VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2024 ..............................................................................................................3 Razvoj vremena v maju 2024 ................................................................................................................ 26 Podnebne razmere v pomladi 2024 ...................................................................................................... 33 Podnebne razmere v Evropi in svetu v maju 2024 ................................................................................ 52 AGROMETEOROLOGIJA 60 Agrometeorološke razmere v maju 2024 .............................................................................................. 60 HIDROLOGIJA 65 Vodnatost rek v maju 2024 .................................................................................................................... 65 Temperature rek in jezer v maju 2024 ................................................................................................... 71 Dinamika in temperatura morja v maju 2024 ......................................................................................... 74 Količine podzemne vode v maju 2024 ................................................................................................... 80 ONESNAŽENOST ZRAKA 86 Onesnaženost zraka v maju 2024 ......................................................................................................... 86 POTRESI 96 Potresi v Sloveniji v maju 2024 ............................................................................................................. 96 Svetovni potresi v maju 2024 ................................................................................................................ 98 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM FOTOGRAFIJA MESECA Fotografija z naslovne strani: Nova generacija ljubkih gozdnih prebivalcev; Koprivna, 19. maj 2024 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: A new generation of lovely forest dwellers, Koprivna, 19 May 2024 (Photo: Aljoša Beloševič). 99 105 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič, Damijana Gartner Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2024 Climate in May 2024 Tanja Cegnar aj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z močjo v drugi polovici julija. Temperatura zraka v dolgoletnem povprečju od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo vsaj kakšen izrazit prodor hladnega zraka. Za primerjavo uporabljamo obdobje 1991–2020, ki ga označujemo kot normalo. M Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2024 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, May 2024 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bil maj 0,5 °C toplejši od majskega povprečja obdobja 1991–2020, padlo je 157 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo le 84 % toliko časa kot normalno. Z redkimi lokalnimi izjemami je bil maj 2024 toplejši od normale. Na severovzhodu, vzhodu in jugovzhodu je bil presežek nad normalo od 0,5 do 1 °C, drugod do 0,5 °C, na nekaj merilnih mestih pa je bila povprečna majska temperatura malo pod normalo. Najobilnejše so bile padavine v Alpah na severozahodu države, kjer so na nekaj merilnih postajah namerili nad 350 mm padavin. Med bolj namočena območja spadajo tudi Karavanke, Trnovska planota in dinarski greben. V dobri polovici države je padlo od 100 do 200 mm dežja. Zaradi prevladujočega konvektivnega značaja padavin je vzorec padavin v primerjavi z normalo zelo razgiban. Samo na merilni postaji Bilje padavine niso dosegle normale, a je bil primanjkljaj zanemarljivo majhen. Na večini ozemlja je padlo od 130 do 180 % toliko dežja kot običajno. Bila sta dva dogodka z obilnimi padavinami. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Najmanjši primanjkljaj, in sicer do desetine normale, je bil na severovzhodu države in v Beli krajini. V dobri polovici države je bila osončenost med 80 in 90 % normale. Največji primanjkljaj je bil v Julijskih Alpah, Zgornjesavski dolini, na severnem Primorskem, Trnovski planoti in Idrijskem, kjer je bil primanjkljaj od 20 do 30 %. Snežna odeja je bila v visokogorju maja 2024 prisotna ves mesec, na Kredarici je bila s 320 cm najdebelejša 4. maja, do konca meseca pa se je znižala na 135 cm. Maja so se pogosto izmenjevali toplejši in hladnejši dnevi od normale (slika 1). Odklon povprečne dnevne temperature od normale ni bil nikjer zelo velik. Prvi dan je bil povsod toplejši od normale, mesec pa se je iztekel z razmeroma hladnim vremenom. Slika 2. Pogoste padavine so se odražale tudi v vodnatosti rek. Ljubljanica pri Črni vasi, 28. maj 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Frequent rainfall was also reflected in the water levels of rivers. Ljubljanica near Črna vas; 28 May 2024 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 15,9 °C, kar je 0,1 °C pod normalo. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 1958 in je znašala 18,4 °C, maja 2009 je bila 18,3 °C, v majih 2022 in 2003 pa 18,2 °C, le za spoznanje nižja je bila povprečna majska temperatura leta 2018. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,7 °C, z 12,1 °C mu sledi maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,4 °C) in 1978 (12,5 °C). Upoštevani so homogenizirani podatki. Povprečna najnižja dnevna temperatura v prestolnici je bila 11,5 °C, kar je 1,0 °C nad normalo. Najtoplejša so bila jutra maja 2018 (13,2 °C); najhladnejša pa leta 1957 s povprečjem 6,7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 21,5 °C, kar je 0,4 °C pod normalo. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega 4 Agencija Republike Slovenije za okolje mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, zato je priporočljiva uporaba homogeniziranih podatkov, ki podajo boljšo primerjavo med leti. 26 Temperatura (°C) 22 18 Ljubljana 14 10 6 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 7 Kredarica Temperatura (°C) 5 3 1 -1 -3 -5 -7 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in May V visokogorju je bil maj 2024 nekoliko toplejši kot normalno. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 1,4 °C, kar je 0,3 °C nad normalo. Najhladnejši je bil maj 1991 z −3,8 °C, −3,1 °C je bilo maja 1970, −2,7 °C maja 1980, −2,6 °C pa leta 1957. S 3,7 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2022, maja 2003 je bilo povprečje 3,3 °C, maja 2009 je bilo mesečno povprečje 3,2 °C, sledi s 3,0 °C maj 2018. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Navedeni so dopolnjeni in homogenizirani podatki. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 17 hladnih dni, po nižinah ni bilo hladnih dni. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko in tokrat je maj minil brez takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici 14 majev, ko se je temperatura dvignila na vsaj 30 °C (slika 4), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. 24 20 Ljubljana Topli Vroči Št. dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 4. Število toplih in vročih majskih dni Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C and 30 °C in May 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Temperatura (°C) 14 Kredarica 12 10 8 6 4 2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 34 Temperatura (°C) 32 Ljubljana 30 28 26 24 22 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 34 Temperatura (°C) 32 Murska Sobota 30 28 26 24 22 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 5. Najvišja majska temperatura, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 5. Absolute maximum air temperature in May Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V Ratečah. Postojni, Kočevju, Lescah in Slovenj Gradcu temperatura ni segla tako visoko. Devet takih dni je bilo v Črnomlju, osem v Biljah, po šest na Bizeljskem in Celju. V Novem mestu je bilo pet toplih dni, v Murski Soboti pa štirje. V Ljubljani sta bila tokrat dva topla dneva, največ jih je bilo maja 2003 (20), od sredine minulega stoletja pa je bilo šest majev brez takih dni. Že 10. maja je bila najvišja temperatura izmerjena v Portorožu (26,5 °C), na Kredarici je bilo najtopleje 12. maja, ko so izmerili 6,5 °C. Na Notranjskem je bilo najtopleje 28. maja, ko je bilo v Postojni 23,2 °C, v Kočevju pa se je tega dne segrelo na 24,3 °C. Večina merilnih postaj je o najvišji temperaturi meseca poročala v dneh od 18. do 20. maja, v Črnomlju so izmerili 27,0 °C. V Ljubljani je bilo najtopleje 27. maja, temperatura se je povzpela na 26,1 °C. Že 3. dne je bila najnižja temperatura v maju 2024 izmerjena na Kredarici (−5,7 °C) in v Lescah (5,9 °C). Na večini merilnih postaj so najnižjo temperaturo meseca izmerili 10. ali 11. maja, v Ratečah se je temperatura spustila na 2,1 °C, večinoma pa je bila, razen po nižinah Primorske, najnižja temperatura med 3 in 8 °C. Le v Prekmurju je bilo najhladnejše jutro 15. maja, v Murski Soboti se je ohladilo na 6,3 °C. V Portorožu je bil maj 2018 najtoplejši doslej. V Murski Soboti in Ljubljani ostaja najtoplejši maj 1958. V Novem mestu je bil najtoplejši maj 2003, na Kredarici pa maj 1958. Upoštevani so homogenizirani podatki. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu je bil enako hladen tudi maj leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo najhladneje maja 1991. -2 Temperatura (°C) -4 Kredarica -6 -8 -10 -12 -14 -16 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 8 Temperatura (°C) 6 Ljubljana 4 2 0 -2 -4 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 8 Temperatura (°C) 6 Murska Sobota 4 2 0 -2 -4 -6 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 6. Najnižja majska temperatura, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 6. Absolute minimum air temperature in May Slika 7. Labodji naraščaj na koseškem bajerju, 9. maj 2024 (foto: Tanja Cegnar). Figure 7. Young swans at Koseški bajer, 9 May 2024 (Photo: Tanja Cegnar). 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 4 Temperatura (°C) Kreadrica 2 0 -2 -4 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura (°C) 20 18 Ljubljana 16 14 12 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura (°C) 20 18 Novo mesto 16 14 12 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura (°C) 20 18 Murska Sobota 16 14 12 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura (°C) 20 Portorož 18 16 14 12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v maju; prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 8. Mean air temperature in May Na državni ravni je bil maj 2024 za 0,5 °C toplejši od normale. Najtoplejši so bili maji 2003, 1958 in 2018, ki so bili 2,1 do 2,2 °C toplejši od normale. Na državni ravni sta bila v obdobju 1950–2024 najhladnejša maja 1991 z odklonom −4,1 °C in 1957 z odklonom −4,0 °C. V tem stoletju je bil najhladnejši maj 2019, drugi in tretji najhladnejši v tem stoletju pa sta maja 2021 in 2004. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 30 Ljubljana Kredarica Temperatura (°C) Temperatura (°C) 26 22 18 14 6 2 -2 10 -6 6 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 3 5 Novo mesto Temperatura (°C) Temperatura (°C) Celje 24 22 18 14 20 16 12 10 8 6 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 29 Murska Sobota 25 Let. ER Maribor 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 28 26 21 17 13 9 21 17 13 9 5 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 30 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 Portorož 26 Bilje 26 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 7 22 18 14 10 22 18 14 10 6 1 3 5 7 6 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura, z zeleno črto je označena normala, maj 2024 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), normal (green) May 2024 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Od leta 1950 do začetka tega stoletja so bili maji večinoma hladnejši od normale. V tem stoletju se izmenjujejo nadpovprečno topli in hladni maji. Povprečna majska temperatura je od šestdesetih let prejšnjega stoletja v povprečju naraščala do približno začetka tega stoletja. V tem stoletju ni opaziti značilnega trenda naraščanja povprečne temperature. Slika 10. Odklon povprečne majske temperature na državni ravni od majskega povprečja obdobja 1991– 2020 Figure 10. Mean May temperature anomaly at national level, reference period 1991–2020 Že dvanajst mesecev je povprečna temperatura nad normalo, kar se od leta 1950 še ni zgodilo. Pred letom 2000 je bil najdaljši niz nadpovprečno toplih mesecev dolg le tri mesece. Z redkimi lokalnimi izjemami je bil maj 2024 toplejši od normale. Na severovzhodu, vzhodu in jugovzhodu je bil presežek nad normalo od 0,5 do 1 °C, v dobri polovici Slovenije je bil odklon do 0,5 °C, na nekaj merilnih mestih pa je bila povprečna majska temperatura malo pod normalo. Slika 11. Odklon povprečne temperature zraka maja 2024 od povprečja obdobja 19912020 Figure 11. Mean air temperature anomaly, May 2024 Po mesečni statistiki temperature in padavin je bil maj 2024, ki je bil nadpovprečno namočen in topel, precej drugačen od preteklih, še najbližje mu je bil maj 1996. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za maje v obdobju 19502024, maj 2024 je označen z rdečo piko Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all May in the period 19502024 Slika 13. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2024 Figure 13. Precipitation, May 2024 Višina majskih padavin je prikazana na sliki 13. Najobilnejše so bile padavine v Alpah na severozahodu države, kjer je na nekaj postajah padlo nad 350 mm padavin, na primer na Kaninu (396 mm), Voglu (385 mm) in v Breginju (358 mm). Med bolj namočena območja spadajo tudi Karavanke, Trnovska planota in dinarski greben. V dobri polovici države je padlo do 200 mm padavin. Razen na merilnih postajah Cankova in Letališče Cerklje ob Krki so povsod namerili nad 100 mm dežja. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Višina padavin maja 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 19912020 Figure 14. Precipitation amount in May 2024 compared with 19912020 normal Na sliki 15 je prikazan odklon majskih padavin od dolgoletnega povprečja. Zaradi prevladujočega konvektivnega značaja padavin je vzorec zelo razdrobljen. Samo na merilni postaji Bilje padavine niso dosegle normale, a je bil primanjkljaj zanemarljivo majhen. Na večini ozemlja je padlo od 130 do 180 % toliko dežja kot običajno. Med merilne postaje z največjim presežkom nad normalo se uvrščajo Postojna (presežek 137 %), Jelendol (presežek 136 %), Šmartno pri Slovenj Gradcu (presežek 30 %) in Dolenji Lazi (presežek 122 %). Slika 15. Odklon majskih padavin na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1991– 2020 Figure 15. Mean May precipitation anomaly at national level, reference period 1991– 2020 Na državni ravni je bilo maja 2024 padavin za 57 % več od normale. V preteklosti je bil najbolj namočen maj 2021, s kazalnikom kar 207 %, drugi najbolj namočen maj je bil leta 2019. Najmanj dežja je bilo maja 1958, ko je padlo le 16 % običajnih padavin, drugi najbolj sušen maj je bil leta 1950. Od konca preteklega stoletja kažejo majske padavine trend naraščanja. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2024 Table 1. Monthly meteorological data, May 2024 Postaja Padavine in pojavi NV Kranjska Gora Let. JP Ljubljana Zgornje Jezersko Trenta Soča Vojsko Kneške Ravne Nova vas na Blokah Malkovec Luče Lendava Ptuj 802 362 876 622 485 1065 739 720 397 513 190 235 LEGENDA: RR RP SD RR 180 164 207 253 318 246 309 160 197 129 106 168 RP 141 153 149 162 170 148 144 134 197 108 136 183 SD 17 15 17 20 20 19 20 ― 12 16 13 13 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP SD − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Maja je bilo v Ljubljani 200 mm padavin, kar je 75 % nad normalo. Po homogeniziranih podatkih so bile padavine najobilnejše maja 1962 (254 mm), na drugo mesto se uvršča maj 2021 z 247 mm, 239 mm je padlo maja 2019, 234 mm maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 so namerili 31 mm, maja 1992 je padlo 42 mm, maja 1998 43 mm in maja 1950 45 mm. Maja je bilo na Kredarici 22 dni s padavinami vsaj 1 mm, po 20 takih dni je bilo na v Kneških Ravnah, Trenti in Soči. Po 18 pa je Postojni in Lescah. Samo osem takih dni je bilo v Portorožu. Od noči s 15. na 16. maj do drugega dela noči na 17. maj je prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, tudi nevihtami. V noči na 16. maj in dopoldne so bile krajevne padavine pogostejše in izdatnejše v zahodnih krajih. Zvečer in v noči na 17. maj so se ob prehodu hladne fronte padavine z nevihtami in krajevno močnejšimi nalivi razširile nad vso Slovenijo. Padavine so do jutra ponehale, najkasneje na severovzhodu Slovenije. Padavine so bile do 8. ure 16. maja v večjem delu Slovenije skromne, več dežja je bilo le na alpskodinarski pregradi, krajevno nad 20 mm. Več padavin je bilo v naslednjih 24 urah, tokrat z dvema padavinskima maksimuma. Od Karavank do Julijskih Alp je padlo tudi več kot 60 mm dežja, le malo manj pa v pasu od Zasavja proti Slovenskim goricam. Ponekod v pasu od Slovenske Istre in Brkinov proti Litiji ni padlo niti 10 mm dežja. Na območjih z največ padavinami so bili tudi močnejši nalivi s 5do 25-letno povratno dobo. Več podatkov o izdatnih padavinah je zbranih v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine_16maj2024.pdf Čez dan 30. maja se je od zahoda postopno pooblačilo. Proti poldnevu je na severozahodu začelo deževati, popoldne pa so se krajevne plohe in posamezne nevihte širile proti vzhodu. Na jugozahodu so nastajali tudi dolgotrajnejši nalivi. Zvečer in ponoči so se plohe in nevihte okrepile in do druge polovice noči vztrajale predvsem nad južno polovico Slovenije, zjutraj pa so se širile tudi proti severu. Vmes so bili močnejši nalivi. Zadnji dan maja so bile čez dan še pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi. Najmočnejši naliv je bil zjutraj v Piranu in okolici, kjer se je nevihtni pas zadrževal dlje časa. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 200 Padavine (mm) 150 Portorož 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 200 Murska Sobota Padavine (mm) 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 200 Novo mesto Padavine (mm) 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 500 Padavine (mm) 400 Kredarica 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 16. Padavine v maju, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 16. Precipitation in May Glavnina nevihtnega dogajanja se je popoldne ob prehodu vremenske fronte preselila na vzhodno Slovenijo. V noči na 1. junij je še nastalo nekaj ploh in neviht, do jutra pa so padavine ponehale. V večjem delu Slovenije je od jutra 30. maja do jutra 1. junija padlo od 25 do 100 mm padavin, ponekod na jugu in zahodu okoli 150 mm (Sviščaki 153 mm), na severovzhodu pa tudi pod 20 mm. Padavine so bile predzadnji dan maja prostorsko zelo neenakomerno razporejene, marsikje v severovzhodni Sloveniji je padlo manj kot 5 mm padavin, na Slavniku pa kar 117 mm. Zadnji dan maja je bil 14 Agencija Republike Slovenije za okolje maksimum izmerjenih padavin na Snežniku. Padavine so se v obeh dneh pojavljale v različnih oblikah, od nekajurnega rahlega dežja do nalivov ter od majhnih ploh do obsežnih padavinskih območij. Ponekod v zahodnem delu Slovenije so bili nalivi izraziti. Glede na posledice in radarske meritve padavin ocenjujemo, da so bili najmočnejši nalivi v jugozahodni Sloveniji, zlasti v Slovenski Istri. Več podatkov o tem dogodku z izdatnimi padavinami je zbranih v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ nalivi_30–31maj2024.pdf Maribor Tolmin Domžale Kranj Ilirska Bistrica Idrija Portorož Rogla Vogel Bled Metlika Lesce Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Velenje Mežica Solčava Luče Gornji Grad Celje Medlog Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Podčetrtek Ljubljana Kočevje Babno polje Nova vas Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Kneške Ravne Krn Breginj Bovec Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Žiri Normala Maja 2024 0 50 100 150 200 250 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm maja 2024 in povprečje obdobja 1991–2020 Figure 17. Monthly precipitation amount in May 2024 and the 1991–2020 normals 15 300 350 400 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 18 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Najmanjši primanjkljaj, in sicer do desetine normale, je bil na severovzhodu države in v Beli krajini. V dobri polovici države je bila osončenost med 80 in 90 % normale. Največji primanjkljaj je bil v Julijskih Alpah, Zgornjesavski dolini, na severnem Primorskem, Trnovski planoti in Idrijskem, kjer je bil primanjkljaj večinoma od 20 do 30 %. Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja maja 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 18. Bright sunshine duration in May 2024 compared with 19912020 normals V Ljubljani je sonce sijalo 181 ur, kar je le 78 % normale. Največ sončnega vremena, in sicer 332 ur, je bilo maja 2011, po trajanju sončnega obsevanja izstopajo tudi maji 1979 (316 ur), 1973 (303 ur) in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Maj 2019 je bil rekordno oblačen, saj je sonce sijalo 114 ur, v znamenju oblačnega vremena so bili tudi maji 1978 s 134 urami in maj 1980 s 164 urami sončnega vremena. V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki od leta 1961 dalje. V Portorožu je sonce sijalo 234 ur, kar je 9 % pod normalo. Na Letališču ER Maribor je bilo 226 ur sončnega vremena oz. 6 % manj od normale. Na Kredarici je osončenost tokrat z 111 urami sončnega vremena za 26 % zaostajala za normalo. Tudi v Ratečah je bila osončenost skromna, bilo je le 142 ur sončnega vremena, kar je 23 % manj kot običajno. V Novem mestu so z 194 urami za normalo zaostajali za 16 %. V Murski Soboti je sonce sijalo 225 ur, kar je 8 % pod normalo. Slika 19. Odklon trajanja sončnega obsevanja na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 19. May Sunshine duration anomaly in at national level, reference period 1991–2020 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Tako kot maja 2023 je bilo tudi maja 2024 na državni ravni manj sočnega vremena od normale. Maja 2024 je bilo nadpovprečno oblačno in trajanje sončnega vremena je doseglo le 84 % normale. Najmanj sončnega vremena je bilo maja 2019, le 56 % normale. Najbolj sončna sta bila maja 1979 in 2011, s 37 % presežkom nad normalo. V zadnjih dveh desetletjih je opazen negativen trend osončenosti. V zadnjih dvanajstih majih sta bila le dva nadpovprečno osončena. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni v visokogorju ni bilo. Največ jih je bilo v Biljah in Murski Soboti, in sicer po šest. V Ljubljani so našteli štiri take dneve, maja 2011, 1976 in 1979 so zapisali po sedem takih dni, od sredine minulega stoletja pa je 14 majev minilo brez jasnega dneva. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Maja 2024 jih je bilo opazno več kot jasnih. Največ, in sicer kar 18, jih je bilo v visokogorju. V Postojni so jih našteli 16, na Letališču ER Maribor pa 13. Na Bizeljskem so zapisali le šest takih dni. V Ljubljani je bilo 10 takih dni. Maja 2019 jih je bilo 18, kar je največ od sredine minulega stoletja. Kar 17 oblačnih dni je bilo v prestolnici v majih 1951 in 1957, po dva taka dneva so v Ljubljani imeli v majih 1958, 1973, 2000 in 2011. 20 Št. dni 16 Oblačno Ljubljana Jasno 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 20. Število jasnih in oblačnih dni v maju Figure 20. Number of clear and cloudy days in May Žal z merilnih mest, kjer deluje le samodejna merilna postaja, o oblačnosti nimamo primerljivega podatka s preteklostjo. Povprečna oblačnost je bila na Kredarici in v Postojni 7,9 desetin. Najmanjša povprečna oblačnost je bila v Murski Soboti, kjer so v povprečju oblaki prekrivali 5,5 desetin neba. Slika 21. Maja je vreme močno vplivalo na kmečka opravila. Leskovec, 18. maj 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 21. In May, the weather had a big impact on farm work. Leskovec, 18 May 2028 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 400 350 Portorož 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 400 350 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Novo mesto 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 Sončno obsevanje (ura) 400 350 300 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 Sončno obsevanje (ura) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 22. Sunshine duration 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 45 48 12 36 12 36 9 27 9 24 6 18 6 12 3 9 3 0 0 60 15 1 3 5 7 Padavine (mm) Osončenost (ura) 60 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 30 48 12 24 12 36 9 18 9 24 6 12 6 12 3 6 3 0 0 15 0 1 3 5 7 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 60 36 12 48 12 27 9 36 9 18 6 24 6 9 3 12 3 0 0 15 0 1 3 5 7 Padavine (mm) Celje Osončenost (ura) Padavine (mm) Novo mesto 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 45 0 1 15 9 18 6 9 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 12 27 9 18 6 3 9 3 0 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) 27 5 7 36 Osončenost (ura) Padavine (mm) 12 3 5 Let. ER Maribor 36 1 3 45 Murska Sobota 0 Osončenost (ura) 45 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Bilje Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož Osončenost (ura) Padavine (mm) 0 Osončenost (ura) Ljubljana Kredarica 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2024 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2024 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2024 Table 2. Monthly meteorological data, May 2024 Postaja NV Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS TOD 1,4 0,3 11,8 0,1 17,2 0,3 13,6 0,2 13,7 0,5 15,9 −0,1 16,6 0,7 16,0 0,4 17,0 0,8 15,4 0,4 16,1 0,5 14,3 0,3 16,4 0,8 13,9 −0,2 17,8 0,6 TX TM 3,7 17,3 22,8 19,5 20,5 21,5 22,9 22,3 23,2 21,8 21,4 20,5 22,5 19,2 23,0 −0,5 6,9 12,3 9,3 9,0 11,5 11,2 11,1 11,6 10,1 10,8 9,1 10,9 9,0 12,8 Temperatura TAX DT 6,5 22,1 26,5 23,2 24,3 26,1 26,2 26,9 27,0 26,8 25,7 24,6 25,6 24,4 26,5 12 20 26 28 28 27 18 18 19 19 19 19 20 19 10 TAM DT SM SX TD −5,7 2,1 8,0 5,7 4,2 7,6 7,1 6,6 7,1 4,8 6,6 3,0 6,3 5,9 8,8 3 10 10 10 11 10 10 10 11 10 10 10 15 3 10 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 0 0 2 6 5 9 6 2 0 4 0 3 577 168 0 52 26 9 0 8 0 8 8 10 0 35 0 Sonce OBS RO Oblačnost PO SO SJ RR RP 111 142 201 163 ― 181 ― 194 ― 198 226 195 225 ― 234 7,9 ― 5,6 7,9 7,3 6,2 6,1 5,7 6,1 ― 6,2 6,2 5,5 ― ― 290 149 111 294 187 200 129 158 166 155 180 229 120 177 124 179 122 98 237 152 175 145 153 149 163 184 230 143 173 168 74 77 85 77 ― 78 ― 84 ― 91 94 90 92 ― 91 18 ― 9 16 12 10 6 10 11 ― 13 11 11 ― ― 0 ― 6 1 1 4 2 3 2 ― 3 5 6 ― ― Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX DT 22 16 10 18 14 15 12 13 14 12 14 14 11 18 8 320 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ― 0 4 ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― 6 0 2 7 5 8 9 4 6 8 10 1 4 5 8 26 3 0 6 10 1 9 4 0 0 0 1 1 ― 0 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ― 0 Tlak P 749,1 ― 1007,1 951,9 ― 979,5 ― 988,4 995,7 985,6 983,0 ― 992,1 955,0 1013,1 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 20 PP 5,9 ― 14,5 12,6 ― 13,3 ― 14,2 14,3 13,8 13,2 ― 13,7 12,3 15,1 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 24. Vetrne rože, maj 2024 21 Figure 24. Wind roses, May 2024 Agencija Republike Slovenije za okolje Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu je vzhodjugovzhodni veter s sosednjima smerema pihal v 53 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 53 % terminov. V Ljubljani je severseverovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 26 %, jugozahodni veter s sosednjima smerema pa v 33 %. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 28 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 45 % terminov. V Murski Soboti je bil veter po smereh dokaj enakomerno porazdeljen. V Novem mestu je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 23 % terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 29 %. Prva tretjina maja je bila nekoliko toplejša od normale, največji odklon, in sicer 1,1 °C, je bil v Črnomlju. Skoraj povsod je bilo več dežja kot normalno, v Slovenj Gradcu je padlo 223 % običajnih padavin. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature in padavin od normale, maj 2024 Table 3. Deviations of decade and monthly values of temperature and precipitation from the average values 1991– 2020, May 2024 Postaja Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M I. 0,9 0,4 0,5 0,4 0,4 0,0 0,9 0,6 1,1 0,7 0,3 0,5 0,8 0,1 Temperatura zraka II. III. 1,5 −0,7 0,9 −0,9 1,4 −0,7 1,3 −1,0 1,0 0,0 1,0 −1,3 1,1 0,1 0,9 −0,2 1,2 0,2 0,8 −0,2 1,1 0,1 0,8 −0,3 1,1 0,5 0,6 −1,2 M 0,5 0,1 0,3 0,2 0,5 −0,1 0,7 0,4 0,8 0,4 0,5 0,3 0,8 −0,2 I. 166 162 151 109 112 144 135 167 85 173 112 223 111 153 Padavine II. III. 125 169 103 109 70 84 115 463 93 216 72 287 139 157 106 185 146 199 250 76 191 243 243 223 152 159 209 153 M 153 122 98 237 150 175 145 153 149 163 184 230 143 173 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1991–2020 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1991–2020 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1991–2020 normals (%) − thirds and month Tudi osrednja tretjina meseca je bila toplejša od normale, odklon je bil od 0,6 do 1,5 °C. Padavine so bile glede na normalo porazdeljene precej neenakomerno. V Biljah in Ljubljani je padlo le sedem desetin običajnih padavin, v Celju pa so namerili 2,5-krat toliko dežja kot normalno. Zadnja tretjina maja je bila večinoma nekoliko hladnejša kot normalno, odklon je bil od −1,3 do 0,5 °C. Padavine se bile glede na normalo porazdeljene neenakomerno, v Celju so namerili le tri četrtine normalne količine dežja, tudi v Biljah je padlo manj dežja kot običajno, na večini merilnih mest so padavine presegle normalo, v Postojni je padlo kar 436 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Snežna odeja je bila v visokogorju maja 2024 prisotna ves mesec, na Kredarici je bila s 320 cm najdebelejša 4. maja, do konca meseca se je snežna odeja znižala na 135 cm. Snežna odeja na Kredarici je najpogosteje najdebelejša aprila, v zadnjih letih pa pogosto tudi v drugih mesecih snežne sezone. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebelejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa je bilo snega najmanj, saj debelina ni presegla 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm) ter 2009 in 2021 (520 cm). 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 ter 2015 (v vseh treh majih 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). 700 Snežna odeja (cm) 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 25. Največja višina snega v maju Figure 25. Maximum snow cover depth in May 350 Debelina snežne odeje (cm) 300 Kredarica 250 Slika 26. Dnevna debelina snežne odeje, maj 2024 Figure 26. Daily snow cover depth, May 2024 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Snežna odeja je na Kredarici še vse maje doslej prekrivala tla vse dni v mesecu. V Ljubljani so snežno odejo maja nazadnje opazili leta 1985. Število dni z nevihto maja narašča in običajno doseže vrh junija in julija. Na Kredarici so maja 2024 našteli šest dni z nevihto ali grmenjem. Na Letališču ER Maribor so našteli kar 10 dni z nevihto ali grmenjem, na Bizeljskem je bilo takih dni devet, v Portorožu, Celju in Ljubljani so jih našteli po osem. 15 Št. dni z nevihto 12 Ljubljana 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 27. Number of days with thunderstorms in May Na Kredarici je bilo kar 26 dni z meglo, v Novem mestu trije, v Kočevju 10, na Bizeljskem pa devet. Podatkov o pojavu megle s samodejnih merilnih postaj nimamo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremen- 23 Agencija Republike Slovenije za okolje ljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil maja 2024 en dan z meglo. Od sredine minulega stoletja je bilo pet majev brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. 15 Ljubljana Št. dni z meglo 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 28. Število dni z meglo v maju Figure 28. Number of foggy days in May Na sliki 29 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je zračni tlak večinoma naraščal in 10. maja dosegel 985,6 mb. Sledilo je večinoma upadanje do 21. dne, ko je bil zračni tlak 972,8 mb. Nato je zračni tlak hitro naraščal do 26. maja, ko je bila z 984,5 mb dosežena najvišja povprečna dnevna vrednost tega meseca. V nadaljevanju se je zračni tlak hitro nižal in zadnji dan meseca z 971,6 mb dosegel najnižjo vrednost meseca. 990 17 Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Zračni tlak (mb) 985 980 975 Ljubljana 15 13 11 9 970 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 29. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2024 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2024 Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Delni tlak vodne pare je bil najnižji 10. maja z 9,9 mb, najvišji pa 20. dne s 14,9 mb. SUMMARY At the national level, May mean temperature was 0.5 °C above the normal, it fell 157 % of the normal May precipitation, and the sunny weather was only 84 % of the normal. With a few local exceptions, May 2024 was warmer than normal. In the north-east, east and south-east, the positive anomaly was between 0.5 and 1 °C, elsewhere up to 0.5 °C, and at a few sites the average May temperature was slightly below the normal. The most rainfall was observd in the Alps in the north-west of the country, where a few stations reported more than 350 mm of precipitation. The Karavanke Mountains, the Trnovo Plateau and the Dinaric Ridge were also among the wettest areas. In a good half of the country, between 100 and 200 mm of rain fell. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje The prevailing convective nature of the precipitation has led to a very heterogeneous pattern compared to the normal. Only the Bilje gauging station reported less precipitation than the normal, but the deficit was negligible. In most of the area, 130–180 % of the normal precipitation fell. There were two heavy rainfall events. There was less sunny weather than the normal. The smallest deficit, up to a tenth of the normal, was in the northeast of the country and in the Bela Krajina region. In a good half of the country, sunshine was between 80 and 90 % of the normal. The greatest deficit was in the Julian Alps, the Zgornjesavska valley, northern Primorska, the Trnovska plateau and Idrija, where the observed sunny weather was between 20 and 30 % less than the normal. Snow cover was present in the high mountains throughout the month of May 2024, with the thickest snow cover of 320 cm on Kredarica on 4 May, decreasing to 135 cm by the end of the month. Slika 30. Bujno zelena žitna polja pri Grosupljem; 23. maj 2024. (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Green wheat fields near Grosuplje; 23 May 2028 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MAJU 2024 Weather development in May 2024 Matija Klančar 1. maj Krajevne plohe in nevihte, vzhodnik Nad zahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem se je nahajalo plitvo ciklonsko območje. Z vetrovi južnih smeri je v višinah nad naše kraje dotekal postopno bolj vlažen zrak (slike 1–3). Dopoldne se je povsod po državi postopno pooblačilo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Pihal je veter vzhodnih smeri. Najvišja dnevna temperatura se je gibala med 18 in 24 °C. 2. maj Krajevne plohe in nevihte, južni veter Nad srednjo Evropo je vztrajalo plitvo ciklonsko območje. Z jugozahodnimi vetrovi je v višinah k nam pritekal dokaj vlažen in hladen zrak. Dan je bil oblačen s krajevnimi plohami in nevihtami, pihal je veter južnih smeri. Najvišja dnevna temperatura je bila od 14 do 21 °C. 3. maj Oblačno in deževno, ponekod severni veter Nad našimi kraji se je zadrževalo višinsko jedro hladnega zraka, pri tleh pa nas je dosegla oslabljena vremenska fronta. V višinah je k nam od severa pritekal vlažen in hladnejši zrak. Dan je bil oblačen in z izjemo jugozahodnega dela države deževen. Ponekod je zapihal veter severnih smeri. Najvišja dnevna temperatura je bila od 10 do 17 °C. 4.–5. maj Delno jasno, več oblačnosti na zahodu države, jugozahodnik Nad Sredozemlje in Balkan se je razširilo šibko območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi vetrovi je v višinah nad naše kraje dotekal razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak. 4. maja proti jutru so padavine povsod ponehale, dopoldne se je začelo jasniti. Dneva sta bila delno jasna, več oblačnosti je bilo ob jugozahodnem vetru na zahodu države. Znova je bilo topleje, temperatura se je gibala med 16 in 24 °C. 6. maj Delno jasno, več oblačnosti in nekaj padavin na zahodu države, jugozahodnik Nad srednjo Evropo se je zadrževalo plitvo ciklonsko območje. V višinah je k nam z vetrovi zahodnih smeri dotekal razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak. Dan je bil delno jasen, več oblačnosti in nekaj občasnih padavin je bilo na zahodu države. Pihal je jugozahodni veter, ki se je čez dan okrepil. Najvišja dnevna temperatura je bila od 16 do 24 °C. 7.–8. maj Pogoste krajevne plohe in posamezne nevihte, prvi dan jugozahodnik, drugi dan severovzhodnik, šibka burja Nad severnim Sredozemljem se je zadrževalo ciklonsko območje z vremensko fronto. Z jugozahodnim vetrom je k nam dotekal postopno bolj vlažen zrak (slike 4–6). Dneva sta bila spremenljiva do pretežno oblačna s pogostimi krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami. Prvi dan je ponekod še pihal 26 Agencija Republike Slovenije za okolje jugozahodni veter, drugi dan pa je pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišja dnevna temperatura je bila od 13 do 22 °C. 9.–11. maj Sončno, nekaj kopaste oblačnost, severovzhodni veter, šibka do zmerna burja Ciklonsko območje se je pomaknilo nad vzhodno Sredozemlje, nad večjim delom Evrope se je nahajal anticiklon s središčem nad Beneluksom. V višinah je k nam od severa pritekal razmeroma topel in suh zrak. Prevladovali so sončni dnevi z nekaj spremenljive kopaste oblačnosti. Prva dva dni je še pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišja dnevna temperatura je bila vsak dan za kakšno stopinjo višja, večinoma pa se je gibala med 18 in 26 °C. 12. maj Spremenljivo s posameznimi plohami in nevihtami Nahajali smo se na obrobju območja visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam pritekal nekoliko hladnejši in občasno bolj vlažen zrak. Dan je bil sprva dokaj sončen, popoldne je bilo spremenljivo s posameznimi plohami in nevihtami. Najvišja dnevna temperatura je bila od 22 do 26 °C. 13.–14. maj Oblačno, prvi dan plohe in nevihte, vzhodnik Nad vzhodno Evropo se je nahajalo območje visokega zračnega tlaka, nad Britanskim otočjem pa ciklon z vremensko fronto. V višinah je k nam pritekal razmeroma vlažen zrak. Dneva sta bila povečini oblačna, plohe in nevihte so se v glavnem pojavljale le 13. maja. Drugi dan se je od vzhoda pričelo jasniti, prav tako je pihal veter vzhodnih smeri. Najvišja dnevna temperatura je bila od 15 do 22 °C. 15. maj Krajevne plohe in nevihte, tudi zvečer in ponoči Nad zahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Vremenska fronta je dosegla Alpe. V višinah je k nam z vetrom južnih smeri dotekal postopno bolj vlažen zrak. Dan je bil sprva delno jasen, čez dan je oblačnost od zahoda naraščala. Popoldne so nastajale krajevne plohe in nevihte, ki so se nadaljevale tudi v večer in noč. Najvišja dnevna temperatura je bila od 15 do 22 °C. 16.–17. maj Prehod hladne fronte, pogoste plohe in nevihte, vzhodnik, ob morju jugo, drugi dan delno jasno, na severozahodu nekaj ploh in neviht, zmeren jugozahodnik Nad zahodno Evropo ter zahodnim in severnim Sredozemljem je bilo obsežno območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta je v noči na 17. maj prešla Slovenijo. Pred njo je k nam v višinah od jugozahoda pritekal razmeroma topel in vlažen zrak (slike 7–9). Dan je bil spremenljivo do pretežno oblačen s plohami in nevihtami. Dopoldne so bile padavine močnejše na zahodu države. Popoldne so se padavine na zahodu krepile in širile proti vzhodu države. Pihal je veter vzhodnih smeri, ob morju se je krepil jugo. Padavine so ponehale v drugi polovici noči na 17. maj. Drugi dan je bil delno jasen, več sonca je bilo v vzhodni polovici Slovenije. Predvsem na severozahodu države je nastalo nekaj ploh in neviht. Pihal je zmeren jugozahodni veter. Več o obilnih padavinah 16. in v noči na 17. maj pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine_16maj2024.pdf 18. maj Sončno, kopasta oblačnost, šibak jugozahodnik Nad srednjo in delom zahodne Evrope se je nahajalo plitvo ciklonsko območje, nad Balkanom in vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom je nad naše kraje dotekal 27 Agencija Republike Slovenije za okolje nekoliko bolj suh in topel zrak. Zjutraj je bilo še nekaj povečane oblačnosti, ponekod je bilo nekaj megle. Čez dan je bilo sončno, na nebu je bilo nekaj kopastih oblakov. Ponekod je pihal šibak jugozahodnik. Najvišja dnevna temperatura je bila od 19 do 26 °C. 19.–20. maj Spremenljivo oblačno, popoldne plohe in nevihte, južni veter Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo območje nizkega zračnega tlaka, ki je segalo tudi proti Franciji. Od jugozahoda je k nam dotekal vlažen in razmeroma topel zrak. Dneva sta bila spremenljivo oblačna, popoldne so nastajale plohe in nevihte. Ponekod je prvi dan pihal veter južnih smeri. Najvišja dnevna temperatura je bila od 21 do 26 °C. 21. maj Oblačno s pogostimi plohami in nevihtami, sprva vzhodnik, ob prehodu fronte jugozahodnik Nad severnim Sredozemljem se je nahajalo plitvo ciklonsko območje z vremensko fronto, ki je čez dan prešla naše kraje. Pred njo je v višinah z vetrom južnih smeri dotekal vlažen zrak. Ponoči se je pooblačilo, plohe in nevihte so od juga zajele večji del države. Dan je bil oblačen s pogostimi plohami in nevihtami. V notranjosti Slovenije je sprva pihal vzhodnik, ob prehodu vremenske fronte pa je popoldne zapihal jugozahodni veter. Od 15 do 23 °C je bilo. 22.–23. maj Spremenljivo oblačno, pogoste plohe in nevihte Nad severnim delom srednje Evrope se je nahajalo ciklonsko območje. V višinah se je nad nami zadrževal razmeroma hladen in vlažen zrak, ki je pri nas povzročal nestabilno vreme (slike 10–12). Dneva sta bila spremenljivo oblačna, čez dan so se pojavljale pogoste plohe in nevihte. Najvišja dnevna temperatura je bila od 16 do 24 °C. 24. maj Delno jasno, lokalne plohe in nevihte, jugozahodnik Nad večino Evrope je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. K nam je z jugozahodnimi vetrovi prehodno dotekal nekoliko bolj suh zrak. Dan je bil delno jasen, popoldne so nastajale lokalne plohe in nevihte. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 19 do 25 °C. 25.–26. maj Spremenljivo oblačno s pogostimi plohami in nevihtami, močnejši nalivi Nad večjim delom Evrope se je zadrževala vlažna in nestabilna zračna masa, nad severnim Balkanom je na vreme vplivalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 13–15). Oba dneva sta bila spremenljivo oblačna s pogostimi plohami in nevihtami. Predvsem na vzhodu države so se v noči na 26. maj pojavljali močnejši nalivi. Drugi dan je bilo več ploh in neviht v zahodnem delu Slovenije. Najvišja dnevna temperatura se je gibala med 18 in 26 °C. 27. maj Dokaj sončno, krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo, severnim Sredozemljem in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Vremenska motnja se je od zahoda bližala in dosegla Alpe. Dan je bil dokaj sončen. Popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Od 21 do 26 °C je bilo. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 28. maj Oblačno, plohe in nevihte so se nadaljevale tudi v noč, šibka burja Oslabljena vremenska fronta se je počasi pomikala čez Slovenijo. Nad našimi kraji se je ob šibkih vetrovih zadrževala vlažna in nestabilna zračna masa. Dopoldne se je povsod pooblačilo. Pojavljati so se začele krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Padavine so se nadaljevale tudi v noč na 29. maj. Popoldne je na Primorskem zapihala šibka burja. Najvišja dnevna temperatura je bila od 15 do 21, na Primorskem in v jugovzhodni Sloveniji do 24 °C. 29. maj Delno jasno, nekaj kopaste oblačnosti Nad Alpami se je prehodno vzpostavilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Od severozahoda se je Alpam bližala nova vremenska fronta. Z vetrom severnih smeri je v višinah k nam pritekal prehodno nekoliko bolj suh zrak. Padavine so ponoči ponehale. Dan je bil delno jasen, popoldne je bilo na nebu nekaj kopaste oblačnosti. Najvišja dnevna temperatura je bila od 19 do 24 °C. 30.–31. maj Prehod fronte, pogoste krajevne plohe in nevihte, močnejši nalivi, jugo Nad severnim Sredozemljem, srednjo in severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta je od zahoda dosegla Alpe in počasi prešla naše kraje. Z jugozahodnikom je k nam dotekal vlažen in v višinah razmeroma hladen zrak (slike 16–18). Prvi dan je zjutraj nastalo nekaj megle. Od zahoda se je postopno pooblačilo. Krajevne plohe in nevihte so od zahoda postopno zajele večji del države. Padavine, lokalno močnejše, so se nadaljevale tudi v noč na 31. maja. Tudi zadnji majski dan je bil oblačen s pogostimi plohami in močnejšimi nevihtami. Ob morju je pihal jugo. Več o nalivih in obilnih padavinah 30. in 31. maja pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ nalivi_30–31maj2024.pdf 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 1. 5. 2024 ob Slika 2. Satelitska slika 1. 5. 2024ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 May 2024 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 May 2024 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 5. 2024 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 May 2024 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 7. 5. 2024 ob Slika 5. Satelitska slika 7. 5. 2024 ob 14. uri 14. uri Figure 5. Satellite image on 7 May 2024 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 May 2024 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 5. 2024 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 May 2024 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 16. 5. 2024 Slika 8. Satelitska slika 16. 5. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 16 May 2024 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 16 May 2024 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 5. 2024 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 16 May 2024 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 22. 5. 2024 Slika 11. Satelitska slika 22. 5. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 22 May 2024 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 22 May 2024 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22. 5. 2024 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 22 May 2024 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 25. 5. 2024 Slika 14. Satelitska slika 25. 5. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 May 2024 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 May 2024 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 5. 2024 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 May 2024 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 30. 5. 2024 Slika 17. Satelitska slika 30. 5. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 May 2024 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 May 2024 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 5. 2024 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 May 2024 at 12 GMT 32 PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2024 Climate in spring 2024 Tanja Cegnar arec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa je prispevek namenjen trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1991–2020, ki ga označujemo kot normalo. Povprečna temperatura je bila spomladi 2024 1,6 °C nad normalo, padlo je 136 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo le 93 % toliko časa kot v pomladnem povprečju obdobja 1991–2020. M Marec 2024 Marec 2024 je bil v državnem povprečju 3,0 °C toplejši kot normalno in s tem drugi najtoplejši do zdaj, padlo je 156 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo le 79 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991–2020. Marec 2024 je bil toplejši od normale, na zahodu Slovenije od 1,5 do 2 °C, za spoznanje manjši je bil odklon v visokogorju. V večini zahodne polovice Slovenije je bil odklon manjši od 3 °C. Na dobri polovici ozemlja, predvsem v vzhodi polovici Slovenije, je odklon presegel 3 °C, na nekaj postajah je bil presežek nad normalo še večji, in sicer med 3,5 in 4 °C. Največ padavin je bilo v delu Julijcev, na Voglu so namerili kar 370 mm padavin. Med obilneje namočena območja spadata tudi Trnovska planota in Posočje. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, kjer je padlo od 50 do 100 mm. Skromne so bile padavine tudi na Obali. Marec 2024 je bil nadpovprečno namočen. Največji presežek padavin nad normalo je bil v Žireh, na Kočevskem in delu Zasavja ter spodnjem Štajerskem, kjer so padavine presegle dvakratnik normale. Na večini merilnih mest je padlo od 140 do 180 % normale. 23. marca zvečer in v noči na 24. marec so padavine zajele večji del Slovenije. Hitro se je hladilo in meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 600 m, v krajih z močnejšimi padavinami pa tudi do nižin. Do jutra 24. marca so padavine ponehale, najkasneje na jugovzhodu. Val hladnega zraka so spremljali močni sunki vetra in krajevno obilne padavine. Sončnega vremena je bilo manj kot normalno. Največji primanjkljaj je bil na Trnovski planoti, delu Julijcev in Zgornjem Posočju, kjer je sonce sijalo le 60 do 70 % toliko časa kot običajno. Proti vzhodu in jugu se je primanjkljaj manjšal. V veliki večini Slovenije je primanjkljaj znašal od 10 do 30 % normale. Še najbližje normali je bila osončenost na jugovzhodu države. Marca na Kredarici tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila največja debelina snežne odeje 370 cm. April 2024 April 2024 je bil po treh zaporednih aprilih, ki so bili hladnejši od normale, toplejši od povprečja obdobja 1991–2020. Vendar mesečno povprečje zakrije, da je bila prva polovica meseca rekordno topla, druga polovica pa občutno hladnejša od normale. Padlo je 92 % toliko padavin kot običajno, sončnega 33 Agencija Republike Slovenije za okolje vremena pa je bilo za 14 % več od normale. Povprečje obdobja 1991–2020 v tekstu označujemo kot normalo. V višjih legah in na severovzhodu države je bila povprečna mesečna temperatura vsaj 1,5 °C nad normalo. V veliki večini države je bil odklon med 1 in 1,5 °C, manjši, in sicer med 0,5 in 1 °C, je bil v Slovenski Istri, delu Krasa, Vipavski in Soški dolini, Ljubljani in ponekod na Gorenjskem. Mesečno povprečje zakriva, da je bila prva polovica meseca rekordno topla. Po nižinah zahodne Slovenije je bil odklon do 5 °C, v osrednji Sloveniji od 5 do 6 °C, na vzhodu in v sredogorju do 7 °C, ponekod v gorah pa celo nekaj večji. V drugi polovici aprila je bilo na vzhodu Slovenije do 4 °C hladneje od normale, na zahodu pa je bil negativni odklon med 2 in 3 °C. Največ padavin je bilo v gorah Zgornjega Posočja in delu Julijcev, kjer so padavine krajevno presegle 240 mm. Med bolj namočena območja spadajo tudi Trnovska planota in del Kamniško-Savinjskih Alp. Na večini ozemlja je padlo od 60 do 120 mm padavin, najmanj pa jih je bilo na severovzhodu države, pa tudi ponekod na Dolenjskem in Krško-Brežiškem polju; na nekaj postajah so namerili le od 40 do 50 mm padavin. Večina države je bila slabše namočena kot običajno. Najmanj padavin je bilo ponekod na jugu države, predvsem na manjšem delu Notranjske in Bele krajine, kjer je ponekod padla le okoli polovica običajnih padavin. Primanjkljaj nad petino normale je bil tudi v delu Posočja, širši Ljubljanski kotlini in na jugozahodu države. Padavine so presegle normalo marsikje v severni polovici države pa tudi v Portorožu. Na nekaj merilnih postajah je bil presežek od 40 do 50 %. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno. Na Primorskem in od tam proti vzhodu vse do Ljubljane je bil presežek nad normalo do ene desetine. Približno polovica države je bila 10 do 20 % bolj osončena kot normalno, od 20 do 25 % več sončnega vremena kot normalno je bilo v Kočevju, Beli krajini, večjem delu Dolenjske in južni polovici Štajerske. Na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša od 2. do 5. aprila, dosegla je debelino 385 cm. V dneh od 22. do 25. aprila je na nadmorski višini okoli 700 metrov ponekod zapadlo 20 cm ali več snega. Višina snega je nato do nadmorske višine okoli 1500 metrov naraščala. Slika 1. Ob koncu maja je bilo vreme nestanovitno s plohami in nevihtami. Ljubljansko barje, 28. maj 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 1. At the end of May, the weather was unsettled, with showers and thunderstorms. Ljubljansko barje, 28 May 2024 (Photo: Iztok Sinjur). 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Maj 2024 Na državni ravni je bil maj 0,5 °C toplejši od majskega povprečja obdobja 1991–2020, padlo je 157 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo le 84 % toliko časa kot normalno. Z redkimi lokalnimi izjemami je bil maj 2024 toplejši od normale. Na severovzhodu, vzhodu in jugovzhodu je bil presežek nad normalo od 0,5 do 1 °C, drugod do 0,5 °C, na nekaj merilnih mestih pa je bila povprečna majska temperatura malo pod normalo. Najobilnejše so bile padavine v Alpah na severozahodu države, kjer so na nekaj merilnih postajah namerili nad 350 mm padavin. Med bolj namočena območja spadajo tudi Karavanke, Trnovska planota in dinarski greben. V dobri polovici države je padlo od 100 do 200 mm dežja. Zaradi prevladujočega konvektivnega značaja padavin je vzorec padavin v primerjavi z normalo zelo razgiban. Samo na merilni postaji Bilje padavine niso dosegle normale, a je bil primanjkljaj zanemarljivo majhen. Na večini ozemlja je padlo od 130 do 180 % toliko dežja kot običajno. Bila sta dva dogodka z obilnimi padavinami. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Najmanjši primanjkljaj, in sicer do desetine normale, je bil na severovzhodu države in v Beli krajini. V dobri polovici države je bila osončenost med 80 in 90 % normale. Največji primanjkljaj je bil v Julijskih Alpah, Zgornjesavski dolini, na severnem Primorskem, Trnovski planoti in Idrijskem, kjer je bilo od 20 do 30 % manj sončnega vremena od normale. Snežna odeja je bila v visokogorju maja 2024 prisotna ves mesec, na Kredarici je bila s 320 cm najdebelejša 4. maja, do konca meseca pa se je znižala na 135 cm. Pomlad 2024 Na sliki 2 je prikazan odklon temperature na državni ravni v zadnjih dvanajstih mesecih, vsi meseci v tem obdobju so bili toplejši od normale. Najbolj je normalo presegla povprečna februarska temperatura, med pomladnimi meseci pa marca (3,0 °C), najmanjši presežek nad normalo je bil maja (0,5 °C). Slika 2. Odklon povprečne temperature v mesecih od junija 2023 do maja 2024 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 2. Monthly temperature anomaly from June 2023 to May 2024 Na slikah 3 in 4 je prikazan odklon povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka za več merilnih mest. Pomladna jutra so bila toplejša od normale. Odklon je bil med 1,3 in 2,2 °C. Tudi povprečna najvišja dnevna temperatura je bila na vseh merilnih mestih nad normalo, odklon je bil med 0,5 do 2,3 °C. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Ptuj Maribor Tolmin Grosuplje Lendava Kranj Il. Bistrica Idrija Portorož Metlika Lesce M. Sobota Jeruzalem Sl. Gradec Velenje Mežica Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno polje Nova vas Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Bovec Rateče Kredarica Slika 3. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature spomladi 2024 od normale v °C Figure 3. Minimum air temperature anomaly in spring 2024 in °C 0 0,5 1 Slika 4. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C pomladi 2024 od normale Figure 4. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2024 1,5 2 2,5 Ptuj Maribor Tolmin Grosuplje Lendava Kranj Il. Bistrica Idrija Portorož Metlika Lesce M. Sobota Jeruzalem Sl. Gradec Velenje Mežica Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno polje Nova vas Logatec Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Bovec Rateče Kredarica 0 0,5 1 1,5 2 2,5 Na državni ravni je bila pomlad 2024 s presežkom 1,6 °C nad normalo druga najtoplejša vsaj od sredine minulega stoletja. Od leta 1950 je bila najtoplejša pomlad 2007 s povprečno temperaturo 1,7 °C nad normalo; najhladnejša je bila pomlad 1955 s povprečno temperaturo 3,2 °C pod normalo. Večina nadpovprečno toplih pomladi je zbranih v tem stoletju. Vse pomladi, ki so bile vsaj 2 °C hladnejše od normale so bile v preteklem stoletju. Linearni trend pomladne temperature je v zadnjih sedmih desetletjih izrazito pozitiven, najhitreje je povprečna spomladanska temperatura naraščala v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja. V veliki večini države je bil odklon povprečne pomladne temperature od 1 do 2 °C, v zahodni polovici države je prevladoval odklon med 1 in 1,5 °C, v vzhodni polovici države pa od 1,5 do 2 °C (slika 6). Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C. Topli dnevi so v zadnjih tridesetih letih pogostejši, kot so bili v preteklosti, a zaradi naravne spremenljivosti so razlike iz leta v leto znatne. V pomladi 2024 je bilo v Ljubljani 10 toplih dni, spomladi 2023 11, v pomladi 2022 18, v pomladi 2021 36 Agencija Republike Slovenije za okolje pa le štirje. Za primerjavo še podatek, da je bilo v pomladi 2018 v prestolnici kar 21 toplih dni. Od leta 1951 so v Ljubljani štiri pomladi minile brez toplih dni, vse so bile v prejšnjem stoletju. Slika 5. Odklon povprečne pomladne temperature zraka na državni ravni od povprečja 1991– 2020 Figure 5. Mean air spring temperature anomaly at national level Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2024 od povprečja 1991–2020 Figure 6. Mean air temperature anomaly in spring 2024 V Črnomlju je bilo 21 toplih dni, na Bizeljskem 16, v Celju 15, v Murski Soboti 14, v Biljah 13. V gorah se temperatura ni povzpela tako visoko, v Postojni sta bila dva topla dneva, v Ratečah in Lescah po trije, štirje v Slovenj Gradcu, pet pa v Kočevju. Ob morju, ki se počasneje segreva kot kopno, je bilo osem toplih dni. 24 Ljubljana Število toplih dni 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 Slika 7. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 7. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C 37 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Ljubljana Število hladnih dni 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 8. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 8. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Hladni dnevi, to so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, so spomladi običajno pogostejši od toplih dni. Na Kredarici so jih našteli 67, v Ratečah 26, v Kočevju 12, v Slovenj Gradcu pa devet. Na Obali ni bilo hladnih dni, v Biljah sta bil dva taka dneva. V Ljubljani je bil en hladen dan (slika 8). Čeprav število pomladnih hladnih dni kaže padajoč trend, je bilo v spomladih 2021 in 2022 več hladnih dni od normale. V prestolnici je bilo največ hladnih dni spomladi 1955, poročali so kar o 31 hladnih dnevih, tako kot tokrat je bil le en hladen dan v pomladi 2014, v treh pomladih pa sta bila le po dva taka dneva. 15 Temperatura (ºC) 10 Kredarica 5 0 -5 -10 -15 1 6 11 16 21 26 31 5 10 MAREC 15 20 25 30 5 10 APRIL 15 20 25 30 25 30 MAJ 30 Temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 Ljubljana 0 -5 1 6 11 16 MAREC 21 26 31 5 10 15 APRIL 20 25 30 5 10 15 20 MAJ Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2024, zelena črta označuje normalo Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) and the normal (green line) temperature in spring 2024 Za Portorož, Ljubljano, Mursko Soboto in Kredarico smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature (slika 9) ter normalo. Prikazani so samodejno izmerjeni podatki. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 Murska Sobota 0 -5 1 6 11 16 21 26 31 5 10 MAREC 15 20 25 30 5 10 APRIL 15 20 25 30 20 25 30 MAJ 30 Temperatura (ºC) 25 20 15 10 5 Portorož 0 -5 1 6 11 16 MAREC 21 26 31 5 10 15 APRIL 20 25 30 5 10 15 MAJ Slika 10. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2024, zelena črta označuje normalo Figure 10. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) and the normal (green line) temperature in spring 2024 Na Kredarici je bilo najhladneje 19. aprila, ko se je temperatura spustila na −12,2 °C. Najtopleje je bilo 14. aprila z 12,1 °C. V Murski Soboti je bilo najtopleje 14. aprila, ko je temperatura dosegla 29,7 °C, najbolj mraz pa je bilo 20. marca z −3,2 °C. V Ljubljani je bilo najhladneje marca, in sicer 25. dan, ko se je temperatura spustila na −0,3 °C, najtopleje je bilo 7. aprila z 28,6 °C (preglednica 1). V Portorožu je bilo najhladneje 25. marca s temperaturo 1,9 °C, najtopleje je bilo 14. aprila z 26,8 °C. Slika 11 podaja potek povprečne pomladne temperature zraka na štirih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, sta bili lanska in predlanska pomlad po občutno hladni pomladi 2021 spet temperaturno bližje normali, tokrat pa je bila pomlad občutno toplejša od normale. V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, a ne povsod, npr. v Murski Soboti je bila najtoplejša pomlad 2024 s povprečno temperaturo 12,8 °C. V Ljubljani je bila spomladi 2024 povprečna temperatura 12,7 °C, kar je 1,1 °C nad normalo. Najvišjo povprečno temperaturo so v prestolici izmerili leta 2007 (13,6 °C), sledi pomlad 2017 s temperaturo 13,0 °C, spomladi leta 2009 in 2014 je bila povprečna temperatura 12,9 °C. Nekoliko hladnejše od tokratne so bile pomladi v letu 2000 in 2018 je bilo povprečje 12,6 °C, sledi pomlad 2012 z 12,5 °C, nato pomlad 2011 z 12,4 °C. Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene v tem stoletju. Najhladnejša pomlad v prestolnici je bila v letih 1955 in 1970 s povprečno temperaturo 8,3 °C, tretji najbolj hladni sta bili pomladi 1962 in 1987 s temperaturo 8,7 °C. Navedeni so homogenizirani podatki. Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 14,2 °C, kar je 1,4 °C nad normalo. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1980 in 1987 (obakrat 10,3 °C), najtoplejša pa je bila pomlad leta 2007 (14,7 °C), sledi ji pomlad 2018, ki je bila enako topla kot tokratna. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 0 Kredarica -2 -4 -6 -8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura (°C) 14 Ljubljana 12 10 8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 Temperatura (°C) 15 Murska Sobota 13 11 9 7 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 Temperatura (°C) 16 Portorož 14 12 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 Slika 11. Povprečna pomladanska temperatura zraka, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 11. Mean spring air temperature Na Kredarici je bila tokrat pomlad s povprečno temperaturo −1,3 °C za 1,4 °C toplejša od normale. Najtoplejši sta bili pomladi 2007 z −0,8 in 2018 z −1,0 °C. Spomladi 2012 je bila povprečna temperatura nekoliko nižja kot tokrat (−1,4 °C), spomladi 2017 in 2014 pa je bila povprečna temperatura −1,6 °C. Najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo sezonsko povprečje −6,5 °C, sledi pomlad 1984 (−6,1 °C). V Ratečah je povprečna temperatura pomladi 2024 znašala 8,2 °C, kar je 1,4 °C nad normalo. Po statistiki povprečne temperature zraka in višine padavin pomlad 2024 na državni ravni precej odstopa od preteklih. Še najbližja ji je pomlad 2018, ki je bila manj namočena in hladnejša od tokratne. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za pomladi v obdobju 19502024 Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all springs in the period 19502024 V nadaljevanju so prikazane značilnosti trajanja sončnega obsevanja v pomladi 2024 in primerjava z dolgoletnim povprečjem. Slika 13. Odklon sončnega obsevanja spomladi 2024 od normale Figure 13. Bright sunshine duration anomaly in spring 2024 Murska Sobota Let. ER Maribor Sv. Florijan Sromlje Lisca Celje Semič Novo mesto Sl. Gradec Iskrba Ljubljana Let. JP Ljubljana Šmarata Postojna Lavrovec Boh. Češnjica Kredarica Godnje Rateče Bilje Portorož Vedrijan -25 -20 -15 -10 -5 0 5 V Ljubljani je sonce sijalo 511 ur, kar je 11 % pod normalo. Najbolj sončna je bila pomlad 2011 s 755 urami sončnega vremena, veliko sonca je bilo tudi v pomladi 2022 s 715 urami sončnega vremena, 41 Agencija Republike Slovenije za okolje sledijo pomlad 2012 (712 ur), ki je tretja najbolj sončna, v pomladi 1997 je sonce sijalo 710 ur, na peto mesto se uvršča pomlad 2017 (693 ur), sledi pa pomlad 2003 (679 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v prestolnici spomladi leta 1954 (327 ur), sledi pomlad 1980 (448 ur), nekoliko več sončnega vremena kot tokrat je bilo v pomladih 1991 in 1986, ko je sonce sijalo 453 ur. V Portorožu je sonce sijalo 602 uri, kar je 8 % pod normalo. Odkar potekajo meritve je bila najbolj sončna pomlad 2011 z 821 urami sončnega vremena. Sledijo pomladi 2022 in 2007 (obakrat 781 ur), 1997 (779 ur) in 2020 (769 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v pomladi 1978 (504 ure). Malo sončnega vremena je bilo tudi v pomladih 1980 (508 ur), 1974 (522 ur), 2013 (523 ur) ter v pomladih 1984 in 1965 (obakrat 537 ur). Slika 14. Odklon osončenosti v mesecih od junija 2023 do maja 2024 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 14. Monthly sunshine duration anomaly from June 2023 to May 2024 Sončnega vremena je bilo skoraj povsod manj od normale. K skromni osončenosti v pomladi 2024 sta relativno največ prispevala marec (sonce je sijalo 79 % toliko časa kot normalno) in maj, aprila pa je sonce sijalo 14 % več časa kot normalo. V povprečju osončenost spomladi na ravni države v tem stoletju ne kaže pomembnega trenda, saj je spremenljivost iz leta leto velika. Slika 15. Odklon trajanja pomladnega sončnega vremena na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 15. Spring mean sunshine duration anomaly at national level Po treh zaporednih nadpovprečno sončnih pomladih na državni ravni je sončnega vremena spomladi 2023 opazno primanjkovalo (sonce je sijalo le 83 % toliko časa kot normalno), prav tako je sončnega vremena primanjkovalo spomladi 2024, primanjkljaj pa je bil manjši in je znašal le 7 %. Najbolj siva je bila pomlad 1980, ko je osončenost dosegla le 70 % normale, najbolj sončna pa je bila pomlad 2011, takrat je bilo za četrtino več sončnega vremena kot normalno. V veliki večini države osončenost ni dosegla normale. V zahodni polovici države je bil zaostanek za normalo večinoma od 10 do 20 %, drugod pa do 10 %, le v Beli krajini in na Krško-Brežiškem polju je osončenost dosegla normalo ali jo nekoliko presegla. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 1.000 Portorož 800 600 400 200 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 800 Murska Sobota 600 400 200 0 1961 1965 1969 1973 1977 Sončno obsevanje (ura) 800 Ljubljana 600 400 200 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Sončno obsevanje (ura) 600 Kredarica 400 200 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 16. Sunshine duration Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 17. Bright sunshine duration in spring 2024 compared with 1991–2020 normals 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Lendava M. Sobota Martinje Ptuj Bizeljsko Maribor Cerklje Rogla Metlika Celje Novo mesto Črnomelj Velenje Kum Sevno Kočevje Litija Luče Domžale Babno polje Ljubljana Nova vas Zg. Jezersko Kranj Tržič Vrhnika Il. Bistrica Logatec Postojna Lesce Žiri Bled Razdrto Idrija Cerkno Boh. Češnjica Vojsko Kredarica Vogel Godnje Kn. Ravne Trenta Rateče Tolmin Soča Krn Bilje Portorož Bovec Vedrijan Kanin Breginj Normala 0 100 200 300 400 500 600 700 Pomlad 2024 800 900 1000 Slika 18. Padavine spomladi 2024 in normala Figure 18. Precipitation in spring 2024 and the normal Slika 19. Odklon padavin v mesecih od junija 2023 do maja 2024 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja Figure 19. Monthly precipitation anomaly from June 2023 to May 2024 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni sta k obilno namočeni pomladi 2024 najbolj prispevala obilno namočena marec in maj, manj padavin od normale je bilo aprila, ko je na državni ravni padlo le 92 % običajnih padavin. Največ padavin je bilo v Julijskih Alpah, kjer so mestoma namerili nad 800 mm. Tako je na primer na Voglu padlo 969 mm, v Soči so namerili 806 mm. Obilne so bile padavine tudi na merilih postajah Kanin in Breginj s po 775 mm. Med bolj namočena območja spadata tudi Trnovska planota in del Karavank, kjer so padavine presegle 600 mm. Približno v polovici Slovenije je padlo od 200 do 400 mm padavin. Na merilni postaji Cankova so namerili le 203 mm padavin, na postajah Sotinski breg in Jeruzalem pa po 215 mm. Slika 20. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2024 Figure 20. Precipitation in spring 2024 Slika 21. Odklon pomladnih padavin na državni ravni v primerjavi s povprečjem obdobja 1991– 2020 Figure 21. Spring precipitation anomaly at national level; reference period 1991–2020 Na državni ravni so padavine že drugo leto zapored opazno presegle normalo, in tokrat kar za 36 %. Najbolj namočena je bila pomlad 1972 z 72 % presežkom nad normalo. Najbolj sušna je bila pomlad 2003, ko je padlo le 48 % običajnih padavin. Padavine v zadnjih sedmih desetletjih ne kažejo izrazitega linearnega trenda, so pa bile v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja bolj pogoste mokre pomladi. V primerjavi z normalo so bile padavine porazdeljene zelo neenakomerno, vendar so povsod presegle normalo. Najbolj so normalo presegli na manjših območjih na severu države, kjer so normalo presegli 45 Agencija Republike Slovenije za okolje za več kot 60 %. Za vsaj 70 % so padavine normalo presegle na merilih postajah Jelendol in Šmartno pri Slovenj Gradcu. Tudi območja z majhnim presežkom so bila razmeroma majhna in prostorsko porazdeljena precej naključno. V Tolminu je bil presežek nad normalo le 8 %, v Sinjem Vrhu 10 %, o manj kot 15 % presežku pa so poročali tudi na merilnih postajah Plave, Gorenjci pri Adlešičih, Bilje, Cankova, Babno Polje, Jeruzalem, Cerklje, Litija, Planina v Podbočju in Zadlog. V Ljubljani je padlo 400 mm, kar je 36 % več od normale. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, nekoliko maj dežja je bilo spomladi 1975, namerili so 529 mm, sledi pomlad 1970 s 527 mm, četrta najbolj namočena je bila pomlad 1972 s 498 mm. Od leta 1950 je bila najbolj sušna pomlad 1952, ko je padlo le 133 mm, skromne so bile padavine tudi v pomladih 2003 (150 mm), 1968 (169 mm), 2022 (170 mm) in 1997 (183 mm). Navedeni so homogenizirani podatki. Na Kredarici je bilo 617 mm padavin, kar je 45 % nad normalo. V preteklosti je bilo najmanj padavin spomladi 1993 (212 mm), sledijo pomladi 2003 (234 mm), 1997 (243 mm), 1969 (269 mm). Največ padavin je bilo spomladi 1975, ko je padlo 953 mm, sledijo pomladi 1978 (708 mm) in 2001 (668 mm). Po ocenah je spomladi 1951 padlo 670 mm. Navedeni so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Slika 22. Višina padavin spomladi 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 22. Precipitation amount in spring 2024 compared with 1991–2020 normals Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm. Število padavinskih dni 60 Ljubljana 50 40 30 20 10 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 23. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 23. Number of days with precipitation at least 1 mm Na Kredarici je bilo spomladi 52 takih padavinskih dni. V Postojni so jih našteli 39, v Lescah 36, v Ratečah 35. V Biljah, Novem mestu in Celju jih je bilo 30, v Portorožu pa 25, še manj takih dni je bilo v Murski Soboti, le 24. V Ljubljani je bilo 37 dni s padavinami vsaj 1 mm. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje 500 Murska Sobota Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 2002 2006 2010 2014 2018 2022 2002 2006 2010 2014 2018 2022 2006 2010 2014 2018 2022 600 Ljubljana Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 1.000 Kredarica Padavine (mm) 800 600 400 200 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 400 Portorož Padavine (mm) 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 Slika 24. Padavine, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 24. Precipitation 47 1998 2002 Agencija Republike Slovenije za okolje 800 Največja višina snega (cm) 700 Kredarica 600 500 400 300 200 100 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 2024 Slika 25. Največja spomladanska višina snežne odeje na Kredarici Figure 25. Maximum spring snow cover on Kredarica Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje spomladi 2024 na meteorološki postaji Kredarica (slika 26), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. V visokogorju je bila snežna odeja najdebelejša v začetku aprila, na Kredarici so namerili 385 cm, kar je v mejah običajne spremenljivosti. Do izteka pomladi se je snežna odeja stanjšala na 135 cm. V Ratečah je bilo 13 dni s snežno odejo, kar je precej pod normalo, ki je 26 dni. Največja debelina 24 cm je bila izmerjena 23. aprila. Po nižinah pa bodisi snežne odeje sploh ni bilo ali je bila ta zanemarljiva in zelo kratkotrajna. Po nižinah Primorske in Pomurja ni bilo snežne odeje. 400 Zračni tlak (mb) 350 Kredarica 300 250 200 150 100 50 0 1 6 11 16 21 26 31 5 10 MAREC 15 20 25 30 5 10 APRIL 15 20 25 30 MAJ Slika 26. Potek dnevne višine snežne odeje na Kredarici v pomladi 2024 Figure 26. Snow cover depth in spring 2024 on Kredarica V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o temperaturi zraka, sončnem obsevanju, padavinah, pojavih in snežni odeji v pomladi 2024. 1000 Zračni tlak (mb) 995 Ljubljana 990 985 980 975 970 965 960 1 5 9 13 17 MAREC 21 25 29 2 6 10 14 APRIL 18 22 26 30 4 8 12 16 20 24 28 MAJ Slika 27. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2024; ni preračunan na nivo morske gladine Figure 27. Mean daily air pressure in spring 2024 Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Največji razpon zračnega tlaka je bil v prvi polovici pomladi. Že 27. marca je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka z 961,1 mb najnižje, najvišje pa se je zračni tlak povzpel 11. in 12. aprila, in sicer na 994,9 mb. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 28. Vetrne rože, pomlad 2024 49 Figure 28. Wind roses, Spring 2024 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2024 Table 1. Meteorological data, spring 2024 Postaja NV Kredarica 2513 Rateče 864 Bilje 55 Postojna 538 Kočevje 468 Ljubljana 299 Bizeljsko 175 Novo mesto 220 Črnomelj 157 Celje 242 Let. ER Maribor 264 Slovenj Gradec 444 Murska Sobota 187 Lesce 509 Portorož 2 TS −1,3 8,2 13,5 10,4 10,5 12,7 13,0 12,8 13,4 11,9 12,5 11,0 12,8 10,6 14,2 TOD 1,4 1,4 1,1 1,4 1,8 1,1 1,6 1,7 1,8 1,6 1,7 1,7 1,8 1,1 1,4 TX TM 1,3 −3,5 14,7 3,1 19,5 8,3 16,2 5,7 17,5 5,2 18,4 7,8 19,7 7,0 19,4 7,3 20,1 7,4 18,8 6,1 18,3 6,8 17,4 5,3 19,0 6,9 16,3 5,5 19,7 9,3 Temperatura TAX DT TAM 12,1 14.4. −12,2 26,9 14.4. −5,1 28,6 13.4. −0,4 25,9 13.4. −3,6 28,7 14.4. −2,6 28,6 7.4. −0,3 31,6 14.4. −1,9 30,2 14.4. −1,1 31,2 14.4. −1,9 29,6 14.4. −2,1 29,7 14.4. −1,8 28,2 14.4. −2,6 29,7 14.4. −3,2 28,3 14.4. −1,4 26,8 14.4. 1,9 DT 19.4. 25.3. 21.4. 25.3. 20.3. 25.3. 20.3. 20.3. 20.3. 20.3. 20.3. 20.3. 20.3. 25.3. 25.3. SM 67 26 2 6 12 1 3 3 4 8 5 9 2 8 0 SX TD 0 1957 3 936 13 417 2 661 5 608 10 475 16 441 14 458 21 401 15 522 10 495 4 584 14 475 3 650 8 323 Sonce OBS RO 357 86 444 88 531 88 480 87 ― ― 511 89 ― ― 552 97 ― ― 535 99 578 98 522 95 577 97 ― ― 602 92 Oblačnost PO SO SJ 7,5 45 0 ― ― ― 5,4 26 19 7,4 44 5 6,9 36 5 5,9 34 19 ― ― ― 5,4 27 18 6,1 35 11 ― ― ― ― ― ― 6,1 35 16 5,2 26 19 ― ― ― ― ― ― RR 617 419 320 531 386 400 309 310 348 311 316 392 226 380 270 RP 145 132 112 162 121 136 144 126 120 136 152 170 129 139 139 Padavine in pojavi SD SN SG SS SSX 52 10 69 92 385 35 0 5 13 24 30 5 2 0 0 39 8 13 3 0 32 7 19 1 4 37 11 8 2 0 27 11 19 2 0 30 5 14 2 0 35 9 6 2 4 30 10 9 1 0 28 11 1 1 0 32 2 9 3 0 24 7 2 0 0 36 9 ― ― ― 25 11 1 0 0 DT 2.4. 23.4. ― 24.3. 24.3. 24.3. 24.3. 24.3. 24.3. 17.4. 17.4. 8.3. ― ― ― Tlak P PP 746,7 4,6 ― ― 1007,4 11,7 951,5 9,8 ― ― 979,4 10,5 ― ― 988,3 10,9 995,7 11,2 985,5 10,8 982,7 10,3 ― ― 991,9 10,8 954,6 9,8 1013,4 12,1 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan in mesec − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je vsota pomladnih dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 50 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national level, spring 2024 was 1.6 °C warmer than the normal. The average temperature anomaly in March was the most above normal (3.0 °C), while the least above normal it was in May (0.5 °C). In the vast majority of the country, the mean spring temperature anomaly was between 1 and 2 °C, while in the western half of the country, the anomaly was between 1 and 1.5 °C, and in the eastern half of the country, the anomaly was between 1.5 and 2 °C. There was less sunny weather than normal; at the national level, the sun shone 93 % as much as the normal. March (79 % as much sunshine as normal) and May contributed relatively most to the modest sunshine in spring 2024, while April had 14 % more sunshine than normal. In much of the country, the insolation was below the normal. In the western half of the country, the lag behind normal was mostly between 10 and 20 %, elsewhere up to 10 %. Only in the Bela Krajina region and Krško-Brežice region the insolation slightly exceed the normal. At the national level, spring 2024 was 20 % wetter than normal. At the national level, March and May contributed the most to the abundantly wet spring of 2024, with less precipitation than the normal in April. The most abundant precipitation was observed in the Julian Alps, where in some places over 800 mm were reported. The Trnovo plateau and part of the Karavanke Mountains were also among the wetter areas, with precipitation exceeding 600 mm. About half of Slovenia received between 200 and 400 mm of precipitation. Compared to the normal, precipitation was very unevenly distributed, but above the normal everywhere. The highest exceedance was observed in the smaller areas in the north of the country, where precipitation exceeded the normal by more than 60 %. Even the areas with small anomalies were relatively small and spatially distributed rather randomly. In the high mountains, the snow cover was the thickest in early April, with 385 cm measured on Kredarica, which is within the normal variability, by the end of spring, the snow cover had thinned to 135 cm. Rateče had 13 days of snow cover, well below the normal of 26 days. The maximum thickness of 24 cm was reported on 23 April. In the lowlands, snow cover was either non-existent or negligible and very short-lived. There was no snow cover in the lowlands of Primorska and Pomurje. Slika 29. Za razliko od notranjosti države, je bilo na Obali med prvomajskimi prazniki malo dežja. Strunjan, 1. maj 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Unlike in the continental part of the county, there was little rain on the coast during the 1st May holiday. Strunjan, 1 May 2024 (Photo: Iztok Sinjur) 51 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MAJU 2024 Climate in the World and Europe in May 2024 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v maju 2024 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru programa Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1991– 2020, ki ga v tekstu označujemo kot normalo. Slika 1. Odklon temperature maja 2024 od majskega povprečja v obdobju 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for May 2024 relative to the May average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna majska temperatura je bila na severu Evrope večinoma precej nad povprečjem obdobja 1991– 2020 (slika 1), v zahodni Rusiji pa nižja od normale. Na jugu Evrope je bila povprečna majska temperatura bližje normali, v več državah pa je bila nekoliko pod normalo. V Združenem kraljestvu je bil maj 2024 najtoplejši maj v državnih podatkih, ki segajo v leto 1884. Na Norveškem je bil le maj 2018 toplejši od tokratnega. Tudi večji del Švedske je zapisal svoj drugi najtoplejši maj. Finska je v zadnjem tednu meseca razglasila vročinski val, kar je v tem obdobju leta nenavadno. Povprečna majska temperatura je bila precej nad normalo v večjem delu severne in vzhodne Kanade, severovzhodne Azije ter večjih območjih Afrike in Antarktike. V Mehiki ter sosednjem Teksasu in Srednji Ameriki so bili vročinski valovi. Pred monsunom je temperatura v delih Pakistana in severne Indije dosegla 50 °C ali več. Visoka temperatura nad južno Brazilijo v začetku meseca je bila skupaj s hladnejšimi razmerami na jugu dejavnik za nastanek ekstremnih poplav, ki so prizadele najjužnejši del države. Nižja od normale je bila povprečna temperatura nad Grenlandijo, v zahodni Rusiji, na severozahodu Severne Amerike, v južnem delu Južne Amerike in delih Antarktike. V Čilu je bil tokratni maj najhladnejši maj v več kot sedemdesetih letih, podatki iz Argentine za prvih 27 dni maja so kazali na najhladnejši maj v nizu podatkov, ki sega v leto 1961. V večjem delu Atlantskega in Indijskega oceana ter večjem delu Tihega oceana je bila temperatura zraka višja od normale. Temperatura je bila nižja od normale v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu in več drugih sorazmerno majhnih območjih svetovnega oceana, najbolj na južni polobli, v bližini Čila in Argentine in v pasu od Antarktike do Nove Zelandije. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Visoka temperatura morskega zraka je bila povezana z nadaljevanjem rekordne temperature morske površine za ta letni čas. Dnevno povprečje temperature morske površine nad območjem 60° J–60° S je bilo maja 2024 od 0,50 °C do 0,55 °C nad normalo. Povprečje maja 2024 je bilo 0,53 °C in le malo pod 0,54 °C v marcu in aprilu 2024 ter precej nad prejšnjo najvišjo majsko vrednostjo 0,36 °C, zapisano maja 2023. Maj 2024 je štirinajsti mesec zapored z najvišjo temperaturo morskega površja za posamezni mesec v letu. Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do maja 2024 od povprečja obdobja 1991–2020, majski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to May 2024. The darker coloured bars denote the May values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do maja 2024 od povprečja obdobja 1991–2020, majski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to May 2024. The darker coloured bars denote the May values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Dogodek el niño je pomembno prispeval k visoki svetovni temperaturi morskega površja v zadnjem letu. Čeprav se je temperatura v vzhodnem tropskem Tihem oceanu med majem znižala, kar kaže na pričakovan prehod iz el niña v la niño, je v svetovnem merilu temperatura ostala najvišja do zdaj v precejšnjem delu tropskega zahodnega Tihega oceana in v severnem tropskem vzhodnem Tihem oceanu. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Na svetovni ravni je bil maj 2024:      0,65 °C toplejši od majskega povprečja obdobja 1991–2020; najtoplejši maj do zdaj; 0,19 °C toplejši od maja 2020; 1,52 °C toplejši od ocene za predindustrijsko dobo; dvanajsti zaporedni mesec, v katerem je bila mesečna temperatura najvišja v zgodovini za zadevni mesec v letu. Dnevni povprečni svetovni odklon od normale je bil od 0,56 °C 19. in 20. maja do 0,85 °C 31. maja. Odklon povprečne evropske temperature je na splošno večji in bolj spremenljiv kot svetovni odklon. Evropska povprečna temperatura v maju 2024 je bila 0,88 °C višja od normale (slika 2), tako je maj 2024 tretji najtoplejši maj v Evropi, čeprav le za 0,01 °C toplejši od dveh drugih majev. Maj 2018 je bil z 2,07 °C nad povprečjem najtoplejši maj v Evropi. Pomlad Slika 4. Odklon povprečne pomladne temperature v letu 2024 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for the boreal spring from March 2024 to May 2024 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Skoraj v vsej Evropi je bila pomlad 2024 toplejša od normale. Največji temperaturni presežek je bil v osrednjem in vzhodnem delu celine ter nad deli Norveške in Švedske. Topleje od normale je bilo v severni in vzhodni Kanadi, srednji Ameriki, večjem delu Afrike ter delih vzhodne Azije in Antarktike. Hladneje od normale je bilo v zahodnem delu ZDA, nad Arktičnem oceanu, v delih severne in jugozahodne Azije, večjem delu Čila, Argentine in Avstralije ter delih Antarktike. Odklon povprečne spomladanske temperature od normale je bil nad morji brez ledu podoben tistemu, ki je bil opažen maja 2024. Glavna sprememba med sezono je bila vse večja izrazitost hladnejšega ekvatorialnega vzhodnega Tihega oceana. Povprečna svetovna temperatura v pomladi 2024 je za rekordnih 0,68 °C presegla normalo, a manj ekstremno kot v dveh predhodnih trimesečnih obdobjih. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Evropska povprečna temperatura za pomlad 2024 je bila najvišja zabeležena v tej sezoni, za 1,50 °C je presegla normalo in za 0,36 °C prejšnjo najtoplejšo evropsko pomlad leta 2014. Slika 5. Odklon povprečne pomladne temperature v Evropi v obdobju 1979–2024 od povprečja obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 5. Boreal spring (March to May) averages of European-mean surface air temperature anomalies from 1979 to 2024, relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Dvanajstmesečno povprečje Slika 6. Odklon povprečne temperature v dvanajstih mesecih od junija 2023 do maja 2024 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 6. Surface air temperature anomaly for June 2023 to May 2024 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:     višja od normale v večjem delu sveta, vključno z velikim delom Evrope; malo pod normalo v večini Finske, Islandije, Norveške in Švedske; precej nad normalo na kopenskih območjih, ki vključujejo severovzhod Severne Amerike ter dele Azije, Južne Amerike, Afrike in Antarktike; nekoliko pod normalo na več majhnih območjih kopnega, vključno s skrajnim jugom Južne Amerike in deli Antarktike; 55 Agencija Republike Slovenije za okolje    precej nad normalo nad nekaterimi morji okoli Antarktike ter nad večjim delom severnega Tihega oceana in delom severnega Atlantika; precej nad normalo v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu, kar je povezano z razmerami el niño, ki so prevladovale večji del obdobja; pod normalo na nekaj oceanskih območjih, zlasti nad delom jugovzhodnega Tihega oceana in vzhodno od Grenlandije. Povprečje v 12-mesečnih obdobjih zgladi kratkoročna nihanja regionalne in svetovne povprečne temperature. V svetovnem merilu je bilo zadnjih 12 mesecev toplejših kot katero koli prejšnje 12mesečno obdobje, in sicer je bilo kar za 0,75 °C toplejše od normale. To je precej večji odklon od najvišjega odklona 0,46 °C, ki je bil dosežen v letih 2015/16 in 2019/20. Leto 2023 je najtoplejše koledarsko leto doslej, s povprečno temperaturo za 0,60 °C nad normalo. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,63 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Povprečje v 17-tih mesecih od začetka leta 2023 je 1,53 °C nad ravnijo predindustrijske dobe. Slika 7. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature od januarja 1979 do maja 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 7. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to Maj 2024. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2023. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju od junija 2023 do maja 2024, je 1,3 °C višja od normale, kar je največji odklon v katerem koli 12mesečnem obdobju zaporednih mesecev. Padavine Maj 2024 je bil bolj namočen od normale v večjem delu Islandije, Združenega kraljestva, Irske, srednje in večjega dela jugovzhodne Evrope, severno od Iberskega polotoka in v zahodni Rusiji. Obilne padavine so med drugim povzročile obsežne poplave in s tem povezano škodo v Nemčiji, Beneluksu in Italiji. Velik del Pirenejskega polotoka, jugozahodne Turčije in velika območja v vzhodni Evropi, vključno z južno Skandinavijo in baltskimi državami, so bili bolj suhi od normale. V delih ZDA in Kanade je bilo bolj namočeno od normale. V jugozahodni Aziji je Afganistan doživel izjemne padavine in poplave. Tajfuni so prizadeli Japonsko, severne Filipine in južno Kitajsko. Druge regije, ki so bile bolj namočene od normale, vključujejo del Avstralije in jugovzhodne Afrike. V južni Braziliji so močne padavine poslabšale razmere po aprilskih poplavah. Bolj sušne razmere od normale so bile v severni Mehiki ter delih ZDA in Kanade, kjer so izbruhnili požari, pa tudi v Aziji, v večjem delu Avstralije, južne Afrike in Južne Amerike. Pomlad 2024 je bila bolj namočena o normale v večjem delu zahodne Evrope, Italiji, najbolj zahodni Rusiji in delu južnega Kavkaza, pa tudi v delih Iberskega polotoka in južne Skandinavije. Rekordne sezonske padavine so zabeležili v delih Francije, Italije, Nizozemske, Belgije in Irske. Nasprotno pa je bilo bolj suho od normale v severni Skandinaviji, večjem delu vzhodne Evrope in vzhodni Španiji. Obdobje od marca do maja 2024 je bilo bolj namočeno od normale v delih Severne Amerike, nad Arabskim polotokom, delih jugozahodne in osrednje Azije, Japonske in vzhodne Kitajske. Jesen na južni polobli je bila bolj namočena od normale v večjem delu Avstralije, vzhodne južne Afrike in južne Brazilije. Bolj sušna območja od normale vključujejo jugozahodne dele ZDA in Kanade, kraje zahodno od Kaspijskega morja, dele srednje Azije in najjužnejši del Kitajske, dele Avstralije, večino Južne Amerike in južne Afrike. Morski led Mesečni povprečni obseg arktičnega morskega ledu je bil maja 2024 dokaj blizu normale, znašal je 12,9 milijona km2, kar je le 0,1 milijona km2 ali 1 % pod normalo. To je četrto leto zapored z razmeroma majhnim odklonom od normale (do 2 %), pred tem je bilo obdobje z večjim negativnim odklonom (4 do 7 % pod normalo) v letu 2016 in obdobju od 2018 do 2020. Za odklon koncentracije morskega ledu v maju 2024 je značilna mešanica nadpovprečnih in podpovprečnih odklonov v različnih sektorjih Arktičnega oceana. V Grenlandskem morju je bila koncentracija nadpovprečna le v južnem delu morja, kar je v nasprotju z bolj razširjenim pozitivnim odklonom koncentracij, ki jih v tem sektorju opažamo od oktobra. Nadpovprečna koncentracija je prevladovala tudi v severnem Barentsovem morju in v Beringovi ožini. V Labradorskem morju, severnem Grenlandskem morju, delih Barentsovega morja in severnem delu Ohotskega morja je bila koncentracija pod povprečjem. V Hudsonovem zalivu je bila koncentracija precej podpovprečna v njegovem zahodnem delu in nadpovprečna ob njegovi vzhodni obali. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Levo: povprečen ledeni pokrov maja 2024. Oranžna črta označuje rob povprečnega majskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na majsko povprečje obdobja 1991– 2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Left: Average Arctic sea ice concentration for May 2024. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for May for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for May 2024 relative to the May average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za maje od leta 1979 do 2024 v primerjavi z majskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 9. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all May months from 1979 to 2024. The anomalies are expressed as a percentage of the May average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Nad Antarktiko je bilo maja 2024 v povprečju 9,7 milijona km2 morskega ledu, kar je 0,9 milijona km2 oz. 8 % manj od normale. To je šesta najnižja vrednost v 46-letnem nizu satelitskih podatkov. Čeprav je bil odklon enak tistemu v maju 2022, je bil veliko manjši od odklona −17 % opaženega maja 2023, na začetku šestmesečnega obdobja rekordno nizkih vrednosti za ta letni čas (do oktobra 2023). Vzorec odklona koncentracije morskega ledu okoli Antarktike maja 2024 je bil na splošno zelo podoben tistemu iz aprila. Podpovprečna koncentracija morskega ledu je bila najbolj izrazita v severovzhodnem 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Weddllovem morju ter severnih delih Rossovega in Amundsenovega morja. Po drugi strani je nadpovprečna koncentracija prevladovala v Bellingshausnovem morju in v zahodnem tihomorskem sektorju (90°–180° V). Slika 10. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za maje od leta 1979 do leta 2024 v primerjavi z majskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 10. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all May months from 1979 to 2024. The anomalies are expressed as a percentage of the May average for the period 1991–2020. Data source: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.1. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF/EUMETSAT. Slika 11. Antarktični ledeni morski pokrov maja 2024, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v majskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od majskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 11. Left: Average Antarctic sea ice concentration for May 2024. The thick orange line denotes the climatological ice edge for May for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for May 2024 relative to the May normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 59 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MAJU 2024 Agrometeorological conditions in May 2024 Marko Puškarić aj je bil nadpovprečno topel ter izjemno namočen mesec. Odklon temperature zraka od dolgoletnega povprečja je na državni ravni znašal 0,5 °C, z največjimi odkloni na vzhodu in delih južne Slovenije. Povprečna mesečna temperatura zraka je po večjem delu države znašala med 14 in 17 °C. V Murski Soboti je bila povprečna mesečna temperatura 16,5 °C, kar je 0,9 °C več od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020. Ob koncu prve dekade se je minimalna dnevna temperatura po večjem delu države spustila pod 7 °C, v nekaterih višje ležečih krajih (Šmartno pri Slovenj Gradcu, Kočevje, Rateče) pa se je spustila na okoli 3 °C ali celo nižje. Letošnji maj je že 12. zaporedni mesec, ko beležimo nadpovprečno temperaturo zraka. M Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2024 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2024 Postaja pov Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno/Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 3,3 3,1 3,5 3,2 2,9 3,1 2,7 2,6 2,9 2,7 3,4 2,9 2,8 3,2 3,4 3,2 2,9 3,4 3,8 2,9 3,2 3,0 3,0 3,1 2,4 2,8 2,7 I. dekada max  5,5 33 4,4 31 5,1 35 4,4 32 4,2 29 5,3 31 4,5 27 4,0 26 4,1 29 4,5 27 4,6 34 4,6 29 4,4 28 4,9 32 4,8 34 4,7 32 4,0 29 5,5 34 5,4 38 4,8 29 4,4 32 4,2 30 4,5 30 4,4 31 4,7 24 4,4 28 4,3 27 II. dekada max 3,4 4,9 3,5 4,7 3,7 4,6 3,4 5,3 3,1 4,5 3,5 5,0 3,1 4,1 2,9 4,7 3,5 4,5 3,1 4,7 3,8 5,4 3,6 4,8 3,3 4,8 3,5 4,5 3,6 4,8 3,4 4,9 3,3 4,2 3,8 5,4 4,1 5,2 3,3 4,6 3,5 4,9 3,2 4,4 3,4 4,4 3,1 5,0 3,0 4,6 3,0 4,3 3,0 4,5 pov 60  34 35 37 34 31 35 31 29 35 31 38 36 33 35 36 34 33 38 41 33 35 32 34 31 30 30 30 pov 3,6 3,3 3,4 3,6 3,2 3,7 2,8 3,3 3,1 3,0 3,6 3,2 3,1 3,5 3,7 3,4 3,2 4,0 4,2 3,1 3,5 3,0 3,2 3,2 2,9 2,8 2,9 III. dekada max 4,9 4,6 4,4 4,8 4,5 4,9 3,8 4,6 4,3 4,2 5,0 4,3 4,6 5,0 4,9 4,5 4,3 5,4 5,0 4,3 4,7 3,9 4,4 4,8 4,8 3,8 4,1  40 36 38 39 35 41 30 37 34 33 40 36 34 39 40 38 35 44 47 34 38 33 35 36 32 31 31 pov 3,4 3,3 3,5 3,4 3,1 3,4 2,9 2,9 3,2 2,9 3,6 3,2 3,1 3,4 3,6 3,3 3,1 3,7 4,0 3,1 3,4 3,1 3,2 3,1 2,8 2,9 2,9 mesec (M) max  5,5 107 4,7 102 5,1 109 5,3 105 4,5 95 5,3 107 4,5 89 4,7 92 4,5 98 4,7 91 5,4 112 4,8 64 4,8 95 5,0 106 4,9 111 4,9 104 4,3 97 5,5 116 5,4 126 4,8 96 4,9 105 4,4 95 4,5 99 5,0 98 4,8 87 4,4 88 4,5 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečna vsota efektivnih temperatur zraka nad izbranim pragom 10 °C je v večjem delu države znašala med 110 in 200 °C, v Zgornjesavski dolini okoli 60 °C, v Beli krajini, na Goriškem in Obali pa med 220 in 240 °C. Mesečna akumulacija toplote je za dobrih 10 °C presegla dolgoletno povprečje, le v delih Gorenjske in osrednje Slovenije je bilo akumulirane toplote nekoliko manj kot običajno. Letna vsota temperatur nad izbranimi pragovi 0, 5 in 10° je povsod po državi ostala višja od primerjalnega obdobja 1991–2020 (preglednica 4). Odstopanja od dolgoletnega povprečja pri pragu 10 °C so večinoma znašala od 50 do 110 °C. V maju je v večjem delu države padlo od 110 do 200 mm padavin. Kazalnik višine padavin na državni ravni je znašal 161 %. Zabeleženih je bilo od 14 do 22 padavinskih dni. Največja odstopanja od dolgoletnega povprečja so bila zabeležena v nekaterih delih Pohorja, Karavank in Notranjske. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bilo izmerjenih 221 mm padavin, kar je okoli 120 mm več od dolgoletnega povprečja. Najmanjši odkloni od povprečja so bili v Spodnjem Posavju in na Goriškem kjer je bila višina padavin blizu dolgoletnemu povprečju. Povprečna količina dnevno izhlapele vode v mesecu maju je znašala od 2,8 do 3,7 mm, na Obali okoli 4 mm. Skupna mesečna potencialna evapotranspiracija je znašala od 64 do 126 mm (preglednica 1). V mesecu maju je v večjem delu države skupno izhlapelo okoli 12 mm vode manj od dolgoletnega povprečja. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za maj 2024 in za obdobje vegetacije (od 1. aprila do 31. maja 2024) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in May 2024 and for the vegetation period (from 1 April to 31 May 2024) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v maju 2024 I, dekada II, Dekada Vodna bilanca [mm] III, dekada Mesec (1. 4.–31. 5. 2024) Bilje 13,6 −10,1 −4,2 −0,7 −16,5 Ljubljana 15,6 −6,3 85,5 94,9 74,3 Novo mesto 12,9 2,1 31,8 46,7 1,9 7,0 44,6 −8,9 42,8 30,8 Šmartno/Slovenj Gradec 26,1 51,0 45,9 123,0 94,9 Maribor - let. −4,7 23,6 43,1 62,0 36,2 −11,3 8,2 7,4 4,3 −47,2 −6,1 −14,1 18,0 −2,1 −36,0 Celje Murska Sobota Portorož - let. Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila po večjem delu države pozitivna s presežki od 40 do 120 mm. Na Goriškem, Obali in v Pomurju pa je bila mesečna vodna bilanca blizu uravnoteženemu stanju. Letošnjemu maju je bil po stanju vodne bilance do neke mere podoben maju 2021, le da je bila takrat prostorska razporeditev in količina padavin nekoliko drugačna. Povprečna mesečna temperatura tal na globini 5 cm je v mesecu maju znašala med 15 in 19 °C, na Goriškem in Obali pa med 20 in 21 °C (preglednica 3). Glede na dolgoletno povprečje je bila temperatura tal na državni ravni za približno 0,5 °C višja kot bi pričakovali v tem delu leta. V Novem mestu je povprečna mesečna temperatura tal na globini 5 cm znašala 18,8 °C, kar je 1,3 °C več od dolgoletnega povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, maj 2024 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, May 2024 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 18,7 18,4 28,8 25,5 13,2 13,9 21,9 21,4 32,7 29,2 15,3 16,3 22,4 22,1 33,6 29,9 15,2 16,2 21,1 20,0 Bovec - let. 14,4 14,4 19,1 18,2 11,5 11,9 16,5 16,5 20,8 20,0 13,2 13,5 17,5 17,5 21,2 20,6 15,1 15,5 16,2 16,0 Celje 15,5 15,2 18,7 17,5 13,3 13,5 17,4 17,0 20,8 19,5 14,7 15,0 19,0 18,7 22,3 20,8 15,9 16,5 17,3 17,0 Črnomelj 16,7 16,6 19,0 18,6 14,6 14,9 18,3 18,3 21,4 20,7 15,8 16,3 19,8 19,8 22,5 21,9 17,2 17,7 18,3 18,0 Gačnik 15,8 15,3 26,3 21,4 12,0 12,6 18,3 17,7 28,4 23,7 10,8 12,9 19,7 19,3 28,1 23,8 14,5 16,1 18,0 17,0 Ilirska Bistrica 14,4 14,2 17,0 16,2 12,7 12,9 16,0 15,8 20,5 19,2 13,2 13,7 17,9 17,6 21,1 19,8 15,4 15,7 16,2 15,0 Lesce - let. 13,3 13,4 15,9 15,8 11,8 11,9 15,1 15,1 16,9 16,8 13,4 13,5 16,2 16,2 18,0 18,0 14,6 14,6 14,9 14,0 Maribor - let. 15,3 15,2 20,1 18,2 11,9 12,7 16,9 16,8 22,5 20,6 12,8 13,9 18,9 18,7 26,1 22,5 13,7 15,5 17,1 16,0 Ljubljana - let. 15,3 15,0 22,3 19,9 11,3 12,2 17,4 17,0 23,4 20,8 13,0 13,7 18,6 18,3 27,1 24,0 12,9 14,5 17,1 16,0 Ljubljana Maribor - Vrbanski Plato Murska Sobota 15,9 15,6 20,5 18,9 13,3 13,5 18,0 17,7 22,5 20,8 14,8 15,2 18,4 18,2 22,6 21,6 15,8 16,2 17,5 17,0 16,4 15,8 27,7 21,5 9,9 12,0 17,9 17,2 30,4 22,9 10,4 12,8 19,6 19,3 32,1 25,6 12,5 14,9 18,1 17,0 17,0 16,8 22,1 20,6 13,5 14,0 18,4 18,1 24,2 22,9 14,2 14,7 20,7 20,4 26,3 24,6 16,7 17,2 18,7 18,0 Novo mesto 17,3 17,1 24,8 21,4 12,8 14,4 18,7 18,4 27,2 23,2 13,0 14,7 20,2 20,0 27,9 24,3 15,2 16,2 18,8 18,0 Portorož - let. 18,1 17,9 21,9 20,7 15,6 16,0 20,0 19,8 25,1 23,4 17,3 17,8 21,9 21,7 26,1 24,6 18,3 18,9 20,1 19,0 Postojna 15,3 14,3 24,1 20,6 11,4 11,9 18,3 17,7 26,2 22,2 12,1 13,2 18,6 18,2 28,9 24,9 13,3 14,3 17,4 16,0 Šmartno/Sl. Gradec 16,2 15,9 25,1 21,1 10,4 12,0 17,5 17,1 28,3 24,2 11,2 12,4 18,8 18,6 30,3 25,0 12,2 14,1 17,5 17,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2024 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2024 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2024 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 18 1746 1016 433 223 11 1600 903 370 41 113 1 1234 575 185 40 49 115 6 1224 590 193 12 24 25 60 −13 839 357 101 −6 29 45 48 121 −11 1189 566 197 288 10 33 45 56 133 4 1167 584 230 110 303 16 38 55 55 148 12 1213 607 229 118 124 340 −3 48 68 69 185 −5 1457 800 322 100 113 128 341 13 50 63 73 186 10 1494 827 341 26 111 122 139 372 26 61 72 84 217 24 1580 910 404 477 13 94 106 123 322 13 44 56 68 167 10 1353 716 284 501 16 99 114 133 346 16 49 64 78 191 14 1432 779 329 510 25 104 114 137 355 25 54 64 82 200 23 1443 800 344 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož - let. 164 183 204 551 18 114 133 149 396 18 64 83 94 241 Bilje 160 180 192 533 11 110 130 137 378 11 60 80 82 Postojna 127 145 151 422 7 77 95 96 267 7 27 45 Kočevje 126 140 159 425 15 76 90 104 270 15 26 Rateče 108 124 135 366 4 58 74 80 211 3 Lesce 129 145 158 431 −6 79 95 103 276 Slovenj Gradec 133 145 166 443 10 83 95 111 Ljubljana - let. 138 155 165 458 16 88 105 Ljubljana 148 168 179 495 −3 98 Novo mesto 150 163 183 496 13 Črnomelj 161 172 194 527 Celje 144 156 178 Maribor - let. 149 164 188 Murska Sobota 154 164 192 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1991–2020) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 63 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje V maju se je nadaljeval zgoden fenološki razvoj. V prvi dekadi meseca so jablane, hruške, breskve in slive bile večinoma v zgodnjih fazah razvoja plodov ter v fazah sekundarnega odpadanja plodičev. Zgodnje sorte češenj na toplih legah so bile v fazah zorenja plodov, na najbolj zgodnjih legah so plodovi tudi že popolnoma dozoreli. Na severovzhodu države je bila vinska trta večinoma v fazi razvoja listov, na jugovzhodu in jugozahodu pa v fazi pojava socvetij. Dobra založenost tal z vodo je spodbudila razvoj trav. V drugi polovici meseca so zgodnje sorte vinske trte pričele cveteti. Ozimni ječmen je zaključeval s cvetenjem in prehajal v faze razvoja plodu. Na jugozahodnem delu države je bila oljka v fazi cvetenja, plodovi breskev in sliv so ponekod že dosegli polovico svoje velikosti, marelice pa so pričele z obarvanjem plodov. Temperaturno vlažnostni indeks (THI) se je v prvi polovici meseca večinoma zadrževal v območju brez tveganja za vročinski stres za govedo na prostem. Ob koncu meseca pa se je po večjem delu države povzpel na območje zmernega tveganja. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY May was warmer than normal, while the amount of precipitation was higher than usual. Monthly climatological water balance was positive in most parts of the country. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 15 and 19 °C in warmer regions between 20 and 21 °C. Apple, pear, peach and plum trees were mostly in the early stages of fruit development. 64 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V MAJU 2024 Discharges of Slovenian rivers in May 2024 Maja Koprivšek, Florjana Ulaga aja se je po slovenskih rekah pretakalo okoli četrtino več vode kot v običajnem maju primerjalnega obdobja 1991–2020 (slika 1). V večjem delu države je bila vodnatost rek nadpovprečna, le pretoki Kolpe, Vipave v spodnjem toku in rek v slovenski Istri so bili blizu povprečnih pretokov primerjalnega obdobja. Najbolj vodnate pa so bile reke v porečjih Drave, Savinje, Sore in Sotle pa tudi Sava v srednjem toku (slika 3). Po Voglajni je pretekla več kot dvakratna običajna majska količina vode, blizu dvakratnih običajnih so bili tudi pretoki Pesnice, Dravinje in Sore. M Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom maja 2024 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between May 2024 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations Srednji mesečni pretoki rek v severni polovici države so bili večinoma uvrščeni med 75. in 95. percentil, srednji mesečni pretoki Mure in rek v južni polovici države pa med 50 in 75. percentil primerjalnega obdobja (slika 2). Drava v Črnečah, Sava v Šentjakobu in Sora v Suhi so dosegle 4. največji srednji majski pretok od leta 1991. Značilni pretoki rek maja 2024 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Drava, Dravinja, Mura, Soča, Sora in Krka so najmanjše pretoke dosegle v prvih dneh meseca, Sava, Ljubljanica, Savinja, Sotla, Idrijca in Vipava pa sredi meseca. Najkasneje, 20. maja, sta najmanjša 65 Agencija Republike Slovenije za okolje mesečna pretoka dosegli Reka in Rižana. Največji pretoki so bili zabeleženi v drugi polovici meseca: na Dravi, Dravinji, Savi in Savinji 17. maja, na Muri 22. maja, na večini rek južne polovice države pa na zadnji dan meseca. Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek maja 2024 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in May 2024 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Slika 3. Sava pri Šentjakobu 5. maja 2024 (foto: M. Koprivšek) Figure 3. The Sava River near Šentjakob on 5 May 2024 (Photo: M. Koprivšek) 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki maja 2024 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020. Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in May 2024 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges. Maj/May 2024 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Dan/ Day Mura Gornja Radgona 1. 5. 143 267 597 22. 5. Drava Črneče 1. 5. 286 471 1086 17. 5. Dravinja Makole 2. 5. 2,70 8,51 83,1 17. 5. Sava Radovljica 12. 5. 46,4 80,0 227 17. 5. Sava Litija 15. 5. 137 215 566 17. 5. Sava Čatež 12. 5. 180 298 862 17. 5. Sora Suha 1. 5. 13,7 25,7 108 31. 5. Sotla Rakovec 13. 5. 2,61 10,0 50,4 18. 5. Kolpa Metlika 30. 5. 29,1 53,5 448 31. 5. Ljubljanica Moste 16. 5. 24,5 47,4 210 31. 5. Savinja Laško 12. 5. 26,6 44,6 316 17. 5. Krka Podbočje 3. 5. 31,5 51,1 202 31. 5. Soča Kobarid 1. 5. 24,9 54,4 168 22. 5. Soča Solkan 1. 5. 59,9 129 463 31. 5. Idrijca Hotešk 15. 5. 10,6 24,1 169 31. 5. Vipava Miren 15. 5. 6,24 13,5 79,3 31. 5. Reka Cerkvenikov mlin 20. 5. 1,55 7,14 166 31. 5. Rižana Kubed 20. 5. 0,759 3,00 49,6 31. 5. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Maj/May 19912020 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s 97,3 117 189 167 233 452 278 362 938 127 204 315 226 332 573 424 534 929 0,890 1,42 2,37 2,10 4,58 27,2 4,71 13,1 96,7 15,1 20,4 44,4 37,0 57,5 134 72,5 110 287 40,8 53,6 82,7 99,0 154 366 207 290 847 68,5 92,6 127 150 251 636 304 544 1609 3,17 4,92 7,09 7,01 14,1 61,4 13,9 29,4 215 0,941 1,23 1,95 2,00 5,92 32,2 4,07 31,4 234 11,6 18,0 30,3 21,3 54,7 283 39,6 132 673 8,34 12,2 25,0 20,1 42,6 120 41,0 124 254 7,03 11,5 19,9 15,9 32,4 157 28,9 90,2 481 9,61 15,7 24,7 19,0 43,0 136 33,5 129 362 14,2 18,3 41,2 29,3 45,6 121 51,2 83,2 262 25,4 36,3 66,3 52,0 101 356 123 196 806 4,76 6,34 9,07 8,24 17,9 95,7 15,7 46,7 272 2,22 3,32 9,12 4,73 14,2 69,4 9,21 35,9 228 0,410 0,730 1,27 1,63 5,89 35,0 2,88 24,8 190 0,107 0,308 0,622 0,713 3,08 13,4 2,83 11,3 46,2 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek maja 2024 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 4. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in May 2024 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na grafikonih na sliki 4 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v maju 2024 in v primerjalnem obdobju 1991–2020. Podobno kot pri srednjih mesečnih pretokih, opisanimi v uvodnem delu besedila, so bili tudi mali in veliki mesečni pretoki rek večinoma nadpovprečni. Na Sori v Suhi in na Krki v Podbočju sta bila dosežena druga največja mala majska pretoka od leta 1981. Podpovprečna mala majska pretoka sta bila med večjimi rekami zabeležena le na Muri v Gornji Radgoni in na Soči v Kobaridu. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Visoka konica pretoka je bila na le Vipavi povprečna, na drugih izbranih rekah pa so bile konice nadpovprečne glede na primerjalno obdobje. Na Rižani pri Kubedu je bila zabeležena največja, na Reki pri Cerkvenikovem mlinu druga največja, na Dravi v Črnečah in Dravinji v Makolah pa tretji največji majski konici od leta 1981. Slika 5. Urni pretoki maja 2024 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 5. Hourly discharges in May 2024 at the selected gauging stations in the Mura, Drava and Sava river catchments 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Na slikah 5 in 6 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v maju. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. Slika 6. Urni pretoki maja 2024 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 6. Hourly discharges in May 2024 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations V začetku maja je prevladovala srednja vodnatost rek, le vodnatost posameznih rek na Vipavskem, Notranjskem in v Pomurju je bila mala. V noči na 3. maj so prehodno do velikih pretokov narasle reke v zgornjem Posočju in na Gorenjskem, dan kasneje je velik pretok dosegla tudi Drava. Ob koncu prvega tedna so reke ponovno nekoliko narasle, v porečjih Drave, Ljubljanice in Kolpe do velikih pretokov, a so hitro spet upadle. V noči na 17. maj so reke močneje narasle, v severni polovici države do velike vodnatosti, v porečjih Drave, Dravinje in Sotle je prišlo tudi do razlivanj. Nato so reke do 20. maja upadale. V začetku tretje dekade meseca so reke zopet narasle. Mura je dosegla največji pretok v mesecu, na drugih rekah pa je bila takratna konica pretoka nekoliko nižja od tiste sredi meseca. V zadnji dekadi meseca so predvsem reke na severozahodu države večkrat prehodno narasle, zadnjega dne v mesecu pa so začele močno naraščati reke povsod po državi. Najbolj so narasle reke na Primorskem, Notranjskem, Dolenjskem ter v Posotelju in Podravju, kjer so se posamezne tudi razlivale. V noči na 1. junij so reke v spodnjih tokovih še naraščale, prevladovala pa je velika vodnatost rek. SUMMARY In May, around a quarter more water flowed through Slovenian rivers than in the usual May of the reference period 1991–2020. The water abundance of most Slovenian rivers was above average, only mean monthly discharges of the Kolpa River, the Vipava River in its lower reach and the Rivers in Slovenian Istria were around the long-term average for May. The most water-abundant were rivers in the Drava, Savinja, Sora and Sotla catchments. The Drava in Črneče, the Sava in Šentjakob and the Sora in Suha reached their 4th largest mean monthly discharge for May since 1991. Also, the peak monthly discharge was above average on almost all rivers, except for the Vipava River, where the May peak flow was around the long-term average. 70 TEMPERATURE REK IN JEZER V MAJU 2024 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2024 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v maju 2024 v povprečju 0,2 °C višja od srednje majske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo za srednjo mesečno temperaturo enako kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje, Blejsko jezero pa za 0,2 °C višjo (preglednica 1). Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila 2,8 °C. T Temperatura rek je v maju stalno nihala. Razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek je bila med 0,9 in 4,7 °C. Večina rek je imela najnižjo temperaturo v prvi tretjini meseca, najvišjo pa različno, a velika večina po 10. maju. V začetku maja je bila srednja dnevna temperatura rek večinoma nad srednjo obdobno temperaturo za ta čas. V naslednjih dneh se temperatura rek ni dosti povečala, kar ni običajno za mesec maj in tako je imela večina rek ob koncu meseca srednjo dnevno temperaturo okoli srednje obdobne glede na konec maja ali malo pod njo. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v maju 2024 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average May 2024 and long-term 1991–2020 temperature in °C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero MAJ 2024 13,5 18,2 13,0 12,5 15,3 17,4 10,2 11,7 15,4 12,7 8,9 15,1 12,7 11,8 14,5 10,8 15,5 14,6 8,6 11,9 13,7 12,5 12,5 11,5 11,6 16,5 obdobje / period 1991–2020 12,5 14,7 13,6 12,7 16,2 14,9 9,6 11,9 16,0 12,1 8,6 16,1 13,2 11,4 14,0 12,4 15,1 15,3 8,1 11,6 14,9 12,4 11,5 11,5 11,6 16,0 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 71 razlika / difference 1,0 3,5 −0,6 −0,2 −0,9 2,5 0,6 −0,2 −0,6 0,6 0,3 −1,0 −0,5 0,4 0,5 −1,6 0,4 −0,7 0,5 0,3 −1,2 0,1 1,0 0,0 0,0 0,5 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 15 10 15 10 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Mura G. Radgona maj Drava Ptuj 1. Mislinja Otiški Vrh 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Ledava Polana 20 15 10 5 15 10 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Čatež maj Kamniška B. Kamnik Sora Suha Kolpa Metlika 20 Temperatura (°C) 20 Temperatura (°C) Dravinja Videm 5 1. 15 10 15 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj maj Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje 20 Dreta Kraše Paka Rečica 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) maj Pesnica Zamušani 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 3. 15 10 5 15 10 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki maj Bača Bača pri Modreju 72 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 20 15 10 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. maj Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v maju 2024, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in May 2024 in °C Bohinjsko jezero se je v maju večkrat ohladilo in nato ponovno segrelo, tako da je bilo ob koncu meseca le dobro stopinjo Celzija toplejše kot ob začetku meseca. Nihanje temperatura Blejskega jezera je bilo manjše. Blejsko jezero se je počasi segrevalo in je imelo ob koncu meseca za skoraj 4 °C višjo srednjo dnevno temperaturo kot ob začetku maja. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v maju 2024, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in May 2024 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily average temperatures of the selected Slovenian rivers in May 2024 was 2.8 °C. The average observed river’s temperature was 0.2 °C higher as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 0.2 °C lower as a long-term average and Bled Lake was 0.5 °C higher as a long-term average. 73 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MAJU 2024 Sea dynamics and temperature in May 2024 Špela Colja aja je bila na mareografski postaji Koper izenačena najvišja majska srednja mesečna višina morja v primerjalnem obdobju 1991–2020, in sicer je znašala 232 cm. Kljub temu maja višina morja ni dosegala izrazitih visokovodnih vrednosti, le 7. maja je dosegla visokovodno mejo 300 cm. Po rekordni srednji mesečni temperaturi morja od februarja do aprila, je bila maja srednja mesečna temperatura nižja od najvišje majske srednje mesečne temperature morja v preteklih letih. Ob obali v Kopru je bila srednja mesečna temperatura morja 18,6 °C, kar je 0,8 °C nad majskim povprečjem v primerjalnem obdobju 1991–2020, v Tržaškem zalivu na oceanografski boji Zarja pa je bila 19,0 °C. Maja je bila srednja višina valov na boji Zarja 0,24 m, najvišji val izmerjen 22. maja pa je meril 1,33 m. M Višina morja Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja maja 2024 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in May 2024 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper Maj 2024 Maj 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SMV NVVV NNNV — 7. 5. 21.00 9. 5. 4.10 232 300 142 208 276 134 221 293 145 232 332 158 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month morja v mesecu month urnih vrednosti / The urnih vrednosti / The V maju 2024 je bila srednja mesečna višina (SMV) morja na mareografski postaji Koper 232 cm enaka kot aprila. Bila je izenačena najvišja majska SMV v primerjalnem obdobju 1991–2020, enako visoka kot leta 2010 in 2013. Najvišja (NVVV) izmerjena višina je bila za 7 cm nad povprečjem glede na primerjalno obdobje, najnižja (NNNV) višina pa je bila le 3 cm nižja od povprečja najnižjih majskih višin v primerjalnem obdobju (preglednica 1). Največji dnevni hod (razlika med najvišjo in najnižjo višino morja v dnevu), 131 cm, je bil zabeležen 9. maja, ko je bila ob jutranji oseki rezidualna višina (razlika med pričakovano astronomsko in merjeno višino) najnižja v mesecu (−24,4 cm). Zaradi sočasne izrazite astronomske oseke, je bila takrat izmerjena najnižja višina morja v maju. V maju se morje ni razlivalo ali poplavljalo, le enkrat (7. maja) je gladina morja doseglo visokovodno višino 300 cm (slika 1). 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) visokovodna višina (300 cm) višina morja Hrez [ cm ] rezidualna višina (Hrez) 330 310 290 270 250 230 210 190 170 150 130 1 .5. 2 .5. 330 310 290 270 250 230 210 190 170 150 130 16. 5. 3 .5. 4 .5. 5 .5. 6 .5. 7 .5. 8 .5. 9 .5. 10 .5. 11 .5. 12 .5. 13 .5. 14 .5. 15 .5. 16 .5. 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 17 .5. 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 17. 5. 18. 5. 19. 5. 20. 5. 21. 5. 22. 5. 23. 5. 24. 5. 25. 5. 26. 5. 27. 5. 28. 5. 29. 5. 30. 5. 31. 5. 1. 6. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) maja 2024 Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in May 2024 Valovanje morja Oceanografska boja Zarja (Tržaški zaliv) višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja (mediana) perioda valovanja [s] 2 6 4,5 ↗ 1 ↑ ↙ ↙ ↙ ↗ ↗ ↙ ↙ ↗ ↗ ↗ ← ↗ ↗ ↙↙ ↗ ↗ ↗↗ ↑ ← ↙→ ↗ ↗ ↗↗↗ ↗ ↗↑ ↗ ↖ ↗ ↗ ↑↗↗↗ ↑ →↗→ ↗↑ ↗↗ ↗ ← ↗↗↗↗ ↗↗↑ ↙ ↑↙ ↙↙↗↑ ↑ ↙ ↑ ↖↑↗ ↗ ↗ ↗ ↗ ↗↑ ↑↗↖↖ ↗ ↗ ↗ ↑ ↑ ↙↙ ↖ ↑ ↑ ↖ ↙ ↗→↗ ↗ ↗ ↗ ↑ ↑↗ ↗↗ ↗ ↑ ↑ ↖↗ → ↗ ↗ →↗↑ ↑↖ ↖↗ ↗ 0 3 1,5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Oceanografska boja Zarja (Tržaški zaliv) hitrost vetra [m/s] hitrost vetra (mediana) sunki vetra (maksimum) 25 20 15 ↙↙ ↑ ← ↑ ↙↙ ↙ ← ← ↑ ↑↑ ↗ ↑ ↑↑↑ ←↙ ← ↑ ← ↑ ← ← ↑ ↑ ↙ ↗ ↗ ↖ ↑ ↖ ←↖ ← ↑ ←↙→ ↗ ↑ ↑ ←↙ ↗↖ ↗↗↑↑↗ →→ →↗← ↗ → ← ↖ 5 ←←↗↖ ← ↖↑↙↘↘↗↖←↑ ←↖ ↙↗↖ → ← → ←← ↖↗→ ←↑ ←↖ ←↑↗ ←← ← →↗← ↘↑↖ ↗ ←←↑ ↖ ←↑ ↑↖→ ↑↑ ↖← ↙ ↗ ↗ 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 2. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (spodaj) na oceanografski boji Vida v Tržaškem zalivu (6-urni intervali) maja 2024. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami Figure 2. Sea waves (above) and wind speed (below) measured at the oceanographic buoy Zarja in Trieste bay (6-hourly intervals) in May 2024. The arrows present the wave and the wind direction 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Maja je bila srednja višina valov izmerjenih na oceanografski boji Zarja 0,24 m. Srednja perioda valovanja je bila 2,9 s. Povišano valovanje morja je bilo zabeleženo 2., 9., 22. in 31. maja, ko so valovi ob močnejšem vetru presegli višino 1 m. Najvišji val, ki je dosegel višino 1,33 m je bil izmerjen 22. maja, ko je pihal zmeren južni veter, valovanje pa so se širili iz jugozahodne smeri zaradi refrakcije valov v Tržaškem zalivu. Povprečna hitrost vetra je bila v maju 3,6 m/s. Najmočnejši veter pa je bil izmerjen 31. maja v popoldanskem času, ko so posamezni sunki vetra dosegli hitrost 20,9 m/s. Podatki o valovanju in vetru so zaradi rednih vzdrževalnih del na oceanografski boji Vida za maj pridobljeni z oceanografske boje Zarja, ki se nahaja v Tržaškem zalivu. Temperatura morja Preglednica 2. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura morja maja 2024 in značilne majske temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature in May 2024 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper Maj 2024 Maj 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas °C °C °C °C Tnk Ts Tvk 10. 5. 6.00 — 28. 5. 16.00 14,4 18,6 23,2 10,4 14,1 16,0 13,1 17,8 22,5 16,5 21,4 26,2 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Po treh mesecih rekordne srednje mesečne temperature, je imelo morje ob obali v Kopru v maju le nekoliko višjo temperaturo kot običajno za ta mesec. Zabeleženih je bilo 18,6 °C, kar je 0,8 °C nad majskim povprečjem SMV v primerjalnem obdobju 1991–2020. Najnižja temperatura morja (Tnk), 14,4 °C, je bila 1,3 °C višja od povprečne majske Tnk in s tem 7. najvišja majska Tnk glede na primerjalno obdobje. Najvišja temperatura (Tvk) je bila blizu povprečja, 10. najvišja majska T vk v primerjalnem obdobju (preglednica 2). Maja se je temperatura morja postopoma višala, predvsem ob obali v Kopru pa je prišlo do nekaj bolj izrazitih prehodnih ohladitev: 1.–5., 9.–12., 14.–18. in 28. maja– 1. junija. Od začetka do konca meseca se je morje segrelo za dobre 3 °C. Srednja temperatura morja na oceanografski boji Zarja je bila nekoliko višja kot v Kopru, 19,0 °C. Najnižja temperatura, 14,9 °C, je bila zabeležena 4. maja, najvišja, 23,1 °C, pa 20. maja (slika 3). 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Oceanografska boja Zarja (Tržaški zaliv) temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 3. Temperatura morja (6-urni intervali) maja 2024 v Kopru (zgoraj) in Tržaškem zalivu (spodaj) Figure 3. Sea temperature (6-hourly intervals) in May 2024 at Koper (above) and Trieste bay (below) Vpliv vremena na dinamiko in temperaturo morja Rezidualna višina je bila najvišja v začetku meseca, ko je bila zaradi juga in lastnega nihanja Jadranskega morja, 2. maja večja od 40 cm. V tednu, ki je sledil je bil še opazen vpliv lastnega nihanja na višino morja in 7. maja je zaradi sovpadanja z izrazito astronomsko plimo višina morja dosegla visokovodno višino, 300 cm, na mareografski postaji Koper. Med 8. in 15. majem je bila zaradi zvišanja zračnega pritiska višina morja večinoma nižja od pričakovane astronomske. Izraziteje se je rezidualna višina zopet povečala 16., 21. ter 31. maja, ko se je zračni pritisk znižal pod 1010 mbar (slika 4). Temperatura zraka na slovenski obali je maja postopoma naraščala, predvsem ob večdnevnem sončnem sevanju nad 250 W/m2. Kljub temu se je med 9. in 12. majem temperatura morja znižala zaradi mešanja plasti morske vode ob šibki do zmerni burji, ki je bila v Tržaškem zalivu nekoliko močnejša kot ob obali v Kopru (slika 2). Do ponovne ohladitve morja je prišlo še med 14. in 18. ter med 28. majem in 1. junijem ob nekajdnevnem obdobju nekoliko bolj oblačnega (sončno sevanje manjše od 200 W/m2) in vetrovnega vremena (slika 4). 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 60 1025 40 1020 20 1015 0 1010 -20 1005 -40 1000 -60 995 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [ m/s ] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 hitrost vetra (mediana) sunki vetra (mediana) 25 20 15 10 ↖ 5 ← ↖ ←← ←← ↑ ↖ → → ↗ → → ↑ ↑ ↖ → ↖ ↗ ↗ ↓ ↘ → ← ↖ → →← ← →→ →→ ←←→ →↗↖ ↑ ← →→ ↗→ ←↗ ←→ ↙ → ↗↙↙↙ ↙ ↓ ↓← ↗ ←← ← →→ ← ← ← ← ↗ ← ↑ ↖ → → → ← ← ← ← ← ← ← ← ← ← ← → ← ← ↙ ←← ← ← ← ←← ←← ←← ↙ ← ←← ↖ ← ← ← → ← ← ↗ ← ↖ ←← ↑← ←→ ← 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje globalno son. sevanje temperatura morja in zraka [ °C ] T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Zarja) glob. sončno sev. (Koper) [ W/m2 ] 24 370 21 290 18 210 15 130 12 50 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 4. Rezidualna višina morja in zračni tlak (zgoraj) ter hitrost vetra (na sredini) na mareografski postaji Koper (6-urni intervali) maja 2024. Smer vetra je prikazana s puščicami. Spodaj: srednje dnevne vrednosti temperature morja in zraka ter globalnega sončnega sevanja na mareografski postaji Koper ter srednje dnevne temperature morja na oceanografski boji Zarja v Tržaškem zalivu Figure 4. Residual sea level and air pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6- hourly intervals) in May 2024. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea and air temperature and global sun radiation at the at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the Zarja buoy in Trieste bay Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Julija bodo najbolj izrazite razlike med višinami plime in oseke glede na astronomsko plimovanje med 5. in 8. julijem ter med 20. in 23. julijem, ko bo astronomska višina ob večerni plimi najmanj 40 cm višja in ob jutranji oseki več kot 60 cm nižja od srednje višine morja (224 cm) na mareografski postaji Koper (slika 5). Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2024 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja julija 2024 na mareografski postaji Koper. Figure 5. Tidal predictions for July 2024 at the Koper mareographic station. SUMMARY In May, the Koper mareographic station recorded the highest monthly mean sea level for May in the reference period 1991–2020, measuring 232 cm. Only on May 7th, the sea level reached the high water mark of 300 cm. Following a record monthly mean sea temperature from February to April, the average monthly sea temperature in May was lower than the highest average May sea temperature in previous years. Along the coast in Koper, the average monthly sea temperature was 18.6 °C, which is 0.8 °C above the May average in the reference period 1991–2020, while in the Gulf of Trieste at the oceanographic buoy Zarja it was 19.0 °C. In May, the average wave height at the Zarja buoy was 0.24 m, with the highest wave measured on 22 May reaching 1.33 m. 79 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MAJU 2024 Groundwater quantity in May 2024 Urška Pavlič aja so v medzrnskih vodonosnikih prevladovale običajne količine podzemne vode. Izjema so bili deli Vrtojbenskega, Spodnjesavinjskega, Dravskega in Apaškega polja, kjer so bile povprečne majske višine gladin podzemne vode višje od običajnih (slika 1). Gladina podzemne vode se je v globljih medzrnskih vodonosnikih pretežni del meseca počasi zniževala, na območju plitvejših vodonosnikov pa je predvsem v drugi polovici meseca prevladovalo napajanje in s tem zviševanje gladin podzemne vode. Izviri Dinarskega krasa bili povprečno vodnati, vodnatost kraških izvirov na območju Alp pa je bila povečana zaradi taljenja snega v visokogorju. M Slika 1. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v centilne razrede (P) referenčnega obdobja 1991–2020; maj 2024 Figure 1. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in monthly centile values (P) of reference period 1991–2020; May 2024 Napajanje večine vodonosnikov z neposrednim prenicanjem padavin je bilo maja v večjem delu države nadpovprečno, snežne razmere v visokogorju so bile običajne za ta letni čas. Največje količine napajanja z neposrednim prenicanjem padavin so prejeli kraški vodonosniki v delih Karavank in na območju Postojne in Ribnice. Dolgoletnem majskemu povprečju količin napajanja podzemne vode so se maja letos najbolj približale količine na območju medzrnskih vodonosnikov Krške kotline in Vrtojbenskega polja. Padavine so se z nekaj dnevnimi presledki pojavljale skozi ves mesec, njihova prostorska porazdelitev pa je bila lokalno spremenljiva zaradi konvektivnega značaja padavin. 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Bobovško jezero Čukova jama, 24. maj 2024 Figure 2. Bobovek lake Čukova jama, 24th of May 2024 V medzrnskih vodonosnikih po državi se je maja nadaljevalo večmesečno obdobje običajnih količin podzemne vode glede na dolgoletne referenčne vrednosti primerljivega letnega časa. Gladina podzemne vode je bila višja kot je značilno za ta mesec le v delih Vrtojbenskega, Spodnjesavinjskega, Dravskega in Apaškega polja (slika 1). Medtem ko se je vodna gladina v plitvejših odprtih vodonosnikih Pomurja, Krške in Savinjske kotline ter območja Vipave in Ajdovščine v drugi polovici maja zviševala, smo na večini merilnih postaj na območju globljih medzrnskih vodonosnikov spremljali počasen trend zniževanja gladin podzemne vode skozi ves mesec (slika 5). Povprečje standardiziranega mesečnega kazalnika gladin podzemne vode (SGI) se je maja v primerjavi s preteklimi meseci še nekoliko znižalo (slika 3) in je bilo le neznatno višje od povprečja referenčnega obdobja 1991–2020. Na večini merilnih postaj je SGI izkazoval ugodne vodne razmere za ta letni čas (slika 4). Izjema so bili deli Dravske kotline in Vrtojbenskega polja, kjer je bil kazalnik SGI maja nekoliko nižji od dolgoletnega majskega povprečja. Slika 3. Mesečno povprečje standardiziranega indeksa gladine podzemne vode (SGI) na izbranih merilnih postajah; Maj 2024. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 3. Monthly average of standardized groundwater level index (SGI) on selected measuring stations; May 2024. More information on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Vodnatost izvirov Dinarskega krasa se je maja, podobno kot tudi že meseca aprila, gibala blizu dolgoletnega povprečja (slika 6). Večina hidrogramov teh izvirov v sredini meseca kaže na en do dva hidrološka dogodka s prehodnim povečanjem vodnatosti. Temperatura vode na območju izvirov je bila mestoma ustaljena z izraženim vplivom dnevnega nihanja temperature zraka, na območju izvira Bilpe pa smo spremljali postopno zviševanje temperature vode. Izviri v predgorju Alp so zaradi taljenja snega izkazovali večjo dinamiko nihanja iztoka podzemne vode kot izviri Dinarskega krasa. Vodnatost alpskih kraških izvirov je bila večja od povprečne, njihova temperatura pa se je že drugi mesec zapored postopoma zniževala, kar kaže na iztok raztaljene snežnice iz prispevnega visokogorskega zaledja. Slika 4. Želinski potok, ki izvira in teče skozi planoto Udin boršt,16. maj 2024 Figure 4. Želinjski potok stream, which originates and flows along the Udin boršt plateau, 16 th of May 2024 SUMMARY Normal groundwater quantitative status prevailed in May in alluvial as well as in Dinaric karstic aquifers. Alpine karstic springs had high discharges in May and showed greater dynamics of water level fluctuations compared to Dinaric karstic region due to snow melting in the highlands. Groundwater levels in deeper alluvial aquifers were decreasing in May while in shallower aquifers groundwater level rise dominated in second half of the month. 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 5. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi s centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020 (P), zglajenimi s 7-dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika. Več: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ Figure 6. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to centile values for the comparative period 1991–2020 (P), smoothed with 7-day moving average and daily precipitation amount in the aquifer area. More on: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v zadnjem trimesečju Figure 7. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in last three months 85 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MAJU 2024 Air pollution in May 2024 Tanja Koleša nesnaženost zraka je bila maja nizka. 20. maja je prišlo do povišanja ravni delcev PM10 na vseh merilnih mestih zaradi prehoda puščavskega prahu čez Slovenijo. Ampak do preseganj dnevne mejne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 je ta dan prišlo le na treh merilnih mestih. Najvišja dnevna raven PM10 je bila takrat izmerjena v južni sloveniji na merilnem mestu Ilirska Bistrica Gregorčičeva, 57 µg/m3. O V noči iz 30. aprila na 1. maj so bile zaradi kresov na določenih merilnih mestih povišane urne ravni delcev PM10 in PM2.5. Ostale dni v maju so bile ravni delcev PM2.5 in PM10 na vseh merilnih mestih nizke. Od začetka leta do konca maja je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (29). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Ravni ozona so bile v maju zaradi pogostih ploh in neviht nižje kot aprila. 8-urno ciljna vrednost je bila presežena na skoraj vseh merilnih mesith, največ 4-krat na Otlici. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 še ni bila presežena. Najvišja urna vrednost ozona je znašala 139 µg/m3 in je bila izmerjena v Kopru 11. maja. Ravni dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile v maju nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti zraka. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 Razen 20. maja, ko je Slovenijo prešel oblak puščavskega prahu, so bile v maju ravni delcev nizke. Ravni delcev so se zaradi puščavskega prahu povišale na vseh merilnih mestih ampak do preseganja mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 je prišlo le na treh: Ilirska Bistrica Gregorčičeva, Nova Gorica Vojkova in Ljubljana Center. V noči iz 30. aprila na 1. maj so bile zaradi kresov na določenih merilnih mestih povišane urne ravni delcev PM10 in PM2.5. Ostale dni v maju so bile ravni delcev na vseh merilnih mestih nizke. Od začetka leta do konca maja je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (29). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Prodori puščavskega prahu iz Sahare so v zadnjih letih postali kar stalnica. Oblak puščavskega prahu je južni del Slovenije zajel že 19. maja, ko so v večernih terminih urne ravni na postaji Iskrba začasno celo presegle 100 µg/m3. Naslednji dan, 20. maja, se je oblak puščavskega prahu razširil predvsem nad osrednji in zahodni del Slovenije. Lokalni potek urnih ravni delcev v prvem delu dneva nazorno prikazuje spremenljivost onesnaženosti zraka med vzhodnih delom Slovenije in ostalim območjem. Tega dne, med 11. in 12. uro, so bile na izbranih merilnih mestih zabeležene naslednje urne vrednosti delcev PM10: MS Rakičan 17 µg/m3, MB Vrbanski 12.6 µg/m3, CE bolnica 30 µg/m3 , LJ Celovška 59 µg/m3, NG Grčna 74 µg/m3, Novo mesto 76 µg/m3, IB Gregorčičeva 93 µg/m3 in Iskrba 91 µg/m3. Kljub visokim urnim vrednostim je bilo onesnaženje s prahom zgolj začasno, saj so bile pozno popoldne in zvečer že prisotne posamezne plohe in nevihte, tudi veter se je počasi obračal na vzhodno smer. Dnevna mejna vrednost je bila v tem dnevu in hkrati mesecu presežena zgolj na treh merilnih mestih. Ponoči se je pooblačilo, plohe in nevihte so od juga zajele večji del države. 21. maja se je s prehodom fronte kakovost zraka izboljšala po vsej Sloveniji. Ravni delcev PM2.5 so bile v maju nizke. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila najvišja, 10 µg/m3, na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V maju zaradi pogostih ploh niso bili ugodni pogoji za nastanek ozona. Najvišje urne vrednosti so bile izmerjene med 10. in 12. majem, ko je prevladovalo sončno vreme in so se dnevne temperature dvignile do 26 °C. Ravni ozona so se v teh dneh na vseh merilnih mestih gibale okoli 130 µg/m3. Do preseganja 8-urne ciljne vrednosti 120 µg/m3 je v maju prišlo na večini merilnih mest, največ štirikrat na Otlici (preglednica 3 in slika 4). Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (117µg/m3) NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu Škale. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v maju na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 22 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Celje Gaji. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v maju na edinem merilnem mestu, kjer potejako meritve (LJ Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v maju na petih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven je bila maja izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center in je znašala 0,7 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v maju 2024 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in May 2024 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor MO Ptuj Občina Ruše EIS Anhovo Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Črna na Koroškem Črnomelj Hrastnik IB Gregorčičeva Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrava Tezno Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UT UB UB UT RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UT UB UB UB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB SB RB RB RB % pod 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 94 100 99 100 100 100 100 92 29 100 100 100 97 Cp 15 12 17 11 13 14 10 12 11 14 14 13 19 11 14 11 12 15 11 13 11 12 13 21 19 7 13 11 10 8 16 12 15 11 11 12 Cmax 32 30 37 23 33 57 35 40 28 38 40 43 34 22 26 21 49 52 33 33 28 28 31 38 51 18 32 23 31 24 50 21 35 22 38 41 >MV 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 16 13 23 14 3 9 2 10 9 15 18 18 9 3 22 11 7 10 3 15 6 3 8 3 29 4 3 2 1 1 12 11 22 5 4 3 Opomba: Merilna mesta in podatki, ki so v mreži DMKZ pridobljeni z avtomatskim merilnikom, so napisani poševno, tisti z gravimetrično metodo pa pokončno. 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v maju 2024 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in May 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ OMS Ljubljana EIS TEŠ Postaja/Station Podr. CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik IB Gregorčičeva Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Trbovlje Zagorje LJ Center Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja UB UT UB UT RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UB UB UB UT UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 7 8 7 8 5 7 7 7 9 8 8 7 8 7 6 7 8 7 8 10 7 6 6 4 21 29 16 26 13 21 17 19 21 20 18 15 15 13 16 19 17 16 24 25 26 19 23 19 Opomba: Merilna mesta in podatki, ki so v mreži DMKZ pridobljeni z avtomatskim merilnikom, so napisani poševno, tisti z gravimetrično metodo pa pokončno. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v maju 2024 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in May 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UB UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 94 90 59 59 83 94 63 62 64 57 54 93 53 84 62 59 74 57 85 59 125 129 139 133 137 129 132 137 123 132 129 124 125 123 127 122 124 125 89 AOT40 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 122 122 133 122 132 124 128 130 119 125 125 123 123 121 121 120 119 121 1 1 2 2 3 1 2 2 0 4 1 2 1 1 1 0 0 1 4 6 5 4 7 2 3 4 3 9 3 6 2 2 4 2 0 1 2896 4546 6169 4655 4750 3442 4437 3657 2639 6610 2742 4381 3985 3544 3532 3046 3002 2429 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v maju 2024 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in May 2024 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UB UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 98 100 100 99 100 100 100 100 100 100 100 100 98 100 87 90 14 10 15 24 21 4 7 17 6 13 34 6 3 5 5 2 11 9 5 48 75 54 72 79 27 28 76 33 50 81 26 17 117 27 30 37 51 40 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 12 17 39 37 5 6 22 7 21 57 8 4 6 9 4 16 12 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v maju 2024 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in May 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Iskrba Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna post. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB RB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 96 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 98 100 100 3 2 2 5 4 5 5 3 6 4 7 2 7 4 3 4 10 6 3 7 12 7 10 7 9 6 12 5 13 7 22 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 2 2 6 6 6 7 5 8 5 10 4 12 5 6 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v maju 2024 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in May 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 100 0,2 0,5 0 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v maju 2024 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in May 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB 90 92 92 100 87 0,2 0,3 0,3 0,7 0,2 0,2 1,0 0,7 1,7 7,2 0,0 0,2 0,2 0,0 0,4 0,0 0,6 0,6 0,4 0,6 0,0 0,2 0,2 — 0,2 Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v maju 2024 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2024 Figure 1. Mean PM10 pollution level in May 2024 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2024 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v maju 2024 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in May 2024 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v maju 2024 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in May 2024 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v maju 2024 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2024 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in May 2024 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2024 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v maju 2024 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in May 2024 with the number of 1-hr limit value exceedences 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v maju 2024 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in May 2024 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Most of May the pollution level of PM10 and PM2.5 were low. One exceedance of the limit daily concentration of PM10 were measured at 20 May due to desert dust on three monitoring sites. The highest daily level of PM10 150 µg/m3 was measured on monitoring site Ilirska Bistrica Gregorčičeva. In the first five months the yearly allowed number of exceedances has not been exceeded at any measuring site. Ozone levels were lower in May than in April due to frequent showers and thunderstorms. The 8-hour target value was exceeded at almost all sites, with a maximum of 4 exceedances at Otlica. The 1-hour information threshold 180 µg/m3 has not yet been exceeded. The highest hourly ozone value of 139 µg/m3 was measured in Koper on 11 May. NO2, NOx, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. SO 2 concentrations were also low. 95 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MAJU 2024 Earthquakes in Slovenia in May 2024 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2024 zapisali 176 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 28 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 5 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je maja 2024 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2024 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, May 2024 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2024 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, May 2024 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2024 5 1 3 57 46,15 15,18 8 III–IV 0,9 Trnov Hrib 2024 5 1 22 39 46,31 13,54 8 čutili 0,7 Čezsoča 2024 5 2 7 21 45,54 14,56 15 1,1 Crni Lazi, Hrvaška 2024 5 5 12 5 46,49 14,44 10 1,4 Zell (Sele), Avstrija 2024 5 5 20 25 45,99 16,20 10 1,4 Kladešćica, Hrvaška 2024 5 7 21 34 45,94 16,25 11 1,3 2024 5 11 8 40 45,90 16,06 5 1,1 2024 5 13 15 59 45,86 16,00 3 1,1 2024 5 13 20 32 45,92 15,97 4 1,3 2024 5 13 23 18 45,86 16,00 4 Curkovec, Hrvaška Gornja Dubrava, Zagreb Hrvaška Zagreb, Hrvaška Sljeme, Stubičke Toplice, Hrvaška Zagreb, Hrvaška 2024 5 15 16 4 45,59 15,19 1 2024 5 19 1 39 45,74 15,71 10 2024 5 19 18 0 46,23 15,48 11 1,0 Črnomelj Novo Selo Okićko, Hrvaška Gornja vas 2024 5 21 21 48 45,96 15,51 4 III–IV 1,0 Libna 2024 5 22 23 9 46,07 14,85 8 čutili 1,1 Breg pri Litiji 2024 5 23 6 26 46,05 14,37 15 čutili 1,1 Babna Gora 2024 5 24 15 27 46,48 16,36 11 1,2 2024 5 24 17 13 45,89 15,98 5 1,3 2024 5 24 18 27 45,94 15,94 0 1,2 Bukovec, Hrvaška Podsljeme, Zagreb, Hrvaška Pila, Hrvaška 2024 5 24 22 18 45,93 15,95 2 1,5 Gornja Bistra, Hrvaška 2024 5 26 8 36 46,10 13,37 14 1,4 Moimacco, Italija 2024 5 27 11 33 45,89 15,66 2 IV 1,1 Mihalovec 2024 27 5 20 0 45,83 14,70 3 III–IV 0,4 Podgora 2024 5 28 19 56 45,71 15,69 10 1,2 Prhoć, Hrvaška 2024 5 29 6 33 45,91 15,02 16 1,1 Odrga 2024 5 29 20 29 45,86 15,21 5 0,8 Vrh pri Pahi 2024 5 30 6 29 45,64 14,44 14 1,6 Leskova Dolina 2024 5 30 13 10 45,64 14,44 14 1,4 Leskova Dolina 2024 5 30 13 10 45,64 14,44 13 1,7 Leskova Dolina 2024 5 31 2 12 46,22 15,57 12 1,0 Stranje 2024 5 31 3 1 45,63 14,44 13 1,5 Leskova Dolina 2024 5 31 3 7 46,23 15,58 16 1,5 Grliče 2024 5 31 18 43 46,11 14,87 8 1,1 Široka Set 1,1 III 0,5 1,0 III Opomba: Preliminarne intenzitete potresov so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji; Maja 2024 so prebivalci Slovenije čutili 9 šibkih potresov z žariščem v Sloveniji, noben ni imel magnitude nad 2,0. Posamezni prebivalci Slovenije so čutili tudi tri bolj oddaljene potrese, in sicer enega z žariščem v Italiji in dva na Hrvaškem. Več vznemirjenja sta povzročila slednja, ki sta se zgodila 1. maja v bližini Slunja. Prvi se je zgodil ob 3.38 po UTC (5.38 po lokalnem času) z magnitudo 4,3, drugi pa ob 17.03 po UTC (ob 19.03 po lokalnem času) z magnitudo 3,8. Največja preliminarno ocenjena intenziteta v Sloveniji prvega potresa je bila IV EMS-98, drugega pa III EMS-98. 97 SVETOVNI POTRESI V MAJU 2024 World earthquakes in May 2024 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2024 Table 1. The world strongest earthquakes, May 2024 Datum 26. 5. Vir: Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 20.47 19,42 S 174,87 W 6,6 127 Št. žrtev Območje pod morskim dnom, območje Tonge USGS – U. S. Geological Survey ; Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2024) V preglednici so podatki o najmočnejšem potresu v maju 2024. Ta mesec je le en potres dosegel ali presegel navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje) oz. povzročil večjo gmotno škodo ali zahteval človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2024 Figure 1. The world strongest earthquakes, May 2024 98 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Anja Simčič1, Tanja Cegnar letu 2024 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ zrn smo namerili v Izoli 8.672, v Lendavi 6.351 zrn, v Mariboru 6.102 zrn in najmanj v Ljubljani 4.971 zrn. V Mesečni seštevek je bil v primerjavi s povprečjem obdobja 2019–2023 na vseh merilnih mestih podpovprečen: v Izoli je znašal 92 % povprečnega, v Ljubljani 79 %, v Mariboru 65 % in Lendavi samo 63 % povprečnega mesečnega seštevka. Zabeležili smo cvetni prah 45 različnih skupin rastlin, prevladovala so zrna trav, njihov delež se je v mesečnem seštevku gibal med 21 % in 48 %, sledil jim je cvetni prah bora s 23 % do 42 % deležem. Hrasta je bilo od 2 % do 5 % mesečnega seštevka, na Obali smo beležili 23 % delež. Koprivovk je bilo med 3 % in 11 %. Na nekaterih merilnih mestih je bil pogost še cvetni prah malega jesena, smreke, orehovk, bezga, koprivovk, cipresovk in tisovk, trte, gledičevk, trpotca, kislice in bezga. Cvetni prah oljke smo opazili na vseh merilnih mestih, na Obali je njen delež znašal 20 %, drugod so bila v zraku posamezna zrna, kot posledica daljšega zračnega transporta. 1000 Število zrn/m³ 800 Izola Lendava Ljubljana Maribor 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, maj 2024 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2024 V Izoli smo izmerili najvišji mesečni seštevek, kjer je več cvetnega prahu kot na celini prispeval hrast, cvetela je mediteranska vrsta črničevje (Quercus ilex), pogosto sajena v parkih. Več je bilo tudi zrn malega jesena in oljke, ki je v letošnjem letu bogato cvetela, manj pa trav, le od 41 % do 62 % količine zabeležene na celinskih merilnih mestih. Maj 2024 je bil nekoliko toplejši kot običajno na vzhodu in delu južne Slovenije, drugod je bila povprečna mesečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja. Padavin je bilo opazno več kot običajno, sončnega vremena pa znatno manj. Čeprav je bil skupni mesečni seštevek vseh vrst cvetnega prahu nižji od petletnega povprečja, je seštevek za cvetni prah trav na celini presegal povprečje od 25 % do 40 %, obremenitve so bile že v začetku meseca dovolj visoke, da so lahko poslabšale simptome alergijske bolezni posameznikov preobčutljivih na njene alergene. V Primorju nismo zaznali bistvenih razlik. Prva dva dneva maja je bilo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, ki so bile pogostejše drugi dan; največ sončnega vremena je bilo v Mariboru 2. dne. Prvi dan je pihal vzhodni veter, drugi pa jugozahodnik. Najvišjo obremenitev s cvetnim prahom smo izmerili v Ljubljani in na 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Obali. Na začetku maja je več vrst zaključevalo letošnjo sezono pojavljanja, zato je bila v zraku le nizka koncentracija teh vrst ali samo posamezna zrna. Med njimi so bile cipresovke in tisovke, bukev, oreh in murvovke. Hrastu se je na celini sezona iztekala, v Primorju pa nadaljevala s sredozemsko vrsto črničevjem. Nekaj vrst je nadaljevalo sezono, med njimi trave, kalina, smreka, bor, trpotec, kislice, bezeg in koprivovke. Na Obali so bila v začetku meseca v zraku že prva zrna oljke. Tretji dan je bil oblačen z občasnim dežjem, ki je spral cvetni prah iz zraka. Vendar že naslednji dan, 4. maja, ko je bilo v Prekmurju in Mariboru sončno, drugod pa le deloma sončno in so nastajale krajevne plohe, je bilo tekom dneva dovolj suhih obdobij za zmeren porast obremenitve zraka. 250 TRAVE Število zrn/m³ 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, maj 2024 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2024 Slika 3. Cvetoči travnik in cvetni prah trav (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 3. Blooming grass in the meadow and grass pollen grains (Photo: Andreja Kofol Seliger) 5. maja je bilo sončno, zapihal je jugozahodnik. Največ sončnega vremena je bilo 6. dne v Prekmurju in na Obali, predvsem v Ljubljani pa so bila sončna obdobja kratka, pihal je jugozahodni veter. Oblačno vreme je prevladovalo 7. in 8. maja, nastajale so krajevne padavine, prvega dne je pihal jugozahodnik, drugi dan severovzhodnik. Drugega dne se je na Obali že začelo jasniti, obremenjenost zraka se je že zvišala, drugod smo zabeležili le nekaj zrn cvetnega prahu. Sezona malega jesena se je v teh dneh na celini zaključila, na Obali pa so se nadaljevale nizke obremenitve. 100 Agencija Republike Slovenije za okolje 400 HRAST Število zrn/m³ 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, maj 2024 Figure 4. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2024 Od 9. do 12. maja je bilo sončno. Prvi dan je pihal severovzhodni veter. V teh dneh so oljke zacvetele v večjem obsegu in po 12. maju se je količina njenih zrn v zraku povečevala, visoke obremenitve smo beležili do 22. maja. Naslednje štiri dni po 12. maju je prevladovalo oblačno vreme s pogostimi padavinami, le na Štajerskem in v Prekmurju so bila 14. in 15. tudi daljša sončna obdobja. Od 17. do 20. maja je bilo večinoma sončno, v Ljubljani in na Obali je zadnji dan tega obdobja oblačnost naraščala. Prvi dan je pihal jugozahodni veter. Izmerili smo nekoliko več cvetnega prahu, dinamika povečevanja obremenitve je bila na merilnih mestih različna. Največ je bilo v zraku zrn trav, na Obali tudi oljke in hrasta, bor pa je že popuščal, zrna pa smo beležili še do konca meseca. V tem obdobju smo opazili prenos zrn oljke preko Slovenije. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, maj 2024 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava, May 2024 cipresovke /tisovke 2,8 0,9 1,1 0,7 trpotec 0,8 1,8 1,7 2,4 Izola Lendava Ljubljana Maribor Izola Lendava Ljubljana Maribor jesen 5,8 1,4 3,1 1,5 trave 14,4 47,7 40,5 34,8 gledičija 0,1 0,1 1,3 0,0 hrast 22,9 3,0 4,9 2,3 orehovke 0,1 1,4 1,2 3,0 kislica 0,4 1,7 0,7 0,9 oljka 20,1 0,8 1,6 0,3 bezeg 0,7 2,8 4,1 2,2 smreka 0,2 0,6 0,9 2,1 koprivovke 3,0 3,5 2,1 1,5 bor 21,8 24,9 29,0 41,8 trta 1,5 0,7 0,4 0,2 300 Število zrn/m³ 250 JESEN 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, maj 2024 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, May 2024 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Majski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi v letih od 2019 do 2024 Table 2. Monthly pollen counts in May in Izoli, Ljubljana, Maribor and Lendava in the period 2019–2024 Leto Izola Ljubljana Maribor Lendava 2024 8.672 4.971 6.102 6.351 2023 11.526 7.157 6.637 9.257 2022 14.667 11.897 — 16.363 2021 8.089 6.308 8.717 7.734 2020 — 8.721 9.197 9.989 2019 3.412 5.540 6.188 5.703 500 Število zrn/m³ 400 BOR 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, maj 2024 Figure 6. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2024 120 100 Število zrn/m³ BEZEG 80 Izola Lendava Ljubljana Maribor 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga, maj 2024 Figure 7. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2024 250 Število zrn/m³ 200 Izola Lendava Ljubljana OLJKA Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, maj 2024 Figure 8. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2024 Oblačno s pogostim dežjem je bilo 21. maja. Naslednja dva dneva je še prevladovalo oblačno vreme s krajevnimi plohami, le na Obali je bilo dokaj sončno vreme. V Lendavi smo opazili prva zrna lipe, po 23. maju so bile na Obali obremenitve z oljko nekoliko nižje, do konca meseca nismo več zaznali izrazitega povišanja. Sončno vreme je prevladovalo 24. maja. Naslednji dan je bilo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo in popoldanskimi plohami, najmanj sončnega vremena je bilo v Ljubljani. Največ sončnega vremena je bilo 26. maja na Obali, drugod je prevladovalo oblačno vreme, plohe so 102 Agencija Republike Slovenije za okolje bile pogostejše na vzhodu države. Na Obali se je sezona hrasta iztekla, zrna so bila v zraku prisotna do konca meseca. Slika 9. Socvetje oljke in zrno cvetnega prahu (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 9. Olive inflorescences and its pollen grain (Photo: Andreja Kofol Seliger) 40 KOPRIVOVKE Število zrn/m³ 30 Izola Lendava Ljubljana Maribor 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, maj 2024 Figure 10. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2024 50 Število zrn/m³ 40 OREHOVKE 30 Izola Lendava Ljubljana Maribor 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu orehovk, maj 2024 Figure 11. Average daily concentration of Walnut family (Juglandaceae) pollen, May 2024 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Naslednji dan je bilo sončno, sledil je precej oblačen dan s krajevnimi padavinami. 29. in 30. maja je bilo spremenljivo oblačno s kratkimi sončnimi obdobji, drugi dan so bile plohe in nevihte, jugo se je na Obali krepil. Obremenitve z zrni cvetnega prahu so bile nizke. Mesec se je iztekel z oblačnim vremenom in krajevnimi padavinami. V zraku je bil cvetni prah trav, kislice, kaline, lipe, na Obali tudi oljke. Ves mesec smo beležili zrna koprivovk, trpotca in bezga, vendar so bile obremenitve ves čas nizke, brez izrazitih povišanj. Naštete vrste cvetnega prahu bodo sezono nadaljevale tudi v naslednjem mesecu. Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v juliju 2024 Že v maju se je zaključilo pomladansko obdobje visokih obremenitev zraka v katerem je prevladoval cvetni prah vetrocvetnih dreves. Med izjemami je pravi kostanj, ki je zacvetel v juniju in bo julija nadaljeval sezono. Pridružile se mu bodo z nekaj zrni okrasne domače in tujerodne vrste sajene po parkih. V zraku bo zastopanih manjše število rastlinskih vrst, obremenitve bodo v juliju nižje kot v pomladanskih mesecih. Nadaljevala se bo glavna sezona trav, proti sredini meseca se bodo obremenitve spustile na poletne nižje vrednosti, v Primorju bodo večinoma nizke. Na lokalno višje obremenitve moramo računati visoko v hribih in ponekod v gozdovih ob poteh, na jasah in obronkih gozdov. Na pokošenih površinah bo ponovno odgnal in zacvetel trpotec, količina cvetnega prahu bo odvisna od vremenskih razmer predvsem od padavin oziroma suše. V zadnjih dneh meseca pričakujemo prva zrna ambrozije, pelina že kak teden bolj zgodaj. Ambrozija bo na ravninskih področjih vzhodne in južne Slovenije že sproščala nekoliko več cvetnega prahu. V osrednji Sloveniji se bo sezona začela v prvi polovici avgusta. V zraku bo v majhnih količinah cvetni prah metlikovk in amarantovk in v celinskem delu države večje količine koprivovk, prevladoval bo cvetni prah kopriv, obremenitve bodo predvidoma visoke tudi ob dnevih z visoko temperaturo zraka, ko se količina drugih vrst cvetnega prahu zmanjša; koprivam je v Primorju pridružena krišina, njen alergeni potencial je v Sredozemlju visok. SUMMARY The pollen measurement in May 2024 was performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. The article describes the situation on the measurement sites in May; an outlook for July is also included. 104 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič Čebelica, Koprivna nad Črno na Koroškem, 2. maj 2024