20 Živa resnica (dok. oddaja) -15.05 Poročila -15.10 Standardni in južnoameriški plesi -15.45 Beverly Hills (serijski film, 24/30) - 16.45 Mali kaznjenec (avstal. anim. film) -18.05 Najlepša dela svetovnih muzejev -18.15 Prizma -19.15 V začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 “Dead Calm” (amer. film) - 21.55 Glasbena oddaja - 22.30 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko - 23.25 Svetovno atletsko prvenstvo (posnetek) - 0.25 Sanje brez meja
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 483. dela) -11.05 Žametne vrtnice (ponov.) -11.45 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) -12.30 Video strani -17.35 Adidas stret-ball -17.55 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (484. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (glas. oddaja)
-	20.30 Dežurna lekarna (38. del španske humor, naniz.) - 21.00 Vreme - 21.05 Čisto pravi gusar (slov. film) - 22.55 Obalna straža (ponov. 18. dela)
-	23.45 Adidas streetball (ponov. reportaže)
TOREK, 8. VIII.
SLOVENIJA 1
HTV 2
16.05	TV koledar -16.15 S sliko na sliko -17.00 Kulturna krajina -18.30 Afrika z otrokom in kamero (dok. oddaja) -18.45 Hrvaško prvenstvo v plavanju (posnetek) -19.30 Dnevnik - 20.15 Korak za korakom (humor, serija, 1/33) - 20.45 Latinica - 22.25 Športna sobota - 22,35 Nočna izmena: Življenje na severu (serija); Svet hipnoze Paula Mc-Kenna (serija 6/6) - 0.05 Kanadski film
SLOVENIJA 1
7.45	-0.50 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.50	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponov.
9.25	ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 16/26
9.55	NEDELJSKA MAŠA, prenos iz Prevalj
11.00	I. STRAVINSKI; PULCINELLA, SUITA
11.30	OBZORJA DUHA
9.45-0.10 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	TEDENSKI IZBOR SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 3/13
11.10	SHALAKO, angl. film
13.00	POROČILA
15.10	SOBOTNA NOČ, ponov. '
17.20	MOSTOVI
18.00	DNEVNIK
18.05	OTROŠKI PROGRAM
ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 17/26
18.40	KATE IN ALLIE, 2. epizoda angl. serije
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	HELENINE OČI, 15. del franc, nadalj.
20.55	ZGODBE IZ OPER: ZIMSKI VIHARJI.
angl. glas, serija, 1/4
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	ŽARIŠČE
22.45	SOVA
SKRAJNOSTI, angl. nadalj, 5/7 SEAOUEST, 10. del amer. naniz.
SLOVENIJA 2
12.00	Video strani -12.30 Tedenski izbor: Malo
angleščine, prosim; 12.55 Velika potovanja z vlakom (amer. dok. serija); 13.50 Karaoke - 14.50 Sova (ponov.): Seinfeld (amer. naniz, 6/18); 15.20 Seaquest (amer. naniz, 9. del); 16.05 Iz življenja za življenje -16.30 Goeteborg: SP v atletiki - 20.00 Po sledeh napredka ■ 20.50 Družina Maitland (L del angl. drame) - 21.40 Roka rocka - 22.30 Videošpon - 23.15 Svet poroča
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja ■ 10.15 Luč svetlobe (ponov. 484. dela amer. nadalj.) • 11.05 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.35 TV prodaja-11.50 Videostrani -16.25 Čisto pravi gusar (ponov. filma) -18.15 Risana serija -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (485. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 Tropska vročica (17. del. amer. nadalj.) • 21.20 Vreme - 21.25 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.55 -Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.25 Dežurna lekarna (ponov. 38. dela španske naniz.)
SREDA, 9. VIII.
SLOVENIJA 1
9.45	-0.20 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.15	TEDENSKI IZBOR
HROŠČOSNED, amer. risana serija, 17/21
10.40	PODMORNICE: JEKLENI MORSKI PSI, 4/4
11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
12.00	OGNJENA MOČ, amer. dok. serija
12.30	ALPE-DONAVA-JADRAN
13.00	POROČILA
16.20	MOJA ZGODBA, ponov. franc, naniz, 2/6
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
18.40	KATE IN ALLIE, 3. epizoda angl. serije
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	FORUM
20.20	FILM TEDNA:
PREPOVEDANE IGRE, franc, film (ČB)
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	ŽARIŠČE
22.55	SOVA
PRINC Z BEL-AIRA, amer. naniz, 18/24 SEAOUEST, 11. del amer. naniz.
SLOVENIJA 2
Opomba: 17.00 do 20,30 Goeteborg: SP v atletiki
12.50	Video strani - 13.00 Euronews - 13.45 Zgodbe iz školjke -14.15 Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. naniz, 6/13; 15.00 Videošpon -15.45 Sova (ponov.): Skrajnosti (angl. nadalj, 5/7); 16.15 Seaquest, (amer. naniz, 10. del) -18.00 Dnevnik -17.00 Športna sreda - 20.30 Glasbena dok. oddaja-21.20 Omizje
KANALA
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 485. dela) -11.05 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.35 Male živali (ponov.) -12.05 TV prodaja -12.20 Video strani -17.35 TV prodaja -17.45 Računalniška kronika (ponov.) -18.15 Večni krog (ponov. oddaje o astrologiji) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (486. del) - 20.00 Sedem veličastnih (video lestvica) - 20.30 Mesto kot Aliče (2. del avstral. nadalj.) -21.20 Vreme - 21.25 Karma (oddaja o duhovnosti) - 22.30 Dance ses-sion (oddaja o plesu) - 23.05 Tropska vročica (ponov. 17. dela amer. nadalj.) - 23.55 Epikurej-ske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah)
SOBOTNA RA G L JA Z LIDJI-NEGA VRTA - Prvič v obdobju otroške oddaje Radia Slovenija se je Sobotna raglja oglašala z velikega travnika (na posnetku). V Šentrupert na Dolenjskem je radijsko ekipo s prijaznim pismom povabila 15-letna Lidija Medved. Urednici Sobotne raglje Tanji Pirš je bila Lidjina zamisel všeč in mlada dopisnica je zadnjo soboto v juliju s pomočjo prijateljev in voditeljev oddaje pripravila sproščeno predstavitev kraja in posameznikov. Dobro voljo pa je pokazal tudi ravnatelj šentruperške osnovne šole dr. Pavla Lunačka, Jože Zupan, ki je skupaj z ragljami kramljal ob skodelici čaja. (Foto: Damjana Kro-šelj)
RADIO
104.5 AH A 105.9
107.3 l/yy\/ 107.5
91,2
OGNJIŠČE
tel. 152-11-26 fot. 152-13-62
ČETRTEK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi -
4.00	- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altcr-godba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
12.00	BBC, osmrtnice-12.15-13.00 NZželjc
-	14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 -
24.00	Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje- 10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC. osmrtnice -12.15 -
13.00	NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -
18.20	Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek-7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -17.30 Vi sprašujete, gostje odgovarjajo - 19.00 Glas evangelija -
19.30	- 24.00 Večerni program
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00LestvicaNZ glasbe -17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas
TOREK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Svetovalna oddaja -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -
16.30	Oddaje S. Mi helčiča -17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje
SREDA
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice
-	12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.30Čcstitkc-18.20 Kronika-19.30-24.00 Telefonske NZ želje
ČETRTEK, 3.8.
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in 11.00 Poročila-12.000b-vcstila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20,00 Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi
PETEK, 4.8.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje-11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -
15.30	Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z cvcrgrceni - 22.00 Kviz z cvcrgrceni - 24.00 Nočni skok
SOBOTA, 5.8.
5.30	Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti -
8.30	Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila
-	12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi-15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 21.00 Sobotna super veselica
NEDELJA, 6.8.
8.00	Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.05 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba-15.00 Poročila -16.00 Kviz -18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz
PONEDLJEK, 7.8.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -
15.00	Poročila-15.30 Popevka tedna-16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja -
18.00	Poročila -18.30 Otroška oddaja -19.00 Rockovnik - 22.00 Koncert - 23.00 Poletna romantika
TOREK, 8.8.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila -18.20 Računalniške novice - 20.00 Večerni program - 23.00 Poletna romantika
SREDA, 9.8.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti
-	9.00, 10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -16.00 Balkan ekspres -17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji: akcija - 23.00 Poletna romantika
Deset pravih nasvetov za zdravo ožilje
V poletni vročini so naše Žile bolj obremenjene
Pravijo, da človek zdrži toliko, kot njegove žile. Predvsem poleti je ožilje bolj obremenjeno, zato so motnje in težave pogostejše. Zato bodo koristni zdravniški napotki za preprečitev težav s kardiovaskularnim sistemom ali vsaj za njihovo zmanjšanje. Naslednjih deset je najvažnejših:
•	Redno nadzorujte telesno težo, ki naj ne raste čez optimalno.
•	Uživajte hrano, ki je bogata z vlakninami in balastnimi snovmi.
•	Uživajte dovolj tekočin, ki omogočajo izločanje škodljivih
presnovnih snovi in redno prebavo.
•	Uživajte dovolj vitamina C (sadje!), ki krepi ožilje.
•	Gibljite se čimveč in čim pogosteje, pozabite na dvigala in tekoče stopnice, izogibajte se stanju in sedenju. Poleg hoje in lahnega teka sta najbolj priporočljiva še plavanje in kolesarjenje.
•	Kadar stojite, se večkrat po-vzpnite na konice prstov, vmes pa pogosto sedite ali lezite in dvignite noge čim višje v zrak vsaj za 10 minut.
•	Med sedanjem ne krčite in ne križajte nog! Daljše vožnje z avtomobili prekinjajte in razgibajte spodnje okončnine.
•	Izogibajte se previsokim petam in tesnim oblačilom, pasovom, steznikom ipd., kar ovira prekrvavitev.
•	Opustite kajenje.
•	Izogibajte se čezmernemu sončenju in preveliki vročini (suha in mokra savna) ter vročim oblogam.
CIGANSKA GLASBA V SEVNICI - V okviru grajskegapoletja je Zveza kulturnih organizacij Sevnica povabila v goste skupino Šukar, ki je kljub visoki vstopnini pritegnila številne obiskovalce koncerta. Pet tamburašev pod vodstvom Igorja Misardisa, ki se edini poklicno ukvarja z glasbo, razveseljujejo s svojimi izvirnimi nastopi. Večino ciganskih pesmi prepevajo v romskem jeziku, a tudi tovrstno življenje, zgodovina in kultura jim niso tuji. Prijetno vzdušje so ustvarili tudi tokrat, sprostili so občinstvo in iz tamburic izvabili paleto zvokov, ki se je zlila z ambientom sevniškega grajskega atrija. (Damjana Krošelj)
- T. avgusta 1995
DOLENJSKI LIST
19
Dan ob kopališču
Poletje je čas dopustov in počitka, ko se uresničijo naše celoletne sanje bodisi na morju, med grebeni gora ali pa ob slovenskih kopališčih. Ena izmed neštetih možnosti oddiha jc kopališče v Dolenjskih Toplicah, ki ga dnevno obišče od 300 do 400 ljudi, čez vikend pa jc obiskovalcev še več. In kako so ti zadovoljni s ponudbo?
CVETA ZUPANČIČ, upokojenka iz Ljubljane: “Letos sem prvič obiskala Dolenjske Toplice, navdušil pa meje mož, ki je bil tu že večkrat. Okolica je božanska, čudovita, tudi bazen je primeren. Moti me edino notranjost kopališča, za katero je zelo slabo poskrbljeno. Kljub temu bova drugo leto z možem še prišla, ker toliko miru in prijaznosti okolja nisem našla še nikjer.”
NATAŠA ULE, osnovnošolka iz Starega trga pri Ložu: “Danes sva se s prijateljico kar na hitro odločili in prišli sem. Sem kar redna obiskovalka bazena v Dolenjskih Toplicah, zlasti zato, ker je tu veliko mladih. Priložnosti za družbo je še in še. Če si en dan tukaj, bolj težko najdeš družbo, zato bom drugič prišla za več dni. Imenitno je, če bi bili tobogani, bi bilo še bolje.”
MEGOSLAV MINJOVIČ, policist iz Ljubljane: “Marca sem bil v Zdravilišču Dolenjske Toplice na zdravljenju in sem bil izredno zadovoljen z vsem. Izkoristil bi to priložnost in se zahvalil prof. Popoviču iz Ljubljane, da me je poslal sem, in celotnemu osebju Zdravilišča Dolenjske Toplice. Danes sem že tretjič letos tukaj, bivam v kampu. Z vsem sem zelo zadovoljen razen s sanitarijami v kampu, ki bi bile lahko večje.” D. ŽAGAR
NEUREJENA OBALA RUDNIŠKEGA JEZERA PA ČAKA
ŠALKA VAS - Prebivalci te vasi pri Kočevju se že vrsto let prizadevajo, da bi uredili obrežje rudniškega jezera, vendar brez uspeha. Kopalci, ki v teh vročih poletnih dneh množično prihajajo na kopanje, motita nenačrtno odlaganje odpadkov in neurejena okolica, vendar sami niso v stanju ničesar storiti, ker ni rešeno lastniško vprašanje. Zemljišča, ki je z njimi razpolagal Rudnik rjavega premoga, so bila dana na razpolago industriji transportnih sred-
stev in opreme Itas Kočevje, ki je že od leta 1991 v stečaju.
Kopalci in obiskovalci te priljubljene izletniške točke pričakujejo, da bodo pristojni uresničili že pred več leti sprejeti načrt o ureditvi obrežja rudniškega jezera. In še to: 19. avgusta, bo privlačna prireditev Brazd vzdržljivosti, kjer bodo plavalci v okviru Športne unije Slovenije preizkusili svoje sposobnosti. y DRAGOŠ
Misli o ljubezni
• Ljubezen je samo krik upora proti '  ................ ile)
praznosti življenja. (Bataille)
• Ljubezen dveh bitij na tem svetu ni pogosto nič drugega kot pravica zadajati drug drugemu največje trpljenje. (Sainte-Beuve)
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 5. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Ljubljanska
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 6. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni
center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8, do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10, ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7. do 21.ure: Prima
• Ljubezen je sreča, ki jo dajemo drug drugemu. (Sand)
• Ljubezen je sebičnost v dveh ose-
:en je sel bah. (Boufflers)
•	Ljubezen je izmed vseh strasti najmočnejša, kajti ona napada istočasno glavo, srce in telo. (Voltaire)
•	Ljubezen je edina strast, ki ne trpi ne preteklosti ne prihodnosti. (Balzac)
•	Kadar hočemo ljubiti, se Izpostavljamo nevarnosti, da bomo ljubljeni. (Moliere)
•	Za zaljubljence imajo drugi ljudje toliko pomena kot osebe na stenski preprogi. (Balzac)
•	Ljubezen je kakor plamen, ki ugasne, brž ko se neha večati. (Rey)
•	Kakor hitro so ženske naše, nismo mi več njihovi. (Montaigne)
• Moški se pogosto naveliča ljubezni. Ženska se naveliča samo ljubimca. (Rey)
SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA Segova ulica 112 68000 NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta:
—	1 učitelja slovenskega jezika
—	2 učiteljev angleškega jezika
profesor _ .	profesor
—	1 učitelja nemškega jezika — profesor
—	1 učitelja fizike — profesor
—	1 učitelja matematike — profesor
Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom; začetek dela 1.9.1995.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po preteku roka za prijavo.
Možnost rešitve stanovanjskega problema.
(KIA)

NOVO MESTO Podbevškova 20 tel.: 068/21-400, 0609/610-726: tel./fax 068/342-444
KIA MOTORS
PONUDBA VOZIL NA ZALOGI
NOVA VOZILA
KIA SPORTAGE 2.0 MRI KIA SEPHIA 1.6 SLX FIAT PUNTO 75 S
34.900 DEM
19.990	DEM
17.990	DEM
RABLJENA VOZILA z garancijo
CITROEN AX 1.1 i Alure, I. 92,
CITOREN VISA I. 83, prvi lastnik FIAT UNO 1.0 i.e. START I. 94, 8.000 km, nrg.
FIAT UNO I. 92, 60S reg. prvi lastnik FIAT DUCATO SUPERCOMBI 2.0 T. DIESEL I. 93 FIAT DUCATO FURGON I. 93 FIAT Cinquecento I. 94 R TRAFIC 1.4 D FURGON I. 88 R 5 CAMPUS 5 V. I. 92 R5GTL5V. I. 89/12 Z YUGO 45 I. 90 Z YUGO 45 I. 89 LANCIA Y10 I. 94, 6.00 km AUDI 100 2.5 TDI I. 93 AVANT AUDI 100 2.3 E I. 92, klima AUDI 80 2.3 E I. 92/93 OPELVectra 1.8i CD I. 93 OPEL Vectra 2.0i CD I. 91, klima OPEL Vectra 2.0i CD I. 92/93 OPEL Vectra 1.8i CD I. 92/93 OPEL Vectra 2.0 i GLS I. 91 OPEL Kadet GSI 2.0 16 V. I. 89
OPEL Astra 2.0 car. CLUB I. 92/12	'^n centf
Vse Vectre imajo malo km, strešno okno, servo volan, radio, zakl., metalic lak
10.80° DEM
1.900	DEM 12.200 DEM
! 0.800 DEM
23.500	DEM 22.000 DEM 10.990 DEM
10.80° DEM
10.500	DEM 8.20° DEM
3.50° DEM
2.900	D^ 12.99° DEM 39.99° DEM
29.50° DEM 25.90° DEM
-S
šS8|
18.800 DEM

POSEBNA PONUDBA vozil do 8.000 km:
FORD FIESTA 1.1 i NAVY I. 95 FIAT TIP0 1.4 i.e. SX, I. 94 FIAT TIPO 1.6 i.e. SX + klima I. 94
16.500 DEM
as®.
BBBB
EDINI URADNI ZASTOPNIK NA DOLENJSKEM ZA VSA KIA IN
* GARANCIJA *
STARO ZA NOVO - STARO ZA STARO - ZAGOTOVLJEN SERVIS LEASING. MOŽNOST PLAČILA NA KREDIT BREZ POLOGA Cene izražene v DEM so plačljive po podjetniškem tečaju lj_
ilHMIMBSl
Vaš četrtkov prijatelj
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, p.o.
Ljubljanska cesta 47
68000 Novo mesto tel.: 068/321-723, 321-531 fax.: 068/322-061
4
Obveščamo vas, da je začela obratovati naša nova betonarna na Livadi v Bršljinu (bivša vojaška skladišča).
Nudimo vam vse vrste betonov, prevoze betona in vgrajevanje ter razne vrste betonskih izdelkov. Cena za beton MB 25 je samo 7.490,00 SIT/M3.
Za dodatne informacije pokličite g. Blažiča na tel. 068/321-186.
OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE NOVO MESTO, Šegova ul. 114
razpisuje
prosta delovna mesta:
—	4 SPECIALNIH PEDAGOGOV — DP — za vzgojno delo v domu, za določen čas
—	1 SPECIALNEGA PEDAGOGA — DP — za delo v OVI, za določen čas
Začetek dela: 1. 9.1995.
Poskusno delo: 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v zakonskem roku.
PIAVA LAGUNA
Preživite počitnice v Zeleni laguni, kjer je nanovo pastelno odet hotel “PLAVI”!
Največje istrsko turistično podjetje je v pripravah na
sezono, ki je na višku, vložilo 7 milijonov mark za
popolno preureditev hotela “PLAVI”.
Za bogastvom pastelnih barv se razkrivajo:
•	velika recepcija in aperitiv bar
•	velika restavracija
•	velik cafe bar
•	dvorana s 450 sedpži
•	zunanji bazen z morsko vodo
•	angleški “pub”
•	215 sob oz. apartmajev (s skupaj 474 posteljami), ki premorejo mini bar, televizor, telefon, sušilec za lase, dovolj prostora za garderobo in toaleto, balkon in še kaj
Zaradi cen si ne belite glave, nič višje niso
kot tedaj, ko skupni prostori "Plavega" še niso bili klimatizirani, ko kuhinja še ni omogočala bogate samopostrežne ponudbe, ko je bilo še mogoče reči kako pikro na račun okolice hotela, ko ni bilo vse tako skladno kot sedaj...
INFORMACIJE: Agencija vašega zaupanja ali PLAVA LAGUNA, POREČ Telefon: (00 385 52)451 822, 410 202; fax: 451-044
Vibroser!
Najprijetnejši način da premagate
utrujenost in bolečine ne da bi
—
i
Vibroser je nov sodoben pripomoček, ki z rahlimi masažnim tresljaji in naravno toploto blagodejno sprošča napetosti v telesu, lajša bolečine, pomirja in pospešuje pretok limfe. Utrujene noge, boleč križ, živčno napetost in še mnoge druge težave olajša Vibroser že v nekaj minutah. Namestimo ga kakor nam najbolj prija, sprožimo pa že z rahlim pritiskom na njegovo površino, ko se, recimo, naslonimo nanj ali ga rahlo stisnemo k sebi ali celo nataknemo na noge.
Vibroser je lahko vedno pri roki: v avtu, na utrudljivih potovanjih,na delovnem mestu, v fotelju pred televizorjem - povsod in vedno, kadar smo potrebni sprostitve.
Privoščite si svojih 10 minut in prel^na^in. utrujenost ter bolečine na najprijetneje^ ^gh
brez napora, pa tudi brez rlzika: po
lahko nepoškodovan Vibroser vrnete, ^ ne ustreza, in vrnili vam bomo kupnin
vinros^
O	R	t	G	I	N
UgoJje J.l'1’
Dodatna pojasnila in naročila po telefonu 061/ 1291-794, 1291-795 ali faksu 0
61/129’'
Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. avgusta 1995,
brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov.
•BRAMAC«
Vse za streho. S 30-letnim jamstvom.
V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom!
© ® ®
TEJINE
“• 'fthko odidete na dober dopust, si kupite nov avto, ali obnovite vaše stanovanje, z
godnim posojilom Krekova banke:
Vrsta posojila
Minim. obr. mera*
gotovinska posojila (do 3 let) R+12%
Posojila za nakup avtomobila R-t-10%
Posojila za nakup pohištva
bele tehnike, napeljave za
centralno ogr., talnih oblog
(do 4 let)	R+8%
''išina obr. mere je odvisna od roka odplačila posojila in sodelovanja z banko
BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA"
TJ KREKOVA BANKA d.d.
Krekova banka d.d. Marilx>r PE Novo mesto, Prešernov trg 1 Poned.-petek od 8.-12. in 13.-15,30 Tel.: 068 322 190, 322 191
C£NTER ZA socialno delo krško
javlja prosto delovno mesto
valovnega delavca — vodjo dejavnosti *hstveno-delovnega centra pri centru za
- B I
I
po,
SOCIALNO DELO KRŠKO
9oji:
n;J5u 1 visoka izobrazba socialne ali pedagoške smeri in -- J®/11'] specialnih disciplin ^ Deti en strokovni izpit
d . 'St delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih
> ^Javnostih
ast°P dela 1.9. 1995.
Pelovnn
Oe|0,J.u 'azmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim RokV",rn časom.
pisne nPr^avo *e 8 dni P° obiavi-
dneh Pri)ave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 Kfjško0 objavi na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO ^andiHVesta krških žrtev 11.
ate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi.
----------------------------------------------
interp* a9' 43. člena Zakona o uresničevanju javnega Skleca n na Področju kulture (Uradni list RS št. 75/94) in Novr| Se)e z dne 27. 7.1995 Občinski svet Mestne občine m®sto razpisuje prosto delovno mesto
rw	DIREKTORJA
uLENJSKEGA muzeja, novo mesto
Pojiti morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje
v. da imajo visoko izobrazbo družboslovne smeri lrr|ajo najmanj pet let delovnih izkušenj
^9anizfrgmor?j° Predložiti sv°i program dela in optimalne ^ ®ktor bo imenovan za 5 let.
^v||eV®z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim ^Zpis^eP'som naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi
?. zaPrtl kuverti na naslov:
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja !:esta 1 sveta Mestne občine Novo mesto, Seidlova Pfijavli ’ Novo mes,°> z oznako »za razpis«.
°PraVl||ne.kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po
L
i' d.o.o.
VRAN — HRVATINI 83
uie delovno mesto
•RCIALISTA NA TERENU ZA PRODAJO IGRAČ
6 Pogodbeno z možnostjo kasnejše zaposlitve.
najmanj srednja izobrazba ekonomske smeri.
Prijave s kratkim življenjepisom (dosedanje zaposlitve) ‘® na naslov podjetja. Informacije na telefonu: 066/33-W36.
MESARSTVO BOBIČ, ŠKOCJAN
razpisuje
naslednja delovna mesta za:
•	mesarja prodajalca, delovno mesto v Krškem
•	dve natakarici ali natakarja, delovno mesto v Krškem in v Sevnici.
Pogoji za vsa delovna mesta: kvalifikacija, delovne izkušnje. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili do 8.8.1995 na naslov:
PAVLE BOBIČ, MESARSTVO, ŠKOCJAN 68275 Škocjan
[rSDtMMDra AVTOHISA
Servisno prodajni center Novo mesto d.d.
SERVIS VOZIL ■ avtomehanika - avtoelektrika
-	avtokleparstvo
-	avtoličarstvo
15% popusta na delo
ob gotovinskem plačilu!
Vaše poškodovano vozilo popravimo s pomočjo raztegovalne mize CAR-O-LINER in elektronske merilne naprave CAR-O-TRONIC. O stanju vozila dobite računalniški izpis.
PRODAJA REZERVNIH DELOV IN OPREME
-	originalni rezervni deli RENAULT
-	RENAULT boutique oprema
-	avtoakustika BLAUPUNKT
-	strešna okna WEBASTO
-	ostali avtodeli in avtooprema
PRODAJA VOZIL
-	prodaja novih vozil RENAULT
-	odkup in prodaja rabljenih vozil
Pustite se presenetiti in nas obiščite v Ločni v prenovljenem avtosalonu, prodajalni rezervnih delov in servisu, ali nas pokličite na tel. 0681324-533.
Krediti za CLIO po 7%, ostala vozila od 10% dalje.
Možnost obročnega odplačila na čeke.
Nove, občutno nižje cene za vozila CLIO!
Ugoden leasing in krediti brez pologa!
Pooblaščeni prodajalec in serviser UGODNI KREDITNI POGOJI STARO ZA NOVO
NOVOTEHNA


Na zalogi AX-Caban, TRG Tel.: 068/322-066, 0608/21-485
FELICIA na zalogi različni modeli, darilo ob nakupu.
Tel.: 068/322-006, 068/44-025
na zalogi LADA SAMARA 1300, 1500 NIVA 1600,1700
Kredit samo 9,5% obr. mera Tel.: 068/322-066, 0608/21-485
V 89. letu starosti je umrla
MARIJA ŠUŠTAR
roj. Cetinski
Smrečnikova 6, Novo mesto
Pokopali smo jo v krogu družine in prijateljev. Prosimo tihega sožalja.
Vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 70. letu starosti zapustila naša draga sestra, teta in svakinja
MARIJA LEGAN
roj. Barbo
s Sel 1 pri Ajdovcu
V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, vsem, ki ste se s sočutno besedo poslovili od nje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
Podravka, d.o.o.
Tivolska c. 50 61000 Ljubljana
objavlja prosto delovno mesto
trgovskega predstavnika za območje Dolenjske
Pogoji:
-	VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske oz. ustrezne druge smeri
1 leto delovnih izkušenj
-	opravljen vozniški izpit B kategorije
-	poznavanje dela z računalnikom
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s šest- oz. trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Podravka d.o.o., Ljubljana, Tivolska c. 50.
Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku.
Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene družinske počitnice v
ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE
V poletnih mesecih — JUNIJ, JULIJ, AVGUST - smo za vas pripravili aktivne programe POČITNIC ZA VSO DRUŽINO.
Devet bazenov, tobogani, športni park z igrišči na umetni travi in peščenimi teniškimi igrišči, opremljenimi z reflektorji, kolesarjenja, izleti in veliko zabave za najmlajše razposajence v počitniškem klubu — vse to za nepozaben dopust.
—	5-dnevne počitnie že od: 361 DEM (polpenzion — hotel TERMAL/
—	7-dnevne počitnce že od: 488 DEM (polpenzion — hotel TERMAL)
VELIKE UGODNOSTI ZA OTROKE, DODATNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE, MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE S ČEKI SLOVENSKIH BANK!
JE tEPo TUDI pOlS^
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE
Kranjčeva 12, 69221 Martjanci telefon: (069) 48-210, 48-106, telefaks: (069) 48-607
HIM-lliriMM
KOVINOTEHNA
iNTER 'mč/CET
CENTRU
Brežice, Tovarniška 10
Cement Trbovlje 450 vreča 562,20 Maltit Anhovo	vreča 515,50
Apno	vreča 541,20
Nivedur lepilo S 25 kg vreča 1.236,90 Opeka modularna 29x19x19 kom 61,70 Porolit opeka 8 cm	kom 65,00
Betonski robniki 100x20x5 kom 269,00
Velika izbira betonskih tlakovcev, plošč in travnih plošč.
Vse vrste termo in hidro izolacij.
Za vrt vam ponujamo vse vrste vrtnih mrež in pletiv po zelo ugodnih cenah.
Nemogoče je mogoče ■ poslej tudi v Brežicah
DOLENJSKI LIST Ml
m tim mm
r\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST —
/A\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAH
tedenski koledar
Četrtek. 3. avgusta - Lidija Petek, 4. avgusta - Dominik Sobota, 5. avgusta - Marija Nedelja, 6. avgusta - Ljubo Ponedeljek, 7. avgusta - Kajetan Torek, 8. avgusta - Miran Sreda, 9. avgusta - Jaroslav
LUNINE MENE
4. avgusta ob 5.16 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 3. do 6.8. (ob 20.30) akcijski film Podli fantje. Od 4. do 6.8. (ob 18.30) in 7.8. (ob 20.30) komedija Muricl se poroči.
ČRNOMELJ: 4. in 5.8. (ob 21. uri)
zgodovinsko-pustolovski film Rob Roy. 6.8. (ob 19. in 21. uri) satirični film Tito in jaz.
KOSTANJEVICA: 5.8. (ob 21. uri) film Kri na soncu. 6.8. (ob 21. uri) psihološki kriminalni film Deklica in smrt.
KRŠKO:4.8. (ob 20. uri) in 6.8. (ob
18.	uri) ameriška drama Vse, kar si želiš.
METLIKA: 4.8. (ob 21. uri) satirični film Tito in jaz. 6.8. (ob 21. uri) zgodovinsko-pustolovski film Rob Roy.
NOVO MESTO: Od 3. do 9.8. (ob
19.	uri) komedija Bradyeva klapa. Od 3. do 9.8. (ob 21. uri) melodrama Pred zoro.
ŠENTJERNEJ: 4.8. (ob 20. in 22. uri) psihološki kriminalni film Deklica in smrt.
• ROB ROY, zgodovinsko-pustolovski (ZDA, 1995, 139 minul, režija: Michael Caton-Jones)_
Rob Roy je razglednica iz Škotske z letnico 1712 na poštni štampiljki in močnim pridihom krutosti svojega časa in prostora. Verno podajanje mizerije začuda naredi deželo še bolj romantično, kolje že itak, precej škode pa filmu naredi pogosto v mrtev rokav zablodeli tok zgodbe in pretirano brenkanje na narodnobuditeljske strune.
Škoti so podobno kot večina malih, ponosnih in zatiranih narodov iz svoje zgodovine naredili mit, okrog svojih nesmrtnih velikih mož pa spletli legende. Tak možak je bil tudi Robert Roy MacCregor (1671-1734), resnična oseba. Igra ga rešitelj človeštva Liam Neeson, ki so mu, roko na srce, vloge epskih junakov pisane na podplat. Uolly-wood, oscenari mu že enkrat še Iliado in Odisejo! Roy razsvetljeno skrbi za svoj klan, je podjeten gor-jan, rejec lepih dolgodlakih krav, ki načrtuje velik biznis za zimski blagor svojih varovancev. Pri uglajenem angleškem markizu Montro-su, svinji, jasno, saj je Anglež, si za podvig sposodi zajeten kapital 1.000funtov, vendar mu jih nemudoma sunejo. Pravzaprav jih skupaj z življenjem zgubi navidez najbolj keltski, rdečebradi Erič Stolz.
Milosti ni, dntge priložnosti tudi ne, moralen in dosledno etičen pa je Roy daleč bolj, kot si lahko privošči. V zameno za dolg naj bi namreč Roy Montrosovega rivala in škotskega domoljubnega plemiča -igra ga odlični Anclrevv Keir -obtožilprevratništva. Po zaslugi gizdalinskega, napudranega in navidezno poženščenega Montrosovega nečaka Archibalda, svinje, jasno, saj igra Angleža, pa še Tim Roth je povrhu, spor prerasle v lokalno vojno. Archie ljubiteljsko dosledno demolira borno imetje MacGregorjev, masakrira cel klan, privošči pa si tudi prepovedano delikateso, Royjevo sicer hotno ženo Mary, Jessico Lange, idealno družico, mater in ljubico, ki jo je po filmu Poštar zvoni samo dvakrat ” že drugič “skupila ” na kuhinjski mizi. Po domače. Tako se pač godi ženam preponosnih junakov. Seveda gre s tem Archie čez rob, čez Roba. Dobesedno. Čas je za rojstvo naroda. Bodite pozorni, kdo ga zaplodi. Ženska tako postane motor za krepitev razredne in nacionalne zavesti. S podporo robatega domačega aristokrata dobi zadeva formalen status klasičnega sovražnega razmerja med Angleži in Škoti. Ves špetir pa je zakrivil kvizling, servilni Montrosov upravnik, oportunistična gnida Kil-leam, odlični Brian Cox.
Klasični epski vsebini in dolžini pa režiser doda svež, fascinanten kvalitativni presežek: protagonisti namreč vseskozi potrjujejo, da so bitja iz krvi in mesa.
TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
NAKLADALKO za seno, 32 m2, ugodno prodam. * (068)45-667.	6605
TRAKTOR UNIMOG, generalno obnovljen in motor D za kombajn prodam. » (0608)82-831.	6615
TRAKTOR FERGUSON, 339 I, letnik 1985, 1700 ur, koso, samonakladalko in Si-pov obračalnik prodam. * (0608)56-535.
6623
GUMI VOZ, 15 col, ugodno prodam. * (068)65-040.	6652
SILOKOMBA.fN Vihar 80, malo rabljen, ugodno prodam. Franc Uhan, Luko-vek 11, Trebnje.	6663
OS za traktorsko prikolico, nosilnosti 5 t, za 70.000 SIT, svečo za stiskalnico, komplet, 80 1, za 23.000 SIT, in sadni mlin za 18.000 SIT prodam. » 57-312.	6669
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip, 16 m3, in puhalnik Tajfun ugodno prodam. * (068)73-185.	6670
ZA MULTIKULTIVATOR Goldoni, 14 KM, prodam železna kolesa, obračalni plug in jarkar. 9 43-790.	6671
ZADNJI traktorski kopač RK 2, obračalnik Sip, 2 m, in enoosno traktorsko prikolico prodam. » (061)860-293.	6675
KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, prodam. * (068)47-318.	6679
FIAT ŠTORE 402 super, letnik 1983, rc-gistriran, s kabino, in kompresorjem prodam. * 324-579.	6687
SILOKOMBAJN za koruzo in samona-kladalno prikolico ter pajka za obračanje sena, vse zelo malo rabljeno, ugodno prodam. * (061)815-233.	6691
NOV traktorski plug, 12 col, prodam ali menjam za 10 eolskega. » (0608)75-140.
6697
ŽITNI KOMBAJN Class s koso in tri-vrstnim koruznim adapterjem prodam. * (068)42-458	6709
KOSILNICE na laks in vrtne od 24.000 SIT dalje, mreže za ograje, 203 SlT/m2. Repromaterial. trgovina Rast, * (0608)59-108.	6713
NAKLADALNO PRIKOLICO Sip, do 17 m3, kupim. 9 (0608)21-017.	6720
TRAKTOR HANOMAG, starejši letnik, 35 KM, za 2200 DEM ter silokombajn Deutz Fahr ugodno prodam. » (0608)51-094.	6729
ZETOR, 25 KM, dobro ohranjen, nerabljeno kabino in blatnike za IMT 539 ali 533 prodam. * (0608)80-126.	6732
TRAKTOR KRAMER, 18 KM, prodam ali vzamem v račun živino. » (0608)78-206.
6741
SAMONAKLADALNO manjšo rotacijsko kosilnico, pajka, tračne grablje, puhalnik, kiper prikolico, kosilnico Niba, trosilcc hlevskega gnoja, frezo, traktor Štajer, 18 KM, TV 523, fiat, 30 KM in traktorsko škropilnico prodam. » (068)81-797 ali 42-773.	6756
TV 418, generalno obnovljen, s priključki (plug, brane, prikolica 2,80 m), ugodno prodam. ® (068)45-055, po 10. uri. 6768
DOLENJSKI LIST
h
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svele, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda ISO tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212.
Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefaz (068)322-898
Nenaročenih rokopisov in fotograf j ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
TRAKTORSKO FREZO 160 cm, dve breji telici in 140 kg težkega prašiča prodam. « (068)85-880.	6770
ENOBRAZDM PLUG prodam. Filip Prebejšek, Krajna Brda 3. Blanca. 6779
kupim
HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. « (061)218-595.	5340
TELE, staro do 10 dni kupim in prodam zeljnate glave. « 42-956.	6683
RABLJENE smrekove plohe kupim, ffi 85-698, zvečer.	6684
ROTACIJSKI PLUG za gorenje muta kupim. ® (0608)31-980.	6774
motorna vozila
KARAMBOLIRANO škodo 120, motor po generalni, prodam. 9 (068)49-552.
6611
FORD ORION 1.4 i, Ghia, letnik 1991, prevoženih 57.000 km, prodam. ® (0608) 33-314, zvečer.	6612
SUZUKI SWIFT 1.3 GS, letnik 1990, črne kovinske barve, prodam. » 57-190, od 21. do 22. ure.	6613
Z 50 - 8 D, letnik 1985, obnovljeno, tehnično v redu, prodam. ® 51-278.	6614
Z 650 prodam. » (068)26-682.	6627
PEUGEOT 205 GTI, 115 KM, letnik 1987, svetlo rdeče barve, registriran do 5/96, lepo ohranjen, z vso dodatno opremo prodam. Marko Tršinar, Martinja vas, Mokronog,»(068)49-150.	6629
KOMBI VW transport, letnik 1992, prodam. * (068)52-001.	6631
CITROEN CX 20 RE, letnik 1985, registriran do 1/96, dobro ohranjen, prodam. * (068)43-767.	6633
Z 128, letnik 1988, registrirano do 2/96, prodam. ® 65-056.	6642
FIAT PUNTO 55 S, 10.000 km, prvi servis, ugodno prodam. ® 22-861.	6643
R 5 CAMPUS, letnik 1992, 5V, prodam.
*	27-261.	6650
GOLF JX D, letnik 1987, višnjevo rdeč,
prodam za 8500 DEM. Igor Perhaj, Ratež 50, Brusnice, * 85-714.	6653
TOVORNO VOZILO Z 83 10 D, letnik 1985, registrirano do 3/96, prodam. 9 (0608)33-784.	6654
GOLF D, letnik 1985 in varilni aparat C02 Iskra M/M 200 F Profi prodam. 9 (068)83-685 ali (0609)616-360.	6655
TOMOS AVTOMATIC, malo rabljen, kot nov, ugodno prodam. 9 (0608)61-265.
6660
TOVORNI AVTO Z 650 AD in nakladalno rampo prodam. * 87-197, popoldan.
6665
SUBARU LEGACY karavan, 2.0 GL, 2 WD, letnik 1993, dobro ohranjen, prodam.
*	(068)25-574.	6672
126 P, letnik 1987, prvi lastnik, prevoženih 38.000 km, dobro ohranjen, prodam. * (068)65-067.	6700
OPEL VECTRO, letnik 1989, prva registracija 1990, kovinsko sivo, prodam. 9 (068)41-130.	6701
DOBRO OHRANJENO alfo romeo 33, 1.3, letnik 1987, prodam. Igor Fink, Potov Vrh 7, Novo mesto, 9 (068)26-492. 6702 GOLF D, letnik 12/88, rdeč, ohranjen, prodam. * (068)25-302.	6708
DAIHATSU CHARADE TD, letnik 1989, registriran za celo leto, prodam. Martina Vajs, Puščava 2 a, Mokronog. 6711 R 5 CAMPUS, letnik 10/90, bel, 5V, prodam za 7600 DEM. * (0608)88-146.
6714
126 P, letnik 1990, in daihatsu charade compact, letnik 1991, prodam. * 83-365.
6716
R 18, letnik 1982, registriran do 23. 6. 1996, prodam. * 27-027.	6723
JUGO 45, letnik 1989, registriran do
16.10.1995,	prodam. Franc Bartelj, Roje 2,
Trebelno.	6725
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do
10.10.1995,	prodam za 3600 DEM. 9 27-
396.	6726
ZELO DOBRO ohranjeno škodo favorit GLX, rdečo, letnik 1993, prevoženih 22.000 km, prodam. 9 (068)50-325.	6727
R 4 GTL in starejši R 4 GTL za rezervne dele kupim, prodam pa žensko kolo (notranji menjalnik). 9 323-824.	6749
TERENSKO VOZILO, na katerem je večji dizelski kompresor s pištolami prodam, kupim pa R 4 GTL. 9 (068)323-824.
6750
R 5,6/91. grafitno siv, 5 V, nikoli poškodovan, garažiran, prodam za 9.800 DEM ali menjam za 126 P, letnik od 1991 dalje. 9 (068)26-246.	6751
CITROEN AX, letnik 1991, 5 V, rdeče barve, 5 prestav, prodam za 9.000 DEM ali po dogovoru. 9 73-283.	6752
FIAT TIPO 1,4 ie SX, letnik 1993, z veliko dodatne opreme, registriran do 5/96, prodam ali menjam. 9 (068)22-004. 6753 GOLF JX, letnik 1988, višnjevo rdeč, prodam. 9 78-222.	6757
JUGO, letnik 1986, prodam. * 85-640.
6758
Z 128, letnik 1987, prodam. 9 (068)22-025.	6760
CITROEN AX 1.1 i, letnik 1993, rdeč, 5-ero vrat, registriran do 3/96, prodam. 9 22-285.	6762
Z 101 GTL, letnik 1987, registrirano do 3/96, prodam. ® 42-929.	6763
R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 12/95, prodam. * 41-184.	6764
FORD SIERA, letnik 1991, 50.000 km, prodam ali menjam za manjše vozilo ali kredit. 9 (068)27-356, popoldne. 6765 TOMOS AVTOMATIK, malo rabljen in Čelado prodam za 30.000 SIT. 9 (068)47-804.	6769
SAMARO 1300, letnik 1988, lepo ohranjeno, nove prve gume, centralno daljinsko zaklepanje, prodam za 4200 DEM. 9 47-773.	6771
LADO RIVO 1300, letnik 1988, registrirano do 6/96, prodam. * (068)75-838.
6772
UNO 60 E, letnik 1988, registriran do 4/96, 92.000 km, črne barve, prodam. 9 84-037.	6780
R 4, letnik 1989, registriran eno leto, brez rje, ugodno prodam. 9 25-603.	6781
obvestila
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375.
5339
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. » (068)44-662.	5717
NESNICE, mlade jarkice, pasme hiscx, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, 9 (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, * (068)49-567.	5876
ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. * (061)773-698.	6316
BELE PURANE, težke 10 do 17 kg, lahko tudi očiščene, prodam. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, 9 (0608)89-038.
6606
LESNI BRIKETI, bukovi, primerni za vse vrste peči! V mesecu avgustu Še po stari ceni in možnost plačila na 3 do 5 čekov. En-gcl Brik d.o.o., Ratež 58, 9 85-801. 6742 IZDELUJEMO in montiramo vse vrste snegolovov (pocinkani, bakreni, nerjaveči in barvan aluminij). 9 43-509.	6759
posest
ŠKODO 105 L, letnik 12/87 in jeep Aro 4x4, letnik 1988, prodam. * 43-644.
6728
JUGO 45, letnik 1989, prodam za 3200 DEM. 9 26-487.	6731
Z 101, letnik 1986, prodam. 9 83-313, po 15. uri.	6734
JUGO 45, 7/89, rdeč, prva lastnica, 42.000 km, registriran že za naslednje leto, kot nov, prodam. 9 73-069.	6737
VOLVO 760 TD, letnik 1985, rahlo ka-ramboliran zadaj, prodam. Udovč, Črmoš-njice 55, Stopiče.	6743
R 4 GTL J, letnik 1986, lepo ohranjen, ugodno prodam. 9 (068)342-355.	6746
R 19 1,4 RD, 10/93, 24.000 km, prodam. 9 28-007.	6747
R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 4/96, ter malo rabljen oljni gorilec prodam. 9 (068)83-129.	6748
NA PUŠČAVI pri Mokronogu prodam hišo. »(061)374-992.	6208
PRI ŠENTJERNEJU prodam novo hišo, CK, telefon, garaža, 2 ha domačije in parcelo z dokumentacijo za stanovanjsko - trgovsko dejavnost. Šifra: »POCENI«. 6603 POSESTVO s stavbnim zemljiščem na Sremiču, 3 km iz središča Krškega, z vinogradom in gozdom, kompletno ali po delih prodam. » (0602)22-707, popoldan. 6634 MANJŠO KMETIJO v Tomažji vasi v bližini Šentjerneja prodam. * (064)221-353.	6635
MANJŠO KMETIJO v Zabukovju pri Mirni na Dolenjskem prodam.»(064)221-353.	6636
HIŠO z večjim vrtom in gostilno v obratovanju v Kočevju prodam. » (064)221-353.	6637
KMETIJO z 8 ha zemlje, staro hišo in 300 m2 novega gospodarskega poslopja prodam. 9 (0608)75-223.	6657
HIŠO v Sevnici, blizu bazena, prodam. * (0608)80-281 ali 82-507.	6658
STAREJŠO kmečko hišo, poslopje (elektrika, voda, asfalt) ter cca 1.3 ha zemlje, v bližini Šentjerneja (3 km) prodam. 9 (0608)87-279, dopoldan ali (0608)87-559, zvečer.	6673
STAREJŠO HIŠO s hlevom prodam. Na posestvu je voda in elektrika. Stane Martinčič, Hrvaški Brod 1, Šentjernej. 6682
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:..........................................
Ulica in kr^j:...................................
Pošta:...................................................
Naročniška številka:.......................... Podpis:
Datum:.............................
$ SUZUKI -#■ BALE NO
V/*«
Prodaja in sert is AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto S/fax 068/24-791
NAJNOVEJŠI
NAJVARNEJŠI
NAJLEPSI
1.3 GL HB 21.990 DE« 1.6GLHB 23.990 DEM 1.3GLSEDAN 23.990 DEM 1.6 GLX SEDAN 26.990 DEM
Ugodni krediti brez pologa ali leasing!
2 X AIRBAG + SERVO, ABS, EL. VZMETENJE
prodam
KNJIGE za 8. razred prodam po ugodni ceni. » (068)49-665.	6604
MALO rabljeno peč na trda goriva Pokeržnik-Stadler, 38.000 Kcal, za polovično ceno. » 28-250.
SINTESIZER TAST I. CD 1, nov, z adapterjem, stojalom in kovčkom, prodam za 900 DEM. » (068)324-377, popoldne.
TV IGRICE z dvema joystickoma in več kasetami prodam. * 76-359.	6607
PENTACON SIX TL s tremi objektivi in vmesnimi obročki prodam. » 84-333.
6608
KOZICO, staro 5 mesecev, prodam. * 24-797.	6610
UMETNO kovan lestenec na 4 žarnice prodam. »(061)137-35-31.	6616
SODE za vino, dobro ohranjene, 880 1, 600 lin 4001, ter kadi, 10001, 5001 in 7001, prodam. Jože Krašovec, Male Brusnice 74.
6618
DOBRO OHRANJENE sode za vino ter kadi, 1000 1, 700 1 in 5001, prodam. Marija Žlogar, Bušinja vas 4, Suhor.	6619
PLEMENSKE OVCE prodam. Jože Črnič, Tribuče 60, Črnomelj.	6621
KROMPIR jerla ugodno prodam po 20 SIT. »(068)48-403.	6622
DVE LEŽIŠČI, pograd in omaro za otroško sobo zelo ugodno prodam. » (068)22-487.	6625
STARA OKNA, 11 kom. in termoakumulacijsko peč prodam. » (068)22-874. 6626 PAPIGE STANDARD, pregledane proti bolezni, in 5 parov agapornisc papig z mladiči prodam. »(061)777-296.	6628
GORSKO KOLO Atala in BMX zelo ugodno prodam. * 342-349.	6630
TELICO SIVKO, staro 11 mesecev, prodam. * (0608)75-177.	6632
KALANA bukova drva, 10 m2, prodam.
f (068)52-578, Papež, Črnomelj. 6638 JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE prodam
PLEMENSKE OVCE in mladi« eenjčke za zakol prodam. * / _Aijani SKORAJ NOV Silkepil ugodno Zraven priložim ustrezne baterij ^71; njenjc. * 23-657.
MIZARJI! Odsesalnik za ,p„hrusilko ča) za dva stroja in robno kolajn za 1100 DEM prodam. * 49;Z:> :„nBrada.
PARCELO,9.3a,od.ega4av.noP»
v Dol. Straži prodam. * 65-400,	^
KUHINJO in dnevno sobo ugod"0^ dam. » (0608)51-094.
ŠMARNICO prodam. Ant°", 774. Dol. Brezovica 8, Šentjernej, * 6J)J
TELICO simentalko, brejo, prodal"^ 85-819.	. „roi»r
5 PUJSKOV, težkih po 30 kg. P 0 « 76-378.	. „„,(13/70-
4 GUME za golfa, skoraj nove tj 185), prodam. « (068)28-706 ali D 6;1i
FAMILY COMPUTER z igricami, prodam za 150 DEM-	.
RAZLIČNO POHIŠTVO m 8°sp(,7J? ^“^Sl^rsiZE^AMAHA/^ 210 z adapterjem prodam. «	f,W
KOBILO, staro 4 leta, brejo 6 prodam. Jože Železnik, Koroška vas
ELEKTRIČNI MLIN zagrozdj'^^« .silnico Gorenje Muta, Pr°f^.}2l.. amem vino in žganje. « (®" “ j -in
BIKCA, starega 9 tednov,vin°
odam. Kupim cn teden stareg	0
-434.	:^rn 0?
kosilnico
vzamem
prodam
65-434.	nriincr^
KOZO s kozliči in pnkol,<;0’p * (# manjši traktor, poceni prodam- 01 82-203.	. ^tiP^
ali sklenem partnerstvo z osebo, ki ima prostor in smisel za vzrejo. Odkup zagotovljen! * (062)104-555 ali (062)671-056.	6639
Z LESOM obdelano prikolico v Čateš-kih Toplicah prodam. * (062)104-555 ali (062)671-056.	6640
11 M3 suhih bukovih drv prodam po 1500 SIT/m3. * (068)87-396.	6641
SMREKOVE PUNTE prodam po 1 DEM/kom. Bevc, Šmalčja vas 2 a, Šentjernej.	6645
DVE TELICI frizijki prodam. Jože Brulc, Vrhovo 10, Mirna Peč.	6646
11 M3 suhih bukovih metrov prodam. * (068)87-911.	6647
VIBRACIJSKO MIZO z modeli za robnike prodam. Kapaciteta 20 kom/l ura. 9 25-529.	6649
STREŠNO OPEKO 210, novo, malo rabljeno, 340 kom., in bukov gozd prodam. »51-095.	6651
GORSKO KOLO, novo, nerabljeno, prodam za 20.000 SIT. » (0608)87-321.
6656
GATER ŽAGO za razrez hlodovine, na 1 list, z vso opremo, in frajtonarico Železniki, c, f, b, nujno prodam. » (068)60-383.
6659
FRAJTONARICO MELODIJA, d, a, e, h, 4 - tonsko, prodam za 1000 DEM. » (068)42-456, zvečer.	6661
3 T ovsa prodam. » (068)42-754. 6662 NOVO kovinsko vrtno sedežno garnituro prodam za 22.000 SIT (20 = kot v trgovini). 9 26-187 ali 85-962.	6664
DOBRO OHRANJENO otroško zibelko prodam. « (068)25-087.	6666
ENOKRILNO vezano zastekljeno, malo rabljeno macesnovo okno, 100 x 110, roto okovje, ugodno prodam. » 22-007. 6667 LES za ostrešje in garažna vrata prodam. » 24-127.	6668
BELO in rdeče vino prodam. Marcn, Dol. Dobrava 13, Trebnje.	6674
KRAVO po prvem teletu prodam. » 83-396.	6678
KAMP PRIKOLICO Adria 350, starejši letnik, ni potrebna registracija, prodam. 9 25-912.	6685
KRAVO SIVKO, brejo 6 mesecev, prodam. Stanc Avsec, Bistrica 38, Šentrupert.
6689
HRASTOVA metrska drva prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika, 9 58-068.
6690
25 M suhin bukovih drv prodam. » 84-220.	6692
DIATONIČNO HARMONIKO Melodija, c, es,b, s Slakovim gumbom, staro 1 leto, zadnji model in a, d, g, c, staro 5 let, prodam. 9 (0608)70-170.	6693
PEČ na petrolej, malo rabljeno, prodam. » 28-577, popoldan.	6694
9 MESECEV brejo črno - belo telico. 9 25-248.	6695
TELICO SIVKO, brejo 7 mesecev, dobre sorte, mlekarico, in rabljeno keramično kritino poceni prodam. 9 (068)40-857. 6696 ČRNO - BEL televizor Ambasador prodam. Medičeva 4, Novo mesto, » 28-774.
6703
IVERNE PLOŠČE, velikost 270 x 205 cm, debeline 16 in 18 mm, ugodno prodam. »(068)21-497.	6704
TANKOSTENSKE CEVI fi 14 prodam. 9 42-239.	6705
KRAVO, brejo 9 mesecev, in žrebico, brejo, z garancijo, prodam. Medle, Potov Vrh 16, Novo mesto.	6706
KUHINJSKO OPREMO in spalnico prodam. Plačilo po ogledu in dogovoru na Kratki ul. 2 v Novem mestu. 9 21-870, po 20. uri.	6712
VEČJO KOLIČINO svinjske mas' 6P,j) m. * 59-082.	. „roda<"l
LESENO BARAKO ugodno p 00 jj! 1
(0608)31-208.	/Lnvoof
dam.
* 3 VALJČNI BRUSILNI f a širina 110 cm, prodam ali ZJI"C (,/
Jinn\llfoNcm,Rp^ama.,z^
"Si[^EgH?OCK IIOBIdcbclink®^^!^ tovih plohov prodam. «(061)a7' M
siov^rohov^:^««
20 SALONITNO KRITINO, rabljen0' ®1() no prodam. » (068)25-118.
razno
1 1 ” ’ ■	^ l 'd-
STEKLARSTVO SELIŠ***' ve<,0g Ijujemo vse vrste balonov,J'>sk^|ir»
Ijujemo vse vrste DalKon rska< vov in opravljamo ostala stek a
'"SSŠfe.
ne avtomate, pikade, fliperje, * g.
lnciših pogojih. 9 \ ffi
po najugodnejših pogojih. — '	^
ali (0609)610-738.	. fcr i#*,
STAREJŠI čevljarski moJk‘pjnc >n !

ccvijc - SKornjc za	0jl
samblc. Janko Kovšek,RoJcy’	- ^
•KSS.0
delava ključev in brušenje no ^ TPC Gala, prodam. « 53-385. p
ril#
UGODEN NAJEM celotncga^P^ d«.
Možnost poslovne, trgovske ali£ 6 javnosti. Novo mesto, ® ™_____o|1 06%
V"ŽAMPRATUI pri
apartma za 3, 4, 6 oseb. 9 (	\j.

VABI VAS visokogorska kl?"jr (jjfi ved. Nočitve, polpenzjoni, ko
762 INTENZIVNE INŠTRU*1
1IN1 LINZ.1 VINta	1|0
glcščinc, kemije in fizike nudim-
10 PROSTOR za črtali skla^«'^
rnub 1 uk za oon uh za 1 oddam in prodam obračalni
(06INŠT2RUKCTJE iz anglcške^jo^i osnovne in srednje šole nudi 736.	^
službo dob*_
REDNO ali honorarno	^
.....	Nastop u ^«1
nr.unu au nonui	^
za strežbo v bistroju. Nastop	0j
■ ' .....
takoj ali s 30.8. « (U0BJ->‘j'- st„
DEKLE z veseljctn dodela	^
zaposlimo. ® (068) 81-358.	|nid j#
PV TREBNJEM v
slimo natakarice). «(068)44 ali 45-734, dopoldan. „nCJAN 1\j/ V AVTOPRALNICI K<?^0 in mo dva delavca za “vtoRr za delo na delovnem stroju sečnimi delovnimi izkušnja	-|jo.
145 ali 23-786.	„ei |M°	6^
HONORARNO ZAPOsu	V
«(068)22-981.	, „h„jcm
BIFE DOLENJKA v Trcr^iiC°	V
natakarico, lahko tudi PrlPr TrebnfgF macije osebno bife Dolenjka,	a
lijev trg l.	„zictn0 pr* Iti
AVTOMEHANIKA z več'0 inl. v ^
vozilih renault in volvo zap 543, po 16. uri.
službo
pik
DOBER ZIDAR, iskušen vol" tegorij. ® 068/27-284.
f
I


stanovanja
GadsSK!®^ naiamem. ® 25-594. hišiuM S°^|ERO, 30 m2, v stanovanjski )3j 0Vem mestu, oddam v najem. ® 28-
«niVl0S0BNO STANOVANJE, 60 ml SciHUna’ le*c^on» souporaba gara/, na
V	vr!Cestl’ Pr°dam ® (068)20-405.
V	°’EM MESTU vzamem v najem hi-Don.,akS ,njcm lclu možcn odkup. Resne T^^dajte pod Šifro: »RESNO«, toestu hi clažno stanovanjc v Novem ali Dar k 3m ^vema dekletoma, fantoma delkn U rezolro^- Naslov v oglasnem od-
6718
I^Jpravljanje debelosti je lahko S anavno in prijetno. Tel.: 061 / JJ-S7S, VGLDAFAR tablet-
^0CJANVO PAVLE B°B,Č’
keVH la sv°ie cenjene stran-Nh ,a bo mesnica v ŠKOCJA-
organizira dvo-8 klk"ečaiiz CPP za A in slonjo. v Novem me-
rtek 1n° ,ečai pričel v ir,’1 °- avgusta, ob 9. uri
tV !^u,*ornem domu
Sobotn i?ine' na Mirni pa v
Ha o« ',!?■ avgusta,ob 9. uri dent! ; .na- Dijaki in štu-nf ,m.al° 50% popusta. p°tel. 068/25-630

9°vsko poslovni center pri pošti tel. 324-583
I^nudi:
v insoLo® "a 'akS ST'HL
Us9varna
''Ino
o,. °fodje WOLF s ihM Za zalivanje vrta hi?!0rne žage STIHL in ^ usqvarna
ZeL0 UGODNO — meč 1.800
OŠ
Mrlo g
ARi.0(
"Ufes
>G TREBNJE
- r.„3jnega programa a po godnih cenah nudi:
-	NISSAN
-	,^’orje TORPEDO
-	, lK,orske gume BARUM
: fcfKr*
-	*av°me obloge TEXTAR
* .^ulatorje AKUMA in ATSA
-	r®mobilski pribor BOSCH
C?eGED0RE
S&Vv Trebn*em’
45-700, fax 45-701
---------------
^60
Pogrebne in pokopaliik« storitve .	$ SONJA NOVAK, S. P.
Hlfoijj.	pE Novo metlo - AtK«>e««* 7
Novo meno - Atke>£e\ (Reglike koiennei

'09/623-211
fsmmnmn
A
\aV®zil UDA na kredit brez ^ ali na leasing.
Stom* ~~ udobna, stabilna, 74)00® limuzina že za
Jh* 00 SIT.
\^68/24-612
TELEVIZIJA NOVO MESTO
l^a/Šal
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. uri
NOVICE
vsak ponedeljek ob 18. uri
ODDAJA ZA OTROKE
in po NOVICAH ŠPORT*1! PREGLED
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI FILM
in ob 21.30 NOVICE
•
vsako nedeljo ob 13. uri
NACE VAM VOŠČI
in ob 16. uri glasbena oddaja
MED PRIJATELJI
•
vsak dan od 15. ure dalje
VIDEO STRANI
////////////////////////s*..
HONEV MOON"
*Y
Izdelovanj«
In ipoMjanj« porotnik
in Aiaturantmklh ^
I
Novi trg 1. etaža C. Novo matto V/
tel.: 068/324-222	^
'<^**ii$*0«*5*5*5****«''
SPREMENJENE TELEFONSKE ŠTEVILKE NA STUDENCU
STUDENEC - V petek, 28., in v soboto, 29. julija, bodo krajše prekinitve in motnje v telefonskem prometu s telefonskimi naročniki na Studencu. Vzrok motenj bodo nujna dela, ki so povezana z razširitvijo telefonske centrale, prekinitve pa bodo zaradi preusmeritve krajevnega omrežja. Kot so nam sporočili z novomeške poslovne enote Telekoma Slovenije bodo namreč od petka, 28. julija, spremenjene klicne številke za telefonske naročnike na območju avtomatske telefonske centrale Studenec. Spremenjene telefonske številke bodo uporabniki lahko dobili na službi informacij, telefon 988. Telekom se opravičuje za motenost telefonskega prometa in prosi, da uporabniki spremembo številk sprejmejo z razumevanjem.
MARKETING V TURIZMU
NOVO MESTO - Mednarodna organizacija študentov ekonomije in managementa ter Krka pripravljata projekt Marketing v turizmu -Naredimo to skupaj. Projekt poteka v treh delih: v slovenskih turističnih podjetjih tuji študentje marketinga in turizma na poletni praksi opravljajo marketinške raziskave in druge projektne naloge; od 21. do 24. julija so bili vsi ti praktikanti in drugi mladi iz tujine in domovine, ki sodelujejo pri projektu, na strokovni ekskurziji po Sloveniji; od torka do konca tedna pa poteka v Izobraževalnem centru Krke v Novem mestu seminar o marketingu v turizmu, ki so ga pripravili s profesorji obeh slovenskih univerz in drugimi domačimi in tujimi strokovnjaki in na katerem v obliki delavnic rešujejo specifične probleme slovenskega turizma.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Nove mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.

k.
■L
M*

ZAHVALA
Delo, trud, trpljenje — to bilo, Martin, tvoje je življenje.
V 66. letu starosti nas je zapustil mož, oče, stari oče, brat, stric in nečak
MARTIN MEDLE
iz Gabrja 73
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se novomeški bolnišnici, Pljučnemu in Internemu oddelku za zdravljenje in nego. Posebna hvala Ivanki Boltes in Anici Korasa za poslovilne besede, pevcem iz Gabrja za zapete žalostinke in župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči; žena Pavla, sin Martin z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustila draga hčerka, sestra in teta
MARTINA
MOLEK
iz Metlike
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. doc. dr. Blažu Mlačku in patronažni sestri ge. Anici Vraničar, ki staji nesebično nudila pomoč. Ge. Mladenki Brancelj in ge. Alenki Mežnaršič za poslovilne besede, g. župniku in metliški godbi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ANA
CIMERMANČIČ
iz Vel. Brusnic 85
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, pevcem, sodelavcem Revoza, obrat III, in Novolesa- Vezan les ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
V 68. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat in stric
PETER FRICE
iz Dolenje Podgore 9 pri Starem trgu ob Kolpi
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje, sveče in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Internemu intenzivnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Zdravstvenemu domu Črnomelj, patronažnima sestrama Ireni in Mirjani, sodelavcem delovnih organizacij Beti Črnomelj, AMZS- Tehnične baze Črnomelj, Domu starejših občanov Črnomelj, Klinike za nevrokirurgijo Ljubljana, Upravne enote Črnomelj, Vzgojno-varstvencga zavoda Kočevje, govornici Mariji Sutej, KO ZB Stari trg ob Kolpi, pevkam iz Otovca, g. Hitiju za organizacijo pogreba in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Štefanija, sin Pavel z družino, hčerke Marija, Štefka, Zofija, Zalka in Vida z družinami, sestra Marija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnile se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
JOŽEFA SMOLIČ
z Vrhtrebnjega 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter našo mamo pospremili na poti k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Labod Temenica Trebnje za pozornost, sovaščanu Janezu Smoliču za ganljive besede slovesa pri odprtem grobu, osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in lajšanje 'boiečin, pevC£m za lepo zapete žalostinke in gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
A ta, ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja.
A v domu ostala je praznina, v naših srcih velika bolečina.
bratu in stricu
JOŽETU SELAKU
iz Dobrave 19 pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi sosedovim Baničevim in družini Ane Povšič. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Dobrave, vsem gasilcem in predsedniku GD Dobrava za poslovilne besede ob odprtem grobu ter DU Škocjan.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
O, Bog blagoslovljen, zahvaljen si ti, sprejmi nas medse, daj nam moči.
V 55. letu starosti nas je po hudi in zahrbtni bolezni mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast, svak, brat in stric
V 65. letu starosti je sredi sončnega popoldneva nenadoma prenehalo biti srce našemu ljubemu možu, atu, staremu atu,
CIRIL GLAVIČ
z Lašč pri Dvoru
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje in sveče ter ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstveni oskrbi, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in ge. Fabjanovi za govor. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 66. letu starosti nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast, boter, bratranec in stric
ANTON KRALJ
iz Ul. Mirana Jarca 32, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala bolniškemu osebju Urološke kirurgije, dr. Tatjani Gazvoda, družini Jaklič in ostalim sosedom za nesebično pomoč, g. Silvu Balantu za poslovilne besede, g. župniku za lep obred ter ge. Novakovi za organizacijo pogreba. Vsem prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
PORTRET TECjA TEdlNA
Na Dolenjskem že 55 primerov borelioze
Tomaž Maraš
Tisti, ki so za Tomaža Maruša rekli: “Iz tega fanta pa še enkrat nekaj ho, ” se niso zmotili Mam. rar.l novomeške gimnazije izpod Trške gore je kljub svoji mladosti že pokazal, kaj se da doseči s pridnostjo in vztrajnostjo. Lani je bil najboljši kemik 3. letnikov srednjih šol v Sloveniji, letos pa drugi med 4. letniki. Vse od osnovne šole naprej se udeležuje tekmovanj iz znanja kemije in domov ne prihaja praznih rok. Lani in letos pa je sodeloval tudi na mednarodni mladinski kemijski olimpiadi in več kot odlično zastopal našo državo in nenazadnje tudi Novo mesto.
Da te nek predmet še posebej navduši in vzbudi zanimanje, je ponavadi odvisno od učitelja, ki ti ga prvi predstavi. Tako meni tudi Tomaž, ki pravi, da je za njegovo ljubezen do kemije v prvi vrsti “kriva" Fani Avbar, njegova profesorica kemije iz osnovne šole Center (Katja Rupena). “Na pravi način nas je popeljala v svet formul in enačb, in tako se je začelo." V 8. r. se je Tomaž prvič udeležil kemijskega tekmovanja in opravil tudi raziskovalno nalogo. Potem je prišla gimnazija. Odločitev ni bila težka - smer naravoslovje, izbirna predmeta kemija, biologija. Študij je bil naporen, ampak obrodil je sad. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Sekcija za kemijo, organizira tradicionalna tekmovanja iz znanja kemije in Tomaž na njih ni manjkal. V 2. letniku je dosegel 3. mesto. Zadnji dve leti, ko podeljujejo Preglova priznanja, pa je bil sploh uspešen. V 3.1. se je v znanju iz kemije in pri raziskovalni nalogi (izolacijska sredstva Krka Novolerm) med vsemi slovenskimi srednješolci 3.1. najbolje izkazal;
dosegel je I. mesto in bronasto Preglovo priznanje (znanje se namreč vrednoti v odstotkih). V 4. I. pa si je na srečanju kemikov srednješolcev Slovenije prislužil 2. mesto.
To pa Tomažu ni bilo dovolj. Želel se je preizkusiti še na mednarodni ravni - na olimpiadi. Zato se je že v 3. letniku prijavil na preizkus in bil najprej med šestimi, nato pa med štirimi izbranimi srednješolci v Sloveniji, ki so odpotovali na 26. kemijsko olimpiado na Norveško v Oslo. Tudi letos mu je udeležba na 27. kemijski olimpiadi na Kitajskem uspela. Skupaj z novomeško gimnazijko Vesno Kro-seij, Damjanom Janešem izkočev-
Zaradi klopov, ki prenašajo meningoencefalitis in borelizo, je bilo v prvi polovici letošnjega leta na širšem območju Dolenjske že vsaj 55 bolezenskih primerov - Na Gorenjskem okužen že vsak četrti človek - Skrbo se pregledujte^
<
NOVO MESTO - Poletni dopust je kot nalašč za sprehode v naravo. Žal tudi to vrsto sprostitve in oddiha spremljajo nevšečnosti, med katere spadajo na primer klopi. Če drugega ne, je klop na telesu razlog za zaskrbljenost; kaj pogosto pa klop človeka tudi okuži, o čemer zadnjih deset let v Sloveniji zdravniki in drugi sicer precej govorijo. Kakšni so podatki o boleznih zaradi klopov na območju Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto?
EROTIKA IN NOČ V KRŠKEM
ske in Janezom Rifljem iz kam-
niške gimnazije je od 10. do 20.

julija izvrstno zastopal Slovenijo. Od vseh štirih naših je bil najboljši,
dosegel pa je 60 odst. točk. “Boljši sem bil v teoretičnem kot praktičnem delu preizkusa, kar lepo kaže, da ima naša šola (in seveda tudi ostale slovenske) premalo možnosti za praktično - raziskovalno delo. Priprave na tako tekmovanje pa so kar naporne, ampak se je izplačalo ", pripoveduje Tomaž.
Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska. Pri Tomažu sta kar dve: Marinka Kovač, njegova profesorica kemije na novomeški gimnaziji, in Stanka Florjančič, tako profesorica kemije, ki t skrbi oriorave na kemiisko
ima na skrbi priprave na kemijsko olimpiado. Tomažev uspeh je tudi njun uspeh, da pa delata v pravi smeri, zgovorno kaže podatek, da je letos vseh 15 gimnazijcev, ki je opravljalo maturo iz kemije, to storilo več kot uspešno - z ocenama 4 in 5.
“Vse je med sabo povezano in se dopolnjuje. Brez logike je težko delati v kemiji in to mi je všeč", utemeljuje uspehe Tomaž. Ne zanimata pa ga le naravoslovje in kemija, v prostem času rad kolesari in bere, najraje eseje. Skorajda odveč je bilo vprašanje, na katero fakulteto seje vpisal po uspešno opravljeni gimnaziji in maturi (bil je odličen). “Jeseni odidem v Ljubljano študirat kemijo. Ta odločitev ni bila težka, čeprav sem včasih razmišljal tudi o študiju arhitekture. Imam Zoisovo štipendijo za nadarjene in potrudil se bom, da jo bom upravičil. ”
LIDIJA MURN
KRŠKO - Kulturno - umetniška tolpa Gas pripravlja dva zanimiva projekta. Izdati namerava svojo prvo kompaktno ploščo z naslovom Erotika, na kateri bodo priredbe, avtorske skladbe (slovenske in angleške), predvidoma pa tudi dve instrumentalni skladbi. Preko glasbe člani kulturno - umetniške tolpe razkrivajo odnose med moškim in žensko. Svoj promocijski koncert gasovci pripravljajo v soboto, 2. septembra, ob 17. uri na stadionu Matije Gubca v Krškem. Na njem bodo s koncerti sodelovali tudi gostje: trboveljski Orleki, kobariški Soča blues band, Demolition Group, Vlado Kreslin, med nastopi pa bo modna revija z voditeljem Sašom Hribarjem.
ODBOJKARJI NA POČITNICAH
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Proti jedrskim odpadkom - Podpora vodji je nevarna - Gostilna brez smetnjaka - Cesto zarašča - Kako do slovenskega državljanstva - Nered - Romi - Psi na travniku
Švajgerjeva iz Črnomlja je izrazila ogorčenje nad novico, da naj bi v opuščeni rudnik v Kanižarici metali radioaktivne odpadke. Kot ji je znano, na občini niso nič vedeli, da bi kdo predvideval tako odlaganje. Tudi zeleni tudi niso vedeli ničesar.
Tone iz Gradca je prepričan, da se je Alojz Medle zmotil, ko je v “Halo” v prejšnjem Dolenjskem listu rekel, da so nas naši predniki pred 50 leti prodali Srbom. Tone je rekel, da greha ne smemo pripisovati povojni oblasti, saj je bila že 1918. leta ustanovljena kraljevina SHS in Slovenija pripojena k Srbiji. Že pred vojno in po vojni pa so Slovenci izražali težnjo po osamosvojitvi. Tone je tudi rekel, da pozdravlja zapis škofa dr. Grmiča in zavrača prispevek Iveta A. Staniča, oba objavljena v prejšnjem Dolenjskem listu. “Če Janševi pristaši že zdaj grozijo ljudstvu - le kaj še bo !” je bil zaskrbljen Tone.
Janez iz Podturna jc sporočil, da njega in nekatere sosede moti, kako dva vaščana odlagata smeti. V Dolenjskih Toplicah imata gostilno, odpadke iz lokala pa vozita v domači zabojnik v Podturn. Kontej-

Halo, tukaj
A
DOLENJSKI UST/
f sodci
bi radi kai s oga po h valit i na zanimiv
ddekiž
lev,
rnsliihnili vam bomo, zapisali,
m oznosti poiskal i od go v o r na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
J
nerja sta sicer dva, vendar sta zaradi gostilniških odpadkov prehitro polna. Primera v novomeški Komunali ne poznajo, na splošno pa velja, kot so zatrdili, da gostilna mora imeti tudi smetnjak. Lahko ga za plačilo preskrbi tudi Komunala, sektor splošne komunale je za to čisto pravi naslov.
Bralka iz Gabrja je opozorila na prometno težavo na cesti med Gabrjem in Hrušico. Cesto zarašča grmovje in drugo zelenje. “Za avto je na cesti še prostor. S košem pa moraš stopiti v koprive, ko se umikaš avtu. Poleti bi bile vse rade v miniju ali v hlačkah, pa te koprive opečejo,” je rekla bralka iz Gabrja, ki jo tudi zanima, kdo je dolžan počistiti grmovje in koprive ob cesti, ali lastnik parcele ali kdo drug. Po odgovor smo šli v Cestno podjetje. Zagotovili so, da čistijo oni, vendar po obvestilu pristojne občinske službe.
F. L., ki živi in je zaposlen v Nemčiji, se je pozanimal glede pridobitve slovenskega državljanstva. Je Slovenec, vendar je v preteklosti dobil nemško državljanstvo, zdaj bi želel tudi slovensko. V upravni enoti v Novem mestu so glede tega povedali: če se oseba ob prevzemu nemškega državljanstva ni odpovedala slovenskemu, ima še zmeraj slovensko državljanstvo. Če pa seje državljanstvu odpovedala in ga zdaj želi pridobiti znova, lahko vloži zahtevo o tem pri najbližjem uradnem predstavništvu države Slovenije v Nemčiji. Slovenija načeloma ne priznava dvojnega državljanstva, so pa izjeme.
Občan M. N. je dežurnega novinarja obvestil, da je na Cikavi ob obrtno-industrijski coni precejšen nered. Tam so kontejnerji, avtomobili “na klocnah”, pečejo se čevapčiči idr. M. N. je tudi prepričan, da bi ga policija ustavila in kaznovala, če bi se vozil z neregistriranim vozilom. Zakaj ni tako stroga tudi do Romov?
Janez iz Šentjerneja jc sporočil, da v okolici tega kraja na črno obratuje klavnica, kar je, milo rečeno, zaskrbljujoče, zato se z zadevo že temeljiteje ukvarja naš novinar, ki bo o tem tudi poročal.
Naročnica Veronika iz novomeške Ulice Danila Bučarja jc povedala nekaj o psih in lastnikih. V naselju je veliko psov. Lastniki jih vodijo na sprehod na travnik in tam živali tudi češejo. Za seboj pustijo dlako in druge odpadke. Naj imajo pse, vendar urejajo naj jih doma! “Zanima me, kaj pravijo veterinarji, ali dlaka in drugi odpadki na travniku ne škodijo govedu,” je rekla. Veterinar Igor Osterman iz Dolenjskega posavskega veterinarskega zavoda Novo mesto je zadevo pospremil s komentarjem, da dlaka načeloma ne sodi v krmo. Dodal je, da je lahko nevarno za ljudi, zlasti otroke, če psi puščajo po travniku izločke. Če drugega ne, gre pri vsej zadevi za vprašanje higiene.
Olgo Harapin je zanimalo, zakaj so prejeli naročniki Dolenjskega lista različno visoke račune za naročnino časopisa. V naši naročniški službi so o različnih zneskih na položnicah povedali, da do razlik prihaja, ker nekateri naročniki uveljavljajo upokojenski popust (tudi še za 1. polletje) ali pa so pomotoma naročnino preplačali in imajo zdaj to “v dobrem”, se pravi, da so za vrednost preplačila prejeli manjši znesek na položnici.
L. M.
IZBOR ZA “MIS KOLPA”
VINICA - Folklorna skupina “Oton Zupančič” in Gasilsko društvo Vinica organizirata tekmovanje za izbor mis Kolpe, ki bo v soboto, 12. avgusta, ob 20. uri na Vinici. Vsa zainteresirana dekleta naj sc pisno prijavijo na naslov: Folklorna skupina “Oton Zupančič”, Vinica.
V prvi polovici letošnjega leta so na območju Zavoda, pri tem največ v Črnomlju, odkrili pri 55 ljudeh znake borelioze, ki jo povzročajo klopi. Dejansko število zbolelih na širšem Dolenjskem je mogoče večje, vendar je zavod dobil toliko prijav. Lani je glede na Zavodovo statistiko zbolelo za boreliozo na širšem Dolenjskem 76 oseb, največ v Trebnjem in najmanj v Metliki. V letu 1993 je Zavod zabeležil 117 okužb s to boleznijo.
Na delovnem območju Zavoda letos še ni nihče ibotei za klopnim miningoencefalitisom, celo lansko leto pa le ena oseba.
Klopnemu meningoencefalitisu bi se dalo malodane v celoti ogniti,
pljenjem povejmo še, da ga opravljajo tudi v Zavodu za zdravstveno varstvo v Novem mestu, kjer bodo rade volje dali podrobnejše informacije o tem.
Ker s klopi pač živimo in bomo še bolj v prihodnje in ker je medicinska zaščita žal še nepopolna, mora človek klope pač čimprej odstraniti, če so se že znašli na njegovem telesu. Prej ko se ga rešimo, bolje je, saj so strokovnjaki dognali, da je
ljudje pazijo na tipičen izPu^i če odkrijejo to spremembo na ku; naj gredo nemudoma k zdravm opozarja dr. Colaričevtr
• Boreliozo registrirajo v Sloveniji od leta 1986. Medtem ko je na Dolenjskem obolenj razmeroma malo, jih je precej več na Gorenjskem in Štajerskem, kjer je po predvidevanjih okužen z eno ali drugo ali z obema omenjenima boleznima že vsak četrti klop, kot navaja dr. Jasmina Colarič. Vse pa kaže, da se okuženi klopi nezadržno, čeprav počasi širijo s severa države na jug, torej tudi v najširšo Dolenjsko.
gasilsko društvo Tabor Log’ priredi v nedeljo,13. avgu > 9. tekmovanje in obene a državno prvenstvo v igranj., diatonično harmoniko, r J vijo se lahko vsi, ki so v -
osvojili eno od pmh treh m..
klopov ugriz nevaren v večini primerov šele takrat, če je bila živalca prisesana vsaj 24 ur. “Ljudje, ki mislijo, da so lahko prišli v stik s klopom, sc morajo pregledovati, da klop, če je že, tu ne bo predolgo. Znaki obolenja z boreliozo so namreč lahko očitni, lahko pa je vsa zadeva prikrita. Ni nujno, da se znaki borelioze pojavijo na mestu klopovega ugriza. Vsekakor naj
NOVO MESTO - V taboru novomeških odbojkarjev in odbojkaric nič novega. Kot smo zvedeli, bo odbojkarska ekipa TPV Novo mesto ostala v stari postavi, kar pomeni, da bodo jeseni, ko jih čaka tekmovanje v 1. republiški ligi in za avropski pokal, igrale vse odbojkarice, ki jih je spomladi na klopi imel trener Bojan Ver-nig. Odbojkarski klub Krka (prej Pionir) bo v jesenskem delu državnega prvenstva igral pod isto taktirko, ki bo še vedno v rokah prof. Vladimirja Jankoviča. Kot je povedal znani novomeški odbojkarski delavec Janko Goleš bo jeseni moška ekipa zaigrala v precej spremenjeni postavi. Od nekdanjih odbojkarjev ne bo več igral Bojan Brulec, ki je prenehal igrati, odbojkarjem pa sc bosta po vsej verjetnosti priključila dva prvovrstna igralca iz sosednje Hrvaške. Kdo bo to, se še ne ve.
dr. Jasmina Colarič
RETJE: HARMONIKARJI NAVDUŠILI
saj obstaja ustrezno zaščitno cepivo. Po besedah dr. Jasmine Colarič, specializantke epidemiologije v Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, za uspešno zaščito pred to virusno boleznijo človek prejme mesec dni po prvem cepljenju drugo dozo cepiva, zatem po letu dni še tretjo. Po tem bazičnem cepljenju priporočajo cepljenje na vsakih pet let. Zoper boreliozo - povzročajo jo bakterije - ni cepiva. V zvezi s ce-
LOŠKI POTOK - Nastop mladih harmonikarjev 23. julija pri kava baru Lokvanj v vasi Retje je dokaz, da so gostinci začeli v svojo ponudbo vnašati tudi kulturo. Prireditev postaja tradicionalna, saj je na letošnjem 3. nastopu sodelovalo približno 20 mladih fantov in deklet, ki so popestrili kulturno mrtvilo. Množičnost harmonikarjev gre pripisati delovanju glasbene šole in posluhu prirediteljev za kulturo.
A. K.
tango
a izbran okus in n

ansambel Cmok, Pf>vežTmek*
Silvo Polak in Vinko Sin^|a(jij

\	990 SIT, otroški meni 600 2 ute,
tot
%
S
v
te
;Po
fce
.smL**	-‘ttfgV ■ |.........I
ČATEŠKA NOČ KLJUB KISLEMU VREMENU USPELA - Turistično društvo Čatež je letos že čef"niggoK ziralo Čateško noč in je tako polepšalo dan med drugim tudi prenekateremu od več kot 3.000 stacion	f
v Čateških Toplicah. Vreme je sicer malo ponagajalo, tako da so popoldne odpadle športne igre nvrttl). program pa je tekel nemoteno in je privabil še več obiskovalcev kot preteklo leto. Popoldne sov 1 ‘V . 2abe' ku nastopili mladi pevci iz brežiških osnovnih šol pod vodstvom profesorja glasbe Vilka Ureka, sle gfke^*. program z zabavnimi igrami, pevko Hajdi, ansamblom Preporod s Ptuja, ženskim harmonikarskir m Zupan iz Mengša in Terezo Kesovijo, rdeča nit večera pa je bil letos prvič obujen lik z imenom ( a ^ po rem kraj nosi ime), ki ga legenda opisuje kot pol človeka, pol kozla, njegovo podobo pa je oblikovo j0ptlF Grgičevič iz Brežic. Obiskovalci so si me drugim lahko ogledali in se celo odpravili na splav, s katero . gapti °l prikazali nekdanje rimsko pristanišče, kar so popestrili tudi s posebej za to priložnost izdelanimi o Ijanov, menjalnico... (Foto: T. Gazvoda)
*
1 ttteh sf rani florjcncctr
ANEkdoiE in pRiqodE žApisAl Jože DuIar
TVesla seje miš
Brata Kramariča z Radoviče pri Metliki, kanonik Janez in kirurg Lojze, oba velike postave, sta se v majhnem avtu topolino (miška) vozila po Italiji. Ko sta se med potjo ustavila v Padovi in ju je neki mimoidoči videl, ko sta izstopila, je duhovito obrnil znani rek: tresla
se je gora, rodila se je miš. Pa se je nasmehnil in dejal: “Tresla se je miš, rodila se je gora. Pravzaprav dve!"
Literarni večeri
Mogoče poznate zgodbo, ki jo je v pesmi Podeželski plakat napisal pesnik Janez Menart.
Po drugi svetovni vojni je bilo, ko je prišla na dan parola, da je treba tudi besedno umetnost približati najširšim ljudskim množicam. Pa so pričeti pesniki in pisatelji na veliko nastopati po slovenski deželi.
Tako so na nekem literarnem večeru nastopili (tako naj bi pisalo na plakatu!) mladi “literadi”, in sicer: kapetan Kovič (Kajetan Kovič), palček Anton (Anton Pavček), Janez Minartti (Janez Menart) in Čiro Vrag (Ciril Zlobec).
Mogoče da res ni bilo vse do pike resnično, pa vendar! Poezijo so približali najširšim množicam.
Pa naj zapišemo še eno prigodo, ko je domači aktivist na Primorskem na takem večeru navdušeno dejal:
“Posebno pozdravljam v naši sredi rojaka Antona (Franceta) Bevka in vse ostale slovenske knjigoveze (književnike)!"
Res je
start0*
“KU daje tvoje sm; ^
zelo vlažno. Kako to /eiit “Med drugim tudtP"”
sem našel v mišnici "bo-
Lene so _ . Ker njen mož rt

oditi z ni im lovit rtbe-J^ k0 p
žena možu:
"Slabe črve si mi	tt‘
“Zakajpa?")or£n»4/
“Zato, ker se noo potrudi, da bi kuj uJ
sem, da so zelo lem “le
Zdaj že gre
"Sem sl" ribice v akvariju z.
EsSS&&?:
sedaj z njimi '!’’	,„a
“O, kar gre, so zevse
ttof
/»•••
It,
Vr
H
1