-«-u.---l.i -— — le- JEDNOTI Uredniški I« Lawndale Ava. OrrW of Pahlteatleai 2007 Bo. Uwndalo Ave. Telephon«, Rockwell 4PM. :¡ÄS-.S^-i^TwS ChicagO,Ifl., sobot«. 12. decembra (December 12 ),1925. ^WtV.-N 1MI1KU 291 Andrew Dwijfht zedov 1 ■!■■!! M il rate et | gVAftfLO VIUA LE 0ELAV. D. C (F. P.) r-J>d PitUburgh je ln drugih 60 ip-|n bančnih «vez Ji od bančne tvrd-* Ce. so lahko selo s poslanico predsednika Coolidga. Kajti poslanica ilavi ameriški dolar, svari aaše-riške strokovne organizirane delavce, pomfluje fcvropo, patroni-zira Kitaj in prosi za bogate davkoplačevalce in strafi senat, da se pošuri sprejeti do dne 1. marca prihodnjega leta. ki prelaga davčno butaro z ramen bogatinov. Najbolj presenetljiva trditev je ta, po kateri je Coelidge začetnik locarniške varnostne pogodbe in da je naša zunanja politika ¿lede tujezemskih stikov opustila vsako augeetijo aile in da «Ioni edino na miru, dobri volji in delu. Države Mehika, Hai-ti in Rusija bodo zanesljivo pre-aeiiefieoeu ^ • • > ^ , Predsednik ne dela tako prijaznih gest proti delavstvu, kot jih dela skoraj na vsaki strani napram velebiznisu. On sicer obžaluje stavko riidarjev, toda •n ne nudi nobene odpomoči. On pravi, dft se spqr v premogovniški industriji nadaljuje v «kodo delavcev, lastnikov in javnosti. Večkrat je bila industri- novlJčAA art WS fMflpb^llA. le, d| Industrija nima metod za izravnavanje razlik med uslužbenci in delodajalci. On obžaluje, da ne more federalna oblast intervenirati v stav-ki, rekoč, da se naj oblast v času potrebe za premog izroči predsedniku, trgovskemu in delavskemu tajniku. Ampak ta oblaKt ae naj razteza aamo pa preiakgvo, spravo in če je mogo-t% tudi na zalaganje a premogom, ako so zaloge majhne. Olede železniškega delavstva Se »u je sporočilo, da se je spora-zumelo z ravnateljstvi z ozirom na. zakone glede medsebojnih itHcov. On je dalje odkril glede stavke tole: "Stavka v moderni industriji ima precej znamenj vojne v modernem svatu. Ona zadene delavce in zadene kapital/1 Olede zamorcev pravi, da naj bodo oni kaznovani, ki jim store zlo. Toda naše Institucije garantirajo vsem našim prebivalcem pravico, da žive po avoje pod zaščito javnega zakona." ter ne dajo dovoljenja škodovati drugim materijalno, fizično, moralno ali podžigati k revoluciji ali kriki priznane navade, ki ao že dolgo čaaa priznane od prosvetne družbe. Na drugi strani pa morsta biti svoboda in enakost prod zakonom brez razlike na pleme ali vero. Busija je omenjena edino tam kjer ao govori o deželah, ki ni-"> Ae izravnale dolga. Ruski dolK omenja na $192,000,000," ki sa odklanjajo odprto oni, ki imajo zdaj kontrolo." Pregled iiifilUiKilliv AMERIKA. Predaednik A. D. F. Člta vite aodniftu McOlintiku. Senator Norria je povedal avoje mnenje o Coolidgevi trditvi glede Muscle Shoalsa. Nova rudniška katastrofa v Birminghamu, Ala. Živež se je zopet podražil od dveh do petih odstotkov. Podjetniki so lahko zadovoljni s Coolidgevo poslanico. Edisonovo mnenje o iznajdbah in človeškem mišljenju. POSVETU. Nova vladna kriza se kuha na Francoskem. Komunistični poslanec je izzval splošno ploskanje v francoski zbornici. Nemški socialisti so dali pogoje za vstop v vlado. Angleži se pripravljajo na u-darec po Turkih. Amsterdamska internacionala odklonila konferenco z Rusi. r KNATOR Kili« ŽELI PILI PINÇEM SVOBODO. Živež so ji zopet podražil Delavske gospodinje ao . Imele prav. — Njih Izjavo adaj potrjuje delavski department. Waahlngton, D. C. — Se ni dolgo od tega, ko je trgovski tajnik Hoover govoril, da je cena za življenske potrebščine v trgovini na debelo padla. Razni delavski Časniki so ta-erat odgovorili, da je lahko res, kar trdi Hoover. Njegova trditev pa ne pomeni, da je cena Živ-jenskim, potrebščinam padla tudi v trgovini na drobno. To vedo najjasneje povedati delavske goepodlnje, ki tožijo, da se žtv-jenske potrebščine draže. pfltožbo delavskih prihajajo iz vsakdanjih izkušenj. Kajti delavske gospodinje kupujejo vsak dan za življenske potrebe. To izjavo delavskih gospodinj potrjuje delavski department s svojimi statističnimi Izkazi. De-avski department izjavlja, da se je živež podražil od dveh do pet odstotkov v pet in dvajsetih mestih, v katerih je delavski department zbral statistične podatke. Najbolj se je podražil ži-"vež v Buttu, Mont., in Louls-villu, Ky. Tam je draginja na-rasla za,pet odstotkov. Za štl-ri odstotke se je podražil živež enajstih mestih, devetih mestih. za tri pa v Zahtevaje «prejetje Washington provided far tp aortlon U«S. Act «f Od. Z. 1*17. aalkorUod oa Jaao U. ISIS. GREEN (ITA " OSTIE LEUTE *** *** reuiTNfl Washington, D. C — Senator Kmg ¡z države Utah, demokrat, > predložil predlogo, v kateri Prilaga, da «e Združene države umaknejo « Filipinskega otočj« in dovolijo filipinskemu ljudstvu P'polno odvisnost glede vlade. Berlin, 11. dec. — Sociallatičn voditelji «o včeraj odgovorili predaedniku Hindenburgu na njegovo priporočilo, da naj socialisti vstopijo v vlado ln pomagajo organizirati močno večinsko koalicijo republikanskih strank v parlamentu. Socialisti zahtevajo, da mora biti zajamčena protekcijs republikanske ustave. Drugič mora parlament ratificirati wa«h-ington»ko delavako pogodbo, v kateri Je zagarantlran onem urnik. Nadalje mora vlada ustanoviti razne blaginjske inatltu-«ije za brezposelne delavce in objaviti seznam plačevalcev in vplačanih vsot dohodninskega davka. Navedene «o še mnoge druge zahteve v Interesu nem-Akih delavcev. Socialisti hočejo vedeti, da II bodo njihovi pokoj! izvedeni, pred no ae sploh podajo v razgovor z buržoaznlml atrankami. so trde. — Imenuje ga orodje izkoriščevalcev. _ Napoveduje. da bo višje aeASče padala drugačno razsodbo. Washington, D. C. — "Zveati sodnik McClintic je skušal nekaj storiti za podjetnike na ¿Olju mehkega premoga v Zapadnl Virginiji." pravi William Gfceen, predsednik Ameriške delavske federaoije v uradnem glaailu "American Fédération", s svojim prizadevanjem, da jih ščiti prpti rudarski organizaciji* 'ki so od leta 1898 obratovali, kršeč Shermanov zakon/ "Sodnik McClintic spada v tisto vrsto uspehov, v kateri sta sodnik Jackson in sodnik Day-too. Sodnik Jackson je v devetdesetih letih izdal sodnijsko prepoved, ki je prepovedovala rudarjem obdržavati javne «hode in organizatorjem delati za združenje. Sodnik Dayton je podal sodni j «ko prepoved v Hitchma-novi zadevi, proti kateri so «e rudarji bojevali do najvišjega sodišča, za kar «o izdali tisoče trdo zasluženih dolarjev, da ob-drže pravice kot svobodni državljani. Dasiravno te sodnljske prepovedi niso dosegle svojega namena, vendar so pa zakasnele organizacijsko delo. "Sodnik McClintic, ko sta izvršila njegova prednika, služi namenu izkoriščanja v Zapadnl Virginiji. Materijalne vire izkoriščajo v Zapadni Virginiji korporacije, ki nimajo tam svojega doma. Organizacija United ter« se bqiuja, da ščiti mo-njfh žene Jn otroke pred izkoriščanjem pred ravnoistlml ne tam prebivajočimi Interesi. Ako bo Zapadna Vlrginija oropana materijala in ljudi, bo revna." Green citira iz ustave rudarske organizacije določbo, na katero sodnik McClintic opira svoj odlok, da so unijonisti kršilci postave. Ta določba ae Člta: "Da se združijo v eni organizaciji brez razlike na vero. pleme ali narodnost vsi delavci, ki so sposobni postati Člani, ako delajo v rudnikih ali okoli njfh, v pralnicah za premog, in kefceo-vovih pečeh na ameriškem kontinentu/' On napoveduje, da bodo višja sodišča zavrgla razsodbo. Me-Clfntic je Imel sa to akcije ta vzrok, ker je gl. predaednik ru-darake organizacije, Lewle, šel v Zapadno Virginijo, na apalira na rudarje na polju mehkega premoga, da pomagajo rudarjem, ki atavkajo na antracitnem polju. "Sodišča v Zapadnl Virginiji so zveato služila rudniškim podjetnikom s sodnijskiml pgepo-^ ved m i aH Jurističnimi tolmačenji, da se omeji razvoj unijonlz-ma na tem polju/' pravi Green. Posledica takega početja je bila, da ae niao izboljšale življenske razmere* In delavske razmere ru-darjev v tej državi in tako ogrožane razmere v vsem kompetlv nem ozemlju." 2lvl|$ll|$ K okoploxiji Eksplodiral je plin. — Trupla «o etraiao raamenaaiaaa.—Veeh ponesrečencev «e nkso dobili la premogovnik«. Rirmingham. Ala. — V Over-tonovem rudniku štev. 2 ae je dogodila strašna nesreč«. Nastala je silna plinska eksplozija, ki je uničila eden in Šestdeset rudarskih življenj. Premogovnik ie lastnin« Alabama Fuel ln lron kompanije, ki je poznana kot ve-■i, ftaaprotntc« organiziranega de!av«tva. Samo v vojnem času je bila v njenih rudnikih pH-sna na rudarska organizacija, po končani vojni je pa družba takoj ob prvi ugodni priliki naskočila organizacijo rudarjev v Alaba-mii ki je tvorila del rudarake organizacije United Mine Workera in jo razbila. Boj je bU takrat zelo hud in kompanlja se je po-alužila raanih sredstev, da je organizacijo uničila in zopet u-vedla neunljske raamere v avo-jlh premogovnikih. , Petnajat dolavoev je ušlo nepoškodovanih, pet jih j« v bolnišnici atrašno poškodovanih. Vaeh rudarjev je po izjavi su-perinlendenta odšlo 108 na delo v rudnik. Sedem In dvajset jih jf bilo tako oddaljenih od ekspresije, da jih ni dosegla. Naj teč življenj je bilo Izgub-ljfcftlh na sedmi galeriji. Trupla mrtvih, ki ao jih prinesli Iz jame, so pa ležala na šesti galeriji. Resici so odšli takoj v rudnik, a vračali ao ae Milno izmučeni, kajti delo nI bilo le nevar-no, marveč tudi zelo mukotrpno In utrudljivo. Nekateri «o po- ln utrudljivo. Nokateri «o po- incno *no j*> uizm trm, *«r p«A«H na tla. ko so prt*« zopet to zmešale Atreno trpsto fi na sveži zrak. Aaaflia m pripuvlla. eewHPasii ww Bas i^vw v eivi ds sdsri ps Tsréip če he treba, bo pomagala Francija. la Maaaollni je tudi oh-ljubil DELAVČEVE DIVIDENDE. Podjetniška lahkomieelnoat zj krivila «mri delavca. I Svojo predlogo je predložil [ kkoj po preČHaai predsednikovi NRKAJ DNI DO BOZlCA! P-lanicU v kateri ae pripon^ t^mmà&mM oeročHe za da „ podeli generalu Leonard lAXO Chicago, III. — Jose Capiello je bil z«po«len n« Rock Island Loadoa, 11. dec. — Anglija se pripravlja na vojno « Turčijo radi petroleja v Moeulu. Načrt, ki se plete, Je, da bo oboroženo akcijo vodila liga narodov, ako Turki v resnici odklonijo končni zaključek lige glede moaulnkega •por«. Zaključek Je že znan v naprej! Anglija dobi Mo«ul z olj-nlml vrelci. Ako «e Turčija upre kot grozi, bo naloga lige, da uveljavi avoj zaključek. V ta namen bo pooblaščena Anglija, da začne « pomorsko kampanjo. Bojno brodovje je že pripravljeno. Francija bo najbrž tudi udeležena v kampanji in celo Mussolini Je obljubil, da Ima liga narodov vso oboroženo silo Italije na razpolago, če bo treba kaznovati ne-pokorne Turke. V.«lučaju, da pride do vojne, bo angležka flot« forairala Dar-dsnele, Italijani in drugi pa Izkrcajo čete na suho, ' Ženeva. 11. dec. — Turžka delegacija j« Izjavila sinoči, d« «e ne udeleži več nobene aeje »vet« lige narodov, ker ne pričakuje od sedanjega z«sed«nj« nobenih pravic v zadevi MomuI«. Munlr bej, vodilni turški diplom«! v Ženevi, j« dejnl, d« je do nedelj-neg« navodila Iz Angore pretrgal vse «tlke z ligo narodov In ¿isto v«eeno mu je k«j sklenejo. COOLIDGEV ARGUMENT NA RESETU Predsednikovo priporočilo glede Muncte Shoels« ne ne mora sa-govarjatl. — Farmarji potrebujejo umetn« gnojil«. Wa«hlngton. D. C, — Senator Norria. vodja republikanskih vstašev v «en«tu, je odgovoril n« Coolidgevo trditev, po kateri vlada ne more upravljati električno centralo pri Mu«cle Shoal-su. On pravi, da Coolidgeva priporočila sa oddajo električne centrale privatnim Interesom niao presenetljiva, toda zagovarjati se ne dajo, ker napačna in ker uatvarjajo precedent, katerega bodo poanemali od Atlantika do Pacifika ln ki oatane za generacije, ki še zdaj niao rojeno. "Val ,varno, da predsednik Coolldge nasprotuje vsaki ri, ki Ima najmanjšo spraviti vlado v bisnls, taka, da privatne stranke poraclje lahko napravijo pravi Norrls. Na to Norris pokazuje, koliko čaaa ae Je Še porabilo za razpravljanje o Muscle Shoal«u, in pravi, d« predlaga zopet drug«» dolgotrajno pol*vedo vanje, ki ho zopet vodilo do imdaljnlh razprav. Coolldgo pravi, da furnirji potrebujejo «iektrlčn^ nilo z« proizvajanje eolltr*. Hendtno preiskave |>a dokazujejo, da ae za produkcijo solitr« |>otrebuJe vedno manj aile, ker se Izboljšuje produkcijaki proces. Ta argument o soliti u je navadna pro* paganda, ki Jo podpirajo oni, ki ne marajo, da ljudstvo dobi elvk trlčno silo po nizki ceni, ker železnici kot ddavec za čiščoaje ggNATOB HARRISON HI JK lokomotiv. Ko je čistil lokomotivo, je stopil z nje. da Jo očisti še na strani- Tam je bil« p« velika Jama brez vsake «igraje, v kateri ae je nnbajnla voda. ker «o v jamo odklad«!! pepel In žin-dro. Delavec ni tega vi-del. Ih |Msd«-| Je v o***mr»«j«l čevljev globoko vodo. Utonil je. Iireden «o aa potegnili iz vode IZBRAL PODPRKDKED-NIK A ZA TARTO. dajanji električne sile. Obžalovati Je, da ae predsednik vedno pridružuje onim, ki pred*t«vlj«-Jo f«rm«r ju n«pačne fakte, Je poudaril Norria. Na to Norria razbija argument, da vlada ne more upravljati električne centrale. On pravi, ako bi Coolldge v tej zadevi a topi I na atran ljudatva, da bi bilo to vprašanje že zdavnej rešeno. "Resnic« Je," meni Norrl«, "ds «o oni, ki krlče nsjbolj glasno proti vladnemu obratovanju, t lati, ki naa protujejo, da ae to vprašanje vzame iz politike in da ae postavi na pravo blzhlško podlago. Ako bi Muacle Shoels na bil nič vreden, tedaj bi ravno ti ljudje krlšali proti temu, da vlada zadržuje laatnlno ln obratovanje po vladni korporaciji. "Lepo lluatracljo Imamo v predsednikovi državi, v kateri a« Je uprava kanala Cap« Cod v privatnih rokah izkazala kot velika finančna napak«. Medtem ko predaednik «kuš« oddati Mu«H« Shoal« privatnim intereaom, ravno ob tletem ča«u In v ravno lati poslsnlcl priporoča, da vlad« Izda denar davkoplačevalcev za nakup kanala Cape Cod, kjer so prlvstni interesi ponesrečili. "S predsednikovega stališču Je napačno, da «e vladi dovoli obr« tovatl njeno lastno posest, ako se bo Izplačala, tod« porabimo naj vladni denar r« n«kup k«n« lov, kjer privatni Interenl Izguli-I Ja Jo denar .. ." Je rekel senator Norrl«. UNDEKWOOD JK GOVORIL ZA BOGATINE. W«»hlngt«n. D. C. — Hi*«!or l'nderwi«sl, demokrat Is Alnlm me. je v teku govor« zlotnil sulico z« bogatim*. Hpravil «e je tia davčne pr<*d|i>g<. Toaeimo je ii« piko vzel d«vek n« dmtščin*. Me Amsitrdaintka later-nationale odklonila konferenco z Nemci, Belgijci in Francozi zavrgli predlog «ngleških unij aa enotno fronto. Am«terd«m. 11. dec. — Predlog «ngleških strokovnih unij «a hi-ezpogojno konferenco med zastopniki amsterdamske Mednarodne zveze strokovnih unij ln moskovske Rdače strokovne ln-tern«cion«le v svrho enotne fronte je bil odklonjen na seji ekse-kutlve «msterdnmsk« strokovne Internacionale. Štirinajst odbornikov je glasovalo proti predlogu ln Hfdem zanj. Nemški francoski In belgijski odborniki so glasovali proti ln pojasnili, da ne morejo glasovati aa breapogojni sprejem Rusov v amsterdamsko Intert^cionalo ali sa združenje obeh Intemaolo-nal, ker n tem bi podprli komuni-stične unije v svojih laatnlh deželah. Angleške unije so zapretile. da bodo na svojo |>e*t začele gibanje i enotno fronto z ruskimi unijami. Videlo se bo,'če zdaj lavo-dejo avoj načrt. • , V Franciji ee kaha nova vladna kriza Vprašan/e je, kako odatranitl finančnega ministra, ne da hI padla llriandeva vlada. Pariz, II. der. — Francija Je mi robu nove vladne krize. Révolta v iMrlamentnrnih krogih proti finančnemu mini«tru Lou-c h (»ur ju radi njegovega flnan- 01 čnegs zukonu. s katerim je naU>-rt* mtk- JW-ufc milijard ilo- frankov iiotfh davkov, j« tako velika, da je zapisan porazu v zbornici pri prvi priliki. V vladnih krogih zdaj Anulirajo, kako bi ae Izneblll Ismcheurja. ne da bi bila pri tem upropastena liriandova vladn. "Iznajdb je dovolj," pravi Edleaa IzumlteJ je mnenja, da je mleel-nl aparat ljudi aaoatal daleč aa mehanišklml aparati. New York, N. V. — Thomaa A. Edison, glnsovlti iznajdltelj neštetih elektrišklh naprav, Je dej«l z«dnj« dni v intervjuvu, ki Je objavljen v "Popular Science Monthly", da povprečni napredek človeškega mišljenj« j« aaoatal daleč «a mehanlšklml Iznajdbami. Iznajdb Je dane« toliko, da bi «vet l«hko počakal nekaj čaaa braz v«aka nove Iznajd* b«, dokler «e človek ne («»makne umstveno nekoliko nnpral. V n«d«ljev«nju razgovora Ja |ia Edison priznal, d» se niti on ne ravna po svojih besedah, ker pravkar del« n« novih IznaJd-Imh, ki Izlsiljšajo mokro luiterljo in fonograf. Največji dve njegovi iznajdbi st« fonograf In klnem«togr«f. Kdlson je tudi rekel, d« bo A-merik« kmalu vodil« «vet v kemiji. Ko so g« vprašali, kako živi, je povedal, d« spi več In je m«nj kot kd«J prej v avojem življenju. N«v«dno spi še«t ur /.«l»oredom«. Njegov oImh! j« navadno en« žlic« akuh«rteg« ov«a, en« M«rdin« In |s>i kozarea «ve-jamu mlek«. K«lison je zdaj v 79. letu. IW1KAII ZAHTEVA PRIZNANJE RUHIJE. rov. ki jih je obdržaval križem dežele, da «e naj Izpremenl W«shinKt«o. D. T. — Ken«tor fV»r«h, i»re«taednik «sUi ka z« tu* jf/^emske razmere, Je pradlošll srnntu rasoltM'ljo z« pri/nanje KualJe, N« njegovo zahtevo, Je Wooda, sedanjemu govertšerj» ^ ^ lipihfkem otočju več moči, " d« ae omeji moč «àmovlade. k» io Je izročil koagre« ljudatvu ^iliplnakem otočju. i šega prijatelje izvrstne KNJIGO: Washington. D. C. -- I u ^ j4. u predloga "kiimu- predsednik Dawee je bil dano« L|iiWl(||l« Trf|iu .Urr. zopst z« Urto wriMlorju H«rrl-1 ^^ k«pltnllaU»v, ki jim sonu, deoHikrsiu iz Miaiihisippi- ^^ ^ VtuXtkf Jtl irtt. ja. Citiral je iz jNPSV^^O;)^ XÄfov«rJ«tl firlvllegije bog« linov. Menil J«, da t«k zvernllblla «kelja odložena, davek "krši" drž»vne |»r«vice. — malomarnost «ko ea OU-1--7"TZT^C . "1 ° na PortoaaMil pred-ednlk odniopil. i ^ . rihTglnhnkn rff- ^ W U>" ^ " ^ i* ^ ***** Usboaa, IL der. - l'redsed. lßmm ^^^ j NAROČITE KI KNJU^) 'eljo teka«nake UglalMture In nik iiortogJeke republike Go- 1 ' uAmaJIU gl r* ^^ zaati»pnlki tucat« drugih me* je dane« |*»d«l .»sUvko Za vanje in utonejo j TMBBB WÊN9ÊÊT U-ri-lntor ¡vzro|» Je navedel »l«»»o zdravja. To je prava tločinska MM-|wtnl 'psrUmentarni ra& T Sfej _I__ _ ***<* m« s brez v«ake \ arnoeine naprave, da delavci pri delu lahko («dejo alizem, družbi ne ki istov kajti roke, v svojem inU tujih deželah. ....... »' interes J Eli NOTE ■ i..... PROS GLASILO SLOVENSKE NARODNE lt-11 i ii . jmmmiwwhwbmbmbm LASTNINA SLOVENSKE NAEOPNBjpOPPOMM ■ JMPtKWp-COM OglaaoV po ——i i— i m -it- < im > ■ -.— Naročnina: Zedinjene dršave (laven Cbkago) J6Jt a* loto, pol lete in $1.26 m tri Milici; Chicago in Oeero SSna lato, lata. m tri ascooae. in aa Inoinosematvo tf.00. Naalov « ria kar la« rtft i líete*: -P R O B V B t A" SÜ7-W Sa. U»n«aia Ar «THE ENLIGHTENMENT* _ A to—H*9* fš— »a a#—isat Subscription: United SUtaa (taaepE 0|ippt> sa4 Olllil : Chicago 96*0. and fmiff twSth» ^ p» FfpT "MEMBER of THE PEDEDBATED PRESS Data» v oklepaje a. pr. (OIU. $1-24) poleg *ašega iawaa aa aaalovtf R da vem )e s tem dneva« potekla aarOČnlaa. Ponovite je a« ae aatari Met. * ' '"' IMPERUALISTICNA POHLEPNOST PO OLJU DRUGEM NARAVNEM BOGASTVU SE NI PONEHALA. IN Ko je bila mirovna pogodba izdelana in podpisana, je svet izvedel, da sta si Francija in Velikg Britanija del nekdanje Turčije razdelili lepo med seboj in sicer pod pretvezo, da prevzameta mandat uad Sirijo in Mezopotamijo. Ta teritorij sega od Sredozemskega morja do Perzijskega zaliva. Sirija obsega približno 60,000 štirjaskih milj in v nji živi okrog tri milijone prebivalcev, ki so po veri večinoma mohamedanci semitičnih potomcev. Zemlja je izredno rodovitna. Na nji vspevajp razni poljski pridelki in ovočje. V lebanonskem gorovju pa raste dragocen les. Mezopotamija obsega 143,250 čtirjaških milj in v nji živi malo manj kot tri milijone prekjJValcev, ki so večinoma mohamedanskega veroizpovedanja. Zemlja je rodovft-na, toda potrebuje umetnega namakanja. Mosul, nekdanji turški vilajet, je bogat na naravnem olju. Pa tudi plasti asfalta so veliki. Ti deželi sta bili kot mandatna teritorija dodeljeni Franciji in Veliki Britaniji, ne da bi se ljudstvo preje vprašalo, ako je s tem zadovoljno. Kako je ljudstvo zadovoljno v Siriji z delitvijo in mandati, pokazujejo francoski masaker v Damasku in vpori Druzov proti Francozom. Mosul, ki se nahaja Mezopotamiji, v katerem živi do 80,000 prebivalcev, pa tvori sporno jabolko med Turčijo in. Veliko Britanijo. Turčija stoji na stališču, da Veliko Britanijo niso privabili človekoljubni motivi v Mosul, ampak edino le naravno olje, in zategadelj zahteva, da Mosul ostane turška pokrajina. To vprašanje se zdaj refcava pred ligo narodov. V minolem tednu je svetovno sodišče, v katerega skušajo zdaj pritegniti tudi Združene države, podalo odlok, da mora Turčija sprejeti vsak odlok, ki ga poda liga narodov. Munir-bej, turški poslanik v Švici, pa odgovarja na ta odlok, da Turčijo ne veže odlok svetovnega sodišča, ker ni bila Turčija zastopana pred svetovnim sodiščem v Ha-gu. Člani lige narodov niso razsodniki, ampak samo po* gajalci. Oni zastopajo le svoje vlade in ne morejo izročiti sveta ene dežele in njenih prebivalcev drugi deželi, ne da v to privolita obe stranki. delavetvo. Upamo, da bomo prihodnjo spomlad pričeli a stavbo slovenskega CoUiawood. Ohio nth »lovensk« «atropóle «1, da ae po štirih letih ■aH Ss N. P. J, ia čltatdjfv "Prosita". Kot star našel- ' priljubljenem Bril* aiTuKa zaključka, ko po rasnih listih vidim, kako predbacivajo rajnim dopisnikom iz GoiHnveeda neresnico. K naselbino, ja ateer v Newb*»g. O , «aa nrttal daa iy. februarja m torej bo kmalu ic 26 let. Z^to mi j« znano in opiaatl hočem nekoliko resnične zgodovine z društvenega polja in v splošnem. Prišel sem pri «Ha nju listov do sposnanja. da nikdo ne more vsem ustraši, ampak kar. sem ¿«tal od naših poročevalcev resnice, moram reči, da so napredki delavci. Oni ne pišejo laži, kot jih predbacivajo nekateri. Pot nam predobre-vet-mara v naselbini, kakor tudi spk£no v metropoli. Društveno iivljenje je pri nas imelo izvor v salunu pri bari. Bara ja bila shajališče in proator. kjer so se zaključili vai važni problemi tedaaje-ga življenja. Salpnarji in čekmoštri ao bili odločilni faktorji. Pri teh^fe- kar je reaničnd, da kar je bilo slovenskih župnikov v CoIHnwoodu je bil pokojni rev. Smre-ksr najmiroljubnejši. To potrdi vsak v naselbini, Zato je tudi vtsdal najlepši miri Spominjam ae, ko je bila vrtna veeoUea df«štaa "V boj" št. 63 S. N. P. J. in razvitje zastave. On Je posodil svetilka. Prepričan bi tput ne bij storil noben poznejši duhoven Zadnjič «en» čital v Enakopravnosti in ftosvetl, da se nam nekaterim čla-r.om društva št lit očitajo neutemeljene stvari, ia to od oseb, o katerih sem prepričan, da jim ni toliko za društvo i» jedpeto kakor »a klerikalno uropaganjio. Orjcanizacija ni glavno, le v javnosti hočejo biti prvi. Tukajšnji typisl iz naselbin odgo-■■hMft kdo trdi naeprot- Plač«, plača! — VUH v PadMu Leadvilla ia piafe v gl uradu a * t'. J. Trunk roa je pobil! Ye»! Zdni vodoraven. Mea culpa! Konec! —V' Kako je to storil? Velika» Trunk (see "dnevnik" petkrat v tednu) je prijel"Franka Pechni-ka iz Puebla in me z njim oplazil. Kaj je naredil Pechaik? Citiral je v Proaveti plače »1- odbor nikov S. N. P. 4< ia zaključil, da ao gil. odborniki dpbro plačani, deb, ako ei tretal in zvesto hram božji, sf bU možak, če se pa niai strinjal z njih poletjem in mišljen jeni, ao U> naaivaN "stradoljna." Ti ljudje se niao dosti brigali za društva ia kulturo, ker to so opravili «fiziki P" barak. Y naselbini Newburg je bilo nekoliko slovenskih družin, precejšnje število pa samcev. Fodporttepe društva nj bilo, slovenske cerkve tudi ne, naganjali so nas pa v poljako cerkev. Čf niai šel, nlal dobil stanovanja^ hrane. Prvo društvo se je ustanovilo samo-stojpo društvo sv. Alojaija. V letu 1002 se je ustonovjlo društva sv. fcpv-reaea št. 68 s petpajetimi člani, med katerimi sem bil tudi jaz kot ustanovitelj. Društvo se je priklopllo h K 8. K. J. Bil sam član dotične jed-note sedem let, ker pa nisem hotel klečeplaziti okrog svetohlincev, te me suspendirali iz jednota. To je bila tudi Iz osebnega sovraštva. Kako nazadnjaški smo že MU ta krati V neodvisni republiki smo še častili presvitlega cesarja Franca Jožefa in to pri društvu K. S. K. J. Na IS. avgusta, bil je cesarjev dan, smo v proslavo korakali po Union ave., imeli smo vojaške uniforme, dolge Kable in na prsih ao bingljali top-ničarski strelski «naki ali cofi. Na čepicah smo imeli po tri selena hrastova pereea, simbol klerikalne Avstrije. Sokoli, ki so se iz bližnjega Clevelanda udeležili vrtne veselice, ao se muzali in smejali. Zelo me je bite sram in tudi ae nisem ni« čudil, ker je prvi predsednik takoj odstopil* ka-korhltro a« je ustanovilo dmštvo št. 6 S. N. P. J. Zavidali ao ga zato, napadali z različnimi imeni. V Glivelandu so takrat obstojala štiri slovenska društva. Imeli SO tUdI slovensko cerkev svetega Vida, pri ka-teri 3e bil edini slovenski lupnlk VI. tus Hribar. Proti njemu je začela znana Mclevelandtka revolucija" v fa-ri sv. Vida. Takrat je bil Tone O. velik nasprotnik Hribarja, zvest "ra-volucijonar." Spominjam tet kp je rekel: Jaz sem do kunca a vami. In res je prišel čas, ko ae je moral Hribar posloviti. V istem času je prišel tudi Zakrajšek, ker je pa prepir ie daljo časa vladal v fari, Je škof nagnal oba—Hribarja »n Zakrajšek*. Dobro se spominjam, kako je tone ruval proti K. R. K. J. la njenim glavnim uradnikom. Imel pač nI atolčka pri katoliški jednoti, zato ja ruval ka* kor ruje danee proti S. N. P. J. Ako Id bil Tune predaedalk naše jodnote in če bi bili sami Luclferji pri S. N. P. J., sem prepričan, dd bi ruval vsemi močmi In sredstvi proti K. S. K. 1. Poznam Toneta pgav dobra. Njemu je aa čast. Njegova ŽUica mu valjajte pesnici, na* ne pozna razmer. Rove« ponovne. da ao ml znane razmere in še bolj kakor enemu piscu samohvale. Član sem jbduote že 16 let, zvest naročnik 1'rosvcta od začetka. V družini smo v ti član) S. N. P. J., Štirje v članskem in dya V mladinskem oddelku. Vedno in poVsod sem deloval v čast in ugled S. N. Pi J., navsezadnje pa pride od bemikr)n me Za pravičnost nahruli e beseda >Hi "lainjivec," "prekleta kralja,'Mer sem mu povedal v obraz, da se je hk seji 13. septembra t« 1. Ura ztl, da-ae nekaterim gl. odbornikom, posebno .Zavert« i ku in Cainkarju lahko zifodi ift slabše, kot aa je zgodilo trem članom društva Mir, ki so bili kaznovan! »red konvencija. Ni treba jeze stresaj nad menoj, jaz sem povedal lo golt'resnico. Toliko pa moram seveda priznalti, da sem zgaran kakor jih Js- pa tisoče ia tLeoče vsled prenapornega dfl§, kar pa ni moja kriv da, t^ihveč je kriv kapitalistični sistem^ kar bi se moral odbornik kot delavec zavedati- i Lažnjivec pa nikakor nipem in se s takimi obkladki tudi ne pustfm tituli rati. Ker nas vedno nazivajo z brez«* verci, hočem dokazati da nisem. Jaz trdno verujem v* tiato. kar vidim in kar vem, 4a je. Verujem tudi, da je bjl Kriatua križan, Iter jc bil naprednega mišljenja in je poučeval delavske mase. KrižalLpa ao ga farizeji, ki bi brezdvomno tako atoriU celo z mano, če bi danes še imeli posvetno oblast Verujem, da je bil Jan\Hus sežgan na grmadi, ker je izobraževal maao in jo odtujeval rimskim farizejem. Kdo gn je puatll sežgati? Ali ne klerikalna zgaga? Verujem v nauke Karla Marksa. On je povdarjal: Delavci vsega sveta, združite set Verujem jSvgetm Debsa, najboljšega govornika v* korist delovnega ljudstva. Ven», jem, da ja S. N. P. J, za nas najboljša orMnizarija na svetu. Verujem, da Je Prosveta najboljši dnevnik slovenskih delavcev. Verujem, da je Prole tarec najboljši delavski list. Končno verujem v znanstvene resnice in i zmago socializma, katera gotovo pri <^e in bodo šele takrat pridobljene delavske pravice. Np verujeta pa v špi ritizem in praznoverje. Vfce to podpišem a polnim imenom, da nš bo koma treba pisati na ured ništvo pp imena, kot ae je že zgodilo parkrat, dasl bi lahko vedeli, da je ime uredniška tajnost.-John Lokar, Član društva Mir št. 142 S. N. P. I. Izjava turškega poslanika je hud udarec svetovnemu podittu, ker pove, da hc Turčija ne bo podala takemu izreku. Zastopniki Velike Britanije silijo, da se zadeva 'hitro odloči, ker se boje, da Turčija zasede Mosul, ko pri ¿ne prihajati »pomlad. Ako Turčija misli zasesti Moaul spomladi, tedaj prav nič ne izpremeni na stvari, ako liga narodov zdaj reši to-^p«^ n Sp"j^tToTmTri vprašanje ali če «a odloži do spomladi. Turčija bo izvr- kli' mi Kmo sami vee uredi« "bili! šila, kar se je odločila, da izvrši, ako bo odlok smatrala za krivičen. Pred svetovno vojno in v caau svetovne vojne se je veliko pisalo o bolniku na smrt tam doli ob Bosporu, Ko so po vojni pričeli deliti Turčijo, je pa ta bolnik oživel in delil udarce na levo in desno. Oavobodil se je prav svojih starih tradicij, s)>odil svojegajultana in mohamedanskega papeža. Polaatil se je zopA Carigrada in tako pokazal, da ne dovoli delati tako z njim, kot navadno delajo s človekom brez volje in ki umira. Proglašena je bila turška republika. «A t Ako bo Velika Britanija ae hotela polastiti Mosula s naj s Milo, tedaj to pomeni novo vojno »Turčijo. In kaj bo tej vojni vzrok? Pohlepnost britskih kapitalistov po narav* nih zakladih v tuji deželi. To pokazujejo fakti, ki govore, zakaj je nastal spor. Velika Britanija prav zanealjivo ne bo mogla farbsti sveta, da ao vojno povzročili turitkl mi* liUrucm, avtokracija in pohlepnoat po tujih deželah. Tudi fraza, tla gre Velika Britanija osvobojevat kristjane, ne ho vlekla. Turška republika je proglaaila versko avo* bodo, ljudstvo, ki je v Moaulu, je po ogromni veČini mo- 4i> w ^^ st, da nekoliko priskočimo vsi v po moč S. N. P. J. Vsakega člana jc tjolžrioai, da prispeva kolikor more po liflfHfiMfc H | Cenjena slovenska javnost v Col-linwoodu! Na osirajte se v napeto atmeaferu, ki Jo kujejo neki fanatlč no zagrizeni voditelji z javno publi kacije.' Saj smo vendar živeli leta in lata v Slogi ln miru. predao se je aa selila ta Čudna napeta atmosfera med aami. Naši ustanovni člani niso imeli i|iknkih fanatičnih idej. temveč vidpl so cftlho blagostanje, ki ga nudi naša dlčnd jednota svojim Članom. Nihče Saj ae neozira na rovaš, ki ae publi-clra^vada» pod skritimi imeni, temveč vsaki stopi v kampanjo. In to zpvpstjo, da tudi ta sila se bo uklonila. To se bo zgodilo gotove tako gotovo, kakor dež za solncem MHb. Čudni in neutemeljeni fanatičnih oaeb škodujejo posameznim društvom v teh ne samo nu*« I bi ni temveč celokupni organisadji. Za dokaz naj aluži ravno društvo "Mir Št. 142. Radi fanatičnih napadov bodisi javno ali pri sejah se je pričelo društvo krčiti. Ako nebode tega kratkem konec, skrčilo ee bo ponosno društvo v toliko, da bo lahko oatalo le nekaj priamaknjenih še t številki njihove Kaj bo tol/fte kakor delavci vePueblu. In delavci v Leadvillu »o 5e na alabšem," dodaja Trunk in se za-dovoljno smeje. G. Trunk, dobra duia, sicer privoSči gi. odbornikom S. N. P. J. njihove plač«. Nič ga ne brigajo — kljub temu te plače diše po nekričanakem kapitalizmu. Gl. odborniki S. N. I\ J. so grdi kapitalisti! Kaj naj zdaj počnem, jaz siromak? Kako naj mečem žarke na hinavce in oderuhe, ko pa tu sedim med kapitalisti? zdaj? Ce bi bilo mogoče raztegniti gl. odbor na vse člane, bi najrajši videl, da bi vsi člani postali taki kapitalisti"; to ni mogočč. 'rutik tudi ne more biti "Kapitalist", ker ni član. Morda pa je $an K» K. J. Njega sicer ne brigajo plače, kljub temu se lahko informira o plačah gl. odbornikov K. S. K. J. in jih pri merja z naiimi. Ali nisp m^rda I« bolj "kapitalistične"? V Artie-r0tf je dofiti dalavcev, ki so veliko bolje plačani kakor gl. odborniki S. N. P.' J. Jaz j*a pravim; Se premalo so plačani! Ali me je g. Trunk pobil? Ha-haha! Ce se lovi za take slamice, je to doka«, da je bankrotiral na argumentih. \ H • • • Kdo je bil v Springfieldu? Cenjeni Žarkomet! Morda ti je znano, kako je pri nas grmelo, dežja pa ni bilo. Bila je truma ljudi. Ko smo si pa ogledali obpa-ze, «mo videli Cikaiane, Jollet-čane, Lasalčane, sploh od povsod samo iz — Sprmgfielda ni bilo nikogar. Govorili so sami sebi in Slovakom. Gospodje delaniči i-majo precej denarja in čaaa, da delajo izlete k nam. Rezultat? Tri velike ničle! Naia naselbina pa &e vedno stoji. Niti eden kamenček se ni premaknil. Pridite BltiT . „ , . In Pripeljite sebo; Medveda, če hočete. (U vu \ Springfietdska strela. • e e 8heboyganaka nesreča pred sed Ife.. leti. Najhujši "¿us purfla" Jt bila n^at takratna SCttna C žica", ki je bila potem utrgana Ljudje so se bali, da j0 popoino. ma raznese; komaj so jo še pr. vočasno spravili na varno mesto' •To moramo i*>vedat, zat„ k,, nas Uifie tako mdi vprašujejo za vsa&o stvar, ki je bila pr«d sedmimi Uti. miMiikt dra gi faraiu, da je "fcuspurfla,tudi takrat nas "jagre it southa" Mi pomagat "kozla"' ustrelitL Takrat je imel zaupanje v svojo puško in res ni "zgrešila". — Jager iz Southa. ^_' » ;a e Kdo jih je štel? Cikaški listi so ponosno nazim. nili, da Chicago šteje tri milijo, ne in nekaj tisoč ljudi čez. Ali je vštet Martin Durkin ? Ali je vštut Pavliha, ki obeduje v Chicagu in spi v Lemontu? ..... ■ > a »■• t Piktator ekskoMuniciru Sprin«. fleld. Dragi K. T. B.! Cital aem v A. S. slavni govor slavnega govornika in slavnega predsednika K. S. K. J. Govoril je v Springfieldu in rekfel, da so mu povedali, da je v Springfieliiu tritisoč Slovencev, v župnijo jih spada pa samo 13 sveti v krvašštei, kee IVeavete nima i Eajlltvaa —tka S. N fun-Tk« la ¿Uat aa^WfM? ÍUm** ročil«» - rasbebnnneai klerikal- ^m shodil« TN^k® ttotatlt-katoliških govemikor. R,rin*field, 01. (poroča F. P.) ^ veate, M jo vršil v naši ■¿Jbini "velik" klerikalni ahod. jama je bila velika, Številk« jno^isju ogromne. No, kaj zate je udeležba maj^n*! A-rikaiici Štejejo številke. Da bi lagali mi, strog» katoličani, i si ne bo upal nihče trditi lev. Zakrajšeku priznajmo, da , dobro govoriti. On, mislim, i dela kot vsi njegovi tovariši jpaj, kajti "prepirati se z gbarji ni lahka stvar, ko ti natančno preČItajo vse," ior »e je sam izrazil. Dosti krat v^el, jsem pisal iWeiUWWastpa redali!" Hvala za lepo priznali \t til-ami i|^2iJnmi»iijo! kaj ne učite svojill b^ivcev" neje ¿itam Morda bf se vam trečilo priti do dnevnika, jlišali smb predsednika K. S. | A. G., kako je stresalsvo-¿obrazbo nad člani. Rohnel je ior sur|)v oče nad otroci: "A-se ne boste ogibali rdečih hiš, ličevali in pomilovgli teh uba-jrevčkov, ki so %ubi)i vero, bom jest sfiksal. Prijel bom kega posebej «t ušesa ter poti iz jednote. Ako bi vaa pa ¿ali zapeljali, tedaj vzdigni-pesti po njim*' trašil je dalje: "fle boste dr-i z njimi, va^ ba pa še nekaj igega doletelo. Prišel tia nekdo ¡vezdo, prijel vae za vrat iu, »rcal nazaj v stajri kraj." 'otem je vpraševal, kdo je raz-)jil springfiddske Slovence, idno se ti ljudje ne zaveda-ali se pa nočejo zavedati, da akim hujskanjem sejejo pre-med rojaki. * Eagovarjsl je kajpada katoli-■jednoto, da v ©ji niso še ni-nikogar silili, da mora k spo-i, kakor trdijo rdečkarji. (Kaj z izključenimi člani K. S. K. ker niso šli k spovedi. Prednik K. S. K. J. ne pozna svo-pravit, ki pišejo na* strani 119 Clan(ica), ki ne živi ka-I se katoličanu spodobi, ali v tnem prešestvu, ali zanemar-prejem sv. zakramentov ob* ikonočnem času, ali ne podoi-iupne cerkve, h kateri spada, I ne pošilja svojih otrok v ka-iške šole, kjer je to mogoče, izloči iz Jednote, ako se mu to iaže. — Ali spoved ni zakra-nt pokore?) Nadaljeval je: "Mi ne govo-io vam, ki ste tu z nami, tudi onim odpadnikom, ki so za ■izgubljeni za vedno. Mi gorimo onim, ki so na plotu, pa vejo, na katero stran bi šli." [no apečemu detetu ni treba i uspavank, onemu, kt se Že i na solncu tudi ne, ampak titi je treba na tistega, ki «e mu prebuja in mane oči, pa ga tmagujf spanec. Tega je treba livati. Ali ni tak smisel To-bvega govora? Tudi tu ne ■te biti prepozni, drugače se ' zdrami in sposaa slepilne m, vstane ter hiti za drugi-kot jih je že odhitelo števll- 'a tem »hodu smo spoznali, da Grd in i Ae drši papešev žegen. ki se je. tako velikega in vse rt njim se mu je zdelo neznat-n majhno. Zato je pa grozil »m r izgonom v domovine, če k>d<> trobili v njegov ref. lislila sem si, kaj bi rekel oni i mož, boritelj za avobodo r< mu je Grdina položil venec irob. Ali je oa tako govoril? '■I)i se nad takim početjem. t»i vera privatna stvar? Ne lotroci, ki ne pohajajo v Niške Kole ravnotako dobri >aliani, ako ne še boljši? Mi T irimo spoštovati vsakefs, ne na prepričanje. VI jih uči-hinavščine. Klerikalni govor-I ki ho govoriU v Springfiel-najgrši zaameh mlroljub-|Kr tovim naukom o ljubez-H ¿njega. moško in dekliško dobo, ni dosti, da jim znamo skuhat! in prit* ti. Iti moramo i duhom čeaa naprej. Ko bodo videli, da j ik razumemo, nam bode marsikaj zaupali. Lahko jim bomo |K»maga-li s dobrimi nasvpti. Vedno in povsod glejmo, da bomo vodile svoje otroke po poti kot jo hodimo same. Ni slabše vzgoje kakor ona, kjer starši nasprotujejo kaki stvari, prepričani, da ni dobro, pa jo vsiljujejo otrokom. Poznam starše, ki se trkajo na prsa za svojo' naprednost, ob vsaki priliki zabavljajo čez vero in duhov ne, otroke pa pošiljajo v cerkev in pravijo: To je za otroke. Dragi starši: Otroci ne zaajo misliti, zato jim ne vcepljajte zablod, da vas odrasli ne bodo zaničevali, ker niste imeli toliko ljubezni do njih, da bi jim vcepili tisto, kar ste sami prepričam, da je prav. v Taka vzgoja je že rodila svoj aad, zato danes zidajo cerkvene dvorane. To je edina pot, ki drži mladino blizu cerkve. Pekel bo kmalu izginil, ker hudič se je u-maknil s plesišč. Se se spominjate, kako moč je imel na plesiščih v starem kraju. Sedaj pa pleše mladina pod vodstvom duhovnika najdlvnejše valčke in s njegovim blagoslovom se mladina vrača domov v tesnem objemu. Kje naj zdaj hudič lovi duše? V bližini smo imalji drug shod, ki bil res delavski. To je bilo v Auburnu. Govoril je mož, ki se še dolgo let bori za delavske pravice — Evgea Doke. bebsovi nauki so bolj podobni Kristovim kakor pa hujskanjs katoliških voditeljev v Springfieldu na shodu. Debs poziva delavce, naj se združijo ip kot ustvaritelji bogastva vsega sveta naj se zavedajo svoje moči ter ne puste teptati svojih pravic. Kaka razlika! Tu katoliški shod, veliko govornikov, peščica poslušalcev. Tam samo en govornik, nabito polnš dvorana poslušalcev. ,V Auburnu so napredni Slo* genci, zato jim gre tudi čast prireditev. Oni so prijazni, po-wt reži j i vi in med njimi se poču. tiš kot domačin. Kaj radi pohi-timo k njim in prebijemo po par v njihovi sredi. Boji ia Kitajskem Japonske čete v Mukienu pripravljene na akcijo. Feagove čete v Tientalnu. _ ' Peklnfe, U. dec. - Čete "kri-stjanskega" generala Feng Ju-hsianga so danes vkorakale v Tientsin, kakor javljajo iz Jsng-tfcuna. General Li Clng-ling, vojaški governer province Clbli, se je s svojo družino in prijatelji zatekel v inozemsko kolonijo v Tientalnu. [Vesti iz Mandžurije se glase, d« je Mukden v paniki, ko se general Kuo bliža mestu s svojo revolucijonarno armado. Po dogovoru s tujezemskimf konzuli je japonski konzul pozval v mesto japonske železniške straže v svrho, da skrbe za rad. Prema' gani mandžurski diktator Cang Tso-lin je še v Mukdenu. Tokijo. 11. dec. — Japonski ursdni krogi zopet zsnikajo ve-sti. da bo Japonska pomagala Čangu v Mandžuriji. Vest, da so jepooske ¿e*« v dan, je^pojaenjena v toliko, da je bila organizirana posebna straža, ki ima nalogo braniti japonski del mesta, ako bi vstaši hoteli napasti. Foéia kymlft Iam. ftiitip t^yrtf ftwrtttj Izzval je aplavz cele i bom ice. ko iß dajal, da ja terjanje %ojnlh n Parts. 11* dec. ^ Marcel Ca-chin, vodja francoske komunistične stranke, je včeraj prvič tekom svoje poahuiske • B|nftfl i za val gromov it apla vz cele francoske zbornice, ko je ostro napadel Ameriko radi terjimjiT vojnih posojil. Njegov govor so lahko podpisali vsi francoski šovinisti. Cachin je dejal, da je zahtavanje ameriške vlade za poravnanje vojnih posojil nemoralno. Francija je že plačala avoj delt s krvjo na bojišču. Amerika zahteva, naj se Francija rasoroli in naloži nove davke pa bo lahko plačala. To je hinavščina. Amerika je letos potrošila 17 milijard frankov za armado in mornarico, ima 10 milijonov mož za vojaško službo in njena mornarica se ceni na tri milijarde dojarjev. Zakaj se sama ne razoroži? Cemu Amerika rabi naš denar? Amerika, ki je pograbila 45% vsega zlata na sve-, tu in ima več dohodkov kot Anglija. Francija, Nemčija in Japonska skupaj. Kje je njeno pomanjkanje? Amerika je danes tovarnar in bankir vsega sveta. Z Dawesovim načrtom si je podvrgla Nemčijo, Belgiji je diktirala notranje reforme in kakšne koncesije je dsla Italiji; še ne vemo.'* Pariški listi, ki so danes obja-vili Cachinov govor, se čudijo, kaj je napotilo Cachina na tak patrljotlčni govor, kajti to, kar je povedal Cachin, so Že povedali najreakcijonarnejši desni-čaru in vsi francoski nacionali-stični listi se strinjajo s to kritiko. Franooaka zbornica je včeraj odobrila kredite za potlačen je vstaje v Siriji. Bila je kratka debata. Vlada je pojasnils, ds brez teh kre&tov mora Francija tajtoj oddati mandat Sirije. Socialisti in komunisti so e^ini glasovali proti. Generalna debata o Siriji» Maroku in lokarnskih paktih je bila zopet odložena na pozneje. ' l GENERAL DAWES JE ZDAJ DON KIŽOT. Washington. — Podpredsednik Dawes je bil v četrtek prekrščen v senatu, oziroma je dobil še eno' primerno ime, kajti "Hell and Maria" se ga še drži. Njegovo novo ime je Don Kižot in dal mu ga je senator Pat Harrison Iz Mlssissippija. General "Hell snd Maria" je nervozno premikal mišice na obrazu in vlekel ustnice v prisiljen nasmeh, ko je Harrison v svojem tipičnem sarkastičnem tonu slikal predsednika senatske zbornice, kako "v škornjih z ostroga mi in livriran v viteškem kostu mu drvi semintja na svoji konjj ski mrbi ter zaganja svoje kopje v vse protivne elemente od gosi do mlina na veter." Woadhill, m. — Ko sem ravno poslat 1.1.90 kot naročnino na dnevnik Pros veto za bodoče leto. naj še nekoliko opišem ta kraj. Tu nva sam« dva Ste venca t družinam i in oba člana (JruAtva št. 108 S. N. P. J. v Albiji. Iowa. Rkzun premogovnika, v katerem delamo samo polovico delovnih dni, ni tu druge indnetrtje. V tej okolici so naseljeni skoraj izključno sami Svedje, kateri večinoma lastujejo farme ali pa delajo za farmarje. Mestece Woodhill, v katerem jas itvim t družino, šteje nekaj čez 800 prebivalcev, pa ae ponaša s štirimi cerkvami, med katerimi je kajpada tudi katoliška. It tega je razvidno, kar sicer ni moja briga, da mora vsak mešdan precej globoko seči v lep, da akrbi za cerkve in plačuje pridigarje, kateri meeto da ki narod kaj zdravega učili, mrače ljudem um. Ko me ja nekod vprašal Svod, v katero cerkev spadam, sem mu povoda!, da v nobeno, ker ni nobena nič prida in tudi pristi ne uče reaniee. S prstom ml ja v odgovor pokaaal na pokopališče in bežal od meno kol od stakiofa paa. Od takrat me še pogledati noče več. Poadrav od Andy Šimenca. StoMssk» iarodiit Mauer. Mina. — Slovenci amo imeli lenitpvanjako veaelk» dae 280' novembra, ko sta stopila v zakon Joe Neei in Mary Oodic. Pri veseli družbi smo ostali pos-no v noč do >0. novembra. Starši novoporočencev so oskrbeli obilo postrežbo, za kar gre vse priznanja in tako tudi družini Sa-dar ig Bveletha in rar. ia mrs. Terlep Iz Buhla. Novoporočerv-cem želim obilo spete v zakonu. Posebnih novic ni od tu. t de-lom gre bolj slabo. Postno pozimi se težko dobi, — Mary Ola- vsiw • Trda beseda pečlarjem. Carona, Kana. — Spet sa nam bliža tisti rueaati "Sentiklaus". ki pa ne prineša nič drugega kot leto vež starosti. V žepe in nogavice ne bo ničesar natrpal, samo za korak nas bo potisnil bližje k grobu, teko se časi spreminjajo, da aa moramo starejši mladini ugibati. Zadnji mesec smo izročili materi zemlji fcova Hanijata, ki Je zapustil žalostno leno z dve in pol lets starim sinom. Spet je pustil plač za enega pečlarja, tako da smo tu le kar tri pečlarl-ce. Saj se oglašamo, ampak ti presneti peČlarJI trdovratno molčijo kakor bi jih bila že ¿lito prevzela pečlarska skrb, da se jim polenta ne prlsmodi In kot ds se nc brigajo za nič drugega na svetu. Lenobe! Obljube za libcdjšanje delav skih razmer so pri nas zelo poten i. Vsako leto obetajo in vsako leto pojejo lepo Iwiede. Napove dujejo odprtje novih šahtov od leta do leta, mi pa potrpelljjvo čakamo, ker se nam *dl lepo po-slušati sladke obljube. — H Planko. 1S04 GLAVNI STAN» S001 Darinnraa lašula ruupviaa loumMw 1S07 IO ao. LAWNDALF. AVIL, CHICAGO, ILLINOIS Izvrtavalni odbor: UPRAVNI ODOBK : m PreOMéalk Vlacaat Caiakar; »gtoroMsIk Aadrtw Vldrkk. IL F. D. T, Box tat Jokaotowa. Pa.t gl. tslnik M*tih»« Tarki talnik IsOkou« UUfÈm Blas Navakt ei Maaa|a& Joka TŠgrkki uroOaik «lasila Me lUveHattk 1011 BSH etaeOa PUIr Oodlaa. PO gOTjN I OUWià : Ilaella tilimlkii, snlsišalMUa tU. Barkertaa. Oklei Frsacea A. tkat» MIT a. Bklgoway Ara, Oiesio, 111. i Joka KtHmvAi, Ulit Bern Ava. Woot Park. Okio; Mmry l üoMrh. MIS H. BMliWty Ave. CM-IM.; lote ftvfoü. Box II. Btrakaaa Po. BOLNIŠKI OMBKt OBBUHfJB OKBOftlBt Bisa Nevak. »nšaišslk, MT4I a. Uw^alo Ava« —---HL * T Iff) Bit* I usîm, wüelNwNoa, »a IAPADNO OftBOtlKi AaNa ôalar, Iba IN, Grass. Baaa, aa l^iamie» Freak K\m, Hos Ml. t kUkolio. Mian, ss set. asp. Jaka Galsk, Bas 111. Rock 8»rtaia. Wye. Nadzorni odbor: feel Batgor, prošaošaik MU ta, Uvad.ls Avo., CkiMia, UJU Bkkud J. Zavortalk, B. No. 1, lUasdalo, UL| Frank Bale. UM W. Utk OC CM- •aa H •aga, IB. Združitveni odbor: raMalk: Fraak Aloš, SIM Bo. CrawM Avo., Oklsega, I H. t Jelke Ovaa, MM W. Mtk 8U CMoogo, lU.t Jate OBp, MM Oa. CBftoa Pavk AVa, CW"VwiOVNI 1DRAVNIK« Dr, F, J. Kava, HM 0L Oak Ava, Clavelsad. 1 POBOBt - Kerosaaadeaes s glsvatei aMaralM. kl Ortaje v VBA ROMA, kl sa aaaašaJe aa perie gl._____________ Mtve B. N. P. J. HtMO Ba Uwaiale Ava, CMsaaa IB. WWA.W wftwwy mm u » jea a wewae veece m aasievet Tapnstve a. jv, r. it «mat va law» PIPPfcBaPBVB V EVKZI X BLAQAJlL, ^L I VW prftftH n |L pwélri oduk m mJ poAl)Jt)# m niIiti Sites, Bva m BavkeHen. Okla Val dopisi la draci «Mai aasaaaBa, oak* aarelakia laMttik Matea le v wed s glssites Maeto, aal es aiRKea assis vi WOlVVrA*. 2117-11 ae. Lswaêale Ave* Cklssge, IB. kajpada pelmiatlm Sterletb, da ostane po njegovem, ko je tako lepo ugotovil radi Balrine Police1, svetega Antona, krač in pred Iva, Vlak je nesrečnemu fantu odlr- gal glavo. Kako je prišel Riia • p« m i vlak, še ni ugotovljeno, Iftarll v,LJubljani. ~ Dne B4,' -------------- — »-------- « «»» * » • 18.50 lz Ljubljane proti Karlov cu je |k>vozil ns postaji 18-leti < ga tyUrtlna Rusa, »du* leluni-A k (»ga strojnika iz Grosuplje. PRODATI MOMAM po nilki ceni i mojo OtOO.OO Mshogsn^ piano |4ayer za IBOO.OO, Je kot nova. Pokličite T*l I,awndal>-7027. (AdV.) 1'OSKHNI ZASLUZBK. Ženske in molki — dve sto dolarjev (»200.00) lahko ?a-služIle za iHjŠlčtie praznike v par urah ob večerih. Okusite se v soboto pop. ob S url mit Soba 15—4th floor—«#0 N. Michigan avo. City. Britski itoiuniDiji ----—AU ste šOaU mej "JnovejliJain aku^J^tirela o vatnl pred enim letom, je prišel sem in |)Mtiriki Hatr Je vprašal k ne- ^^^^^ izjavil, da Je v iakanju zUU ve- 7JO$kot posvetnega knesa. nlla. ^Stvar je namreč tega,. Uko več zabave, kot pa iaktično L ^a." je odgovoril knez, "ali ^^^ delsti ns avojem zemljišču in ko- „ Vl, viaokoatT" ja Antona Kr^ar s. kako je nati zlato Zadnje Je trdo delo., vieokl klerus (duhovščina) je>« po krivem obrten da Je ^ ^ ^ Pr^ncoako revolucijo ¿Til ^ mnenju, r-ibrt ^ > n -jo. povej, da ta Je tak,; Izrazil -I sT^ VluZ liZ* rikanskem Slov.ncu se je p. hI-gibaj ae ga! pa ga bo dal svoje zemljišče. ^^ ^ovM^ei vaške ^ ^UvU " ~ ba Nilbove X inpaatlroke li- kakor da . je lam zgodilo, «ter-, ^ jI piL^^Tki Jih Je le Je Uko lepo pojsonll o avatem ^to d^m^adila Kmčerja jetnik je ta. OA SKUHAA ÜOBBO M-VO, Plftl FO NAÄB PRODUKTS. imamo v »slegl al^Hmsljx.Udly laikaai vadae le la aajaa* šjmssm lalvvmaeMek aoi POSUMJEHMUUAUHtt day aa Gotove tudi letne ne bedele poaabiM ovojeev v kraju« temveč jim bedele iweUJl >>érairsa denarni InStične preMike. Clm prej to opeanrlte, te« be^el NaAa Haaka ja ukreaMa vaa potrebna da bede njene bo-Uit» pošiljat ve hitro dealavlšeae. Denar lakko pošljemo pata« poftte, braejava ali brsejer. l^il Jrdna dnše. Meni še ' ne pride, da bi koga ralh t adl njopovegn prepri- de zopet na iekenje zlata. Grady |„ njegov tomlleto djtah^ns n^wwm p^r- svojem avetu petdeeet dni pola-M vr. i lam pa boriti vsake- Vaake lepeta Jtee Je^vrgu U ^'»nju. Posebno naše len-B ■ ^ ' moralo več čitatl. r 1 rr»o ohraniti spoštovanih ..trok, ko bodo stopili v za $80 zlata. V Seattle je Grady prinesel $10,000 zlata. Zdaj je na potu, da obišče svo^, mater, ki se nahaja v vzhodi Kanadi, j di NAROČITE BI KNJIGO "AmHMü tkfmr PušAavniki da ne more MU dvoma yai. Ker je mt» ni čist/) voaano. če je svHnik na jllakioi Polici ali pa na Vrhu Denar poslan potem naše beake je izplačan prejemalka na njegovi domači pošti bres vsakega odbitka. Dolarje v Jugoslavijo, Avetrijo In Italijo, pošilja nala banka potom pošto aU briojasa. Naše cene eo vedno med najnižjimi. l*repričajle sel V HI A HI KKAJ AA \H)llC\ Ake ato nsmenjenl prašno, vati HECEK] (Porlavjo is knjiœ "The Popes ^^ sad their Church '.) proíe»or (Dali«.) Drugi dogodek, ki je nspetjsi precej vode na rimski mlin so bili hudi in čestokrat krvavi boji med "arijanci" in "trinitarijan-d" v kristjsnskih občinah na Grškem. Rimska občina, v kateri je bilo prvs stoletja najmanj izobraženih kristjanov, ni razumele verskih prepirov med Grki. Škofje "trinitarake" stranke (zagovorniki Boga v treh osebah ali sv. trojice) so se narsvno naslanjali ns Rim. dasi niso priznali oblasti Rima nad seboj. To so pokazali na glasovltem koncilu v Niceji. ko so zaključili (kanon VI.). da ima rimaki «kof toliko oblasti na svojem teritoriju, kolikor je imata patrijarha v Aleksandri j i in Antijohiji na svojem. Tretji dogodek je bil najvažnejši. Ravno v času. ko so se škofje v prsvkar dobro utrjenem kristjanstvu na zapadu pričkali a pai>ežem, ki Je hotel imeti vae pod svojo oblastjo, se je iz gozdov sedanje Nemčije u-IHa silna poplava barbarov po rimskih pokrajinah. Ta poplava je uničila zapadno rimsko cesar-. stvo in pripravila tla Evrope za srednji vek*. Provinčne cerkve v Galiji, Spsniji in Afriki ao bile uničene, razdejan je bil rimski šolski sistem in silna tema je naenkrat pokrila južno Evropo in severno Afriko. Vplivali so še drugi vzroki, ampak ta je bil glavni, ki je po-mogel papežem, da ao v dnevih splošne zbeganosti in katastrofe z Jjhkoto uslllll svojo vrhovno i jsnskemu svet«. V četrtem stoletju ja krist jan-stvo, kakor sem že omsnM, io državna vera rimskega rHa. Rimsks ceritev, Id je še pred petdesetimi leti prosila za ver-slm svobodo. Je nsenkrat poeta-IgVapovedujoča sila in c«sarjl ao postali njeno orodje. Ista cerkev, ki še ni bila pozabila, kako Je obratno začela preganjati druge vere. Vsi paganaki tdmpli ae bili zaprti ali izpramenjenl v cerkve. Rim je bil po aklepu vladarja po- aitjanjen. Rimska škofija j« ila veliko oblast in bogaštvo. Za materijalno pridobitev J« pa cerkev plačala z izgubo verskega značaja. O tem pričajo sodobni pisci. Ce gledamo na moralno propast cerkve v tem Času, ne smemo imeti pred «Met tlet« cerkve, katero nam «Nkejo katoliški cerkveni zgodovinarji. Veličastna In srce pretresajoča slika preganjane in mučenitte cerkve pred Konštantinom je nezaslišano neresnična. Ker toliko pišem o lažeh in sleparijah, bo čitatelj morda mislil, da pretiravam. Niti nsjmanj. Zgodovina razmer kristjaneke cerkve pred Konštantinovo dobo Je strašno potvorjena. Ako verjamemo katoliškim piscem in ofldjehti 11-turgijl cerkve, je bila rimska kristjansks občina prvih tristo let na debelo pokrita z mučeniki in svetniki. V resnici ao tlate lepe povesti o mučenikih in svetnikih navadne izmišljotine, katere so zapisali rimski pisci od četrtega do oamega stoletja z namenom, da dajo božanski sij zelo skromni in popolnoma človeški zgodovini svoje eerkv«. To ni prazno govoričenje odpadnika in brezverca. Tudi ni to ni< novega. Pravljiee o m učen i- la VL tú»/tsi(!!e Ivo ÜBTODlUn lil »Jih Tlî. __. Kar- oče Pagi sta Jih ponovno in ponovno obsojala. Učeni in pobožaf TIMoenont je v petem zvezku svojih "ftemoi-rm" umoril na stotine mu^eni-lcov in svetnikov. Papeš dikt XIV. v 18. stoletju, zelo ličen mol, ki J« po nesreči postal pope!, J« tudi hotel blMtti zgodovino svoj« cerkve. NJega Je bflo tako aram, da Je tolflco teh fakifikatov v oficijelnem ritualu eerkve, da je sklenil izvršiti veliko réforme. T«daj «o ae uprli kardinali la menihi la reforme ni bilo, cerkvene knjige ee pa še i jo z lažmi in potvorba-mi. Mtttčno ao bile nekatere petvorbe razvpite še late 4*4, ko Jih Jo obeodil papež Gelazij. falzifikati ao tako očitni, da jih opazi človek, ki ima le eda v zgodovino, Veliko števil» rimskih mnčenfkov pež Kaliat. kateremu že qm«nil — s« "•h^jé v dobi prijateljskega ceearja Aleksandra Severa, ki ni aikogar preganjal. Neki rimaki potvar-jalec Iz C. ali 7. stoletja Je bil tako predrzen, da je zapisal 5000 kristjftnskih mučenikov v samem RHhu na račun Alefcâandra Severa! Drugi ao zapiaaij( ha ra" Čun cesarja Maksimina, dr. Gocr-res je pa dokazal, da ni bil sko- stvu za časa Maksimina. Polii-radni papeški imenik navaja ne manj kot trinajst papežev med mučeniki in avetniki v tretjem stoletju, dimi v resnici biH več kot trije ali štirje. (Dalje.) §OV Naivni imlgnmtee * Nemčije, Anglije TEHTNICA Jai Keaak mivbimvhiim (Dalja.) "Tega gada sem sam dojil !" je siknil 2a-kelj. "Gospod Inženir, predložite i*čune, še je denarja dovolj, da vam z njim aaamžem podplate. Tovarno ate uničili, ogrinjajoč se v plašč njene službe I" "Povedal sem vsm, da ne jaz, ampak vi. Odprta vam je še pot dela, dokler ne pride poslednji, največji obračun/' Prikloniti se ni hotel, niti poslovil še ni, le Lina se je opotekla za njlgi ; toda na stopnicah se je obrnila in odšla v avojo sobo. kjèr se je zaklenila. Mrtvaški tišini sta goreli žarnici pod stropom. Po dolgem molčanju sta vstala bankirjs: ' Sprejmite1 Skrinjarjevo ponudbo in udinjajte sel Oatalo sporočiva!" Komaj ae Je 2akdj zavedel. je ostal aam ln edino ravnatelj Priba je štel tam, povešajoč avojo glavo pred n^m. "Jutri se odločim, prosim, pustite me samega, gospod Pribs." ; "Nekaj, nekaj bi vam rad povedal." Malomarno ae Je ozrl vanj: "Povejte!" "Ce bi—če bi Skrinjar prodal, bom ostal pri Kolarju!" "Rszumem, razumem." je odsotno mrmral ZakalJ. Toda ustnice se niso mogle nasmehniti. t Pred dvigajočim se poslednjim viharjem je zamrl v njegovi duši vsak utrip. Sam! V pretrganem sopenju se krha onemogla jeza. Pod stropom umira dvoje bledih žarnic.—Zunaj se je zgostila tema. da bi se je človek lahko oprijemal. Skozi zastrte zaveae sili v sobo, kjer begajo blodne oči pod oroselim čelom prod žgočimi slikami.—Altar vriskajo-čega «lata leži v razvalinah. Poleg nJega stoji on, osamoli svečenik Mumo|mšjn in pojroltnosti. Krčevito love prsti i/.umrlc cekine, pa se zavedajo, da grebejo le med p«>nami laikih sanj. Gleda ln gloda bežeče mallkovalce svoje «»sebe. Kako jadrno ga zapuščajo! V Skrinj ar j evo in Kolarjevo naročje jih goni smrad njegovega pogina in onadva se škodoželjno hahljata. Razkoračena in'napihnjena od prešemosti. odpuščate grehe prejšnjega Izdajstva. On i>a plačuje za njih botanje. ' Od zadej ga nekdo davi, da nm vro mravljinci po životu, pa ne ne upa ozreti.1 Predobro čuti mrzlo roke, naštevajoče mu grehe, za katere ni itortlrdnjcga kenanja. Ogoljufani ca *korjo kruha, stoje neizprosno mod njim In bo-ifom. "O. poznam to. skovir. ki si noč in dan sko-vikal krog mojo hiše. da si zdramil avojo golazen! Procesije z Onega »veta, praviš, da si speljal na svet." Skrivil je svoj vrat «hI jeze in strahu, kajti zapekli so ga inženirjev! pogledi na tilniku. Skozi m no > »c o ee rine čevljarček, žrtev njegovega očete. Prvi bi se rad oprijel Izpražene llrajdlno roko "Hišico ti ponujam, za katero teje moj oče ogoljufal, allšiš, čevljarček!" Toda že odgovarjajo aanj tifezštevilni : "Ce palačo, ni odvoze r Mod razvalinami so valja ponorela ženska pojemajoča s levico dvoje otrok, z desnico pa NAROČITE 81 zbira Janezove koeti. Rasam ne ugledi v< ne pesmi. — "Ne poj, skovir, vse ti dam, kar zahtevaš!" "Za to žalitev ni pokore," vrišče za njihovim hrbtom. "Le trenutka oddiha vaa prosim, da žUgem vase in se vam skrijem!" Med iiroko vročenimi plečl se pogreza glava. Kakor bi se ovile njegovega tilnika mrzle kače, so ga zgrabili koščeni prsti ; in planil je kvišku, da so a? mu zamajala tla pod nogami. M!fe in ne! Ne udam se vam, golazen, luc na in nenasitna. Tudi na razvalinah ne ñápesete svojega pohlepa." Pogled krvi, z globokimi sledovi za seboj, se jim roži v izsušena obličja. "In če vas vstane š« en milijon ali dva, n« bost« m« žrli, skovirji! Moje gospostvo ne rozna usmiljenja. No le dajt«, zgrabimo se! Tudi ti potuhar, ti Brajda, s svojimi bataljoni z Onega a veta!" ' Med stoli in mizami si je izvrtal poti, po ksterih bega z zločinom v duši. "Moja I#at J« in kar,hočem lahko storim z njo," sika predse, da zaduši črva sajedavca. "Kdo J« sodnik nad menoj? Ni gar Ule! j« vesti, pr«ube# pred «kOčjem zločina.VNovo poslopje viraste in tedaj m maščujem naa njimi in vsmi! Satan, satan, kje al zdaj, da omadežuješ svoj« krompfre namesto mene? Bagatela sate, zame nerodna zadeva." Obetal je pred.*iio. Iz skrivnega predalčka fcvlečo or um en ele papirje, na katerih že pregrevajo skrbno Igtfaane črke. Razcefenn! robovi se tržejo pod Ajegovimi trepetajočimi rokami. "Blago je na varnem!" V hipu ae je pre-lilo pred zakrvavelimi očmi v denar. "Dvaltfat-na vrednost zavarovalnine! Ha, starec, ali si se obrnil v grobu? Le obračaj se, tj razumni človek, ki nisi vedel, kaj bi počel a tem prekraa-nim zavarovanjem. Le veruj mi, na aveth je vse denar, tudi tvoja koža bi ae izpremenila v cekine, če bi te Človek pravočaanp polil a petrolejem. Vidiš, pó tele papirje lahko prideš, kadar hočeš, spravim jih in če ti jfe dolgčas tam, pa povej, da si zavarovan za življenjejn še nisi dvignil denarja. Gotovo te izpuste. Tudi tam obrajtajo cekinčke. Vidiš, takole, Kolikor je znano, j« | izkazanega nad 180,000 | manjkljaja. Za koliko p* je Uprav Roner oeleparil JI ako upravo, bo pokazala! K na preiakava, Id jo vodi nsfcil monopolski uradnik iz ZaeJ 84 kesiv namizni sestav 10 kesov raznih nožev i nâkupora kakrinekoU kuhinjske omare Peoples jGaa prodajalnah. OMARE VASI SOPROGI—ali materi—na-pravite veselje; na božič zjutrej. Dajte ji kuhinJako omaro. To je kar vsaka Ž^naka želi. K _ Pooplos Gas prodajalno so glavni kraji sa Poalolito bo našo potmdb^ jSmisw.8š kp-madov Dorothy Vornon namizni msUv—4a 10 košev rasnih notev—oboje zastonj s vsako kuhinjsko omaro! PoAšbno nizki obroki ss boHčno kupe«. Samo $1 takoj in 16 me-»oeov časa sa plaČovanjo ako rabite Chicago im To M svstovno znano domačo kuhinjsko osMTo, uro Jono s najnovejšimi priprsvaatf. Izborita si po ovoji volji kakorinokoti vrsto šoUto, belo. sivo ali hrastovo. IZGUBILA $3.000 V Chicago je vse pola« goljufov In pretkanih prodajalcev ničvrednih vred Bostaik papirjev. Njih »rtv« m navadno, pripresti neizkuAeai I Jud j«, katere oakubej« m njlk prihranke. Ce občujete « takimi ljudmi, bodete gotovo «IMevani. ♦ * * 1 pr«ilvljaki sebe in «vaj« tri otrek«, poleg tega js še od težko zasluženega denarja prihranila $8000^. m slučsj bolmi In starosti. ÍÍÍL1^-1"1 jo je Pregovorit ds js vlaftlla vaa prihranke v >lWkÍ!rVjí15SkÍ karvah. teda 4 + "oí baaki. ka- T« aaj Vam be mM da _ tera š« dolgo vrsto let s Mi jo in Zaimmaite al. da a« uradniki aajv«ije banke aa i«r— ■ — IIh m Wt san«u sga piaisraaja. napravilo je te In lavfnileije. he zaupIjíM talno posit atrae! Ckleaga, te Ava* Chicago.