Dopisi in novice. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta za Kranjsko dne 19. septembra 1878. Na dnevnem redu je bilo: Slavnemu c. k. ministerstvu, ki je vprašalo, se li dajo troški znižati za ude c. k. deželnih in okrajnih šolskih svetov, ki potujejo k sejam, je bil odposlan primeren nasvet. Učiteljska plačaza ljudskošolo vTerstenikuje bila določena. Prošnja gimnazijskega profesorja za pervo petletnico je bila predlozena na višje mesto. Da se nekaterim napakam zarad šolske discipline v nekodi na Jjudski šoli v okom pride, oddani so bili potrebni nakazi. Prošnji dveh učencev iz višje gimnazije, ki doveršivša gimnazijo, želita napraviti zrelostni izpit za ljudske šole, ste bili predloženi slav. ministerstvu. Pesenska zbirka, predložena za potcijenje nje rabe v ljudskih šolah, se vrača nazaj s primernimi določili. Pomožna učitelja sta bila dovoljena začasno dvcma ljudskima šolama. Prošnja Ijudskega učitelja zoper prcmcščenje na drugo službo se je zavergla. Namestni učitelj ljudski šoli v nekodi ni bil privoljen. Pozivi zastran kazni v šolskih zamudali, za nagrado in denarno pripomoč so se reševale. — Vdovsko učiteljsko drnštvo je zborovalo, kakor povedano, 26. m. m. — V kljubu slabeinu vremenu in silnemu deževju se je zbralo precejšno število društvenikov. Po sv. maši se začne zborovanje ob 9. uri. Skupščino otvori s prijaznim nagovorom društveni predsednik, dosluženi c. k. deželni nadzornik, dr. Anton Jarec, ki že od 1. 1870 društvo vodi in mu gospodari tako, da se je premoženje od 1.1870, ko je znašalo 23.000 gl., naraslo nad 37.000 gl.— Tajnik in blagajnik poroča v društvenem delovanji in o denarnem stanji. — Prihodkov je bilo vsega sknpaj 2076 gl. 21V2 kr. Točka 4.: Obresti od obligacij IV. četcrtlctje: 626 gl. — kr. Tukaj je v peresu dli kje (?) ostalo 85 kr.; tcdaj naj p. i. društveniki točko 4. takole bero in blagovoljno sami popravijo: IV. čctcrtletje 626 gl. 85 kr. in tedaj skupaj 1343 gl. na obrestih od obligacij. Poštev se sam popravlja, — posamezne točke se morajo ujemati z vsoto po četertletjih in pomota, ako je kje, se mora pokazati. Troška je bilo 1798 gl. 30 kr. Gotovine je v kasi 277 gl. 91 '/2 kr. Premoženja vsega skupaj 37.176 gl. 10'/2 kr., od tega v obligacijah 35.850 gl. Na dolgu je 90 gl., 2 uda pristopivša že pred veo lcti sta dolžna še na vstopnini, 1 ud vstopnino za 3 leta. Umerl je letos 1 ud (Fr. Adamič) pristopili pa so 4 udjo na novo. Udov je sedaj 70 in ti-le so: Abram Leopold. Adlešič Juiij. Arko Lorenc. Arko Matija. Barle Jožef. Bclar Leopold. Benedek Jožef. Bezeg Anton. Bozja Jožcfv Božič Ignacij. Božič Leopold. Borštnik Janez.* Cvek Leopold. čenčič Jernej.* Čerin Jožef. čop Jožcf. Demšar Karol. Erker Jožef. Gašperin Gašper. Gogala Anton. Govekar France.* Hribar Anton. Ivanetič Martin. Jarc dr. Anton.* Jerom Jožef. Jevnikar Bernard. Jurman France. Kaliger Florijan. Kavčič France. Kavšek Jožef. Kogej Janez. Kokalj France. Kovšca Marka. Kračman Matej. Kravs Jožef. Kuhar Blaž.* Kušlan Lorenc. Lomšek Simon. Lukan Janez. Lunder France. Močnik Matej.* Muhič France. Novak Janez. Ozimek Anton. Papler France. Peruci Francc. Pokorn Janez. Potočnik Martin. Poženel Janez. Praprotnik Andrej.* Praprotnik France.* Punčah Simon. Putre Mihael. Raktelj France. Baktelj Jožef. Saje Janez. Stanonik Nikolaj. Suhadobnik Leopold. Stamcar Jerncj. Tomšič Iyan.* Terselič Janez. Treven Janez. TJjkmar Jakob. Vranič Jurij. AVresitz Janez. Zarnik Martia. Zore France. Zupan Lorenec. Zupanec Janez. Žumar Andrej. (Zvezda pri imenu pomeni odbornika.) Vdov je bilo podpiranih 8 po 20 gl., a 18 sirot, nekaj po starih, nekaj po novih pravilih t. j. po 12 po 20 gl. in 3 sirote brez očeta in matere po 30 gl. na leto. Vsega skupaj tedaj 950 gl. 25 kr., a udje so plačali 391 gl. 50 kr. Priraanklej 558 gl. 75 kr. se mora dodati iz prihodkov od obresti za obbgacije. Kar še ostane od obresti, to se pa obrača za glavnico, t. j. naku- pijo se zaveznice. Letos se je potrošilo za nakupovanjc obligacij 848 gl. 5 kr., in zato so se nakupile obligacije v nominalni vrednosti 1300 gl., ki so se prišteli k vsoti preteklega leta. G. Vranič je poslal 50 gl. na račun in še 4 gl. za obresti, drugo bode plačal do konca prihodnjega leta, pri njem tedaj društvo ne bode prišlo na škodo. Prične se potem razgovor o posameznili točkah. Blagajniku se dovoli za troške 2 gl. '/„ kr. Zastran dolžnikov ostane pri starih sklepih. Kdor 1 leto kasneje odrajta letnino, plača po §% obresti, odbor ne more garantirati društvenih dobrot, ako udje dolžnost do društva ne izpolnujfjo. G. Putičah priporoča večo pazljivost pri sprejemi novih udov, pvi dvomljivili slučajih naj se stvar prihrani v razsodbo občnemu zboru. Med zborovanjcm dojde telegrafiški pozdrav iz Ljutoraera, ki sta ga poslala g. g. Lapajne in Kryl. Pozdrav je bil radostno sprejet. V predsednika se zopet voli g. dr. Anton Jarec, ki hoče prevzeti predsedništvo in delovati na korist društvu. — Navzočni se mu toplo zahvaljujejo. — Podpredsednikom se imonuje g. Andri Praprotnik, tajnikom in blagajnikom g. Matej Močnik, in ostane tudi ves odbor kakor prej: g. g. Borštnik Janez, Čenčič Jernej, Govekar France, Kuhar Blaž, Praprotnik France, Tomšič Ivan. V pregledovalce računov se volijo g. g.: Kovšca, Papler in Suliadobnik, ki takoj pregledajo in odobrijo društvene račune. — Tretja občna Iirvatska učiteljska skupščiča v Oseku. (4., 5. in 6. septembra 1878.) (Dalje) Učiteljstvo hrvatsko je najmanje izobraženo toliko, kolikor ono v Cislajtaniji; k večjemu česko učiteljstvo bode imelo večjo izobražbo. Hrvatski jezik oni lepo govore; oni rabijo pri svojera govoru književni jezik, kar se žalibog pri vseh slovenskih učiteljih ne opazuje. Tudi nemški jezik naši kolegi južni prilifino dobro rabijo. Šolstvo je dobro urojeno, število šol je nasproti prebivalstvu dovolj veliko, šolsko obiskovanje je tako dobro in morebiti bolje Se urejeno, nego na Štajerskem. Šolskih poslopij imajo mnogo novih in lepo sezidanih. Pri Solali je povsodi vrt za sadjerejo in za učiteljeve potrebščine. V obfie brez natančncga naštevanja moram reči, da so hrvatske šole morebiti bolje urejene, nego naše slovenske. Ta moj izrek ni pretiran, čul sem ga iz ust učiteljev, koji poznajo naše in ondotne razmere. Prav za prav se pa temu ni čuditi, kajti pri nas se lioče poleg pravega, dobrega namena z našimi šolami doseči Se druga svrba, katere ne morem plemenite zvati. Še nekoliko štatističnega o hrvatskem šolstvu. Najnovcjšib dat sicer nemam pri rolci, ali od lcta 1875, od katerega so naslednja podanja, se prav veliko morebiti ni spremenilo. Takrat je bilo v civilni Hrvatski in Slavoniji 470 navadnili ljudskih šol, 37 glavnih, 5 meščanskili šol in 3 učiteljišča, a vsega učiteljstva 857 s 51.588 učenci. V krajini pa je bilo 419 ljudskib in 9 meščanskih šol ter 1 učiteljišče in vseli učiteljev 574. Učiteljišča (preparandije), koja so na Hrvatskem trirazredna, so zdaj samo v Zagrebu, kjer je 1 državno moško in 1 žensko učiteljišče in 1 žensko samostansko, in v Petrinji je moška preparandija za vojaško granico. — Zdaj naj idem »ad rem«. 3. občna hrvatska učiteljska skupščina je bila v Oseku, v glavnem mestu Slavonije, torej v južnoizhodnein zakotu tega dela, zdaj kolikor toliko samostalne hrvatske države (državice). V tem mestu, katero — mimo grede rečeno —¦ iina že značaj ogerskili in sploli izliodnih mest, in katero obstoji iz čveterih, narazen stoječih delov (trdnjava, dolnji, gornji in novi grad), je okoli 18.000 ljudi, po narodnosti: Srbi (Hrvati), Nemci, poveri: katoličani, pravoslavni, judi, po političnem mišljenji: narodni Hrvati, Srbi, Magjaroni in judovski koristolovci. — Mesto žalibog ni tako urejeno, snažiio in lično, kakor zapadna evropska mesta. Šole imajo le slaba poslopja, razen ljudske šole v gornjem gradu (mestu). Gimnazija ,je v starem poslopju, a realka v mali liišici in raznik luknjicah, ki so bolj podobni hlevom, nego šolskitn sobam. Nemarnost magistrata je o tem kriva. — Že na pred veeer glavne seje, v torek 3. septembra, zbralo se je bilo 600 skupžčinarjev, učiteljev in učiteljic. Došli so bili iz civilne Hrvatske in krajine (iz teh dveh dežel največ), iz daljne Dalmacije (1 cel6 iz Kotora) je bilo 15 udeleževalcev, došli so bili nekateri Srbi, a celo nekoji (a njih malo) iz knježevine srbsko; i eden učitelj slovenski (iz Štajerske) je bil navzoC. Učitelji hrvatski, graničarski, dalmatinski dobili so za potovanje podpore po 20, 30, 40, 50, 60 in 70 for., dalmatinski še več, kajti hrvatska vlada je prirevanje in osnovanje skupščine podpirala. Zato je dala sama, in na njen ukaz tudi občine nagrade; kajti ta občna skupščina je letos nadomestovala okrajne učiteljske konfercnce, katere so tudi vpeljane na Hrvatskem. Zato pa ta skupščina ni imela čisto privatnega značaja, tnarveč je bil nekako poluraden. To se že iz tega vidi, ker vlada hrvatska ni bila centralnemu odboru v Zagrebu, kateri je skupščino prirejal, dovolila, da bi bil ista pitanja na dnevni red postavil, koja je on želel — in vse hrvatsko učiteljstvo. Vlada je bila izbrisala pitanji: o šolskih nadzornikih in o.mestnem šolskem odboru (krajnem šolskem svetu). V torek, ob 7. uri zvečer otvorila se je v županijski hiši (Comitatshaus) predskupščina, pri kateri je bilo navzočnih že nad 500 učiteljev in več druzega odličnega občinstva. Zbrane, od blizo in daleč došle goste, pozdravil je g. J. Filipovič v imenu centralnega odbora obCnih hrvatskih učiteljskih skupščin; v imenu lokalnega odbora v Oseku pozdravil je pa došle učitelje ondotni nadučitelj Felingstein. Predskupščina imela je nalogo, odobriti poslovni (opravilni) red za 3. občno hrvatsko učiteljsko skupščino, potem nasvetovati glavnim skupščinam funkcijonarje ter določiti red, po katerein se bodo od centralnega odbora predložena pitanja razpravljala. — Poslovni red se je brez debate odobril. Za predsednika glavniin skupščinam je bil nasvetovan g. kr. županijski šolski nadzornik Ivan Filipovič, dobro znan lirvatslri pedagog in pisatelj. Za prvega podpredsednika je bil priporočen znani starosta krvatskega učiteljstva, Ijubeznjivi učiteljski starček, vpokojeni šolski nadzornik Mijat Stojanovič, kojega so svitli cesar zavoljo svojih zaslug na šolskem, literarnem in v obče humanem polju obdarovali z zlatim križcem. Kot drugi namestnik pa je bil nasvetovan č. g. St. Buzolič, duhovnik in ravnatelj dalmatinske, hrvatsko-italijanske učiteljske preparandije v Arbanasih pri Zadru. Za tajnike so bili izbrani g.g.: učitclji Jozičid, Korlalj in Klobučar. Tudi nekateri redovniki so bili nasvetovani. Ko se je v tej predskupščini še o tem precej debatiralo, katera iz mej 6 predloženih pitanj naj se obravnavajo 1., katera 2. in kateri 3. dan, sklenilo se je zvečer ob 10. uri to predzborovanje. Prvo glavno, svečano zborovanje je bilo započeto vsredo, 4. septembra ob 9. uri predpoldnem v dovolj prostorni dvorani županijske hiše, kjer se je bilo v parterju in na galerijah zbralo odlične gospode mnogo nad 600, kajti samega učiteljstva je bilo lepi broj 600. Skupščino je otvoril z lepimi besedami g. Filipovič, spominjajoč se novih šolskih zakonov, kakor podlage za daljno napredovanje hrvatskega šolstva. Končavši svoj temeljiti nagovor polen jedernatih misli, prečitali so se sklepi predskupščine, katere je glavni zbor vse enoglasno potrdil. Potem so sledili pozdravi odličnih, pri skupščini navzočih dostojanstvenikov in gostov. V imenu vlade, kot njen poverjenik, nagovoril je skupščino in njej dober vspeh želel gimiiazijalni ravnatelj v Oscku, g. Grškovič. V imenu oscčkega mesta je zbrano učiteljstvo z »dobro došli« nagovoril načelnik mesta (purgcrmajster), g. Živanovič. V imcnu cele županije izročil je pozdrav izobraževateljem brvatskega naroda veliki župan (Obergespann) v Oscku, g. pl. K ršnjavi, poudarjajoč velevažno nalogo ljudskega učiteljstva. Za temi govorniki podelil je predsednik zastopniku »Učiteljskega društva< za »slovenski Štajer«, g. Lapajnu bescdo, koji je v svojem (hrvatsko-slovenskem) nagovoru poudarjal iz zgodovine naše znano literarno-vzajemno delovanje hrvatskih in slovenskih pisateljev (Lj. Gaj, Stanko Vraz) in želel lirvatskemu učiteljstvu in šolstvu dober vspeb, rekoč, naj se ono razvija v dubu narodnem, v duhu prave pedagogike, ter v duhu strpljivosti in tolerantnosti. (Ni mi treba dostavljati, da so slušatelji tega in prejšnje govoniike spremljali z živjoklici, a simpatični jim je bil osobito pozdrav od slovenskoga sodruga.) V imenu »lnvatskoga pedagogijskega književnega sbora« pozdravil je skupščino 1. g. podpredsednik, nainreč dični starosta Stojanovič, koji je s prav nježuimi be.=edami priporočal za Hrvate velevažno šolsko literarno društvo, ki je izdalo že veliko šolskili knjig, in zalaga učiteljski list »Napredak« ter mladinski list »Smilje«. Komaj zdaj se je prestopilo na pravi dnevni red, na razpravljane šolskih, in v šolstvo scgajočih pitanj. I. Pitanje je bilo: »Koju zadacu (nalogo) ima škola naprama (nasproti) materijalizmu, koji sve večina preotimlje mah? (se več in več razširjuje)«. Eeferent o tem je bil učitelj Ljuboje Dlustuš. Še prcdno se je začelo to pitanje razpravljati, bilo je občinstvo raznih misli o tem, ali je primerno, da se v skupščini ljudskih učiteljev razpralja znanstveno pitanje o materijalizmu, in nekoji so rekli, naj se rešenje tega, kaj je materijalizem in kaj so pogoji, vzroki njemu, prepušča učeujaknm. Več navzočih mož je bilo teh misli, naj bi se razgovarjalo samo o sredstvih zoper materijalistični e g o i z e m. Povočevalcc o tej točki je prav ninogo, a prehitro govoril. Videlo se mu je, da je veliko o tem čital, a tvarino vendar ne dobro razbral, in zato lii jasno povedal, kaj je materijalizem. Generalne in špecijalne debate se je udeleževalo ranogo govornikov, mej katerimi je bil naj znamcniteji g. Buzolič iz Zadra, koji je obširno razpravljal krščansko-filozofičm sistem o človeški sreči. Pri špecijalni debati ste bili osobito dve točki, o katerih se je znamenit in načclen razgovor spletel. V predloženi resoluciji, po kateri naj se v šoli zopcr materijalizem deluje z razvijanjcm rcligijoznili in moralnih načel, manjkalo je besede »krščanskih« načel, za kar sta se pa krepko potegovala duhovnika g. Buzolic in g. Simončič (katehet na zagrebški preparandiji), in kar je jima tudi obveljalo v dokaz, da so hrvatskili učiteljev ni prejel nekdanji avstrijski pseudo-liberalizem. Samo v tej točki je učitelj Tkalec katehetu Simončicu nasprotoval, da bi so tudi pri prirodopisu učitelj moral na religiju ozirati. Interesanten jo bil tudi razgovor o poslednji resoluciji pri tem-le vprašanji, namreč o »šolskili hranilnicah«, katere naj se kot pospešiteljice materijalizma nikakor v šole ne vpeljujejo. Bilo je tu nekaj govornikov za »školske štedionice«, a največ pa se je govorilo proti njim. Pri tej priliki je spregovoril tudi navzoči slovenski učitelj Lapajne, rekoč: Govorilo se je mnogo zoper materijalizem. Utegnil bi kdo misliti, da so naši slovanski narodi res prematerijalistični, kcr se toliko zaganjamo zoper to načelo. A ker je ravno nasprotno, ker južnoslovanski narodi v obče premalo hranijo, naj učitelj deluje na to, da bode deco na štednjo priučil, Naposled. so bile sprejete nasvetovane resolucije namreč; 1. Materijalizam, kao etično načelo ocjenjuje cudorednu vriednost ljudskih diela samo prema materijalnoj koristi, koju donese; a glavnem svrliom ljudskomu životu smatra tjelesni užitak i njegu materijalnili interesa; radja dakle bezobzirnu sebičnost, i uništuje moralnu podlogu dnižtvenomu životu. 2. Škola ima proti tomu pogubnomu načelu razviti izdašnu djelatnost, a prije svega valja joj na oko uzeti uslove, koji su u prilog razvitku njegovu. 3. Uslovi, koji osobito promiču razvitak etičnoga materijalizma, ovi su: d) Teoretični materijalizam i religiozni indiferentizam, koji nemogu biti temeljem zdravu moralu. b) Preobilnost raznih umišljenili potreboca, koje svu pozornost i skrb mnogih Ijudi navračaju na umnožavanje imetka, da se tobožnjim tim potrebocam uzmogne zadovoljiti. c) Neshvačenje idealnih užitaka, čemu je kriv i domaci uzgoj, koji mladež prefiesto take razvija, da mari samo za ono, što donosi materijalnu korist. d) Neukost nižih slojeva pučanstva, s koje se ono neumije prilagoditi napredujučoj kulturi, pa sve to više pada u siromaštvo, te samo o tom nastoji, kako da si osigura lih materijalni obstanak. e) Tom se neukosti koriste mnogi imučniji i inteligentniji slojevi, u kojih se tim podhranjuje sebičnost i bezčustvenost, čim se opet neuku pučanstvu podaje zao primjer. 4. Prema tomu valja pučkoj školi raditi o sljedečem: a) Da metodičkom religijskom obukom i brižnim religijskim uzgojem u mladeži razvije pravu religioznost i valjana moralna in krščanska načela. b) Da svojski prigrli sve, što plemeni čud, te brižno njegujo značajnost, i čustvo zajedinstva, imence: rodoljubje i čovjekoljubje. c) Da izdašno nastoji o estetičkom uzgoju mladeži, te ju priučava idealnim užitkom, i tim joj upriliči dušu za etično shvačanje. d) Da mladež uči i priučava na to, kako bi užitak tražila ne u množtvu podmirenih potreboča, vec; u formi, kojom postaju i kojom se podmiruju. e) Da obdom naobrazbom djeci nižili slojeva pribavi uslove samostalna i neodvisna obstanka, kloneu se medjutim živo jednostranoga utilitarnoga stanovišta. 5. Školske štedionice nemogu se kano uzgojno sredstvo pripustiti u pučku školu, jer uče djecu precjenjivati vriednost novca, koji se tim iztiče samostalnom svrhom, po čem se u djeci razvija praktični materijalizam. (Dalje prih.) — Zahvala. Gospod Anton Wisiak, č. k. okrajni šolski nadzornik, je tukajšnji ljudski šoli daroval lepo podcbo našega presvetloga cesarja, katera se je 4. t. m. na god Njihovega veličanstva v veselje šolske mladine slovesno odkrila. Za to lopo darilo se gospodu nadzorniku vljudno zahvaljuje krajni šolski svet na Ježici 5. oktobra 1878.