im ft* Kamniški občan i LETO XXX. KAMNIK, 21. MAJA 1990 Konstitutivna seja skupščine Parlament naj bo mesto za odločanje ' Brez večjih zapletov so tudi v aaši občini novoizvoljeni dele-Sati oziroma poslanci izvolili novo vodstvo skupščine. Očitno je prevladal pretehtan dogovor strank o razdelitvi najpomembnejših funkcij v parlamentu, čeprav je vse do zadnjega kazalo, da do soglasja ne bo prišlo. Res šele na predvečer konstitutivne seje skupščine, pa vendarle; »trah mnogih, da bo prišlo do Prepirov, brezvladja in še česa, }e le bil odveč, duhovi se lahko Počasi umirijo. Sejo je uradno odprl predsednik občine v preteklem mandatu Maks Lavrinc. Čestital je novoizvoljenim poslancem in potem predal besedo najstarejšemu delegatu, ki po poslovniku vodi pr- Novoizvoljeni župan Maks Lavrinc vo skupno zasedanje skupščine, dr. Branku Božiču. Ob predlogu sprememb dnevnega reda je predstavnik Demosa predlagal, da se iz besedila slovesne izjave vodstva skupščine izpusti del besedila (... »in da bo varoval družbeni red.«). Zato je bil sprejet predlog o dopolnitvi in spremembi odloka o organizaciji in delu skupščine občine Kamnik. Sledile so volitve župana. Za to funkcijo sta kandidirala Maks Lavrinc, kandidat socialistične stranke (pri tej kandidaturi pa so ga po zadnjih dogodkih podprli tudi liberalci), in Igor Podbrež-nik, kandidat kamniškega Demosa. Pred volitvami sta imela vsak po tri minute za kratko predstavitev v svoje »vizije pred-sednikovanja oziroma županstva«. »S ponovnim imenovanjem za kandidata za župana bi si ta parlament zagotovil kontinuiteto pri vodenju tako pomembne ustanove kot je ta. Ob tem, da kandidiram za neprofesionalno funkcijo predsednika, je to lahko le dobro, saj eksistenčna neodvisnost lahko pomeni boljše delo in morda tudi manj obremenjen odnos do neformalnih centrov oblasti, ki še vedno obstajajo v tem prostoru,« je poudaril Maks Lavrinc. Igor Podbrežnik pa je med drugim dejal: »Prihajam iz politične grupacije, ki v tem prostoru do sedaj ni imela mesta. Pri našem delovanju na kamniškem bom več pozornosti posvetil ^»ndatarka za sestavo nove občinske vlade Marija Sitar razlaga svoj Po izvolitvi so delegati zapeli »Zdravljico« ._ vseh treh zborov so podpisali svečano izjavo (o- . Pfoti desni stojijo Rudi Šuštar, podpisuje se Demitrij Perčič, ob njem Je sekretar skupščine Rafael Zagoričnik in v ozadju Pavle Ocepek) Foto R. Grčar predvsem ustvarjanju boljših medčloveških odnosov. Sprijaznimo se z resnico, da se je razmerje političnih sil spremenilo, ne jemljimo pa tega kot nekaj tragičnega. Za vselej se je končala praksa političnega monopola ene stranke nad materialno osnovo celotne družbe.« Volilni rezultati so bili naslednji: župan bo v bodoče Maks Lavrinc, (SZ), ki je pred Igorjem Podbrežnikom (Demos) zmagal s prednostjo 53 proti 16 glasov. Za podpredsednika skuščine je bil izvoljen Igor Podbrežnik (Demos) s prednostjo 54 glasov proti nasprotnemu kandidatu Milanu Mariniču (ZKS-SDP), ki je dobil 17 glasov. Za mandatarja za sestavo izvršnega sveta je Demos predlagal diplomirano ekonomistko Marijo Sitar, zaposleno v Stolu, sicer pa krajanko Mengša. Kandidatka za mandatarko je v kratki predstavitvi svojih pogledov na opravljanje tako odgovorne funkcije, predvsem pa na sedanji položaj gospodarstva, med drugim povedala: »Čeprav sem iz Mengša, že petnajst let nabiram izkušnje v vaši občini, trenutno kot organizator poslovanja v Stolu, skratka, kamniško gospodarstvo spoznavam že kar nekaj časa. Čas političnega izjašnjavanja je mimo, ostajajo pa problemi, še najbolj izstopajo gospodarski. Kot organizator poslovanja vem, kaj pomeni prinesti majhno spremembo v način dela, kaj spremeniti miselnost in kaj način ravnanja. Podjetniki vemo, da pomeni nova tehnologija, inovacija, višja kakovost najprej sredstva, čas in znanje, da bi pozneje, če je bilo vse našeto modro izrabljeno, vračalo vložene sadove. Gospodarske baza je lastnina, trg. Potrebno nam je znanje. Kapitalsko je naša družba osiromašena, nasploh smo izčrpani. Zato hitrega preobrata in velikih sprememb čez noč ne pričakujemo. Med podrtimi miti je med drugimi tudi mit o Sloveniji kot drugi Švici. Veliko instrumentov gospodarske politike nimamo, pa vendarle se moramo lotiti sprememb. To pa predvsem pri davčnem sistemu, ki se mu je pridružil sistem prispevkov po ukinitvi sisov. Olajšati se bodo morali proračuni - in to za skoraj celotno zdravstvo, pokojninsko zavarovanje, zadeve družbenih stanovanjskih gradenj, za splošni ljudski odpor, za del otroškega varstva, za financiranje občin, družbenopolitičnih in krajevnih skupnosti, ki jih bodo. zamenjale učinkovitejše in cenejše samouprave lokalnega značaja. Zmanjšati se bo moral občinski in tudi slovenski državni aprat. Pri vsem tem ne bo šlo le za znižanje, ampak predvsem za evropeizacijo davkov, to pomeni zlitje vseh prispevkov in davkov v en sam davek. Tudi gospodarska infrastruktura mora izpod dežnika monopola. Te monopole moramo odpraviti in se zavzeti za varstvo potrošnika, če hočemo v Evropo. Ne bomo mogli tudi mimo reprivatizacije družbene lastnine. Ljudje pa bodo konec koncev sodili po dejanjih in sadovih dela. Parlamentarna demokracija še ni nobeno jamstvo za modrost in za izvedljivost sklepov. Spregovoriti mora stroka, poštenosti in morala.« Po izvolitvi mandatarke - dobila je večino glasov, so sledile volitve za predsednike vseh treh skupščinskih zborov skupščine. Za predsednika zbora združenega dela je zmagal kandidat ZKS- SDP Rudi Šuštar, sicer zaposlen v Utoku, dobil je 23 glasov, protikandidat Božo Brezočnik pa enega. Zboru krajevnih skupnosti bo v bodoče presedoval kandidat Demosa iz Komende, Pavle Ocepek, dobil je 18 glasov, njegov protikandidat Janez Bergant pa pet glasov. Za predsednika družbenopolitičnega zbora pa je bil izvoljen libe- ralec Demitrij Perčič z 18 glasovi, protikandidat ZKS-SDP, dr. Branko Božič, je dobil pet glasov. Po volitvah je seveda sledila slovesna izjava - še pred tem pa so delegati zapeli »Zdravljico« oziroma zaprisega novoizvoljenega vodstva skupščine: »Izjavljam, da bom svoje dolžnosti opravljal vestno in odgovorno, in da bom delal v skladu z ustavo in zakonom.« Novoizvoljeni predsednik skupščine občine Maks Lavrinc se je ob koncu prvega dela seje zahvalil vsem strankam za strpno sodelovanje, predsedniku delov, nega predsedstva, najstarejšemu delegatu Branku Božiču za korektno in strokovno dobro vodenje seje in tudi vsem, ki so na volitvah glasovali zanj. Potem je napovedal prekinitev seje, dokler mandatarka ne določi nove vlade, si pridobi sodelavcev v izvršnem svetu. Predsedstvo skupščine občine se je sestalo takoj po skupni seji zborov in odločili na predlog mandatarja Marije Sitar, da bo sklicalo nadaljevanje 1. skupne seje v sredo, 30. maja ob 12. uri. ROMANA GRČAR Občanke In občani Kamnika Prvi pomembni korak pri prehodu v parlamentarno demokracijo smo tako v Republiki Sloveniji kot tudi v občini Kamnik uspešno opravili. Zmagovala teh volitev ste vi, dragi volilci - vsak posameznik med vami, ki je na volišču sam svobodno izbral; kot tudi tisti, ki se je svobodno odločil, da ne bo volil. ZSMS - LS Kamnik je v obeh krogih volitev v DPZ dobila kot samostojna stranka največ glasov kamniških volilcev (za republiški DPZ 15,51 %, za občinski DPZ pa 20%). Tako smo Liberalci postali v občim politična stranka, ki jo bodo ostale politične grupacije morale dosti bolj upoštevati. Ob tej priložnosti Liberalci poudarjamo, da se na noben način ne mislimo prodati nobeni strani, kot so to morda nekateri pričakovali, pač pa obljubljamo, da bomo ohranili svojo smer v razovju kamniškega poUtičenga prostora. Za nas v tem trenutku ne obstaja dilema: koalicija s kom ali ne — za nas so povezovanja z drugimi strankami možna le ob konkretnih zadevah, ki so za nas in vas, občanke in občani, sprejemljive. Ob koncu se vsem volilkam in volilcem, zlasti pa tistim, ki so svoj glas prispevali za ZSMS - LS Kamnik, iskreno zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo zvesti začrtam politiki našega občinskega liberalnega programa. Predsedstvo OK ZSMS - LS Ugotovitev izida volitev v družbenopolitični zbor skupščine občine Kamnik DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICUA: 1. Vid KADUNC 2. Janez TREBUŠAK 3. Peter ŠTELE 4. IvoGAŠPERIČ 5. Marko ZADRGAL 6. Marko MAGISTER 7. Breda PODBREŽNIK-VUKMIR 48% 8. Branko NOVAK 9. Milena HVALA 10. Igor PODBREŽNIK 11. Matevž SKAMEN 12. Milan WINDSCHNURER ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE: 1. IvoPIRC 2. Branko BOŽIČ 3. Milan MARINIČ 4. Jože SEMPRIMOŽNIK 20% 5. Janez PERŠIN ZSMS: 1. Rudi CAPUDER 2. Demitrij PERČIČ 3. Olaf GRBEC 20% 4. Stane ZARNIK 5. Iztok DEBEVEC SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - SZDL: 1. Maksimilijan LAVRINC 2. Dušan JESENIK 12% 3. Vanda REBOLJ « Izvoljeni delegati v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Zbor združenega Zbor krajevnih dela skupnosti 1. Anton BOČKO 1. Miha BABNIK 2. Marija BOROŠA 2. Janez BERGANT 3. Božo BREZOČNIK 3. Mihael BRLEČ 4. Peter BURGER 4. Stanko CERAR 5. Janko BURNIK 5. Janez CEVKA 6. Anica GALJOT 6. Janez ČIMŽAR 7. Jože HOMAR 7. Jože HLADE 8. Anka HUBAD 8. Marjeta HUMAR 9. Igor IVANETIČ 9. Ivan JAGODIC 10. Bogdan JAMŠEK 10. Anton KLADNIK 11. Marjan KLADNIK 11. Pavle KOROŠEC 12. Ida KOČAR 12. Marjan KRIŽNIK 13. Slavka KRMAVNAR 13. Alojz KUHAR 14. Ana Marija LAH 14. Pavel OCEPEK 15. Marjeta MAJCENOVIČ 15. Ivo OREHOVEC 16. Samo NOAK 16. Srečo PESTOTNIK 17. Marko OTRIN 17. PEter PIBERNIK 18. Vinko PETEK 18. Albin PIRŠ 19. Marjan PLAHUTNIK 19. Jože POGAČAR 20. bojan POLLAK 20. Marjan POLJANŠEK 21. Mitja REDJA 21. Marija REBA 22. Andrej SKODLAR 22. Zdravko ŠAREČ 23. Rudolf ŠUŠTAR 23. Ferdinand ŠKARJA 24. Zora TORKAR 24. Milan ŠUŠTAR 25. Stane ZORE 25. Franc VIDMAR Želimo se zahvaliti članom in rimpatizerjem Demosa, ki so sodelovali pri nastajanja in konstituiranju opozicijske koalicije in vsem, ki so nam na volitvah izrazili podporo. Na konstitutivni seji občinske skupščine smo dosegli vse cilje, ki smo si jih zastavili ob začetku našega delovanja. Potrudili se bomo, da bomo pri našem prihodnjem delu ohranili vase zaupanje. Vodstvo in odborniki Demosa na Kamniškem Prvi vtisi kamniških poslancev v republiški skupščini Po burni seji bo no vrsti reševanje konkretnih problemov _ S seje vodstva ZKS-SDP Kamnik Ustanovljen klub delegatov Ko to pišemo, sicer občinska skupščina še ni bila konstituirana (ob izdaji časopisa bo po vsej verjetnosti že), vendar pa je glede na izkušnje z ustanovno sejo republiške skupščine v novem sestavu v izjavah obeh kamniških delegatov v republiški skupščini izzvenela želja, da bi bilo na občinski ravni manj zapletov, in da bi bile tudi republiške seje skup-čin v bodoče bistveno krajše. Pri konkretnih problemih, ki se jih bo treba čimprej lotiti, je med strankami manj razlik, če že niso popolnoma poenotena v stališčih. Kamniška poslanca v republiški skupščini smo obiskali dan po naporni nočni seji v republiškem parlamentu. Enega smo našli v službi, drugi pa si je naslednji dan privoščil dopust - sicer iz povsem tretjega razloga, vendar mu moramo priznati, da si ga je zaslužil, in da bo v bodoče vse bolj odgovorno in naporno delo poslancev potrebno morda tudi profesionalizirati. Predstavljamo vam torej poslanca v zboru občin republiške skupščine Branka Novaka in poslanca iz naše občine v zboru združenega dela Jožeta Berleca, oba je kandidirala kamniška združena opozicija - Demos. Branko Novak, kamniški delegat v zboru občin republiške skupščine V predvolilnem intervjuju s samim seboj se je v našem časopisu Branko Novak takole predstavil: »Sem rojen Kamničan, star 52 let, poročen in oče še mladoletne hčerke. Po maturi na kamniški gimnaziji sem diplomiral na tekstilni faku-leti v Ljubljani. Vsa leta sem zaposlen v Induplati v Jaršah, kjer vodim informatiko.« ■ Branko Novak je sicer predsednik izvršnega odbora kamniških /členih, ki so se kmalu po ustanovitvi pridružili kamniški združeni opoziciji - Demosu. Ob našem obisku je dejal: »Predvsem bi se najprej zahvalil vsem svojim volilcem, upam, da bom s svojm delom opravičil njihovo zaupanje in podporo nekaj več kot polovice volilcev, ki so dali svoj glas zame. Upam, da bom pridobil tudi podporo tistih, ki so volili mojega protikandidata, dr. Bogomira Kovača. Ena od mojih bodočih nalog pridobivanja volilcev bo vsekakor dober stik z njimi. Delegati v zboru občin so bili do sedaj skorajda avtomatično tudi župani in so imeli stike s krajani, delegati na skupščinski ravni. V bodoče seveda tega »avtomatskega stika z delegatsko bazo« ne bo, delo v parlamentu bo nasploh napor-nejše, zato bi bilo sploh težko usklajevati župansko in poslansko funkcijo. Imeli pa bomo sestanke poslancev, krajani bodo seveda na takih sestankih vedno dobrodošli. Na ta način nameravamo obdržati stalen stik z neposrednimi interesi Kamničanov. Glede profesionalizacije dela poslancev sicer ni še natančno določeno, zaenkrat je to prepuščeno samim poslancem, vendar bodo po moje tu pravilnik morali še precizirati. Parlamentarizem namreč lahko za posamezne delegate postane zelo naporna zadeva. Namreč, sam sem bil v republiški skupčini izvoljen v komisijo za volitve, imenovanja in ad- ministrativne zadeve, kar je vsekakor ena najpomembnejših skupščinskih komisij. To pa seveda prinaša ogromno dela. V tem primeru se lahko zgodi, da dveh služb praktično ne bi zmogel in bi se v tem primeru moral odločiti za eno. To pa ne bi bilo enostavno, še posebno ne, ker imam svoje delo v firmi, kjer delam že več kot dvajset let, povrh vsega še rad. (Branko Novak je v Indu-platih šef sektorja za informatiko). Seveda mi veliko odgovornost nalaga tudi zaupanje volilcev, ki so me izvolili za poslanca, kar seveda lahko predstavlja tako obvezo, ki v skrajnem primeru lahko prevlada.« - In kako si Branko Novak predstavlja delo nove skupščine? »Nova skupščina bi morala čimprej udejaniti tisto tako težko pričakovano pravo parlamentarno demokracijo. Da to ni enostavno, smo videli v ponedeljek (in v sredo) na konstitutivni skupščini, da pa je nujno, pa vemo, saj bo s tem skupščina dobila osrednjo vlogo v političnem sistemu; seveda šele ko bo pridobila tudi pristojnosti na področju državne varnosti, obrambe in zunanje politike. Nekaj pa se je na prvi seji že pokazalo - namreč, obstoječi tridomni skupščinski sistem lahko povsem blokira normalno delo - in ta način se skupščina lahko v nedogled ukvarja le sama s seboj. Demosovi poslanci se bomo tako zavzemali, da koalicija, skupaj z novo opozicijo, čimprej pripravi novo ustavo in upelje enodomno skupščinsko delo. Sprejemanje nove ustave se bo bržkone zavleklo, zato bi moral novi parlament čimprej sprejeti čimboljšo zakonodajo. Kot vemo, obstoječe stanje na nobenem področju ni zadovoljivo (zdravstvo, šolstvo, energetika, gospodarstvo, socialna politika, kultura). Kot predstavnik Zelenih moram poudariti, da je treba čimprej rešiti že kritično ogroženost okolja. Z zakonom moramo določiti obvezno ekološko presojo naložb, ki bo poleg neposrednih učinkov vključevala še posredne, poleg kratkoročnih še dolgoročne. Za naše krajane bo vsekakor pomembno sprejetje predpisov o ravnanju z industrijskimi in komunalnimi odpadki. Glede širših problemov se bomo vsekakor morali čimprej začeti pogajati z drugimi deli Jugoslavije o načinu in pogojih sožitja v tej skupnosti. Ker sem obenem izvoljen tudi za poslanca v občinski skupščini, verjetno ne bo posebnih problemov s prenašanjem interesov tega okolja v republiški parlament. Sicer pa v kamniškem parlamentu ni pričakovati podobnih zapletov kot v republiki. Po eni strani zato, ker Demos ni v tako močni večini, da bi lahko pričakoval večinsko sprejemanje pomembnih odločitev v parlamentu, drugo pa je to, da imamo v kamniški občini probleme, ki so nam bližji, nanje gledamo s podobnimi očmi, zato upam, da strankarske barve pri reševanju posameznih problemov ne bodo tako pomembne in da bo zato odnos vladajoča koalicija in kakršnakoli opozicija (o tem trenutno še nič ne vemo) bolj na strokovni in manj na politični ravni. Pri sestavljanju kamniške vlade zagovarjam predvsem strokovnost. Tudi za republiški parlament ni rešitve, če ne bo sodelovanja med levo in desno polovico dvorane«. Jože Berlec, delegat v zboru združenega dela republiške skupščine. »Kot poslanec v skupščini sicer nimam še nobenih posebnih izkušenj, zato še nimam neke prave predstave, kaj to pomeni. Vendar pa upam, da bom s svojim delom vendarle lahko prispeval h konstruktivni razpravi v parlamentu. V začetku je sicer nekaj težav, te so se jasno pokazale na prvi republiški seji skupščine, kar je posledica neus- Jože Berlec klajenosti strank pred tem in pa jasen odraz merjenja moči in trmasto vztrajanje na pozicijah. Ker sem iz tehnične stroke, v večini so to predvsem delegati zbora združenega dela vsi, sem navajen malce bolj konkretnih razprav - pri nas ni taktiziranje, določene stvari so hitro jasne - v strojništvu ti podatek: matica M-8 pove vse, v politiki pa je treba precizirati, vsako besedo ne vem kolikokrat zasukati. Pričakujem, da bo v bodoče seja bolj tekoče potekala, da bodo stvari vnaprej pripravljenje in usklajene, mislim pa tudi, da sam zbor združenega dela ni mesto za politiziranje, tu se rešujejo konkretni problemi iz gospodarstva.« - In kakšna naj bi bila v bodoče vloga zbora .združenega dela, kako bo v bodoče, na primer interes kamniškega gospodarstva prišel na dan v republiški skupščini? »Izhajam iz dokaj velike kamniške tovarne - Titana (Jože Berlec je dipl. strojni inženir, sicer pa je vodja investicij).Probleme gospodarstva torej poznam in upam, da ga bom uspešno zagovarjal v republiškem. Imam občutek, da bodo podjetja dobra sodelovala z nami. Eden prvih takih znakov je na primer jutrišnji obisk Menine, Smo za sodelovanje z delegati vseh strank v občinski skupščini V ta namen smo predlagali ustanovitev nadstrankarskega kluba delegatov, česar druge stranke niso sprejele. Zato predlagamo posvete vseh delegatov o najpomembnejših vprašanjih našega nadalj njega razvoja, je povedal Horst Hafner, predsednik občinskega komiteja ZKS-Stranke demokratične prenove Kamnik na seji vodstva ZKS-SDP. Na seji so člani pozitivno ocenili rezultate nedavnih volitev v občinsko skupšino, saj je njihova stranka dobila v družbenopolitičnem zboru 5 mest ali eno petino vseh delegatov, v zboru združenega dela bo sodelovalo 8 delegatov - članov SDP, v zboru krajevnih skupnosti pa 3 delegati. Ker ni bila sprejeta njihova pobuda za ustanovitev skupnega kluba delegatov, so ustanovili svoj klub delegatov, v katerem bodo poleg delegatov sodelovali tudi strokovnjaki za posamezna področja in tako pomagali delegatom pri njihovem odgovornem delu v občinski skupščini. Klub vodi dr. Branko Božič. 1 S 1. 5. 1990 se v skladu z zakonom o političnem združevanju ukinjajo vse osnovne organizacije ZKS-SDP v delovnih okoljih, zato bodo v krajevnih skupnostih, kjer doslej ni bilo osnovnih organizacij, le-te ustanovili. Pri novi organiziranosti bodo dali poudarka tudi interesnemu povezovanju članov na ravni občine. p. $J Kombi m boljši stih s suetom Rakitovec spada med najvišje ležeče vasi v občini, na več kot 900 metrih nadmorske višine. V vas so pred časom speljali lepo urejeno asfaltirano cesto, vendar so Rakitovčani že tedaj potožili, da jim na boljši stik s svetom manjka prevozno sredstvo - kombi. Člani izvršnega sveta so tedaj obljubili, da se bodo potrudili in ga priskrbeli. In ker obljuba dela dolg, so v soboto, 12. maja kombi v resnici pripeljali. Odkupili so ga od ljubljanskega lutkovnega gledališča in luk-tarji so osebno prišli predat vozilo novim lastnikom. S seboj so pripeljali radovednega slončka Buluja, ki je ob pomoči Boža Volka otrokom pokazal, kako je zaradi radovednosti njegov rilček postal dolg. Na obisk je- prišel tudi slavni razbojnik Ceferin, ki je predal ključe in se z otroci popeljal na krajšo, preizkusno vožnjo. Kombi bo zdaj pomagal Rakitovčanom, da bodo imeli boljši stik s svetom, poleg tega bodo otroci lahko večkrat šli na obisk k svojim prijateljicam lutkam v lutkovno gledališče, kjer so »doma«, obenem pa je to tudi darilo krajevni skupnosti, ki bo v teh dneh praznovala svoj krajevni praznik. R. M. kamor so me povabili na vsakoletno razstavo svojih izdelkov. Prav taki, neposredni stiki poslanca s posameznimi firmami v Kamniku bodo v bodoče zelo koristni. Stališča pa bomo v naši občini oblikovali tudi v zboru poslancev oziroma klubu kamniških odbornikov, ki je začel delovati pred kratkim in naj bi bil nekako nadstrankarski, čeprav ga je ustanovil Demos. Čeprav sem delegat kamniškega, domžalskega in litijskega združenega dela, sem seveda tudi predstavnik Demosa. Kar pa seveda ne pomeni, da moram slepo poslušati Demosove zahteve in predloge, saj sem navsezadnje v zboru združenega dela zaradi gospodarstva, ne pa zaradi politike. Jasno pa je, da bo le treba upoštavati neke generalne usmeritve. Razporeditev sil je v strankah dokaj enakovredna, saj vemo, da Demos v parlamentu le nima večine in če bomo hoteli dobro delati in imeti dobro vlado tudi v naši občini, bo treba skleniti dogovore. Upam predvsem, da ne bo nagajanja, da ne bo razbijaške politike, ki se je začrtala na prvi seji republiške skupš- čine, ki pa se je tudi tu na naslednji že dokaj omilila. Mislim tudi, da vodstvo Demosa v Kamniku tudi ni tako samo vase zagledano in prepričano, ampak se dobro zaveda, da potrebuje sodelovanje vseh ostalih. Sicer pa upam, da bom v bodoče vabljen tudi na seje občinskega odbora gospodarske zbornice, saj bom tako laže prenašal kamniška avtentična stališča gospodarstva v republiško skupščino. Če bomo sčasoma le prišli do enodomne skupščine, potem bo zbor združenega dela izgubil svojo vlogo. Vendar bo neka organizirana oblika vplivala (looby) gospodarstva na politiko le morala obstajati, morda malo preoblikovana gospodarska zbornica.« - In če bi prišlo do profesionalizacije funkcije poslancev, bi se vi odločili za to možnost? »Nikakor! Vendarle hočem ostati v stroki, kjer sem doma. V politiki namreč nisem. Nisem član nobene stanke, ob volitvah sem le dovolil Demosu, da so me predlagali za svojega kandidata. In tej koaliciji bom sedaj nekako lojalen, dokler bo potrebno.« ROMANA GRČAR Otroško igrišče med Ljubljansko in Kranjsko cesto bo kmalu nared. Zagnani stanovalci bližnjih blokov so v soboto, 12. maja, organizirali delovno akcijo (izjeme so dogajanje le budno opazovale). S prostovoljnim delom in prispevki želijo igrišču vrniti prvotni namen. Igral in klopi še niso namestili, pesimisti pa trdijo, daje bolje tako, saj so le tako na varnem - seveda pred nepridipravi in zlobneži. Se bo njihova čmoglednost zopet uresničila?... Da Kidričeva ulica v centru Kamnika ponovno oživlja, vsak dan znova potrjujejo novi lokali. Pred dnevi je Vida Nevečny iz Ljubljane na Kidričevi 18 odprla prijetno trgovino z imenom »Prima«. Že lepo urejeno izložbeno okno pove, kaj vse elegantnega in modnega se skriva v prostoru, le v notranjost je treba pokukati. VERA MEJAČ Opozorilna stavka tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Preobremenjeni tudi v Svilunitu in Utoku Republiški odbor sindikata tekstilne in usnjarske predelovalne industrije je napovedal splošno enourno stavko delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, ki je bila 15. maja. V Kamniku so se jim pridružili v Svilanitu in Utoku, saj so enako kot ostali v branži v izjemno težkem položaju. Izgube so čedalje večje, nekaterim že dalj časa grozijo stečaji, zaloge se kopičijo in ogrožajo delo teh dveh do nedavnega uspešnih dejavnosti, ki zaposlujeta okrog 70.000 ljudi. Na dan opozorilne stavke smo se oglasili v obeh podjetjih in direktorja Svilanita kot Utoka sta nam povedala približno enako zgodbo. Prodaje in plačilni roki se podaljšujejo, proizvodnja je preobremenjena, tako je na primer Svilanitov izdelek obremenjen s 68,6 odstotka davkov in prispevkov na lastno ceno! Ljudje za tako drage izdelke nimajo denarja, delovne organizacije pa tudi ne morejo v razprodajo, če potem nimajo za obnovo proizvodnje. Sicer pa je bila opozorilna stavka v obeh podjetjih delovnega značaja, strojev namreč niso ustavili. Država in njene ustanove se že več kot leto dni ne zmenijo za zahteve o ureditvi izjemno slabih razmer v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji. Obe panogi nezadržno propadata, po drugi plati pa sta obe dejavnosti prispevali dobršen del akumulacije slovenskega gospodarstva in še danes kot delovno intenzivne panoge prispevajo ve- liko denarja za družbene dajatve. »Naša zahteva je, da se te dajatve enakomerneje porazdelijo med delovne in kapitalno intenzivne panoge, predvsem pa bi se morale dajatve znižati za 40 odstotkov. Od vlade zahtevamo tudi zaščito oziroma učinkovit sistem varstva pred nelojalno konkurenco iz uvoza in nasprotujemo intervencijskemu uvozu tekstilnih izdelkov, dokler država ne bo znižala davščin na surovine in reprodukcijski material na raven zunanjih konkurentov,« je poudaril Matija Jenko iz Svilanita. Horst Hafner iz Utoka pa je med drugim ogorčen dejal, da se čudi, kje vidi Markovič še rezerve v cenah, ko gredo že povsod pod lastno ceno in ob nelogičnosti, da se je, na primer, v njihovi branži cena surovine - surove kože - pred kratkim dvignila za več kot sto odstotkov!? Ker se je prodaja na domačem trgu že pred nekaj časa ustavila, so se v obeh-podjetjih, sicer že prej izvoznikih, še bolj preusmerili na izvoz. Vendar pa tudi glede tega vemo, kak je - ker je dinar podcenjen... In še nekaj, je poudaril Matija Jenko, težko konkuriramo s svojo ceno, naš proizvod je obremenjen preko šestdeset odstotkov, medtem ko je tuj le dvajset odstotkov. Da ne govorimo o pojavljanju nelojalnih konkurentov iz Turčije, Brazilije in še od kod, ki svoje izdelke ponujajo za minimalno ceno. V Svilanitu sicer pravijo, da niso za spremembo tečaja dinarja ampak za dodatno spodbudo izvoznikov. Horst Hafner je med drugim tudi rekel, da je na žalost obremenjen tisti del proizvodnje, kije že po naravi dela najbolj težaški, če ne tudi najbolj umazan. Na žalost je treba zahteve postavljati na tak način, čeprav na probleme omejeni dve dejavnosti opozarjati in kličeta po enakovrednem obravnavanju v družbi že nekaj let! . ROMANA GRČAR 7334 Prvi maj 1990: Tradicija ali nostalgija Prvi maj ima na Kamniškem že izredno dolgo tradicijo. Spominjajo se ga ljudje na čas, ko so se morali delavci boriti za elementarne pravice do dela, spominjajo se ga ljudje na čas delovnih uspehov in napredka, danes pa tudi Inovatorji leta so prejeli materialno priznanje in dobili posebne diplome. Kulturni del srečanja so popestrili pevci Solidarnosti in godba Solidarnosti iz Kamnika ter drugi. Za zabavni del pa je skrbel Na Starem gradu na čas usihanja poleta, težav in iskanja novega, boljšega in primernejšega za življenje jutrišnjega dne. Ne glede na gospodarske, družbene, politične in vsakršne težave je bil letošnji 1. MAJ, slovesen, veder in vesel. Že v jutranjih urah 1. maja je bil Stari grad poln obiskovalcev, tako kot vsako leto, obiskovalci so si dali duška v veselemu razpoloženju. Dopoldan 1. maja je bilo v Kamniški Bistrici tradicionalno delavsko srečanje. Obiskovacev je bilo zelo veliko, nič manj kot druga leta. Ob prijetni družbi in glasbeni ansambel. Delovne organizacije, skoraj vse, so svojim delavcem in upokojencem zagotovile prvomajsko malico, sicer pa so obiskovalci dobili po primernih cenah vse za dobro počutje. Razpoloženje v Kamniški Bistrici ni kazila niti lebdeča želja, da naj bi v novih pogojih življenja opustili praznovanje 1. maja. Številni obiskovalci so zagotavljali, da bo prvi maj ostal lepo zapisan v naši zgodovini, in ga bodo slavili še naprej. Verjeti jim je. Dosedanje izkušnje dokazuje- Prejemniki Srebrnih znakov lepem vremenu so praznovali vse do poznih popoldanskih ur. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Istenič je udeležencem prvomajskega praznovanja zaželel obilo zadovoljstva, še zlasti sedaj v spreminjajoči se pluralistični družbi in demokratičnih procesih, ki smo jim priče v slovenski družbi. Ob tej priliki je občinski svet sindikatov podeli SREBRNI ZNAK ZS SLOVENIJE za aktivno delo in prizadevanje v sindikalni organizaciji naslednjim članom: Majda Golubovič iz KIK; Anka Hubad iz Svilanita; Marjan Iskra iz Zarje; Bogdan Janežič iz ETE; Vladimir Kržin iz KIK; Tomo Malinarič iz Utoka; Ivan Peršin iz Titana; Bojanu Pollak iz Titana; Marjeta Šimenc iz LB Gospodarske banke PE Kamnik in Ivanka Žulič iz Menine Kamnik ter Sindikalna organizacija osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Za inovatorja leta so bili tokrat izbrani 1. Ivan Peršin iz DO Titan za »varnejši cilinder z dvojnim ključem.« 2. Stanislav Žavbi iz DO KIK Kamnik za »tehnološki postopek Površinske zaščite kovinskih elementov sredstev za vaje.« 3. Miran Kozjek, DO Trival Kamnik, za logaritmično pero-dično dipol anteno, anteno za Prenosne radijske postaje, širokopasovno koaksidno dipol anteno, širokopasovno žično monopolno anteno za prenosne radijske postaje in za širokopasovno anteno za prenosne radijske postaje. jo, da plemenitost duha in srčna tradicija ne moreta biti iztrgana iz telesa in ju ni mogoče zavreči brez duhovnih bolečin. Prvi maj bomo slavili tako ali drugače tudi jutri, so si dejali obiskovalci, ko so si ob slovesu zaželeli ponovnega stiska rok, pa tudi z rdečo rožo v gumbnici, ko se bodo srečali ponovno naslednje leto v Kamniški Bistrici. STANE SIMŠIČ Odgovor KIK na odprto pismo Zelenih Upanje za boljše sodelovanje tovarne s krajani Konec aprila so odgovorni delavci v KIK-u pripravili nekakšno okroglo mizo, na kateri so skušali predstavnikom občinske strukture, Zelenih, predvsem pa zaskrbljenim krajanom, ki živijo v varnostnem pasu smodnišnice že od vsega začetka v veliki negotovosti, kakšni so poglavitni vzroki za »šestoaprilsko eksplozijo«, kije dodobra pretresla neposredne sosede Kemijske industrije Kamnik. S tem pogovorom so predstavniki KIK-a odgovorili na odprto pismo Zelenih Kamnika, ki je bilo v Delu objavljeno 19. aprila in v katerem Želeni v imenu vseh občanov sprašujejo, koliko časa še se misli ta tovarna do sokraja-nov tako »ignorantsko« obnašati. Zakaj ni bilo že v naslednjem časopisu ali že takoj dan po eksploziji v smodnišnici pojasnila o vzrokih in posledicah te nesreče, je pojasnil direktor Kemijske industrije Kamnik, Peter Škufca. Opozoril je, da je proizvodnja smodnika v njihovem podjetju posebnega pomena, zato je bilo tudi analizo vzrokov nesreče tre- ba narediti s sodelovanjem republiških in zveznih predstavnikov. Ni treba pojasnjevati, da ima posebna pooblastila tu predvsem vojska. Potem, ko so KIK-ovi strokovnjaki za posamezna področja pojasnili vzroke, posledice nesreče in analizirali podobne situacije drugod v svetu - čeprav je kamniška smodnišnica ena redkih v Evropi in druga največja po proizvodnji črnega smodnika), so krajani (ti so prišli predvsem zaradi razbitih stekel in s tem povezanega povračila škode), predstavniki občine in Zelenih Kamnika postavili še nekaj vprašanj. V večini so bile na omenjenem sestanku dileme razrešene, predstavnik zavarovalnice (in obenem predsednik KS Mekinje, neposredno prizadetega okolja) je povedal, koliko zahtevkov za poravnavo škode je zavarovalnica že prejela, in da bodo škodo poravnali v najkrajšem času. Predstavnik Zelenih Kamnika in eden najbližjih sosedov smodnišnice pa je povedal, da si v bodoče vsi želijo več sodelovanja te tovarne z okoljem, s kraja- ni, z občino; predvsem taki sestanki, kot je bil tokratni, razrešujejo nepotrebne dileme in dvome v poštenost akterjev. Zeleni bodo skušali v sodelovanju z ostalimi strokovnjaki pripraviti nekatere predloge in razmišljanja o možni usodi namenskega dela in za njih ekološko spornih delov proizvodnje. »Seveda, je pripomnil direktor Škufca ob koncu pogovora, če si v gozdu, ne vidiš dreves. Vseh idej sicer ne bomo mogli upoštevati, nekaj pa vsekakor, zato so predlogi zaželeni, kakor tudi nadaljnje dobro sodelovanje s krajem in Zelenimi Kamnika.« Tudi selitev nevarnega dela proizvodnje je bila predmet pogovora; logično je sicer, da bi se kraj rad znebil nevarne in po mnenju »ekologov« tudi umazane proizvodnje, vprašanje je le, kdo bi jo sprejel, pa ne le to - največja ovira je, kot vedno, pomanjkanje denarja. Morda le en podatek, ki so ga navedli delavci KIK-a: kilogram črnega smodnika stane na trgu toliko kot četrt kilograma semenskega krompirja. Sicer pa so odgovorni povedali, da se v podjetju že dalj časa ekipa strokovnjakov ukvarja s projekti za prehod na nove, manj nevarne eksplozive. Omenili so tudi sovlaganje tujega kapitala ter zveznega sekretariata za obrambo. Predstavnik komiteja za prostor je na sestanku predlagal, da bi ne glede na vse našteto KIK na nek način refun-diral zmanjšano vrednost zemljišča, ki ima v njihovem varnostnem pasu precej manjšo vrednost. Predstavniki podjetja so se, kot že rečeno, strinjali s predlogom Zelenih, da skupaj naredijo nekakšen plan ekološko potrebnih akcij v KIK-u. Obenem pa so pojasnili, da je najbolj sporen pri njih hrup, sicer pa je črni smodnik za podtalnico veliko manj sporen kot na primer umetna gnojila, ki jih kmetje v vse večjih količinah posipajo po njivah in travnikih. V večji količini (na primer skladiščena v kmetijskih zadrugah) so lahko celo pod določenimi pogoji požarno in eksplozijsko bolj nevarna kot črni smodnik. Kar pa zadeva proizvodnjo alu-past in prahov, pa je sploh minimalno nevarna, ker gre za zaprti proizvodni proces. Sicer pa tudi za vojsko delajo iz leta v leto manj, sedaj je za njih namenjen le majhen delček proizvodnje črnega smodnika, v večini je za gospodarske namene, kar 95 odstotkov ga izvozijo. ROMANA GRČAR Programsko volilna skupščina borčevske organizacije Delegati vseh krajevnih organizacij ZZB NOV kamniške občine so se v petek, 20. aprila, zbrali na programsko volilni konferenci. Pregledali so delo za obdobje 1986 do 1990, razpravljali o prerivanju v sedanjem razgibanem političnem trenutku in sprejeli naloge za prihodnje obdobje. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki domicilnih enot in predstavniki političnih organizmov tedanjega časa, ki so delovali na tem območju. Skupščine se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, kot predstavnik ZZB NOV Slovenije pa Lado Pohar, podpredsednik republiškega odbora. Delegati so poročilo o štiriletnem obdobju prejeli vnaprej. Iz njega izhaja, da je občinska organizacija ZZB NOV opravila vrsto pomembnih in odgovornih nalog. Na področju ohranjanja tradicij NOB je bila 1988 pripravljena »pot spominov NOB občine Kamnik«, ki jo je do sedaj prehodilo že več kot 100 pohodnikov. V teku je izdelava popolnega seznama vseh padlih, umrlih v koncentracijskih taboriščih, zaporih, o talcih ter drugih žrtvah fašizma 1941-1945. Urejeno je bilo vprašanje prenosa skrbstva nad spomeniki in obeležji NOB. Občinski odbor je s pomočjo in finančnim deležem kulturne skupnosti Kamnik izdal zbirko pesmi »Dišeči kruh«, avtorice El-ke Podbevšek-Helenke. Ta zbirka je požela veliko priznanja. Tudi skrb za kočo na Veliki planini je vzela precej časa. Kočo je bilo treba po 25 letih obnoviti. Stroške v višini 5.820 din (sedanjih) pa so pokrili: občinska skupščina, Elektrotehna DO Ju-nel TOZD ELEX in občinski odbor ZZB NOV. Članstvo v organizaciji upada. Konec 1989 je bilo še 1067 članov, v zadnjih štirih letih jih je umrlo 132. Vsi živeči člani so že v letih, zato je tudi njihovo zdravstveno stanje slabo. Skrb za ohranjanje zdravja se kaže v pošiljanju borcev v Banjole in druge zdravstvene ustanove. Te možnosti je bilo deležno v Banjolah: letal986/8758borcev, 198819in 1989 32 borcev. Na klimatska zdravljenja je bilo poslano 1986/87 28 borcev, v letu 1988 39 borcev in 1989 leta 36 borcev. Poleg tega je bilo v tem času poslano na klimatsko zdravljenje 17 invalidov in 9 nosilcev partizanske spomenice. Potrebe po preventivnem zdravljenju borcv so znatno večje, obseg pa je bilo potrebno uskladiti s finančnimi možnostmi; dokaj skromna sredstva ne omogočajo širitev. Socialni položaj nekaterih borcev je šibak. Stalno priznavalnino prejema 121 borcev, nekaj pa jih je prejemalo občasne pomoči. V tem času je bilo odobrenih 67 stanovanjskih posojil, skromne novoletne pomoči pa je bilo prav tako deležno nekaj borcev. Občinska organizacija ZZB NOV Kamnik je opravljala še vse druge naloge uspešno in pravočasno. V uvodnem delu skupščine je govoril Janez Prezelj, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kamnik. Osredotočil se je zlasti na sedanji trenutek, ko z vseh strani napadajo Slovenijo zaradi demokratičnih procesov, ki se utrjujejo in krepijo. Vrsto laži in podtikanj so deležni tudi borci, prihajajo iz Srbije, vrsta poskusov razvrednotenja deleža borcev NOB pa prihaja tudi iz KMETIJSKA ZADRUGA EMONA Domžale, Koščeva 2 obvešča vse svoje stranke, da ima prodajalni kmetijskega repro-materiala in ostalega blaga odprti v Kamniku in Komendi NON-STOP od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ure. V nedeljo, 27. maja 1990 od 9. do 13. ure bo Kmetijska zadruga Emona organizirala SEJEM RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE pred zadružno trgovino v Jaršah. Lastnike rabljenih strojev vabimo na prodajno mesto, obenem pa seveda vabimo tudi zainteresirane kupce! VABILO V petek in soboto vas vabimo na DAN ODPRTIH VRAT V UTOK! Predstavili vam bomo naše razvojne načrte, Utokov razvojni in prodajni program. Pridite torej v Utok v petek, 25. 5. ob 15., 17. in 19. uri ter v soboto, 26. 5. ob 9. in 11. uri. _VABLJENI! »Beneja« Trgovina s tekstilom, Perovo, Perkova 3, Kamnik vam nudi po ugodnih cenah bombažne majice, spodnje perilo, nogavice, metražno blago in veliko potrebščin za šivilje. VABLJENI! TENIŠKA IGRIŠČA na novo urejena - pri gostilni »LEDRAR« v Tuhinjski dolini vabijo vsak dan od 8. do 22. ure. Možen je nakup letne karte. Tel. 832-630. Elektro servis Stanovnik Popravila drobne gospodinjske mehanizacije, sesalnikov, sušilnikov za lase, brivnikov in električnega ročnega orodja. Montaža klasičnih in satelitskih antenskih naprav. Podgorje 55, Kamnik, tel. 831-838 popoldne domačega okolja. Takim poskusom pa, naj prihajajo s katere koli strani, se bodo borci odločno uprli. Borci bodo pokončne drže sprejeli vse izzive časa, saj se zavedajo, da bi brez osvobodilnega boja danes ne bilo take Slovenije. Povsod se bodo borci uprli poskusom razvrednotenja ciljev osvobodilnega boja in se aktivno vključevali v procese demokratizacije. Borci so za spravo v Sloveniji, toda brez žalitev in izkrivljanja zgodovinskih dejstev. ZZB NOV naj postane stanovska organizacija vseh udeležencev NOB brez vezave na katero koli stranko. Ta predlog je skupščina podprla. Borci bodo stalno sodelovali pri spreminjanju političnih odnosov in pri tem ohranjali tradicije in poslanstvo osvobodilnega boja. V zelo bogati in razvejeni razpravi so sodelovali številni delegati in gostje. Lado Pohar, podpredsednik RO ZZB NOV je ocenjeval delo kamniške organizacije in govoril o nalogah, ki nas čakajo glede na spremembe v političnem sistemu. Govoril je tudi o poskusih postavljati partizanski boj v isto vrsto z izdajalci. Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine, je delegatom zaželel uspešnega dela tudi v prihodnje in izrazil upanje, da bo občinska skupščina tudi v bodoče prisluhnila vsem predlogom in zahtevam borčevske organizacije. Vsi razpravljala so v taki ali drugačni obliki podprli dosedanje delo in prihodnjo usmeritev. Borci bodo tudi v prihodnje ostali nosilci napredka in bodo podpirali vsa prizadevanja pri razvijanju sodobne družbene ureditve, temelječe na spoštovanju človekovih pravic. ZZB NOV se bo zavzemala za popolno enakopravnost in se borila proti nosilcem šovinizma, revanšizma in nastopala proti kršenju človeških in narodnostnih pravic. Borci lahko s ponosom pogledajo na prehojeno pot in pred nikomer ne bodo povešali oči, za nepravilnosti in kršitve družbenih norm pa je potrebno poskrbeti, da se krivice popravijo. Po vsestranski in obširni razpravi je skupščina ZZB NOV Kamnik potrdila predlagane sklepe, sprejela posredovana poročila in usmeritve ter izvolila nov upravni oziroma občinski odbor, nadzorni odbor, predsedstvo, predsednika, podpredsednika in tajnika občinskega odbora ZZB NOV Kamnik ter izvolila delegata za republiški odbor ZZB NOV. Občinsko organizacijo ZZB NOV Kamnik bo še naprej vodil dosedanji predsednik, Janez Prezelj. Kamnik 1990 STANE SIMŠIČ V spomin posadki ameriškega letalo B-17 no Hloii planini 27. maja letos bo na Mali planini odkritje spominske plošče v spomin na tragičen dogodek med drugo svetovno vojno, ko je 29. maja 1944 tu strmoglavilo ameriško vojaško letalo B-17. Odkritje obeležja pripravlja občinski odbor Zveze borcev NOV Kamnik, ki ga vodi Janez Prezelj. Ob tej priliki so na spominsko svečanost povabili tudi vse preživele ameriške letalce. Po doslej znanih podatkih je bilo v letalu deset članov posadke, dva sta umrla na kraju nesreče, poročnik Oto H. Hinds pa kasneje v partizanski bolnici Bela v dolini Kamniške Bele. Janko Urbane - Olgo iz Kranja, član takratnega okrožnega odbora za kamniško območje, se tega dogodka pred 46 leti med drugim takole spominja: »Tega dne, bilo je 29. maja 1944, bili so binkoštni prazniki, smo se zadrževali v Moravski dolini. Opazili smo zavezniško leta- lo, imenovano leteča trdnjava, bilo je zadeto od okupatorjeve protiletalske obrambe nad Zagrebom. Kmalu zatem seje zrušilo in eksplodiralo na območju Male planine nad Kamnikom. Po nalogu okrožnega vodstva smo po najkrajši poti takoj pohiteli na kraj nesreče z namenom, da rešimo preživele letalce pred Nemci. Z nami je šel tudi Jože Pirš-Luka, vodja partizanske bolnišnice v Kolovcu. Ku smo prišli na Malo planino, so bili tam že terenski delavci iz rajona Kamnik. Takoj smo začeli reševati posadko. Dva letalca sta bila takoj mrtva, en oficir je imel zlomljeno hrbtenico. En oficir je bil nepoškodovan in nam je pomagal pri reševanju. Eden od članov posadke se je nepoškodovan zavlekel neznano-kam in ga takrat nismo našli, kasneje so ga na nekem seniku našli vsega izčrpanega pastirji. Oba težko prizadeta člana po- S partizanskim pozdravom so se udeleženci, med njimi so bili partizani, terenski aktivisti in pastirji z Velike planine, poslovili od ponesrečenih ameriških pilotov. Sliko je posnel Janko Urbane - Olgo 29. maja 1944 sadke smo odnesli v partizansko bolnišnico v dolini Kamniške Bistrice, kjer je tisti s poškodovano hrbtenico kljub skrbni zdravniški negi dr. Tineta Tajca, umrl. Ostala dva pa sta srečno prispela v zavezniško bazo v Bari v Italiji. Letalca, ki sta umrla takoj ob strmoglavljenju letala, pa smo pokopali z vsemi častmi v bližini zrušene leteče trdnjave na Mali planini«. Občinski odbor ZZB NOV Kamnik vabi v nedeljo, 27. maja Vabilo Občinski odbor ZZB NOV Kamnik vabi vse borce, občane in druge obiskovalce Kamniških planin na odkritje spominske plošče v spomin na ponesrečeno zavezniško letalo in letalce, na kraju kjer je 29. maja 1944 strmoglavilo zavezniško letalo - bombnik B-17. Odkritje spominske plošče bo v nedeljo, 27. maja 1990 ob 11. uri na Mali planini, na kraju kjer je letalo strmoglavilo. Dohod do kraja prireditve je mogoč tako, da se iz Kamniške Bistrice peljete z gondolsko žičnico do hotela Šimnovec, od tam naprej do Zelenega roba-Gradišče se peljete s sedežno žičico, nato pa nadaljujete peš pot po Veliki na Malo planino. Zmerne peš hoje je približno eno uro. Druga možnost je, da se peljete z osebnim avtomobilom preko Crne, Kališ do Kranjskega Raka oziroma še naprej do Marjaninih njiv, od tam pa je približno še eno uro zmerne peš hoje do kraja odkritja spominske plošče. Peš pot pa je nekoliko bolj strma. S terenskim vozilom - pogon na vsa štiri kolesa, pa je možno priti na Malo planino. Vabljeni! Občinski odbor ZZB NOV KAMNIK ob 11. uri k udelebži na spominski svečanosti na Mali planini, zlasti bivše borce NOV, še posebej tiste, ki so se v času tega dogodka nahajali na tem območju in v partizanski bolnišnici Bel: v dolini Kamniške Bele. F. SVETEU Ste že zauorouoli poseuke Kot že nekaj let doslej sta tudi letos Zavarovalna skupnost Triglav, Poslovna enota Domžale-- Kamnik in Kmetijska zadruga Emona Domžale pripravili skupinsko zavarovanje kmetijskih posevkov, v okviru katerega vsem kmetijskim proizvajalcem ponujata vrsto prednosti in olajšav ter jih obenem pozivata, da tudi letos zavarujejo posevke. 40 odstotkov popusta Zavarovanje bo sklenila Kmetijska zadruga za vse kmetovalce, ki bodo pravočasno prijavili svoje površine, zavarovanje pa bodo vsi interesenti lahko sklenili po svojih zadružnih enotah pospeševalne službe - sklepanje bo or- ganizirano po zbiralnicah mleka, o točnih datumih boste vsi kmetje obveščeni naknadno. Skupinsko zavarovanje je ugodno, ker ponuja 40 odstotkov popusta: 20 odstotkov popusta omogoča Zavarovanje skupnost Triglav iz naslova skupinskega zavarovanja, 20 odstotkov popusta pa bo pokril Odbor za pospeševanje kmetijstva posamezne občine. Pšenica, koruza... Zavarujete lahko: pšenico, koruzo silažo, koruzo zrnje, ječmen, oves, proso, oljno repico in zelje. Premije resnično niso visoke, saj si tako Zavarovalna skupnost kot Kmetijska zadruga Domžale prizadevata, da bi omo- gočili zavarovanje kar največ ha zemljišč. V pojasnilo, če se preračunate po spodnji lestvici, boste ugotovili, da premija zavarovanja za hektar zemljišča znaša prav toliko denarja, kot ga boste dobili (dali) za vrečo pšenice, to pa ni prav veliko, če vemo, koliko vreč pšenice lahko uniči toča na hektaru zemljišča. Zavarovalna skupnost Triglav in Kmetijska zadruga Emona Domžale zato vabita vse kmetovalce, da svoje posevke zavarujejo ter si tako kljub morebitnim vremenskim neprilikam zagotovijo del dohodka iz naslova pravočasnega zavarovanja posevkov. Vaše prijave pa pričakujejo do 10. junija 1990 na vaših zadružnih enotah! tone Šuštar Trgovino »nakup« na Kidričevi preseneča KULTURA pričakov. cena za kg zavar. vsotaprem. stopnja premija 10% popust 20/20 cena/ha pridelek (kg) (din) (%) KA VAL/90 (%) 5% davek pšenica 4.000 3,00 12.000,00 2,21 306,30 40 183,80 koruza silaža 40.000 0,50 20.000,00 1,40 323,40 40 194,00 koruza zrnje 5.000 2,80 14,000,00 1,87 302,40 40 181,40 ječmen oves 4.000 3,00 12.000,00 2,21 306,30 40 183,90 proso 2.500 5,.00 12.500,00 270,10 40 162,10 oljna repica 2.500 5,00 12.500,00 4,30 620,80 40 372,50 zelje 35.000 1,00 35.000,00 1374,50 40 824,79 Da Kidričeva ulica v središču Kamnika po nekajletnem mrtvilu le oživlja, se imamo Kamničani zahvaliti zasebnikom, ki zadnje čase množično odpirajo lokale. V teh dneh se jim je pridružila trgovina »Prima«. "Kamničani upajo, da bo po volitvah v skupščinskih klopeh le zavel nov veter in spremenil prometno ureditev v starem mestnem jedru. Najprej bo verjetno ostranil fizično zaporo mesta in tako priznal prometno kulturo voznikom motornih vozil. Že nekaj mesecev na Kidričevi ulici 42, nasproti Maistrove rojstne hiše, vabi kupce lično urejena samopostrežna trgovina »NAKUP«. Lastnika Marija in Franci Marinič želita ugoditi vsem strankam. To sta dokazala tudi z delovnim časom, ki sta ga prilagodila še tako zahtevnim strankam. Trgovina je odprta od 7.30 do 11.30 in od 13.30 do 20. ure, v soboto neprekinjeno od 7.30 do 18. ure in v nedeljo od 7.30 do 11.30 ure. Trgovina je samopostrežnega tipa, opremljena v le- su, kar daje občutek domačnosti in topline. Ponaša se s posebnim vinskim kotičkom in delikateso, v kateri imajo privlačno ponudbo različnih uvoženih specialnih sirov, tudi za največje gurmane. V vinskem kotičku najde nekaj zase še tako zahteven kupec, ob vhodu vanj pa čakajo posrečeni koški s sokovi najmlajše kupce. V delikatesnem kotu postrežejo s hrustljavim radomeljskim in Žitovim kruhom: sodelujejo z Zmajkovim butikom izvrstnih slaščic - sprejemajo tudi naročila za torte. Mesni izdelki so poznani kupcem po domačih hrenovkah in domači posebni salami iz Vojnika pri Celju. Od tu nabavljata tudi naravno dimljene domače suhomestnate izdelke. V gorenjskem kozolcu, pokritem s skodlami, enako kot vinski kotiček, čaka kupce pregledno zloženo blago v štantih. Lahko izbiramo med konzervirano* zelenjavo, sadjem, marmeladami, čaji. .. Posebno iskane in poceni so prave grške črne olive in olive polnjene s papriko. V lesu je tudi osrednja gondo la, lahko bi ji rekli »sladka gon dola«. Z različnimi bomboni sta poskrbela za mlade kupce, ki se po napornem delu v šoli radi zatečejo k njim. Ob vhodu se skoraj vsak kupec ustavi ob hladilni vitrini, ki ponuja specialne sire, mlečne izdelke, dresinge, omake in še kaj. V trgovini vlada domačnost, prijaznost, ust režij i vos t - vse to in še marsikaj privlačnega ob prijetni glasbi iz radijskega etra. Cene so nizke, konkurenčne, ker se lastnika povezujeta direktno' s proizvajalci in tako odpadejo grosistične marže, ki pa niso zanemarljive. Poslovnosti ne gradi; ta na visokih cenah, temveč si zaslužek ustvarjata z večjim pre-. tokom blaga, zato pa imata vse večji krog stalnih kupcev. — Prav gotovo zaradi nizkih cen in dobre založenosti. Ob koncu sporočilo kupcem: dosedanjim - hvala za zaupanje, bodočim - dobrodošli, pridite ii> prepričajte se o našem delu! vera mejać oumtm, mumiHi Mamina mnenja... Velika Planina Zeleni Kamnika smo v svoj občinski program med vse druge naloge, želje in pobude zapisali tudi, da si bomo prizadevali za ustanovitev in zakonsko zaščito kamniško-savinjskega regijskega parka. Predlogi za regijske parke na območju Kamniških in Savinjskih Alp pa so bili narejeni že prej. Zato smo v časopisih pričeli še posebej pozorno spremljati članke, ki so pokazali, da se je kamniška občina spet enkrat, kdove katerikrat že, spomnila, da ima v svojih mejah tudi Veliko planino. Tokrat je pokroviteljstvo prevzela tovarna Stol oziroma Uniles, ki se povezuje z avstrijsko firmo Lengger. Le-ta je, kot je bilo napisano, speiciaizi-rana za takšna načrtovanja. Prišlo naj bi tudi do ustanovitve mešane delničarske družbe. V teh okoliščinah lahko do »premikov« na Veliki planini vendarle pride. Gre pa za posege, s katerimi se Zeleni ne moremo strinjati. Preden pa spregovorimo o tem, bi želeli opozoriti na dokument oziroma konvencijo, ki nastaja v okviru Mednarodne komisije za zaščito Alp (CIPRA), ki deluje pri Evropskem svetu. Konvencija bo podpisana in ratificirana s strani sedmih alpskih držav prihodnje leto, začeti pa mora veljati leta 1992. Najpomembnejše točke v tej konvenciji so, da morajo imeti ekološki argumenti prednost pred ekonomskimi pri prostorskem načrtovanju, da je obvezna izdelava krajinskega elaborata pred vsakim posegom v prostor, da se s prostorskimi plani izloči čimveč območij iz nadaljnjega turističnega urejanja, da je treba preprečiti gradnjo novih počitniških naselij in hiš, ohraniti pa stara naselbinska jedra z avtentičnim stavbnim izročilom, da se ohranja hribovske kmetije... V osnutku konvencije je množičen turizem izključen, še posebej striktne pa so omejitve pri gradnji novih objektov za zimske športe. Jasno je torej, da bodo firme, ki se ukvarjajo s turističnimi dejavnostmi v gorskem svetu, izkoristile vsako najmanjše možnosti za vložitev svojega kapitala, kamor se to še da in dokler se še da. Poleg tega pa tudi v državo, katera zakonov, ki se tičejo ekologije, ne upošteva prav strogo. Sedaj pa k razvojnim načrtom na Veliki planini. Splošen vtis iz do sedaj znanih podatkov je, da bodoči načrtovalci vidijo edino rešitev za večjo izrabljenost Velike planine v njeni dostopnosti po asfaltirani cesti do Tihe doline, kjer naj bi bilo tudi parkirišče. Ta bodoča cesta pravzaprav že nastaja. Gozdno gospodarstvo Kamnik dela gozdno cesto proti Tihi dolini in jo je že skoraj doseglo. Cesta nastaja kot črna gradnja, brez lokacijskega dovoljenja. Njena širina je 4-5 metrov in že sedaj omogoča vožnjo z avtomobili. Načrti omenjajo tudi garaže pri Šimnovcu, kar verjetno pomeni, da bo cesta potegnjena do hotela. Dobro bi bilo izvedeti, kako bo mogoče preprečiti lastnikom koč, da tudi sami ne potegnejo poti do svojih vrat. Če pride do takšne prepletenosti planine s cestami in do neposrednega vdora avtomobilov nanjo, je planšarstvo najbrž pokopano. Poleg ceste naj bi razvoj Velike planine temeljil na dveh centrih, ednem na vzhodnem delu in drugem na zahodnem delu planine, graditvi še nekaj novih turističnih objektov, prestavitvi posameznih vlečnic, gradnji novih smučišč, povečanju sedežnice. Kot eden zelo pomembnih prispevkov k napredku Velike planine pa se omenja gradnja novih 31 tipskih koč na Gradišču, ki bodo namenjene prodaji, denar od tega pa se bo porabil za elektrifikacijo na planini. Za elektriko je torej na ta 'način denar nekako zagotovljen. Nas pa še bolj zanimajo druge infrasturkturne naložbe, vodovod, kanalizacija, čistilna naprava. Kajti gradnja vseh teh objektov naj bi vključevala tudisanacijo vseh stavb, kina Veliki planini že so. Kočein domoviso po Veliki planini zelo razkropljeni, tako da bo potrebno v to delo vložiti ogromno denarja. Predvidevamo, da Uniles, ki je prevzel pokroviteljstvo nad RTC Veliko planino, tega denarja nima. Prav tako pa smo prepričani, da firma Lengger svojega kapitala ni pripravljena vlagati v sanacijo že obstoječih objektov. Zato se bojimo, da bomo na planini dobili z novimi kočami samo še dodatne težave, nove odpadne vode, nova črna odlagališča smeti. Ne smemo pozabiti, da že sedaj vsak dom in koča predstavljajo nevarnost za pitno vodo. Odplake se stekajo v tla in na kraškem terenu pronicajo v globino brez nadzora. Velika planina pa je zbirni center za pitno vodo Kamnika in širše okolice. Novogradnje bodo zopet odkupovali zasebniki in podjetja in ponovila se bo sedanja situacija. Domovi in koče delujejo nepovezano, bolj ali manj neurejeno in zanemarjeno in minimalno izkoriščeno. V načrtu so tudi nova smučišča, med drugim v dolino Podvolov-jeka. To področje je poraslo z gozdovi in do sedaj ni bilo deležno nobenih velikih posegov, kolikor nam je znano. Smučišča pa pomenijo zelo grob poseg v prostor, saj je potreben popoln izsek gozda. Oglasili smo se zato, ker vse kaže na to, da javnosti podrobnejših načrtov ne bo moč spoznati, dokler načrti ne bodo realizirani. Takrat pa je tako ali tako prepozno za kakršnokoli nasprotovanje, kajne. Zeleni Kamnika v imenu vse ekološko osveščene javnosti občine in širše zahtevamo: - predstavitev vseh načrtov javnosti, javno razpravo o teh načrtih in vsestransko neodvisno ekološko oceno nameravanih posegov na območju Velike planine (pomembno je, ali se vsi načrti o planini delajo v okviru Razvojnega centra Domžale ali potekajo na več različnih ravneh) - prepoved vseh posegov, dokler investicija ne bo strokovno in javno odobrena. - obravnavanje načrtov na področju Velike planine v okviru priprav na realizacijo že omenjenih regijskih parkov (ni znano stališče Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine Kranj) Na Veliki planini se križajo različni interesi. Interesi kmetijstva, turizma, naravo-varstva, etnologije, zato to področje zasluži celostno raziskavo, ki naj odgovori na vprašanje, kaj je za ta prostor še dopusten razvoj, kje pa bo treba postaviti meje. MATEJA POUANŠEK za Zelene Kamnika Kdaj kristalno jasna slika? Že nekaj časa se pripravljam, da bi napisal naslednje vrstice, pa st nisem mogel pripraviti k pisanju. Pravzaprav sem upal, da mi tel vrstic ne bo treba napisati. Enkrat je mera polna! In kaj me tako moti? Naša soseska, Tunjiška cesta in Fužine, je bili med prvimi »srečneži«, kjer smo dobili priključke na kabelsko 1 kmalu zatem še na satelitsko televizijo. Rekli boste, kaj je pa v teti slabega? Pravzaprav nič, če bi stvar funkcionirala tako kot je trebi Če me spomin ne vara, teče že četrto leto, odkar so se prvi uporab niki priključili na kabelsko omrežje, toda stvar še vedno ne de/ulj brezhibno. Pred časom so na ekranu občasno tekli napisi s prošnjo uporabni kom, da naj malo potrpijo glede kvalitete sprejema, brali smo (še n dolgo tega) poročilo odbora, ki skrbi za omrežje; povsod le obljube od obljub pa malo. Odbor, za katerega ne vem, kdo ga je imenoval in kdo mu je di pravico upravljanja z omrežjem, očitno ne naredi veliko za kvalitete! sprejem vseh programov. Verjetno se vsi uporabniki strinjamo, da bi bil že čas, da ugledam' kristalno jasno stiko na vseh programih. To so nam obljubljali, ko si se zbirali interesenti. Za denar, ki smo ga odrinili za priključek, 1 morali dobiti več kot le priključek. Ne trdim, da je bil znesek visok, vendar, če je problem denar, bi pač določili večji znesek, ako ta al zadošča za kvaliteten sprejem vseh dvanajstih programov. Da se ne bi narobe razumeli, nikomur ne očitam, da je bil denai negospodarno porabljen, zato nimam nikakršnih argumentov, trdht, pa, da odbor omrežje slabo upravlja. Argumenti so naslednji: V tre& letih, odkar imamo priključek na ČATV, še nisem videl čiste slike n{ ORF1 in 2, po pogovorih z znanci iz drugih delov Kamnika ima slal, sprejem ORF 1 in 2 le naša soseska (naša veja omrežja). Poleg tega, razen programa SUPER CHANNEL, imajo vsi ostali satelitski pro grami pogosto občasne motnje, (pa ne le moj televizor, da ne bi pomote). Naslednja pripomba leti na izbor programov; čas bi že bili da se vpraša uporabnike, katere programe bi želeli gledati, ne pa, Š samovoljno odklapljajo in vklapljajo različne programe. Čeprav stvar verjetno še ni pravno formalno definirana, menim, di je omrežje SAT CATV last uporabnikov, zato je nujno, da se odbol tega zave. Odboru predlagam, da čimprej poišče človeka, ki bo skrbel z> omrežje in bo na voljo uporabnikom, ko bo prišlo do motenj. Ni zahodu jih imenujejo kabelski operaterji. Seveda to potegne za seboj neke vrste naročnino, namenjeno za vzdrževanje omrežja. Če sem se v svojih trditvah kje uštel, naj mi tovariši ali gospodjl Odbora za CATV oprostijo, vendar mislim, da je že čas, da se nehi eksperimentirati z našim potrpljenjem. . DAMJAN GLADE* Srebrna plaketa lantemusu na naši pesmi 30 u pričakovanju nove knjižni« Za mlade kamniške pevce je bila letošnja pot na mariborsko tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem že tretja. Prvič smo poskusili (še kot Mešani študentski pevski zbor Kamnik) leta 1984 in presenetili sebe in druge s srebrno plaketo; svoje mesto med nadpovprečnimi pevskimi sestavi pa smo ponovili še dve leti kasneje. Po nekaj »suhih letih« je zborovodja Janez Klob-čar ocenil, da lahko 28. aprila letos spet poskusimo. Ugriznili smo v kar trd oreh, saj so se organizatorji in člani komisije odločno namenili povrniti tekmovanju nekdanji ugled. Spremenili so tekmovalna pravila in poostrili kriterije tekmovanja. Naj omenimo le nekaj postavk v tekmovalnih pogojih. Vsak zbor je nastopil dvakrat; z obveznim programom (s po enim od predpisanih motetov in madrigalov Jakoba Gallusa in z eno od predpisanih skladb Hu-ga Wolfa ali Marija Kogoja) in s prostim četrturnim programom. Ocenjevanje je potekalo za vsak del posebej, »barvo« plaket pa so določali odstotki vseh možnih točk (bronasto 70 do 80, srebrno 80 do 90, zlato 90 do 100 odstotkov). Vrstni red< nastopanja so določili z žrebom, ki je Kamničanom v obeh tekmvalnih delih naklonil prvo mesto. Naši občutki so bili precej negotovi. V MePZ Cantemus je v zadnjih dveh sezonah prišlo do precejšnje menjave pevcev, saj je »starih« le še kaka četrtina, vsi drugi pa so se šele dobro pričeli učiti resnega zborovskega petja. Poleg tega se je zborovodja Janez Kobčar letos odločil za »mir v hiši« in ni izbiral tekmovalne sestave zbora z avdicijo. Na oder smo šli kar vsi, kar je s pevske plati gotovo tvegano. Pa je šlo. Tako v dopoldanskem kot popoldanskem delu so nas prehiteli le štirje zbori; absolutno najboljši APZ Tone Tomšič iz Ljubljane in MePZ Obala Koper sta bila letošnja edina zlata mešana zbora. Kako ostri so bili letošnji ocenjevalci, pove že dejstvo, da so bili naši »srebrni družabniki«, Mariborčani in Celjani, pred dvema letoma zlati, prav tako kot letos le bronasti Šoštanjci. Brez pretiravanja lahko torej rečemo, da pomeni za pevce MePZ Cantemus srebrna plaketa izjemen dosežek. Omenimo naj še uspeh s prvega tekmovalnega dne, ko so se pomerili moški, ženski in komorni zbori. Dekliški pevski zbor iz Domžal s Karlom Leskovcem je navdušil poslušalce in kritike; njihova srebrna plaketa pa ima še toliko večjo težo, če vemo, da je v tekmovalni skupini ženskih zborov dosegel največ točk. Tako pri moških kot pri ženskih zborih komisija ni podelila zlate plakete; edina komorna skupina, Ave iz Ljubljane, pa je prejela zlato plaketo. Vrnimo se k MePZ Cantemus iz Kamnika, saj ne moremo mimo tistih, ki so zboru tako ali drugače stali ob strani v dogajanjih ob tekmovanju. Že nekaj sezon se tajnik ZUKO Kamnik To- Perd MePZ Cantemus (z naraščanjem) na januarskih intenzivnih pevskih vajah v Opatiji. Pa brez zlih misli o našem finančnem položaju - Za Kamniško Bistrico žal nismo imeli dovolj denarja; pa še tako smo morali poseči vsak v svoj žep... ne Ftičar in njegova »desna roka« Fani Zorman trudita tako za naš žiro račun kot tudi za to, da gre o našem zboru »dober glas po svetu«. Brez njiju bi nam res trda predla. S finančno injekcijo nas je veselo presenetil SGP Graditelj in nam omogočil avtobusni prevoz na tekmovanje; za lepši videz naših fantov pa je poskrbel Svilanit s simpatičnimi metuljčki. Omenjeni podjetji sta nas toliko bolj presenetili, ker smo se v zadnjem času že kar navadili na zadrgnjene mošnjičke. Pevci MePZ Cantemus bomo čas do konca sezone izkoristili nadvse delavno - posneli bomo kaseto s pesmimi, ki smo jih predstavili na božičnih koncertih. Pri financiranju kasete so aktivirali vse sile na (nekdanji) Kulturni skupnosti Kamnik. Novo kaseto, posneto v juniju, tekmovalni program in še kaj pa bomo predstavili v septembru. Razlog za tako »podaljšanje sezone« je tudi jesenski nastop na srečanju glasbenih skupin Evrope, Euro-treffmusik, ki letos poteka v za-hodnonemškem mestu Rastatt. Morda si bo MePZ Cantemus s tekmovalnim uspehom, s kaseto in s septembrskim koncertom pridobil še nove navdušence, pa naj bodo poslušalci ali pa v oktobru že kar naši novi pevci. MARTA ZABRET Z velikim ponosom Kamničani spremljamo gradnjo Matične knjižnice na Ljubljanski 1. Ker pa vsak občan ne pozna delovanja splošno-izobraževalne knjižnice, naj na kratko predstavim njeno funkcijo. Po svoji vlogi so splošnoizobraževalne knjižnice kulturne in izobraževalne institucije. S knjižnim in drugim gradivom, ki ga hranijo in dajejo na razpolago uporabnikom, širijo znanje in kulturo ter dajejo informacije vsem kategorijam prebivalstva, ne glede na starost, izobrazbo in kraj bivanja. SIK (Splošno izobraževalna knjižnica) ima lahko v okviru svoje dejavnosti tudi specialne funkcije. V večjih središčih SIK zbira in hrani za določeno področje pomembno domoznanstveno literaturo, dragocene zapuščine, se ukvarja s posebnimi zbirkami itd., razen tega goj» posebne oblike dela z mladim in odraslim bralcem. SIK v regionalnih ali občinskih središčih opravljajo tudi matično službo za vse vrste knjižnic na območju, za katerega so imenovane. SIK pomagajo širiti splošno izobrazbo, kulturno in estetsko vzgojo, nudijo delovnim ljudem kulturno razvedrilo in imajo tudi posebne naloge pri pošolskem izobraževanju odraslih. Mladim bralcem so v okviru SIK namenjene pionirske knjižnice, določenemu krogu delovnih ljudi pa z isto nalogo sindikalne knjižnice pri delovnih organizacijah. SIK izposojajo vse gradivo in nimajo arhivskih funkcij. V občini deluje občinska matična knjižnica, ki organizira knjižnično mrežo v občini s podružnicami in s potujočo knjižnico in izvaja nabavno politiko, obdelavo knjižničnega gradiva itd. Poudariti moramo tudi to, da se število uporabnikov iz leta v leto veča, saj imamo trenutno 10.836 članov. Predvidevamo, da se bo z novimi prostori članstvo povečalo, prav tako obisk in izposoja. SAŠA KOS Slikarstvo Franceta Slane Janez Boljka podaril Kamniku svoja dela V Plečnikovem dvorcu v Kamniški Bistrici sta svetovno znani akademski kipar in slikar Janez Boljka iz Ljubljane in Maksimi-ljan Lavrinc kot zastopnik Skupščine občine Kamnik v začetku maja podpisala darilno listino in darilno pogodbo, s katero je kamniška občina od Boljke v trajno last dobila kar 159 kipov ter precej zgodnjih in novejših grafik, risb in olj. Po podpisu obeh aktov je Maksimiljan Lavrinc, predsednik kamniške občinske skupščine, med drugim dejal: Imam prijetno dolžnost, da ob koncu svojega mandata z Janezom Boljko sklenem to pogodbo. Resda izgledamo kot nekakšni nehvaležni obdarjena, saj je bilo pred podpisom pogodbe kar nekaj težav, vendar upam, da bo zato zdaj ta pogodba toliko bolj trdna. Tako ideja kot tudi lokacija, na kateri naj bi bila galerija, sta tako kakovostni, da bodo tudi zanamci oboje znali izkoristiti. V imenu vseh 28.000 prebivalcev kamniške občine se vam za podarjena dela lepo zahvaljujem.« Mirina Zupančič, direktorica Kulturnega centra Kamnik, pa je ta dogodek komentirala takole: »Kamnik je mesto s 750-letno zgodovino in znan tako po Ma- lem gradu, Svetemu Primožu, starem mestnem jedru kot tudi po lepi naravi, vendar pa mesto še ni začutilo tega velikega bogastva. Vedno ga je dojemalo kot neko obveznost. Vsekakor pomenita dve darilni pogodbi, pred časom je bila prva sklenjena z Miho Malešem, zdaj pa še z Janezom Boljko, za mesto veliko obveznost, a tudi pridobitev. S prihodom Boljke v Kamnik se mestu ponuja možnost, da se dvigne na še višjo kulturno raven, na račun katere bo lahko gradilo celo svoj turizem, za kar se mu v imenu Kulturnega centra Kamnik zahvaljujem.« Janko Gedrih, predsednik kamniškega izvršnega sveta, je k temu dodal le še to, da pomeni podpis obeh aktov zadnje dejanje več kot dveletnih priprav in dogovarjanj, a hkrati tudi začetek, saj jih zdaj glavno delo (ureditev galerije in postavitev zbirke) šele čaka. Po njegovem je ta projekt izziv za vse, ki so se zbrali ob podpisu pogodbe - zadeva je zdaj namreč formalno zakoličena. Ob koncu slovesnosti je nekaj besed spregovoril še Janez Boljka. Rekel je, da je njegova edina želja zdaj, ko je pogodba podpisana, da bodo njegovo zbirko v občini znali strokovno voditi in jo upravljati. Kot je zapisano v darilni listini, so zdaj Boljkova dela postala del kamniške kulturne dediščine, ki bo ljudem v obliki stalne razstave na ogled v Galeriji Janeza Boljke. Le-to nameravajo urediti v stavbi na Titovem trgu 23 v Kamniku. Kdaj bo to, je težko reči, saj v pogodbi piše, naj bi jo uredili v razumnem roku in v okviru finančnih zmožnosti. Za zdaj je jasno le to, da bodo denar zanjo zagotovili tako darovalec kot tudi občina (občina je že določila projektni in programski svet). Do postavitve stalne razstave pa bodo Boljkova dela shranjena pri Kulturnem centru Kamnik, ki je prevzel vlogo upravljalca zbirke. Centru bo Boljka izročal tudi vsa novonastala dela. Galerija Janeza Boljke bo na podstrešju hiše na Titovem trgu 23, pritličje in prvo nadstropje pa bosta namenjena trgovskim in poslovnim dejavnostim. V reprezentančnih prostorih občine pa naj bi bila celo poročna dvorana. Celoten objekt bo prenovljen tako, da bo ohranjena celostna podoba Boljkove umetnosti. JANEZ PETKOVŠEK V aprilu je v razstavišču Veronika v organizaciji ZKO Kamnik in galerije Balantič razstavljal znani slovenski slikar France Slana. Slana je najbolj znan predvsem kot izboren akvarelist, čeprav ne zanemarja tudi oljnega slikarstva, ki mu je, kot sam pravi, enakovredno zastopano. Vendar je Slana dosegel v akvarelu tisto kreativno in umetniško kvaliteto, ki mu je odprla vrata v svet in priznanja zunaj naših meja. Pred Slano Slovenci skorajda nismo imeli akvarelista, ki bi v tej tehniki dosegel takšen renome. Akvarelni opus Franceta Slane, katerega osebni arhiv obsega več kot dva tisoč listov, sega tja v drugo polovico petdesetih let. To je bil čas, ko se je tudi slovenska umetnost odprla v svet in vzpostavila dialog z likovnimi tendencami tega časa. V tem več kot petintridesetlet-nem obdobju je Slana prehodil pot od klasičnega akvarelnega ustvarjanja do neštetih eksperimentiranj znotraj zvrsti. Kljub najrazličnejši tematiki je ostal zvest krajini v vseh obdobjih svojega ustvarjanja. Z najrazličnejšimi poizkusi, doseženimi s čopičem, risalom, brizganjem, praskanjem in drugimi postopki, se je v zgodnjem obdobju zelo približal celo abstrakciji, vendar meje figurativnega nikoli ni povsem prestopil in mu je bil motiv skoraj vedno sredstvo sporočila in metafora. Slana je mojstrski tudi v figura-liki, kar potrjujejo številni, predvsem ženski akti. Njegova najljubša tema pa so živali, še posebno petelini. Ti so podani vedno v profilu in v neštetih različicah delujejo že kot simboli, včasih celo kot ornamenti. Ne nazadnje je treba Francetu Slani priznati tudi mojstrstvo v risbi, kateri se posveča že skozi vse svoje ustvarjalno življenje in ki mu je pomembna osnova v skoraj vsem likovnem ustvarjanju. DUŠAN LIPOVEC ODVETNIK JANEZ NOVAK, Maistrova 2 (nad Delikateso) Kamnik obvešča da je pisarna odprta za stranke vsak delavnik od 9. do 11. ure, ob torkih in četrtkih pa od 16.30 do 18. ure. V pesmi je ljubezen Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabimo vas... TOREK, 22. maja 1990 ob 19.30 Avla SENŠRM, Kamnik Samo Vremšak: VASCIT PRŽILE (Ziljska ohcet) Izvaja Domžalski komorni mešani pevski zbor Dirigent: Karel Leskovec SREDA, 23. maja 1990 ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Razstava del mlajših članov Likovnega društva Kamnik Razstava bo odprta do 31. maja 1990 ČETRTEK, 24. maja 1990 ob 20. uri Avla SENŠRM, Kamnik O. VVilde; VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST Gledališka skupina »Pod mostom«, SENŠRM KAMNIK Režija: Tina Romšak PETEK, 25. 5. 1990 ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik KONCERT PIHALNE GODBE DKD SOLIDARNOST KAMNIK Dirigent: Franci Lipičnik SREDA, 30. maja 1990 ob 18. uri Dvorana Veronika, Kamnik Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gorenjske Literarni večer, okrogla miza Vstopnice in informacije: ZKO Kamnik, Japljeva 2, tel. 831 -612 Na predvečer praznika OF je bilo v kamniški športni hali zelo polno, predvsem pa zelo veselo. Zbrali so se umetniki z vseh koncev Slovenije. Na pobudo ansambla Krt, ki je bil glavni organizator dobrodelnega koncerta, so se na ta način odločili za zbiralno akcijo za duševno prizadete otroke v kamniški in domžalski občini. Akcija je bila uspešna, sodeč po zadovoljnih obrazih gledalcev, ki so bili navdušeni nad izvrstnim nastopom popularnih imen slovenske estrade in še bolj nad prijetno popestritvijo zabavnega življenja v Kamniku, v katerem praviloma obstaja mrtvilo. Zadovoljni pa so bili tudi v Društvu duševno prizadetih otrok Domžale-Kamnik, saj se je tega dne na njihov račun nateklo kar 40.000 dinarjev. Vsi nastopajoči so se namreč odrekli honorarju (razen manekenov, vendar pa so stroške modne revije pokrili Utok, Svilanit in Beti) in so jim organizatorji povrnili le potne stroške in dnevnice. Nastopali pa so: ansambel krt, Marela, Miha Dovžan s triom, Meta Malus, Al-berto Gregorič, ljubljanske ma-žoretke, gasilska godba Kamniška Bistrica, plesna skupina Flash, plesalka Nataša Špende, Silvo Teršek, humorist Franc Pe-stotnik-Podokničar s sodelavkama Ivico Oštir in Nevenko Pavlo-vič, program pa so povezovali Metka Centrih-Vogelnik, Mojca Blažej-Cirej in Tone Ftičar. Dominik Krt, ki je bil pobudnik in ob obeh ostalih sodelavcih, ki jih je kasneje navdušil za omenjeni koncert - Tonetu Ftičarju in Francu Pestotniku tudi glavni organizator dobrodelnega koncerta, nam je v začetku naročil, da se za pomoč zahvaljuje vsem sponzorjem - Integralu, ki je namenil avtobus za prevoz mažo-retk v Ljubljano in in nazaj, cvetličarnam Letnar, Lap, Flere in Mira - Godič^za cvetlične aranžmaje, tesarstvu Igor Štebe za postavitev odra, Komunalnemu podjetju za dvorano ter Utoku, Svi-lanitu in Beti iz Metlike, ki sp pokrili stroške modne revije in obenem prispevali svoje izdelke zanjo. V veliki meri ima zasluge za pomoč pri organizaciji tudi Zveza kulturnih organizacij, še posebej se je treba zahvaliti ad- ministrativno tehnični pomoči Fanike Zorman. Dominik Krt je ob tem še poudaril, da je na ZKO-ju na voljo tudi že video kaseta z dobrodelnega koncerta za vse, ki bi jo želeli kupiti. Humanitarna prireditev bo po besedah našega sogovornika Dominika Krta postala tradicionalna, tako, na primer, kot ansambel Krt že nekaj let igra brezplačno na zaključni prireditvi Društva duševno prizadetih otrok v Mengšu. »Po vrnitvi iz Avstrije, konec marca, so nas mnogi spraševali, zakaj nas ni bilo na prireditvi »Veselo v Kamnik«, nekateri tudi ironično, češ, ali niste upali zraven. Zato sem se odločil, da se tudi mi oddolžimo kamniškemu občinstvu in povabimo k sodelovanju še ostale, čeprav je bil prvotno mišljen le nastop našega ansambla. Kasneje, ko se mi je porodila misel o humanitarnem koncertu, pa sem se odločil za razširitev programa in povabil sem k sodelovanju tudi druge - k scenariju Toneta Ftičarja, za veselo preobleko koncerta pa je poskrbel Franc Pestotnik,« je povedal Dominik Krt, ki mu je treba priznati, da je s pomočjo vseh navedenih odlično organiziral koncert in prav gotovo si podobnih razvedrilnih trenutkov Kamničani še želimo. R. GRČAR 650132 Na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor obveščamo delovne ljudi in občane, da bo potekala Javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta za območje K 1 - Center severozah. del in K 1 - Center jugozahodni del v času od 14/5 do 12/7-1990 v prostorih SO Kamnik, II. nadstropje Javna obravnava obeh osnutkov bo v sredo, dne 6.6.1990 ob 18. uri v prostorih SO Kamnik, II. nadstropje - sejna soba. Obrazložitev: Dolgoročni plan občine Kamnik za obdobje 1986-2000 obravnava tudi urbanistično zasnovo mesta s prenovo ožjega središča. Sem spada tudi zazidalni otok KI-Center, ki je namenjen predvsem za centralne in parkovne dejavnosti. Ureditveno območje KI -Center je omejeno s Tomšičevo ulico, Potjo na Poljane, železniško progo, obrobjem žalskega hriba, Japljevo ulico ter avtobusno postajo in tržnico. Zaradi obsežnosti se to območje ureja po treh manjših enotah: — Titov trg z obrobjem - jugovzhodni del - med Trgom svobode, Usnjarsko ulico, avtobusno postajo in reko Kamniško Bistrico — severozahodni del - med Potjo na Poljane, železniško progo, novim samostanskim zidom in Titovim trgom. To območje je namenjeno predvsem centralnim in družbenim dejavnostim, poslovnoprodajnim dejavnostim in stanovanjem. Vendar pa so kapacitete omejene s površinami obstoječega stavbnega fonda, povečanje je možno le z izkorišČenjem podstrešnih površin. Glavno vodilo pri načrtovanju so torej pogoji, ki jih je izdal Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. Potrebno je ohraniti tlorisne in višinske gabarite, predpisano velikost oken na zunanjih fasadah, ustrezno kompozicijsko členitev fasad, obdelava fasad (v gladkem apnenem ometu), ohraniti obstoječo strešno kritino (bobrovec)... Posebna zaščita velja kulturnim spomenikom in upoštevanju prostorsko likovnih vrednosti. Na prvem mestu so to arhitekturne dominante kot so npr. Mali grad z romansko kapelo, fasadni nizi ob avtobusni postaji, brežine reke Kamniške Bistrice ... Vse te smernice se morajo upoštevati z namenom, da se ohrani del kulturne dediščine, ki ima posebno zgodovinsko, estetsko in arhitekturno vrednost v tem ožjem mestnem prostoru. V prenovi severozahodnega dela je glavni namen oživitev tega prostora, pridobiti večje število čimbolj kvalitetnih stanovanj. Ne gre le za prenovo Albrehtove hiše, ampak za uieditev celotnega kareja. Pri tem je delno izvzeta gostilna Planinka. Razen objektov predvideva prenova tudi preureditev bivšega samostanskega vrta v novo parkirišče. V jugovzhodnem delu se glede na funkcijo območja in omejitvene pogoje v ureditvenem načrtu predvidevajo naslednji posegi v prostor: - ureditev brežin reke Kamniške Bistrice s sprehajalno in arkadno lopo, — preureditev »nunskega hleva« v objekt z javno kulturno-gostinsko funkcijo - vzpostavitev prehoda na Parmovo ulico - sanacija in revitalizacija obstoječih arhitektur - prometna ureditev z upoštevanjem površin pešca — izboljšanje komunalnega omrežja — ureditveno območje se uredi v celoti z novim tlakom in ozelenitvijo - na levem bregu reke ob novi obvoznici se predvidi izgranja cca 120 parkirnih mest, ki so z novo brvjo povezana s starim mestom — zaradi potreb mesta se zgradi nov mostni objekt, ki je oblikovan kot mestni most. Vljudno vabljeni k sodelovanju! gQb KAMNIK ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE KAMNIK MAKETA JUGOVZHODNEGA DELA K-l CENTER KI CENTER SEVEROZAHODNI DEL Odbor za organizacijo praznovanja ob 40-letnici Kamniške srednje šole se ZAHVALJUJE vsem, ki so s svojim delom ter finančno pomočjo omogočili uresničitev bogatega programa aktivnosti. Istočasno obveščamo vse zainteresirane, da ZBORNIK, ki je izšel ob 40-letnici, lahko kupijo v knjigarni »Kočna« Kamnik. Predsednik odbora Milan MARINIČ Mali oglasi Zakonski par brez otrok najame stanovanje v Kamniku ali okolici. Tel. 841-454. Iščem enkrat ali dvakrat tedensko! pomoč v gospodinjstvu. Majcen, Novi trg 37. Iščem varstvo za enoletnega fantka v dopoldanskem času, po možnosti na Bakovniku. Tel. 831-818 popoldan. Inštruirava angleščino, francoščino in nemščino ter matematiko in fiziko za srednje šole. Tel. 841-125 četrtek, sobota od 15. do 17. ure. V Kamniku najamem lokal-trgo-vino za tekstilno dejavnost. Ponudbe po tel. 831-680. Mešalec za beton ugodno prodam. Novak, Vrhpolje 96, Kamnik. Dekle nujno išče sobo v Kamniku ali bližnji okolici za 6 mesecev, od 1. 7. TEI. (0677 69-162; Vrečko, Selo 5, 66222 Štanjel. Uslužbenka najame garsonjero ali enosobno stanovanje v Kamniku. Plačilo do 200 DEM mesečno. Telefon 722-923. Preklic Franc Golob priznavam, da sem Štefki Golob res rekel, da je ona spravila svakinjo Rozko Golob v grob, nisem pa ji rekel, da je ona zakrivila njeno smrt. Smrti - PANČUR Valentin, km. upokojenec iz Pšajnovice 7, star 80 let - BERVAR Neža, km. upokojenka iz Motnika 30, stara 86 let - DROLC Frančišek, inv. upokojenec iz Zg. Tuhinja 22, star 67 let - RESNIK Marija, gospodinja iz Šmartna v Tuhinju 2, stara 64 let - MEŽNAR Filip, os. upokojenec iz Podhruške 5, star 81 let - VODLAN Marjeta, km. upokojenka iz Vranje peči 4, stara 72 let - KOSIRNIK Ivanka, os. upokojenka iz Ljubljane, Hranil-niška 3, stara 90 let - MOŠNIK Marija, gospodinja iz Bele 5, stara 84 let - KAVČIČ Vida, upokojenka iz Ljubljane, Črtomirova 3, stara 64 let - BURJA Marjeta, gospodinja iz Porebra 21, stara 76 let - MELON Ettore Antonio, os. upokojenec iz Trsta, star 75 let - WAHL Ludvik, dipl. ing. rudarstva iz Kamnika, Pot Marije Vere 7, star 65 let - KOŽELJ Franc, os. upokojenec iz Županjih njiv 37, star 83 let - SAJKO Maksimilijan, os. upokojenec iz Ljubljane, Zaloška cesta 65, star 89 let Poroke - MATJAŽ Anton, delavec pri transportu iz Tiroseka in CEVKA Iva, delavka iz Kre-garjevega - KODRA Janko, obratni elektrikar iz Sp. Stranj in LISEC Veronika, računovodja iz Kamnika - ŽAGAR Marko, upravlja-lec hini naprav in ŠKRJANEC Irena, blagajnik iz Duplice » KG M « Kalan Janez, Zapoge pri Vodicah OBVEŠČAM VAS, DA JE NA NOVO ODPRTA TRANZITNA PRODAJA PREMOGA IN DRV TER PREVOZI GRADBENIH MATERIALOV cene premoga s prevozom so naslednje: - »Velenje« kosi 693,50 din/tona - »Velenje« kocke 627,60 din/tona - »Banoviči« kocke 1.084,00 din/tona - »Zagorje - Trbovlje« kosi 1.116,50 din/tona - »Zagorje - Trbovlje« kocke 1.044,90 din/tona - »Zagorje - Trbovlje« oreh 1.141,00 din/tona - »Senovo« kosi 1.276,00 din/tona - »Senovo« kocke 1.240,00 din/tona - bukova drva 350,00 din/m3 Pokličite tel.: 061/843-029 ali 061/843-039 Se priporočam! kam/Jska industrija p.O. xKXHMX PODJETJE KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« razpisuje na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja za šolsko leto 1990/91 naslednje kadrovske štipendije: predelovalec usnja IV. stopnja - 1 štipendija inženir strojništva - smer konstruktorstvo VI. stopnja - 1 štipendija inženir elektrotehnike - smer energetika VI. stopnja - 1 štipendija diplomirani inženir strojništva — smer konstruktorstvo VII. stopnja - 1 štipendija diplomirani inženir elektrotehnike — smer energetika VII. stopnja - 1 štipendija diplomirani inženir kemijske tehnologije VII. stopnja - 1 štipendija diplomirani ekonomist VII. stopnja - 1 štipendija Pisne prijave sprejema kadrovska služba podjetja do 15. julija 1990. Zakaj? Kje? SUPER NIZKE CENE BOUTIOUE »MAŠA« Kamnik, Trdinova 7/a Ponudba? PESTRA Kdaj? VSAK DAN OD 15.30 DO 19. URE SOBOTA OD 9. DO 12. URE VAŠEGA OBISKA SE VESELIMO! Vinotoč Fine Trdinova 7/a vas vabi na nakup alkoholnih in brezalkoholnih pijač vsak dan od 15.30 do 19.30 sobota od 8. do 18. ure nedelja od 8. do 11. ure Boutigue in Vinotoč obratujeta v isti hiši »Pri Krašovcu«. Dom upokojencev Kamnik Neveljska pot 26, Kamnik na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. 1 perica — pranje in likanje perila Pogoji: - osnovna šola - dvomesečno poskusno delo 2. 2 sobarici - vzdrževanje higiene stanovanjskih prostorov Pogoji: - osnovna šola - enomesečno poskusno delo Za opravljanje navedenih del bomo sklenili delovno razmerje za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26 Trgovina z mešanim blagom Srednja vas 55 Kamnik Mihaela BALOH Cenjene stranke obveščamo, da je po novem trgovina odprta: - vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 20. ure - sobota od 7. do 17. ure - nedelja od 8. do 11. ure Se priporočamo! ZAHVALA Na pragu pomladi nas je v 55. letu življenja po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari ata, brat in stric JOŽE ŠPORAR iz Šmarce Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu pospremili v prerani zadnji dom. Iskrena hvala tudi domžalski godbi, ZSAM Domžale za sodelovanje na pogrebni svečanosti, trobentaču za ganljivo Tišino, organizaciji ZZB NOV, govornikoma za poslovilne besede, praporščakom in g. župniku. Žalujoči: vsi njegovi Šmarca, Domžale, Ljubljana, maj 1990 Ko je pomlad na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker Te ni. V SPOMIN 2. junija bo minilo leto dni, odkar smo se poslovili od naše ljubljene hčerke in sestrice SIMONE ŽAGAR s Križa 7, ki nam jo je v 10. letu mladosti iztrgala kruta usoda. Vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in svečke, se iskreno zahvaljujemo. Mamica, očka in bratec __Maj 1990_ f "t tg "k ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, atija, starega ata, strica in bratranca FRANCA KOŽELJA iz Županjih njiv 37 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem RKK TOZD Kalcit, Eta in Kočna za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala dr. Milanu Kralju za skrbno zdravniško pomoč, vsem gasilcem za organizacijo pogrebne svečanosti, govornikom za ganljive besede slovesa, praporščakom za zadnji pozdrav, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Francka, sin Lojze, hčerka Urška z družino in drugo sorodstvo Županje njive, Kamnik, april 1990 zahvala Ob boleči izgubi našega najdražjega moža, očeta, dedka, brata in strica IVANA ZORETA JERNEJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, njegovim sodelavcem in našim sodelavkam TP Kočna-Oblačila Kamnik, LB Gospodarska banka Ljubljana, Kidričeva 15, še prav posebno pa tovarišu Ladotu Podbevšku, ki nam je v težkih trenutkih stal ob strani. Zahvaljujemo se za prisrčne poslovilne besede tovarišem Cirilu Mer-čunu, Antonu Modicu in Franciju Sterletu, borcem Tomšičeve brigade, Združenju borcev NOV Kamnik, Kamniški godbi Solidarnost in pevcem za zapete žalostinke. Posebna hvala za prizadevanje in skrb med njegovim zdravljenjem zdravnikom in osebju Oddelka za bolezni srca in ožilja Kliničnega centra v Ljubljani ter Zdravstvenemu domu Kamnik. Vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami, mu podarili cvetje, ga spoštovali, imeli radi in ga pospremili na zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ljudmila, hčerki Milica in Andrejka z družinama, sestra Marija in drugo sorodstvo Kamnik, Šmartno, maj 1990 FRIZERSKI SALON »MIRA« Mira Osolnik Moste 53 pri Komendi V Mostah bo od 25. maja 1990 na novo odprt frizerski salon. Pričakujem vas v ponedeljek in torek od 8. do 16. ure; v sredo, četrtek in petek od 12. do 20. ure; v soboto od 7. do 12. ure. Hvala vam... Ob nenadnem izbruhu požara na gospodarskem poslopju ste nam takoj priskočili na pomoč sosedje, krajani, domači in kamniški gasilci. S svojim požrtvovalnim delom ste preprečili širjenje požara in nas s tem obvarovali pred še večjo katastrofo. Nemudoma ste nam ponudili nesebično pomoč pri obnovi gospodarskega poslopja, zagotovili krmo za živino, pomagali pri pripravi lesa za ostrešje... Skratka, pomagali ste nam, kjer je bilo treba, da smo hitro obnovili pogorelo poslopje. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, gasilcem, svetu krajevne skupnosti Šmartno, občinski gasilski zvezi in vsem, ki ste v tistem trenutku prihiteli na pomoč! Ne najdemo besed, s katerimi bi vam izrazili našo globoko zahvalo. Hvaležna družina Vrankar iz Sidola 4 ZAHVALA Ob bolečem slovesu našega dragega dr. DUŠANA STARETA se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za spremstvo na njegovi zadnji poti, za darove Onkološkemu inštitutu in za cvetje, ki je prekrilo njegov prerani grob. Zahvaljujemo se vsem, posebno družini Bec in Baloh, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvaležni smo vsemu zdravstvenemu osebju CIIM-a, posebej še zdravnikoma, dr. Bručanu in dr. Podobniku, za vso požrtvovalnost in prizadevanje pri zdravljenju. Prisrčna hvala g. dr. Dopliharju za globoko občutene besede slovesa, govorniku Društva upokojencev, pevcem za zapete žalostinke, g. Špruku za ganljivo Tišino in g. patru Franciju za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoča žena Janka in sin dr. Dušan z družino April 1990 Skrb, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. zahvala Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, atija, starega atija, tasta, brata, strica, nečaka in svaka PAVLETA HOČEVARJA u pok. ključavničarja iz Kettejeve 3 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, stanovalcem s Kettejeve ulice in sodelavcem iz Zarje, Žita, Osnovne šole Toma Brejca in Doma upokojencev Kamnik za darovano cvetje, ustna in pisna sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo dr. Sedlaku in sestri Anki, patronažni službi, posebej še sestri Jani Prezelj, za vso skrb in spodbudne besede. Zahvaljujemo se pevcem Lire in g. Mariji Holcer za lepo petje in spremljavo ob slovesu, g. župniku za tolažilne besede in lep pogrebni obred, tov. Merču-nu in tov. Modicu za lepe in ganljive besede ob slovesu ter praporščakom za zadnji pozdrav. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nas bodrili. Njegovi: žena Francka, hčerki Breda in Marta, zeta Iztok in Miha, vnuki Miha, Grega, Jure in Luka, bratje Lojze, Janez, Jože, sestri Cilka in Marija, teta Angela z družinami in drugo sorodstvo Kamnik, Gradišče, Skaručna, maj 1990 ZAHVALA Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast JOŽE KONCILJA iz Zg. Tuhinja 8 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz DO KIK za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala dobrim sosedom za požrtvovalno pomoč. Hvala osebju ZD Kamnik za zdravniško pomoč, govornikoma Jožetu Hribarju in Marjanu Poljanšku za tople poslovilne besede, gasilcem, praporščakom, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in izrečene besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Maj 1990 ZAHVALA 8. aprila je v 73. letu prenehalo biti srce naše dobre in skrbne mame, stare mame, tete, sestre in prababice MARJETE VODLAN rojene BERNOT, p. d. Matijevčeve mame iz Vranje peči Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem za vso pomoč v najtežjih dneh. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in oddane sv. maše. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za petje. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami in vsem tistim, ki boste našo mamo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: sinovi Janez, Tone, Ciril, Metod, Drago, Tine z družinami in Milan, hčerki Marija in Metka z družinama, sestra Katrca in drugo sorodstvo Vranja peč, Sp. Palovče, Podgorje, Velika lasna, Depala vas, Homec, Radomlje, Nožice, april 1990 ZAHVALA V komaj 49. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric JOŽE BOKAN iz Volčjega potoka 2/a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, sodelavcem VGP Hidrotehnik Ljubljana, Arboretum Volčji potok, sošolcem II. letnika lesarske šole v Ljubljani, SCT Ljubljana in prijateljem za ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, denarno in drugo pomoč v teh težkih trenutkih. Posebna hvala Matiji Bertalaniču za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ema, sinova Joško in Miran, mama Irma in drugo sorodstvo April 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, sestre in tete MARJETE BURJA p. d. Tončkove mame iz Porebra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Kamnik, pevcem za lepo zapete pesmi, govorniku Cirilu Merču-nu za tople besede, s katerimi je orisal pokojničino življenjsko pot, gospodu župniku za izbrane besede slovesa in opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Poreber, Košiše, Podgorje, Črna, Tržič, Stranje, april 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ETTORE MELONA iz Kamnika, Matije Blejca 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem Lire in gospodu župniku za lepe besede in pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi April 1990 Uspel turnir Orion Dupliška teniška sekcija »Vir-tus« se je s pripravo tradicionalnega teniškega turnirja ponovno izkazala. Vse je potekalo po planu, tudi vreme se na srečo organizatorjem kljub slabim izgledom ni izneverilo. Predvsem pa so bili zadovoljni smučarji in predstavniki njihovih sponzorjev, ki so se na Duplici pomerili v teniških dvojicah. Na tradicionalnem teniškem srečanju moške in ženske smučarske reprezentance, njihovih sponzorjev in novinarjev ter predstavnikov »kamniškega tenisa«, se je za nagrado pokroviteljev - Emona Commerce in njihovih tujih partnerjev Oriona, potegovalo kar 64 tekmovalcev. Čeprav je bilo alpskih smučarjev in smučark letos nekaj manj kot prejšnja leta, tudi tujih smučarjev ni bilo, pa je bilo razpoloženje med njimi, njihovimi sponzorji (tudi Elanom!) in ostalimi udeleženci zelo dobro. Turnirja se je udeležil tudi Bojan Križaj, ki je pred fotoreporterji prikazal spretnosti na takoimenovanem (mountin bikeu) gorskem kolesu. Smučarka ženske B reprezentance Urška Horvat je dobila posebno nagrado kot najbolj uspešna igralka, med ženskimi tekmovalkami pa je bila za dobro igro nagrajena tudi Kamničanka Majda Šnabl. Sicer pa sta na turnirju zmagala Tone Vogrinec, direktor alpskih reprezentanc in Boštjan Gaser, vodja Elanove tekmovalne ekipe, ki sta na tradicionalnem teniškem turnirju postala že pravi tandem. Turnir so začeli igrati na čas (po 20 minutah se je boljši par uvrstil naprej), četrtfinale in pol-fmale so igrali na šest dobljenih iger, finale pa na devet. Vzporedno je potekalo tudi tekmovanje v tolažilni skupini. Popoldne so turnir za nekaj časa prekinili, saj so si smučarji šli ogledat polfinale pravega teniškega turnirja v Domžalah Slovenija Open. Po končanem turnirju so se nekateri udeleženci pomerili tudi v paralelnem slalomu z gorskimi kolesi, ki so ga bolj za zabavo kot zares pripravili prizadevni organizatorji. Mimogrede, tudi glasbena podlaga Dušana Uršiča se je zelo dobro vklapljala v izjemno okolje, da o njegovih povezovalskih in teniških sposobnostih niti ne govorimo. Zabava je trajala pozno v hladen pomladni večer in verjetno je bila tudi glavna nagrada turnirja - elektronski alkotest, preizku- šena še tisto noč. Rezultati - četrtfinale: Tičar-Koprivšek : Urisch-Bizjak 6:5, Janko-Griljc : U. Hrovat-Keršič 6:2, Vogrinec-Gaser: Zrim-Kon-trec 6:1, Ajtnik-Poschl : Žnidar-Rutar 6:5; polfinale: Janko--Griljc : Tičar-Koprivšek 6:2, Vogrinec-Gaser : Ajtnik Poschl 6:3; finale - za 1. mesto: Vogrinec-Gaser : Janko-Griljc 9:4, za 3. mesto: Ajtnik-Poschl : Tičar-Koprivšek 9:1. R. Grčar Štirideset let Društva upokojencev Kamniško društvo upokojencev, kije bilo ustanovljeno 2. aprila 1950, deluje ves čas v skladu z interesi upokojenih članov in v skladu s programom dela, ki je zastavljen tako, da včlanjuje v mnoge aktivnosti vedno več upokojencev. Po podatkih, ki jih ima društvo, se angažiranost članov povečuje, tako kot se širijo dejavnosti društva. Po tem sodeč je v mnogočem številčna rast tesno povezana z aktivnostjo društva. Ne samo po številu, napredek je viden predvsem v vsebinskem smislu. Danes ima DU Kamnik organizirane športne, izletniške, počitniške, kulturne in družabne prireditve ter humanitamo-socialne aktivnosti. Le nekaj let po končani vojni, v začetku aprila 1950, je prišlo do ustanovitve podružnice upokojencev v Kamniku. Tudi v tem aktu se je kazala skrb družbe, da ureja probleme upokojenih, nekdaj aktivnih članov družbe, ki so še vedno potrebni okolju, kjer živijo. • Pionirsko delo razvoja upokojenske organizacije so v samem začetku prevzeli na sebe ustanovni člani društva: Jan Ulman, Avgust Čermelj, Ivan Majdič, Olga Hvala, Vinko Eržen, Karel Der-ganc, Matija Trante, Jožef Ber-not in za njimi do današnjih dni še številni drugi požrtvovalni tihi in skromni, a zelo delovni prijatelji. Orali so ledino in postavili solidne temelje, na katerih sedaj gradimo nove oblike dela, razvijamo nove odnose med ljudmi, tako da v vseh organiziranih aktivnostih društva vključujemo vedno več upokojencev, ki so pripravljeni sodelovati in vlagati svoje sposobnosti v korist razvoja društva in v korist upokojencev samih. Od začetne svetovalne in povezovalne funkcije je podružnica, življajo jesen svojega življenja v tem domu, ob stalni prisotnosti skrbnega osebja in pod zdravniškim nadzorstvom. V sedemdesetih letih je DU Kamnik dobilo sedanjo stavbo v svoje lastništvo. S tem so bili podani še boljši pogoji delovanja na številnih področjih, primernih za upokojence. S pomočjo finančnih sredstev SPIZ je društvo upokojencev obnovilo društvene prostore v letu 1983. Stavba je bila stara in nuuno potrebna popravil. Vložena družbena sredstva že dajajo obilne sadove. Število aktivnih članov se povečuje, dejavnosti se še vedno širijo, hkrati s tem se krepi zaupanje. Društvo upokojencev Kamnik v sedanji obliki deluje od leta 1975 dalje. Povezano je v Zvezo društev upokojencev Slovenije in zelo plodno sodeluje z drugimi društvi. Na območju naše občine delujeta še društvi v Komendi in Motnik-Špitalič. Dejavnost vseh treh društev usklajuje koordinacijski odbor. Sodelovanje med društvi je zelo dobro in ni spornih vprašanj. V vsej občini živi nekaj več kot V objektih, kot je v Izoli in drugod, je 1982 prenočevalo 1130, leta 1989 pa 2371 upokojencev. Mnogi upokojenci, ki jim fizične zmogljivosti dopuščajo, se prizadevno vključujejo v kegljaško, balinarsko, planinsko, šahovsko in druge dejavnosti. Število aktivnih se povečuje, kar je razvidno iz prejšnjih podatkov. Tako organizirano delo ohrabruje upokojence pri njihovi ne ravno lahki življenjski poti. Z veseljem ugotavljamo, da se v vrste aktivnih upokojencev vključujejo tudi člani, ki se sicer niso ukvarjali s športom. K tako povečani aktivnosti društva upokojencev so prispevala svoj delež tudi namenska sredstva SPIZ, lastna sredstva, v zadnjem času pa tudi del sredstev SITKS, vendar je največji del nalog odpadel na priza- Kolesarsko srečanje v Moravčah postopoma urejala evidenco članstva, izdelala je pregled nad socialnimi in stanovanjskimi vprašanji, načrtno se je lotila reševanja nakopičenih problemov. Družbena skupnost in materialne prilike so dopuščale urejanje številnih odprtih vprašanj. Znatno več sredstev je bilo vloženih v stanovanjsko izgradnjo, saj mnogi niso imeli primernih bivalnih pogojev. Zgrajenih ali odkupljenih je bilo krog 30 stanovanj za naše člane. Nerešenih stanovanjskih problemov upokojencev v Kamniku je le nekaj. DU Kamnik je bilo pobudnik gradnje upokojenskega doma in je vodilo gradnjo do realizacije. Za Kamnik je izgradnja doma upokojencev pomenila veliko pridobitev. Mnogi naši člani pre- 4000 osebnih, invalidskih in družinskih upokojencev, v kamniškem društvu jih je nekaj nad 3000. V DU Kamnik je bilo leta 1989 včlanjenih 2581 upokojencev oziroma kar 80 odstotkov. Podobno je stanje tudi v ostalih dveh društvih. Za boljše razumevanje dela v DU Kamnik je potrebno bolj analitično prikazati posamezne dejavnosti. Šport in rekreacija To področje je najbolj razvejeno. Nekateri podatki pa so naslednji: na izletih sta bila 1982. leta 302 udeleženca, v 1989 pa 1091; na pohodih in planinskih turah 1982 6 udeležencev, 1989pa284; na kolesarjenju 1985 27 udeležencev, 1989 pa 176; devne organizatorje in animator-je teh aktivnosti. Poleg športne nenehno narašča tudi počitniška in izletniška aktivnost. Po otvoritvi počitniškega doma v Izoli se obisk naših upokojencev letno povečuje. Zelo zanimive so postale nekajdnevne mini počitnice, primerne tudi za plitvejše žepe. Enako je tudi z izletništvom. V poletnih mesecih so organizirani enodnevni izleti, ki so vedno polno zasedeni. Nekatere smeri je potrebno večkrat ponavljati. Slavko Šuštar, predsednik športne komisije, pravi, da zlasti poleti zmanjkuje časa za nekatere prireditve. Skoraj ni tedna, ko ne bi bile vsaj dve do tri športne aktivnosti, srečanja, tekmovanja, pohodi itd. STANE SIMŠIČ Nadaljevanje prihodnjič Zbiralna akcija uporabnega materiala_._ V četrtek, 31. maja, bo od 16. do 18. ure v naši občini zbiralna akcija uporabnega materiala. Akcija bo potekala po dosedanjem načinu. Prebivalci naj uporabno blago, povezano v zavitke, odložijo na določenih mestih, kjer jih bodo prevzeli predstavniki RK. Tokrat je akcij« za prevzem samo uporabnega materiala (obleka, obutev, perilo itd). Za prevzem neuporabnega materiala bo akcija organizirana kasneje in bodo občani o tem pravočasno obveščeni. Zbrano uporabno blago bo shranjeno v skladišču pod avtobusno postajo v Kamniku. Darovano blago lahko občani tudi osebno oddajo v skladišču, kjer jih pričakujejo poverjeniki Rdečega križa. Občinska organizacija RK Kamik vljudno vabi vse, da se vključijo v to humano in človekoljubno akcijo in darujejo uporabno blago, ki bo mnogim olajšalo težak socialni in gmotni položaj. Vsem darovalcem uporabnega materiala in organizatorjem zbiranja se Občinska organizacija RK Kamnik iskreno zahvaljuje za polno razumevanje. STANE SIMŠIČ Občinsko in republiško tekmovonje »Kaj veš o prometu« Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik je v sodelovanju z delavci Postaje milice Kamnik, člani AMD Kamnik, izpitnim centrom Domžale ter pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta SO Kamnik organiziral 12. aprila občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Tekmovanja se je udeležilo 38 dijakov (36 iz osnovnih šol in 2 predstavnika SENŠ Rudolfa Maistra Kamnik). Med dijaki - predstavniki osnovnih šol je 1. mesto zasedel Dejan PERČIĆ (predstavnik OŠ Tone Brejca), najbolje uvrščeni dijak srednjega usmerjenega izobraževanja pa je bil tako kot že v letih 1988 in 1989 Aleš HRIBAR, ki se je že dvakrat udeležil republiškega tekmovanja in po predpisih ne more ponovno sodelovati na tem tekmovanju in zastopati občine Kamnik. Tako sta se republiškega tekmovanja, ki te potekalo dne 21.4.1990 v Kočevju, udeležila Dejan PERČIČ in drugouvrščeni Boštjan HRIBAR. Ekipna uvrstitev z občinskega tekmovanja je sledeča: 5. in 6. razred: 1. mesto OŠ Toma Brejca 2. mesto OŠ Frana Albrehta 3. mesto OŠ Kamniškega bataljona Stranje 4. mesto OŠ Duplica 7. in 8. razred: 1. mesto OŠ Toma Brejca 2. mesto OŠ Kamniškega bataljona Stranje 3. mesto OŠ Komenda-Moste 4. mesto OŠ Frana Albrehta in OŠ Duplica Na republiškem tekmovanju je Dejan PERČIČ zasedel 40. mesto med 52 sodelujočimi), predstavnik srednjega usmerjenega izobraževanja Boštjan HRIBAR pa 8. mesto (od 14 sodelujočih). SPV OBČINE KAMNIK ŽUPANSTVO BAJTARJEV NA VELIKI PLANINI (Planinsko društvo Bajtar-Vel. planina) PRAZNUJE LETOS 60. OBLETNICO BAJ- TARSTVA zato organizira v nedeljo, 5. avgusta 1990, prireditev PLANINA POJE in vabi pevke in pevce planinskih pesmi, da se prijavijo za nastop in v prijavi navedejo: - število nastopajočih pevcev (ni omejeno) - naslov vsaj treh pesmi, ki jih želijo zapeti, po možnosti tudi avtorja in dolžino pesmi v minutah - naslov vodje oziroma naslov, kamor organizator pošlje obvestilo o nastopu na prireditvi. Organizator bo dal prednost planinskim narodnim pesmim in upošteval predvsem izvirnost. Prijave odpošljite na naslov Glasbena šola Kamnik, Kajuhova pot 11, z oznako Planina poje ali pa jih ustno sporočite ravnatelju Glasbene šole v Kamniku (tel. 061-831-187). Rok za odddajo prijav je 10. junij 1990. % Bili smo no Blegošu V nedeljo, 6. maja, so se kamniški planinci podali na Blegoš. Poln avtobus - 60 udeležencev se je odpeljalo iz Kamnika proti Škofji Loki in selški dolini do Javorja. Planinci so nadaljevali peš pot do Črnega Kala, nato pa zagrizli v strm breg Blegoša. Del planincev je izbral grebensko v vsej svoji veličastnosti, Julijcii z očakom Triglavom pa so žareli od sonca. Kar težko so se odpravili dalje, proti koči pod Blego-šem. Kolone obiskovalcev so se zlivale iz vseh strani. Enkratna slika. O spominskem pohodu in nalogah planinske organizacije je Kamničani na vrhu Blegoša pot, drugi pa nekoliko položnej-Šo. Vsi udeleženci so prišli na vrh veselo razpoloženi in razigrani. Vreme je bilo čudovito sončno in toplo, razgledi pa nepopisni, j Kamniške planine so se odprle Uspešno delo GD Smoria Pred sedmimi leti, leta 1983, je bilo na pobudo iniciativnega odbora v KS Šmarca ponovno ustanovljeno gasilsko društvo. Ob ustanovitvi se je v društvo vključilo več kot 300 krajanov - kot aktivni ali podporni člani društva. Društvo je takoj po ustanovitvi z izdatno pomočjo krajanov, tovarn Menina, Stol, KIK, Svila-nit in Eta začelo obnavljati propadajoči kulturni dom, v katerem so bili tudi prostori gasilskega društva. Od krajevne organizacije CZ so prevzeli del gasilske opreme, veliko jo je prispevala občinska gasilska zveza in krajani. Začeli so z redno aktivnostjo, vajami, vključili so se v tečaje za častnike. Pionirske, mladinske in članske desetine so vsa leta uspešno sodelovale na občinskih letnih vajah. Uspešno so sodelovali na meddruštvenih vajah sosednjih društev v kamniški in domžalski občini. Z veliko napora in truda jim je uspelo pridobiti uporabno dovoljenje za obnovljeni dom. Društvo bo v soboto, 26. maja, slavilo velik praznik. Organiziralo bo krst novega orodnega avtomobila. Proslava se bo začela ob 17. uri s parado gasilcev domačega in sosednjih gasilskih društev s kamniško godbo na pihala in mažoretkami. Paradi bo sledil krst novega avtomobila. Po slovesnosti bo veselica z bogatim srečelovom na ploščadi športnega igrišča ob gasilnem domu na Trgu padlih borcev 2 v Šmarci. Če bo vreme slabo, pa v dvorani kulturnega doma. Vabimo Kamničane, da 26. maja obiščete Šmarco! Tajnik GD Tomaž Slapar govoril predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Planinci so se pri koči še okrepčali, srečali z mnogimi prijatelji, ki vsako leto prihitijo v ta del Škofjeloškega pogorja in spletli nova poznanstva. Povratek je bil pravočasen in brez zapletov. V Črnem Kalu so pohodniki potrdili svojo turo in se v popoldanskih urah zadovoljni vrnili v Kamnik. STANE SIMŠIČ Stol Letošnji spominski pohod na STOL bo v soboto, 26. maja. Udeleženci pohoda se bodo odpeljali s posebnim avtobusom ob 6. uri s Trga prijateljstva. Organizator, Planinsko društvo Kamnik zbira prijave do petka, 25. maja. Kamniški planinci se tega tradicionalnega pohoda udeležujejo vsako leto, zato pričakujejo veliko udeležbo tudi tokrat. S. S. Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN - ustano-; vitelj in izdajatelj Skupščina občine Kamnik, - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Ja-1 nez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, To- \ ne Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jese-1 1 nik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica.. Tehnični urednik Janez Her-le. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - žiro račun pri OK1 SZS 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.